SREDNJAOLAZAOBLIKOVANJEINFOTOGRAFIJO

GOSPOSKA18,LJUBLJANA

SeminarskanalogaprisplonimaturiUmetnostnezgodovine

GOTSKAARHITEKTURA

Imeinpriimek:TinaPerko

Mentor:AntonStarc,prof.

Kranj,4.4.2009

2

KAZALO

UVOD......................................................................................................................4GOTIKA...................................................................................................................4SAKRALNA ARHITEKTURA.......................................................................................6

1.1 Znailnosti ..................................................................................................... 6 1.2 Glavni spomeniki ........................................................................................... 7

1.2.1 Evropa ..................................................................................................... 7 1.2.2 Slovenija .................................................................................................. 9

MENIKA ARHITEKTURA........................................................................................111.3 Znailnosti ................................................................................................... 11

1.3.1 Franikani ............................................................................................ 11 1.3.2 Dominikanci .......................................................................................... 11 1.3.3 Odraanje redov v arhitekturi ............................................................... 11

1.4 Glavni spomeniki ......................................................................................... 12 1.4.1 Evropa ................................................................................................... 12 1.4.2 Slovenija ................................................................................................ 12

PROFANA ARHITEKTURA.......................................................................................131.5 Znailnosti ................................................................................................... 13 1.6 Glavni spomeniki ......................................................................................... 14

1.6.1 Evropa ................................................................................................... 14 1.6.2 Slovenija ................................................................................................ 15

CVETNA GOTIKA...................................................................................................151.7 Znailnosti ................................................................................................... 15 1.8 Glavni spomeniki ......................................................................................... 15

1.8.1 Benetke ................................................................................................. 15 1.8.2 Slovenska obala .................................................................................... 16

ZAKLJUEK............................................................................................................17PRILOGA SLIKE...................................................................................................19VIRI.......................................................................................................................21

3

UVODVednosomezelofasciniraletemanegotskezgradbe,kisedvigujejovviino.Ve

somi tudi razni arhitekturni detalji, ki sicerebolj mejijonakiparstvo, inodlino

dopolnjujejo stavbo samo. Zdi se mi neverjetno da so vse netete detalje na

arhitekturi innasplohteudovitezgradbezgradilelevekeroke.Zatosemsi za

seminarskopriumetnostnizgodoviniizbralatemoGotskaarhitektura.Polegtegame

tudizelozanimaarhitekturanasploh.

GOTIKAPridevnik"gotski"dolgujemoitalijanskemurenesannemuumetnikuinpiscuVasariju.

Kulturo, ki se je na zahodurazvila med12. in 16. stoletjem, so on in sodobniki

posmehljivo oznaili kot barbarsko (Goti so v zgodnjem srednjem veku vdrli v

Evropo).Izrazgotskisejenajprejnanaalnaarhitekturo,potemnavsoumetnostin

nazadnjenacelotnokulturotegaobdobja.Gotskoumetnostsodolgoobravnavalis

preziromindelategaasabrezoklevanjaunievali.Veljavosojivrnilieleromantiki

v19.stoletju.

Gotikajebilamednarodnogibanje,vkateremsovrazlinemobsegusodelovalevse

evropskedeele,pravgotovopajebilaFrancijanjenosredie,odkoderjegotika

prodiralinavsestrani.

Pojavilasejekosejesrednjivekiztekal,Evropajebilapodpritiskomkrize,ki je

zajelacerkevindravo,kistaseborilizaoblast.Domoipridenovdrubenirazred

meanstvo,sajtrgovinainobrtprinaatavsevedenarja.Pridedokrizenelena

politinempodroju to obdobje predstavlja krizo tudi za evropsko kulturo, katere

podlaga jebilaevednoverska inbogoslovna,miselnost pase jemodernizirala

(prevodiizgrineinarabine,razvojznanostiinraziskovanjenarave).

Jeplodzelorazlinihsestavnihdelov.Predvsempredstavljaobliko,kisejerazvilaiz

romanskeumetnosti.Francoskaromanikajevarhitekturiepoprejjasnopokazala

4

svojonaklonjenostdoviine,kijojebilotrebasamopoudaritiinpoenotiti.Romanska

arhitekturajeuporabljalapolkronilokinpravilno,enakomernorazdelitevprostorov;

stemjeuresniilapojemuravnoteenosti,vkateremsoodzvanjalioddaljeniideali

odmaknjeneklasike.Gotskaarhitekturapajeobrnilahrbettemuobutkuzamero,

segala je v viino, ni se ozirala na klasino lepoto. Namesto tekih in masivnih

romanskihstavbsogotskepostajaleveje,vijeinsprevladujoimiilastimiloki.

