haiku

Peter MaroltKakor ptica v nebohaiku

izdava~: Omnibus Sarajevoslike i grafike: Peter Maroltoblikovanje: Asim \elilovi}, Peter Maroltgrafi~ka priprema: Asim \elilovi}tisak: Bemust Sarajevotira`: 150 primjerakaSarajevo, 2009.

© 2009 Peter MaroltVse pravice pridr`ane.

Brez pisnega dovoljenja avtorja (zalo`be) je prepovedano reproduciranje,distribuiranje, javna priob~itev, predelava ali vsaka druga uporaba tegaavtorskega dela ali njegovih delov v kakr{nemkoli obsegu, vklju~no s foto-kopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.

peter maroltkakor ptica v nebo

Sarajevo, 2009.

zato pazite:prilo`nost dela tattoo;ta ne gre ve~ stran!

(avtor)

5

6

zapisano

beseda avtorja

Nastanku pesni{ke zbirke botruje zanimanje za tra-dicijo Daljnega vzhoda in njegovo nekajletno pre-u~evanje, ki presega raziskovanje na nivoju arhitek-turnega prostora. Resnici na ljubo, je arhitekturasama po sebi hkrati znanost, umetnost in filozofija,poleg materialnega, v sebi, `e v svojih zametkih,vsebuje prvemu nasproten, a soodvisen pol – idejo(o svetu, ki nas obdaja). Zbirka haiku poezije je takole logi~na posledica `elje po izra`anju z drugim, zaarhitekta obi~ajno drugotnim sredstvom – z besedo.Izhodi{~e tak{nega, manj obi~ajnega delovanja jevédenje, da stvarnost sestavljajo sicer (na videz)razli~ne, vendar med seboj enakovredne in soodvis-ne entitete, zaradi ~esar posameznosti ni potrebnoposebej in po nepotrebnem izdvajati.

7

Haiku poezija naj bi bila danes najbolj raz{irjenaoblika poezije. Morda zato, ker se po nepotrebnemsmatra, da je z njo najla`je “rokovati”. V katalo`nemzapisu, haiku poezijo obi~ajno najdemo med aforiz-mi. Verjetno pa tega ni mogo~e trditi za vsak haiku.Vsi pa~ nimajo enakega zna~aja, niti `elje po izpo-stavitvi. Dr`i pa, da naj bi haiku, (beseda naj bi bilanesklonljiva) vsaj v klasi~ni obliki, vsebovali para-doks, kar jim daje te`o, globino in so~nost.

Za pri~ujo~ nabor naj bi veljalo, da so haiku bodisinagajivi, zbadljivi, hudomu{ni, `ge~kljivi, medita-tivne ali romanti~ne narave, da s prstom ka`ejo naprikrito resnico, minljivost, radost,... . Ponekod so vospredju ve~pomenskost, asociativnost, metafori~-nost, simbolika.

8

Ve~ina haiku izhaja iz izkustva in opazovanja oko-lice. Te`ko bi bilo kaj druga~e. V svojem sporo~ilu intematiki se gibljejo od preprostosti do ve~jih globin,od obi~ajnega, posvetnega, k ponotranjenemu innazaj. Gre za izhodi{~e, kjer ni lo~evanja na bolj alimanj pomembno tematiko, saj se smatra, da je pravvsaka stvar nelo~ljivi del obstoja. Razen redkih pri-merov, kjer so besede v tak{ni obliki zadovoljile, greza odlo~itev za klasi~no obliko in {tevilo zlogov vvrstici haiku (5,7,5 zlogov), ne glede na to, da todanes ni ve~ obi~ajno in da sta oblika in izbor {tevilazlogov prepu{~ena posamezniku. Vsak haiku naj bipredstavljal zaklju~eno celoto, v dolo~enih primer-ih – v ciklih, je ve~ haiku, ki so kljub spremembi iz-raza obdr`ali prvotno formo, nanizanih skupaj, dabi osvetlili isto entiteto, ob~utje, trenutek. Tu grelahko za preigravanje iste teme, za premetanke be-

9

sed, katerih sestav pa je vse prej kot konvenciona-len. Zgodi se tudi, da prej{nji haiku pojasnjuje sled-njega, ali pa zbir haiku dobi dodaten pomen, osvetliceloten prizor.