Gotska arhitektura se je e bolj na iroko in e bolj na gosto razmahnila, kot

romanska in segla ez celo Evropo: v Italijo na Nizozemsko, v Anglijo, v

skandinavskeinnemkedeele,celovpanijoinPortugalsko.

ZaetekgotskeumetnostipovezujemozgradnjokorabazilikeSaintDenisnapobudo

opataSugerjasredi12.stoletja.NatosejegotikarazirilapovsejEvropi.

Vendar so se od druge polovice 13. stoletja evropske deele odmaknile od

francoskegavzora.Vsakoobmojejegotikopreoblikovaloposvoje,vsvojemduhu,

vendarjitemeljnihposebnostinispremenilo.

eposebnoItalija,kidolgonisprejelagotskeumetnosti,potempajojeizoblikovala

povsemposvojeinohranilalenekatererazvojneznailnosti.Polegtegasejesredi

14.stoletjavToskaninakazalanovaumetnost:renesanna.Postopomajeseglaez

vseEvropoindosredine16.stoletjapovsemizrinilaumetnostgotike.

Gotikodelimona:

Zgodnjogotiko;2.Polovica12.stoletja

Visokaoz.klasinagotika;13.stoletje

Poznagotika;14.In15stoletje

5

SAKRALNAARHITEKTURA

1.1 ZnailnostiNekaterekatedralesodosegleizjemnedimenzije.Stenesoseodpiralazvelikimi

okni, saj je pritisk notranjih sten in obokov prevzel zunanji opornik. Ideja

NebekegaJeruzalemapredstavljazemeljskomaterijo,eterinonebekomesto.

Cerkveimajoskorajbrezizjemevzdolnozasnovo(latinskikri).Kriinikvadrat

(naseiuglavneinpreneladje)niveosnovnomerilozaprostorskidelcerkve.

Obonapolja sosedaj pravilomapravokotna. V15. stoletju se je uveljavil tip

dvoranskecerkve,kjersovseladjeenakovisoke.

V cerkvah se kae tenja po poenotenju in enakovrednosti prostorskih delov.

Nimamoveposameznik loenihprostorovkotpri romaniki, ampakseprostori

zanejo povezovat. arkaste kapele se povezujejo v prostor in niso ve tako

loene.Tudizunanjinanivetakojasnorazlenjena.

Gotske katedrale (kofovskacerkev, ki se imenujepokofovskemprestolu ali

katedri)sonastajaleznotrajmest.Mestasobilaneposrednopodrejenakraljevi

oblasti. Gotskakatedrala je indikator bogastvaposameznikmest. Katedrala je

zelomonaprotiostalimstavbam.

Vzgonvviinosodefiniralipredvsemzvonikiinstolpi,kipaskorajnikolinisobili

dokonani nanobeni izmedgotskihkatedral, saj sogradnjozaustavilebolezni

predvsemkuga, kriarskevojne in tudi pomankanje denarja. Poleg stolpov in

zvonikovsozaobutekviinedodaliefiale,tosozailjenizakljukinakaterihse

pojavrazvejanaroaoz.Kristusovaroa,kiponazarjailuzijonakristusovotrnjevo

krono.

Za gotske katedrale je zelo znailen ilasti lok. ilasti lok prihaja iz islamske

umetnostiinjezelopripomogelkgradnjivviino,esarpriromanikinisomogli

storiti,sajseteapriilastemlokurazporedinanosilnestebre.Solastimiloki

gotika tudi vizualnodobi svojodruganopodobo. ilasti lokuporabijo takopri

oblikovanjuobokov,oken,vrat,timpanonovinportalov.

6

Zagotskekatedralesoznainetudirozete.Tosookroglaokna,kipredstavljajo

popolnost,univerzumoz.zvezdnoneboBoga.Rozetaprihajaizbesederoa.

Rozeta je tudi simbol Marije, ki je bila v asugotike zelo priljubljena. Rozeta

predstavljatudinartidealnegamestaalipa Fortuninokolo(podobasrednjega

vekainlovekoveusode,kijeodvisnaodBoga).

Kotdekoracijookoliokeninvratuporabijogeometrijskevzorcet.i.krogovievje.

1.2 Glavnispomeniki

1.2.1 Evropa SaintDenisvParizu ;Francija.Vbazilikisenahajagrobieskorajvseh

francoskihmonarhov.SvetiDionizij(saintDenis)jezavetnikFrancije,po

legendiprviparikikof.Nanjegovemgrobujebilopovzdignejnosvetie,

kjer je frankovski kralj Dagobert I. (628637) ustanovil Benediktinsko

opatijosv.Dionizija.

Cerkevjearhitekturnimejnik,sajjeprvavejastavbazgrajenavgotskem

stilu.Zaeteknjenegradnjesegavleto1136,posveenapajebilae11.

junija1144.Glavninasedanjezgradbejeizobdobjakonca13.stoletja.

Med ostalimi prenovljenimi znailnostmi je tudi eno od pobarvanih

okenskihstekel,kivsebujeprviprimerznailnekompozicijeKristusovega

rodovnika.

NotreDamevParizu ;Francija.Parikastolnicasodivzgodnjogotiko,kar

jerazvidnoiztega,dajezunanjinaevednojasnorazlenjena(trije

vodoravnipasovi, tri navpinice,trijevhodikottridelnioltar,kraljevska

galerija, okenska roa, nastavek zvonika,). Nad tremi vhodi se

vertikalnonafasadirazprostiragalerija22francoskihkraljev.

Notredamevprevodupomeninaagospa.Katedralajev16.stoletju

zamrla in zaela je propadati. Doivela je hudo upostoenje v asu

francoskihrevolucij.Napoleonjojeelelobnoviti,kerjevnjejnartoval

7

svojoporoko.V19.stoletjujepostalazanimivazaradiNoterdamskega

zvonarja.

NotreDamevChartresu ;Francija.Osnovoimaromansko.Prigradnjiso

sodelovali tudi vitezi Templarji viteki red, ki je izredno obogatel.

Katedrala je hranila relikvije sv. Marije. Zanimiva je zaradi kiparskega

okrasja. Pri vhoduvcerkev je na tlehupodobljen labirint. To je edina

katedrala,kiimaohranjenevseoriginalnevitrajegalerijavitrajev.

NotreDamevReimsu ;Francija.Tojenajpomembnejakatedrala,kjerso

kronali francoske kralje. Tudi okrasje je na temo kronanje. Ni e

dokonanamoralabiimeti7zvonikov.Tuseprvipojavidekoracija

krogovijegeometrijskookrasjesten,pohitva,okenskihokvirjev,vrat,ki

sekasnejepojavi navsehgotskih katedralah. Krog ima lahkorazlino

geometrino obliko (2D, 3D). Katedrala ima tudi simbol Nebekega

Jeruzalemaangeli,kistraijomesto.

NotreDamevAmiensu ;Francija.Zaradipretiravanjavgradnji jemesto

bankrotiralo.Katedralajebilasprvavisoka68m,vendarsejestropvdrl,

zatosogamoralispustiti.JenajvijadokonanakatedralavFrancijiin

katedralaznajvejoprostornino,kijeocenjenana200.000m.

Sainte Chapelle v Parizu; Francija. Sainte Chapelle je primer vrhunca

gotskearhitekture.Stenasepopolnomastanja,oknapaseodprejoskozi

celotno dolino stene gotski ideal.Neko je bila kapela del kraljeve

palae.PostavitijojedalLudvikIX,kijeimeltudinazivsveti.Sodeloval

je v kriarskih vojnah. Bil je zelo poboen vladar in strasten zbiralec

relikvij.NasvojemdvorujehraniltudiKristusovotrnovokronoideja,da

so bili francoski kralji res potomci Kristusa in da je francoski dvor

pravzaprav Kristusov dvor. Ludvik sveti je zgradil to kapelo za

shranjevanjesvojihrelikvij,kisoimelevtemasuvisokovrednost.Kapela

je bila narejenav dvehetaah. Spodnje nadstropje je bilo namenjeno

dvorjanom,sluabnikominkomornikom.ZgornjenadstropjepaLudvikuin

najojemdvoru.Tujespravljenakrona.

8

Oknasoseraztegnilaezcelotnosteno.Okraenasozvitrajinakaterijje

uprizorjeno celotno Sveto pismo (stara in nova zaveza, Apokalipsa).

Sencenamdajoobutek,kotdasmovatuljipolnizdragimiinpoldragimi

kamni.Nastropujezvezdnonebo.Dvoranajerazkonobarvnookraena.

Na vitrajih Kapela je imela tudi skrivni izhod, ki je vodil v Ludvikovo

spalnico.

Katedrala Kln ; Nemija. Katedrala je nastajala vse do 19. stoletja.