Haiku obi~ajno osvetljuje trenutek, trenutno stan-je,..., zaradi ~esar je zo`en na najmanj{o mo`nomero. Tudi glede na naravo haiku, ki dostikrat nepodlega obi~ajnim zakonitostim pisanja, celo zanikauveljavljena slovni~na pravila, je ve~ina lo~ilnamerno izpu{~ena. Dodana so le tam, kjer avtorsmatra, da doprinesejo k sporo~ilnosti, metriki, izra-zu, ali pa preprosto poudarjajo premor. (Navide-zna) nelogi~nost je namre~ sestavni del klasi~negahaiku. (Nekdanji mojstri so razum pustili ob strani.)To je tudi eden od razlogov, zakaj je ponekod ohra-njena nenavadna besedna zveza, pa ~eprav je njena

10

raba, na prvi pogled, videti povsem nesmiselna.Zunanja podoba pa je lahko vedno varljiva.

Haiku so zlo`eni glede na dolo~eno sorodnost. Vsplo{nem gre v ve~ini primerov za zavestno izogi-banje obi~ajnim rimam, drugod so, nasprotno, kotna primer v nekaterih {aljivih haiku, te ohranjene.V avtorjevih o~eh pa je, tudi v ve~ini drugih prime-rov, ohranjena specifi~na metrika.

Grafike slu`ijo predvsem kot lo~evalni elementimed cikli in sklopi posameznih haiku, pa tudi medposameznimi sklopi. Smatra se, da ponavljanje vrazli~nih umetni{kih zvrsteh ne bi bilo smiselno,zato grafike `ivijo svoje lastno, neodvisno `ivljenje,po drugi strani pa se vsaj posredno dotikajo besed.

11

Za dolo~en del besednih zvez bi lahko rekli, da iz-hajajo iz izkustva, ki se ti~e dojemanja sodobne li-kovne ali arhitekturne kompozicije (produkcije). Ti`e lep ~as raziskujeta v smeri asimetri~nega ravno-vesja, ponekod celo zavestno zanikata razumsko,tektonsko na~elo, pri ~emer izrazna mo~ izhaja praviz namerno vzpostavljenega (likovnega ali kompo-zicijskega) neskladja. Podobno je z ritmom v pri~u-jo~ih haiku, ki v tak{ni pojavni obliki, pove~ini nepredstavlja zunanje manifestacije, prej notranji tok,ki mu je prepu{~eno, da se spreminja in tudi pov-sem izgine.

12

13

delovanje vode

14

zapis

malo je zdravos teboj klepetati -brezbri`na ve~nost

vsrkavam napojiz ponujene ~a{e -~e ne, bi bil greh

ko bi le bil tamko o~i za`arijokakor zvezdna no~

15

uvertura

16

v dal javi

z razlogom cvetdomuje sredi polja -~eprav neviden

nehote `arina videz nepotrebenmak sredi polja

zaradi sebemakov cvet sredi poljarde~e cveti

17

moder se skrivadroben cvet med oblaki;mrak ga ne moti

visoko goriv strmino posejan~aka na ko{njo

navaden cepecs katerim omlati{nezrelo `ito

18

skozi jutro zvok{visne, ki para uho -moped pred vrati

{kripanje zavorpod te`o razna{alcami ne da spati

sve`e novice -moped je~i pod te`opostanih misli

19

bodri lo

masa podatkovobe{ena na moped -mo` je prete`ak

obilno teloskozi jutranjo meglo -spet razna{alec

20

ziblje med hojose `ensko jagodi~je;mo`ak se smehlja

prelestno di{ev poletnem ve~erumestne device

v sporo~iluspet nekaj golote -ni~ otipljivega

21

kratke doma~e

22

vmes

poletna slika:bohoti se v soncu`ensko imetje

“Mater ma jo{ke!”`e uide mo`aku;ves poln je sline

pa{a za o~i;res, komaj sopihajomo`je resnico

23

zrenja

joj, to pa res ni -le ste`ka prebavljajostare device

te~ni insektile dva maha na muho;`ena se kuja

24

25

gri~ i 1

naivne vabisladkoba medi~ineo sladka norost!

s polnimi ustise {irokoustimedeni mesec

rde~a soba nadrugem bregu ulice -ni~ se ne zgodi

26

~rni gozdi~ekme gleda iz izlo`be -kar padem po njem

~rni gozdi~ek;o sladka medi~inakako se topi !

nebe{ka mana;v praznino prodiranajin trenutek

27

sladke sanje

28

gnezdo

kako ~arobnopulzira tvoje teloko se pribli`am

kako pomirjako pod kamne pojemamo~ plimovanja

popoln trenutekponika v ti{inotako kot midva

29

dru`no sva pilaopojno medi~inotega trenutka

tisti trenutekje vsa soba dehtelapo prisotnosti

30

po dokon~anjunjeni gri~i `arijood zadovoljstva

prav zadovoljnise zdijo njeni gri~iko je vse mimo

31

pojemanje

je zadovoljnoprav vse njeno so~ivjeko se zdi fino?

srkam ti{inosedanjega trenutka;vem, da vse mine

32

33

to~ke

po aktivnostina venerinem gri~u`di iz~rpanost

prav na vrh gri~kase je ste`ka priplazil`arek svetlobe

ko tako le`ile iz~rpana se zdivsa njena `enskost

34

35

naproti

vztrajni ljubimecsvojo dru`ico ~aka -psica se goni

psa narisatikadar maha z repom -kaj {ele du{o!