Pomembna je zato, ker so na gradbiu sodelovali tudi francoski

gradbeniki. Takosegotikairi povsej Evropi. Kln je bilo pomembno

romarskosredieSlovencev.Tuhranijorelikvijesvetihtrehkraljev,kiso

jihkupilivMilanuinjihpripeljalivKln.

Katedrala sv. Vida v Pragi; eka. Pri gradnji katedrale sodelujejo

pomembnistavbarjidruinaParler.Grezazaetekdvoranskecerkve,

kjersovsetriladjeenakovisoke.

KatedralavMilanu ;Italija.GrezaediniodrazfrancoskegotikevItaliji.

tefanova Katedrala na Dunaju; Avstrija. Pri Gradnji zopet sodeluje

druinaParler.

KatedralavSieni ;Italija.Katedralakaeizjemnobogastvomesta.Gradnja

jebilavmesprekinjenazaradikuge.Fasadajeokraenazraznobarvnim

marmorjem.Italijanigradijovtoskanskemslogu.

1.2.2 Slovenija CerkevMatereBoje ;PtujskaGora.Graditisojozaeli leta1400injo

dokonalidoleta1420.Ustanoviteljisoceljskigrofje.Prigradnjisoedeluje

druina Parler. Uveljavijo dvoransko cerkev, nov sistem dvojnega

obokanja.Zvonikjemanji,sajsejeprvotnizvnikzruil.Vsevernisteni

sejetudiohranilgotskiportal,kigavennizidecuokvirjavpravokotnih

zalomih.Obstranehstagaobstopilavitkastebria,kisenadkapiteloma

9

dvigujetavtankifiali, medsebojpovezanizusloenimlokominkrino

roonavrhu. Medstopnjevanimi oporniki je stenapredrta z 9 metrov

visokimi okni. Okna odpirajo steno in ji jemljejo vso zemeljsko teo.

Okenskoodprtinodelijopoirinivitkidelilnistebriivvedelov(2,3,tudi

4),ilastivrhovipasozapolnjenizbogatimkrogovijemrazlinihoblik.

KapelaalostneMatereBoje ;sv.DanijelvCelju.Zgradijojookolileta

1400. Pojavijo se konzole, ki se zakljuijo s svetnikimi figurami,

prezbiterijt.j. kornizaljuekgotskihcerkva.Zunanjinopodpirasedem

stopnjevanih, proti vrhu zoujoih opornikov, ki so kasneji dodatek.

Prvotna zunanjost je bila razlenjena predvsem z gotskim iz zidu

iztopajoim prizidkom. V notranjosti, prostor obsega tri pravokotne

krinorebraste obone pole s petosminskim zakljukom. Ohranjena je

vzdolnostprostora,kijopoudarjavsmeriprotioltarjuoptinopostopoma

zmanjujoi niz baldahinov. Motiv baldahinov ustvarja eno izmed

najprivlanejih in slogovno najbolj prievalnih gotskih notranjin. Za

gradnjo kapele alostne Matere Boje so se zgledovali po parikem

SainteChapelle.Celjskakapelazdruujefrancoskoidejozasebnekapele

zarhitekturniminplastinimokrasjemsrednjeevropskegakroga.

Cerkevsv.Nikolaja ;NovoMesto.Kapiteljskacerkev.Samastavbaima

zalomljentloris.Cerkevstojinagriunadmestom.Narejenajevgotskem

inbaronemslogu.

Crngrob ; kofja Loka. Romarska cerkev. Na fasadi nima zunanjih

opornikov.Troladijskiprostorcerkveoblikujetadvevrsti solastimi loki

povezanihmasivnihstebrihzrahloposnetimirobovi.Srednjaladjajevija

odstranskih.Prostorjetektonskoarhaieninevednokaenaromansko

stavbarsko izroilo saj ilaste arkadeniso ni drugega, kot z gotskimi

formalnimi leni odprta romanska stena. Tudi stavbna razmerja se e

vednonagibajokirini,karjeznailnostromanskearhitekture.

10

MENIKAARHITEKTURA

1.3 Znailnosti

1.3.1 FranikaniLeta1209jeFraniekAsikiustanovilFranikanskired,kigajeleta1229

potrdiltudipapeHonorijII.Franikanisosezavzemalizapopolnorevino,

nesamoposameznihbratovtemve celegaredu.Brati somorali iveti od

delasvojihrokaliodprosjaenja,vendarnisosmelisprejetidenarja.Delaliso

v mestih (pomagali so prebivalcem), v zameno pa so dobili hrano. Ker

Franiekninapisalnobenihredovnihpravil,sejeponjegovismrtizapletlo

pri lastnini (cerkve, knjige). Pape je Franikanomvzaetku14. stoletja

dovolilimetilastnino.Posledicategainnastajanjeherezijjebilveliksporo

revini.Asikijebilsinplemikekrvi.Hoteljepostativitez,terseboritiv

Kriarskihvojnah,vendarmuzdravjeteganidovolilo.Potemkojedobilklic

Boga, se je odrekel vsemu. Bil je prvi ekolog, ki je pridigal tudi ivalim.

NapisaljehimnoBojemustvarstvu.

1.3.2 DominikanciV zaetku 13. stoletja je panec Dominik s podobnimi tenjami ustvaril

Dominikanski red. Njegova glavna naloga je bil boj proti hereziji

krivoverstvu.

1.3.3 OdraanjeredovvarhitekturiObaredovasta elela privabiti v cerkevimve ljudi, zato so pridigali v

mestu, kjer so tudi zgradili najve samostanov. Na eni strani mesta je

ponavadifranikanskisamostan,nadrugipadominikanski.Ljudjepodpirajo

obaredova.Meanisedajopokopatobcerkvi,dasomenihiponjihovismrti

molilizanjih.Kerstabilaobaredovarevolucionarna,sejimpridruijotudi

intelektualci.Menihisotakratpostalipomembni.

11

Tosvojopreprostost,skromnostsohoteliizrazititudivarhitekturi.Cerkveso

prostorne dvorane, ki zdruujejo, poenotijo vse vernike pred Bogom.

Skromnostsekaetudivravnoalipetosminskemzakljuenemzakljukuin

minimalnemokrasju.Pojavijosebalkoni,obrnjeninaulico.

1.4 Glavnispomeniki

1.4.1 Evropa SanMariaNovellavFirencah ;Italija.CerkevMarijinegaoznanenja.

SanDomenicovSieni ;Italija

Bazilika sv. Franika v Assisiju ; Italija. Bazilika stoji izven mestnega

obzidja.Cerkev jenamestu,kjersopokopali sv. Franika.Stavba je

zgrajenavdvehnivojihInimaenoladijskiprostorzlatinskimtlorisomin

petosminskimzakljukom.CerkevjeposlikalpomembnislikarGiotto.

SantaCroce ;Italija.Franikanskacerkev

1.4.2 Slovenija Kartuzija Pleterje ; Kartuzija Pleterje je bila etrta in hkrati zadnja

ustanovljena slovenska kartuzija. Ustanovil jo je leta 1403 celjski grof

HermanII.;osnovnodotacijoinustanovnolistinojeizdalleta1407.Tega

letasejekonalatudiosnovnagradnjasamostanainkapele.Samostanje

bil dokono zgrajen ele leta 1410 (tega leta so bile Pleterje tudi

inkorporiranevred),medtemkojebilasamostanskacerkevkonalaele

leta1420.Arhitekt jesledil redovnimpravilominzgradisamostanbrez

zvonika,zenoladjo,prezbiterij postavivviinoladje,fasadajeprosta,

poudarioknovosiportalainpoudariportalsfijalami.Sodelovanjeceljskih

grofov(poznejeknezov)pridelovanjusamostanajeoznaevaloobdobje

najintenzivnejerastiteustanove.SsmrtjoUlrikaII.(1456),kosopropadli

Celjani,sejeprielotudipoasnozamiranjesamostana.Temusovveliki

12

meri pripomogli etevilni turki vpadi, saj se je kartuzija nahajala ob

pomembni prometni poti. Leta 1471 so tako pogali samostanska

poslopja, vekrat pa so opustoili samostansko posest in pobili oz.

odpeljalipodlonike.Kartuzijosoobnoviliinjoutrdilizobzidjem.Pleterje

jeedanesdelujoisamostan.

Kostanjevica na Krki ; zgradijo ga priblino v 1. polovici 13. stoletja.

Arhitektupotevapravila,kijijezapisalsv.Bernard,torejskromnost,brez

okrasja instrogtloris.Tlorisnashemadolgetriladijskestavbespreno

ladji in s kapelami ustreza arhitekturi splonega bernardinskega tipa.

Arkadnostenosestavljajo ilaste banje ter krinorebrasti oboki v vseh

obonihpolah.