36

po~iva testo`eli si narasti -{e ni pravi ~as

narasti `elisi ule`ano testo -nadeva {e ni

37

ob svojem ~asu

spo~ito testose krepko vzdiguje -kuhar vzdihuje

naraslo testoje na dvojno vi{ino -testo kot se {ika

38

39

okno

prigovarjanjegospodinje odtajacelo hladilnik

lice na oknutopi ledene ro`ekako ji uspe?

40

novoletni snegje presenetil pticein komunalce

koliko po{te!ko odprem nabiralnikspet same smeti

41

nabirat hitenovoletni prigrizekprezeble ptice

za utrujenena Novega leta danmirna zvezdna no~

42

polna ti{inako zvok premrlih grl pticpredre praznino

kak{na globinako {e klic prezeblih pticzre v ti{ino

43

44

okvir

v depresiji{e na{ sesalec za prahkomajda vle~e

kak{na sitnoba;celo pasje dopoldneren~i sesalec

stroj je upehanod dnevne rutine, japa {e kar rine

45

ob tem vremenuje ra~unalnik zaspan;kaj {ele midva

ni~ ga ne gane;ko pogledam v ekranra~unalnik spi

46

47

sredina

lepa to~ajkavlije nekaj resnicev `ejna srca

v senci drevesse v dru`bi kalijonajve~ji pivci

pol` se pretvarjada mora nekam iti;slina se mudi

48

glej ga bedaka,lepo govori~i, papravzaprav kvaka!

mesec na nebusmeje se me`ika;pijanec – ga tika

49

ve~erno nebo;bog ima bliskaviconasmehnite se!

izpolni listekslu`bene prisotnosti!samo-prevara

50

v hladnem jutruv trenutku za`ivi -bistrina misli

nedosegljivoodzvanjajo borovcitihe doline

v notranjostiodmeva tiso~ `elja;ni blagoglasja

51

polna spominovvzpodbudno me`ikajo~zre stara luna

nemir se vrneko uzrem mese~inopolno spominov

iz nemirnih srcsame privrejo na danvra`je besede

52

zavest zahteva zavest zahtevavisoko pre`ivnino visoko pre`ivninoni na obroke ni za otroke

53

vsake tolikoslutim vonj poletnih trav;sem alergi~en

s cveta na cvetmetulj ne i{~e svojeprave narave

54

kakor stekla zverse skriva za rutinonezaveden mo`

pre`e~i tiger;nesli{no se priplaziglasnik ti{ine

nenadna slutnjaizbri{e stare – sledipolnost ti{ine

55

blisk je zarezalv polno~no ti{inokaj vzdrami duha?

zmedene misli;v trenutku usekarazelektritev

padajo~i snegle poglablja ti{ino~emu bi se bal?

56

preprosto zveniv prsih nesmrtnikapesem resnice

kra{ka vrta~a;vse kotanje zapolniti{ina srca

57

58

izbruh

ni~ ne preka{aglobine v ti{iniko mesto zaspi

ni je deklineki kos je lepotiko ta se budi

59

mestni(k)

60

medeni mesec

biserna rosa;vztrajno ~aka pajkovkada se posu{i

v senci drevespo~asi, z ob~utkomsrebam ti{ino

ko v meni tlibi lu~ samo zmotilapreto~nost misli

61

62

zgoraj

ne`no kloko~eve~erni de`, ko polziznotraj po `lebu

ko odprem oknove{~a odleti v no~prepolno de`ja

63

de`evni stavki

64

gru~a

kako dehte~ain sve`a je miselko de` pono~uje

ko de` `uborivse bolj se dozdevada le modruje

de` kar ne nehakot v ritmu de`uje;duh, ne miruje

65

preigravanja

66

figure

ostareli cvetnesebi~no predajaposlednji pelod

ko vse bolj venive~ peloda podarizvesta son~nica

soncu najbolj zvestcvet preda zadnji pelodpreden odide

67

zvestoba na kubik

68

telo

jesenski veterprina{a tiho miselna dan Vseh svetih

bele meglice;krizantema na vrtunevidno drhti

sve~o dr`alismo ob grobi{~u -je cvetja preve~

69

70

izvor

na dan Vseh svetihbo spet treba na @ale;grob vztrajno ~aka

obi{~emo grob -mo` ho~e parkirnino:pla~aj, ko pride{!