PROFANAARHITEKTURA

1.5 ZnailnostiPred12.Stoletjemsobilehievmestihredkokdajkamniteali opene;zaradi

poarovinnapadovsolesenestavbenadomestilizzidanimi.Izeljepovarnosti

somestaobdajalizobzidji,blagajnapajerodilahotenjepoimenitnostitopaje

prilo najbolje do izraza z gradnjo mestnih hi, kjer so upravljali predvsem

upravne naloge: v prvem nadstropju so hranili mestni arhiv, utei, imeli so

dvoranozaslovesnostiinzasedanja,tudicehisoimelisvojeprostore,vpritljiju,

ki je pogosto imel odprte arkade, je bil prostor za trgovanje. V nasprotju s

cerkvami, ki so bile delene najboljega, so bile mestne hie dostrikrat

skromneje. Pomemne civilne stavbe os bile tudi mestne ole, bolninice,

zavetia,vodnistolpi,stranistolpi.Tam,kjersobilemestnedraveuspene

(tevilna italijanska, belgijska, nizozemska in nemkamesta), so mestnehie

prvovrstni arhitekturni spomeniki in govorijo o samozavesti meanstva in

demokratinihnaelnihskupnosti.Spospeenimrazvojemmestdobivavsevejo

vlogo tudi urbanizem, in eprav je zasnovamest z monimobzidjem izrazito

organskaseevidi premiljenonartovanjeulic, trgov incelih mestnih etrti.

13

Gotikajezadnjeobdobje,kosogradiligradovenavzpetini.Gradjebilbivalie

plemia,hkratipatudigospodarsko,vojakosredieinsedeuprave,odloanja.

Gradove so pogosto zidali in dozidavali ve desetletij. Najpomembneje

sestavine gradov v romaniki in gotiki so bile: obrambni stolp t.i. bergfrid,

stanovanjsko poslopje t.i. palacij, gospodarska poslopja, grajska kapela ter

obzidje.

1.6 Glavnispomeniki

1.6.1 Evropa Papeka palaa v Avignonu; Francija. Palao je dal zgraditi pape

BenediktXII.

Castel del Monte v Apuliji; Italija. Je eden najlepih gradov. Tloris je

osemkotnikzosemkotnimi braniki, ki sonavsakemvogalu.Vvsakem

nadstropjujeosemsob.Vcentrujeosemkotniatrij.Grajenjepovzoru

arabske arhitekture. Predstavlja krono Apulije, kjer se je Friderik II

zadreval.

Carcassone ; Francija. Primer urbanizma v gotiki. Mesto ima dvojno

obzidje.Naenistranijecerkevnadrugipagrad.

Aigues Mortes ; Francija. Grad stoji na obmoju delte reke Rone (jug

Francije).TrdnjavojedalpostavitiLudviksvetizalajevkrcanjekriarjev

naKriarskepohode.

Grad Pierrefonds ; Francija. Grad Pierrefonds je eden najlepih, e

ohranjenihgradov.

Starapalaa vFirencah;Italija.PalazzoVecchio

GradKarlstein ;eka.

14

1.6.2 Slovenija Starigrad;Celje.Najvejigradnaslovenskem.Leta1333jegradpreelv

rokeovnekihgospodov,odleta1341grofovCeljskih,inodleta1436

Celjskih knezov. Grofje Celjski so zaeli utrdbopreurejati v udobneje

stanovanjskobivalieinuradnoprebivalie.Okoli leta1400sododali

tirinadstropni obrambni stolp in ga kasneje imenovali Friderikov stolp

(bergfrid).Navzhodnistranidvoriajebilveliktrinadstropnistanovanjski

stolp, ki je najbolje ohranjeni del gradu za Friderikovim stolpom. Na

zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba (palas). Tu so bili

prostorizaenske(kamenate).Tadelsejekonalobozkempredgradju

injeslaboohranjen.NajunistranijebilnapalasprizidanAndrejevstolp.

VnadstopjujeimelkapelicosvetegaAndreja.Ssrednjevekimorojem

gradunibilomozavzeti, lesestradalisogalahko,epravjeizgradu

vodilskrivenprehodkitnici.

CVETNAGOTIKA

1.7 ZnailnostiCvetnagotikaaliGotikafioritosejeizoblikovalavBenetkah,terserazirilatudi

na slovenskoobalo. Zanjo je znailno veliko krogovija, cvetlinih zakljukov.

Zgleduje se tudi po orientalskei umetnosti. Pri Cvetni gotiki se ilasti lok

preoblikuje v oslovsko sedlo. Za to obliko gotike so znailni tudi balkoni ter

polihromiranefasade.

1.8 Glavnispomeniki

1.8.1 Benetke Doevapalaa ;palaajesedebenekegadoa.Imaznailnopiasto

okrasje.Vletih1574in1577jeDoevopalaomonopokodovalpoar.

Palaosovmanjkotenemletuspetpostavilivstaremgotskemslogu.In

ravno takno jo gledamoedanes. Steni ki ju nosijo ilasti loki sta iz

15

belega,ronategainsivegamarmorja,dolgi71in75metrov.Poivatana

17in18arkadahpritlija.

Prvotnojebilapalaapravzapravtrdnjava,kisojodoi,kosoleta1814

preneslisvojsede izMalamoccanaboljezavarovaniRialto,ogradili z

vogalnimistolpi inobrambnimi jarki. elepotem,kosoBenetkeutrdile

svojovodilnovlogonaobmojuJadranskegamorjainsejimnibilotreba

bati napadov, je iz obrambne stavbe nastal eleganten sede vlade,

doevo stanovanje pa je zasedel le majhen del. Najve prostora so

zavzemaledvorane,vkaterihsosprejemalipolitineodloitve,okrasilipa

sojihznamenitiumetnikitistegaasa.

Ca'd'Oro ;oz.palaasv.Sofije.Palaaimagosposkonadstropjemiano

nobile, in je hkrati tudi najbolj okraeno nadstropje, saj je namenjeno

sprejemom. V najvijemnadstropju so spalnice. Pritlije je namenjeno

gospodarski dejavnosti ali pa je uporabljen za oddajo v najem. Za to

srhitekturosoznailnakrogovijainraznookrasje.Svetlobaseodbijaod

vode.

1.8.2 Slovenskaobala Beneanka naTartinijevemtrgu;Piran.Stavbajebilazgrajenasredi15.

stoletja,njeninaronikipasoizhajaliizdruineDelBello,kijesodilamed

premonejepiranskepatricije.

Fasadajepolihromirana.Vpritlijujegospodarskiprostor,zgorajpiano

nobilezvogalnimbalkonomintriforozoslovskimsedlom.

Medoknomadrugeganadstropja jevzidanakamnitaploasstojeim

levom,kimedapamadriheraldinozanamenjezinicialoB.innapisz

reklom:Lasapurdir(Pusti,najgovorijo).

Ponapisu jestavbadobilavzdevekLasapurdir, okoli njepase je

spletla tudi posebnazgodba, pokateri naj bi semladopiranskodekle

16

zaljubilovbogategabenekegatrgovca.Zlobnipiranskijezikisodekletu

grenili ivljenje v asu izvoljeneveodsotnosti. Ker se mu je venomer

pritoevalanadverbalnimnasiljem,kigajemoralaprenaati,sijealjivi

trgovecnekajizmislil.Nahio,kjerstasedobivala,jedalvposmehvsem

opravljivcemvzidatikamnitoplooznapisomLasapurdir,kistojie

danes.

Pretorska palaa ; Koper. Prenovljena v 15. stoletju. Stara palaa je

zgorelazatososezidalinovoinjozdruilizsosednjovgotskemslogu.Na

palainajdemocineelementeutrdbenearhitekture,kipasopredvsem

zaokras.SstraniTitovegatrgaimaPretorskapalaazunanjestopnie,

konano leta 1447, ki je sestavljeno iz kvadrifor z oslovskim sedlom.

Ograjo stopnia poslikajo s slikarskim okrasjem. Polovica palae je

narejenavrenesannemstilu.Napalaiimamotudiheraldnaznamenja.

Fasadajebilapolihromirana.

ZAKLJUEKGotskaarhitekturasejetorej najprejrazvilavFranciji insenatorazirilapovsej

Evropi.Najboljznailnozanjojeilastilok,kiganajdemopovsod,priobokih,oknihin

vratih. Gotsko arhitekturo predvsem zaznamujejo katedrale in nasploh sakralna

arhitektura.Katedralesoseveinomapojavljalevsrediumestinkazalebogastvo

posameznegamesta.Kerpajebilagradnjagotskihkatedralizjemnodraga,zaradi

pretiravanja v dekorativnosti in vzgonu v viino, ter zaradi bolezni in vojn, se je

pogotozgodilodanisobiledokonane,karsejevidelovnedokonanihzvonikihin

stolpih. Najpomembneje gotske katedrale se pojavijo v Franciji, to so katedrale

NotreDamevParizu,ReimsuinChartresutertudiSainteChapelleinSaintDenis.