@alski kostanjarima precej profita -{e ve~ grobarji

71

pa se `al i

72

onstran

ne ustavi sedokler vsega ne zmelje{olsko kolesje

v odro~enjunemo~en stoji hidrant -ni sve`e vode

73

74

kraj ina

prav nagajivose je usedla na nosbela sne`inka

od poti zbitase je sesedla na Stolsne`na odeja

z novim snegomna polico je sedlatudi sinica

75

groba ti{inako izzvenijo klicipremra`enih ptic

prebit zvo~ni zid;v ti{ino se za`reskovik ujede

golo strni{~epre`ene zadnje dvomeo minljivosti

76

begava miselv izvor se izlivanepote{ena

prazne besede;v praznino se vra~aneizre~eno

skope besede;bleda informacijana grobem kamnu

77

78

tokovi

v za~asnostibela lisa na nebuskoraj `e bledi

komaj zaznanasredi {irnega nebasled `e izginja

79

vaje v s logu

80

~rta

vztrajno te~ejo~ez ovire `ivljenjadolgoproga{i

pred ciljno ~rto{e znamenje ob potivzpodbuja duha

v te`kih ~asih`arek zari{e nasmehna solzno lice

81

v `aru soncaodhaja v pozaboodpadlo listje

kako se zvijade`evnik v ekstazipreden premine

82

83

med nebom in zemljo

ob rani urigledam skozi okno -sonce zamuja

v mra~ni sobisvoje zaslepljenostine najdem duha

vse dolge ureposlu{am, kako srcenemirno bije

84

v stanovanjuprahu kolikor ho~e{ -pa ~isti vsak dan

pra{no podstre{je;s spomini se hranina{e `ivljenje

prav bedno `iviv temini omarelikovno delo

85

znotraj kupa knjigmed besedami zgubljeni{~em svoj smisel

{pranja pri vratihv polno~ni ti{iniprav ~udno re`i

86

87

trta

ko mimo polzimse ne`no razblinjajobele meglice

res se spra{ujem:“Se seli tudi srce,kadar potujem?”

88

ne`no odstirasvojo sve`o podobooprano nebo

ne gre hitreje;le redko se razkrijemodrina Neba

89

ko se odpravljamv jutro, me spremlja vonjsve`ih roglji~ev

horda teka~ev;ven, na plan, jih privle~eson~na nedelja

na lep son~en danpodobe v zavestispet za`arijo

90

vsem, kar po vrstikrila dviga poredne` -drevje se brani

pod pla{~e drevesbrez sramu kuka veterpa ga ustavi!

ti nagajivec,kar brez takta se smuka{okoli dreves!