DrugodpoEvropisoznanepredvsemMilanskakatedrala,katedralasv.tefanana

Dunaju,katedralavKlnuterkatedralasv.VidavPragi.Naslovenskemsegotska

sakralnaarhitekturakaepredvsemvoblikicerkva,sajvSlovenijinibilodenarjaza

katedrale. NajpomembnejesoCerkevMatereBoje naPtujski Gori, Cerngrobv

kofjiLokiterkapelaalostneMatereBojevCelju.SevedapavobdobjuGotike

17

poznamotudiprofanoarhitekturo.Poznamokarnekajgradov,kisosevednogradili

nanekempobojuoziromanavidnemmestu,dasoselajebraniliprednapaditujih

ljudstev.VFrancijinajdemoutrjenomestoCarcassone,terAiguesMortes,drugodpo

Evropipapoznamotudinakajgradov,kotstanaprimerCasteldelMontevItaliji,ter

Karlstein vPragi.VasuGotikestaserazvilatudidvazelopomembnacerkvena

redova,tostaDominikanskiredinFranikanskired.Obaredovastasezavzemala

zaskromnostvarhitekturi, torej sozzamenikoarhitekturovgotikizeloznailni

samostanispreprostimitlorisiterdvoranskecerkvespreprostimizakljuki.Kerpa

vsedravenisoenakosprejemalegotike,sejevBenetkahrazvilaposebnaoblika

gotike,t.j.Gotikafiorito,torejcvetnagotika.Pritekoblikigotikeseilastilokzamenja

s oslovskim sedlom. Zanjo je znailno tudi veliko krogovievja, ter cvetlinih

zakljukov.

Gotikajepomojemmnenjuenanajlepihslogovvzgodoviniumetnosti.Vemije

bogatadekorativnost, monumentalnostarhitekture,epravse tovidi levprimerih

sakralneinprofanearhitekture,sajjemenikanjenopopolnonasprotje,preprostain

ista.

18

PRILOGASLIKE

SaintDenis,Pariz NotreDame,Pariz SainteChapelle,Pariz

NotreDame,Reims NotreDame,Amiens NotreDame,Chartres

KatedralavKlnu KatedralavPragi CerkevMatereBoje,PtujskaGora

KapelaalostneMatereBoje,Celje

KapiteljskaCerkev,NovoMesto

Cerngrob,kofjaLoka

19

SanMariaNovella,Firence SanDomenico,Siena Bazilikasv.Franika,Assisi

KartuzijaPleterje KostanjevicanaKrki PalaaPapeev,Avignon

CasteldelMonte,Apulija Carcassone,Francija AiguesMortes,Francija

GradKarlstein,eka StariGrad,Celje DoevaPalaa,Benetke

Ca'd'Oro,Benetke Beneanka,Piran Pretorskapalaa,Koper

20

VIRI

Literatura:

WilsonChristopher ,TheGothiccathedral:Thearchitectureofthegreatchurch:11301530,London,ThamesandHudson,1990

KomeljIvan,GotskaArhitektura,Ljubljana,Mladinskaknjiga,1969 KomeljIvan,GotskaArhitekturanaSlovenskem,Ljubljana,SlovenskaMatica,

1973 DeuchlerFlorens,Gothic,London,TheHerbertpress,1989 CamilleMichael,Gothicart:visionsandrevelationsofthemedievalworld,

London,G.Weidenfeld&Nicolson,1996 GolobNataa,UmetnostnaZgodovina,Ljubljana,DZS,2006

Splet:

http://en.wikipedia.org/wiki/Gothic_architecture

http://historyworld.org/gothic_art_and_architecture.htm

http://library.thinkquest.org/10098/cathedrals.htm

http://www.newadvent.org/cathen/06665b.htm

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gotika

21

http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=2246546945491744&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1="Wilson, Christopher"http://sl.wikipedia.org/wiki/Gotikahttp://www.newadvent.org/cathen/06665b.htmhttp://library.thinkquest.org/10098/cathedrals.htmhttp://history-world.org/gothic_art_and_architecture.htmhttp://en.wikipedia.org/wiki/Gothic_architecture

1.1Znailnosti1.2Glavni spomeniki1.2.1Evropa1.2.2Slovenija

1.3Znailnosti1.3.1Franikani1.3.2Dominikanci1.3.3Odraanje redov v arhitekturi

1.4Glavni spomeniki1.4.1Evropa1.4.2Slovenija

1.5Znailnosti1.6Glavni spomeniki1.6.1Evropa1.6.2Slovenija

1.7Znailnosti1.8Glavni spomeniki1.8.1Benetke1.8.2Slovenska obala