91

nagajivec

92

v dal j

poslednji odhod;kup listja na peronu -veter zamuja

na svoj zadnji plesv {krlatni opraviprihaja jesen

veter izbiraplesalko za ples -smreka se brani

93

list si izvoliposlednji ples z vetrom;muha v juhi

poslednji val~ekv (v)etru preplesavaodpadlo listje

trdno objetaposlednji~ zaple{eta;listje v vetru

94

na delo hitinavsezgodaj vstala no~dehte~e prana

ni je sve`ineki preka{a silno mo~ko gre zarana

ni ga ~istilaki bi opralo nebokakor zvezdna no~

95

no~ne igre

ko nebo sanjasvoje najlep{e sanjese mu pridru`im

skoraj {e zelenpodarja medi~inoso~utni cvet

svoj no~ni daveksi `eli vzeti nemirpo koitusu

96

kako pomirjazvok vlaka v daljaviko mi ni spati

{e dolgo boliko v no~ se izgubljaodhajajo~i

v no~ odzveni`elezni repertoarhrastovih pragov

97

vlakovna kompozici ja

no~ni skok vlakaki drvi v temino -vreme se menja

ko ste~e mimopraznina zadu{i zvok`elezne ceste

98

suhi, debelivsi lepo zagoreli;komarju ni mar

stoje na glaviokolica delujeneprepoznavno

ko pti~ dviga glaski ne gre v vi{avestoji na mestu

99

koani

cepljeno drevo;pravi rez omogo~anebrzdano rast

`ejne vrhovez vodó pote{itizna {irno nebo

100

na potovanjupravega popotnikavreme ne moti

po tirih drsipovsem neoviranove~ni popotnik

101

cel krog pomeniponovno vrnitev naza~etek poti

toga oporazavira svobodno rastmladega cvetja

102

sredi kro`nikaokrasni paradi`nik;obrobne stvari

~eprav raste samvedno s soncem obdanstoji na polju

kako ~arobno!sneg prekrije razlike -vran zdrsne na plan

103

104

prelet

dvojna podobaka`e oba obrazaiste stvarnosti

lu{~i teminoda bi na{el svetlobo;korak v ve~nost

pred tvojim nosom;kadar stoji{ preblizule zgre{i{ bistvo

105

braque

106

vse

le z ob~utkomdotakniti se platna -to je umetnost

kot po~esanaje povr{ina platnako slika Monet

107

monet

108

praznina

veliko hrupako je zapustil ta svetznani mogotec

umrl je velik mo`;pri vseh teh osmrtnicah{e eden je pre~ ({e ena odve~)

pomemben mo`ak;v lokalnem dnevnikuspet en parte ve~

109

mogotec

110

pi lon

nesli{no tonedrobna sne`inka v no~;kar dih ti vzame

v spokojnostidru`no izginevajo(s)ne`ni kristali

komaj opaznose bli`ajo premeniv sne`no gmoto

111

112

eden

sne`inka vnetavsa od vetra prevzetatone v temo

kraljica plesase v temi izgubljako pada na tlò

tiha se bli`azlitju s sestrami;sneg, {e kar pada

113

pada

114

brez naslova

kako svetla no~ko sne`inke blestijov svojem plesu

tako koketne{e mene pridobijoda strmim vanje

115

zagledan

tako igrive{e mene zvabijo, da -vstopim v sanje

te spogledljivke!prav muzajo se, ko sezagledam vanje

116

117

pet centimetrov

miklav` prinesestandardni repertoar;meni pa figo

zimsko popoldne;prve `arke lovijomuhe na steni

118

do srca segako tako ne`no padasneg v dolini

ko kar padajov nebo me dvigajosne`ni kristali

sesedajo sev dolino pozabebe`ni trenutki

119

120

pogled

sokolje oko;kakor ptica z nebaprileti misel

mala verjetnostda namen ne zadenepa vendar (z)gre{i

beseda je tu;kakor para, v Nebose vra~a pesem

121

sklep

122

korak

metulj pozirabrez vsakr{ne bojaznisam ga ne zmotim

brez ve~jih `eljaopravlja svoje delostarka na trgu

123

~aroben ve~erko se pri`gejo lu~iv na{ih srcih

od`ejan grem stranod ustnic svoje dragetako spokojne

zven v u{esih;obkro`en s ti{inogre ~as svojo pot

124

125

potovanje 1

o avtorju

Peter Marolt, ki se tokrat predstavlja kot haid`in, jedoktor arhitekturnih znanosti, docent na Fakultetiza arhitekturo v Ljubljani, se je rodil v Ljubljani leta1965. Dodiplomski {tudij je zaklju~il na tedanji [oliza arhitekturo v Ljubljani leta 1993. Leta 2001 je ma-gistriral s temo Arhitektura sakralnega prostora tuin danes v Sloveniji (Sveto v sakralnem in profa-nem). Leta 2003 je bil sprejet v Zvezo dru{tev slo-venskih likovnih umetnikov. Naslednje leto je dok-toriral s temo Pomen likovnosti za arhitekturni pro-stor. Leta 2005 mu je Univerza v Ljubljani podelilaPriznanje za pomembna umetni{ka dela na pod-ro~ju arhitekture.

126

Deluje kot raziskovalec na podro~ju arhitekture inkot pedago{ki delavec. Na podro~ju slikarstva jesamostojno razstavljal na Mad`arskem in v Federa-ciji BiH, predvsem pa v Sloveniji, v skupini pa tudina Hrva{kem, v ZRJ, Franciji, [paniji in Angliji. Pri-pravil je triindvajset samostojnih likovnih razstav.

127

CIP - Katalogizacija u publikacijiNacionalna i univerzitetska bibliotekaBosne i Hercegovine, Sarajevo

821.163.6-1

MAROLT, PeterKakor ptica v nebo / Peter Marolt. - Sarajevo :

Omnibus, 2009. - 127 str. : ilustr. ; 14 X 14 cm.

O avtorju: str. 126-127

ISBN 978-9958-777-31-8

COBISS.BH-ID 17283846

ISBN 9958-777-31-8