Gostolske novice

1

Interno glasilo druţbe GOSTOL-GOPAN d.o.o. Nova Gorica Številka 02 / letnik 11 / april, 2013

IZ VSEBINE

Foto: Vladimir Mokorel Spoštovane Gostolke in Gostolci! Danes ne bom pisal o doseţenem poslovnem izidu v preteklem letu, saj je o tem tekla beseda na Poslovni konferenci v minulih dneh. Tudi ne nameravam na dolgo razpredati o priloţnostih, ki se nam ponujajo v letu 2013. O tej temi naj zapišem le: Če je bil problem v letu 2012 prodati, se letos pojavlja predvsem problem narisati, izdelati, odpremiti in finansirati prodano. Vendar je problem vseeno bolj prijetno reševati in vsekakor je več volje do dela, kadar nam ga ne manjka kot takrat, ko ga je potrebno iskati. Vsekakor pa velja vedeti, da se priloţnosti ne pustijo čakati – saj poznate pregovor o tem, da je ţelezo potreba kovati takrat ko je vroče! Enako velja, da je investicijsko opremo potrebno ponuditi, prodati in dobaviti takrat, ko jo investitor potrebuje.

Direktorjeve uvodne besede

Prehod na novo banko

Novice iz OE Trţenje

Poslovna konferenca 2013

Produktivnost v proizvodnji

Tehnologija proizvodnje kruha v Indiji

Obisk podjetja CS Aerotherm, Indija

Upravljalni paneli na strojih in linijah

Smernice za varnost pri delu

Umetnost se predstavlja

Kadrovske novice

Računalniški kotiček

Planinska skupina Gostol

Obvestilo

Zanimivosti

Gostol-Gopan d.o.o. Prvomajska 37 5000 Nova Gorica tel. 05 330 71 00 fax. 05 330 71 02 info@gostol-gopan.si

www.gostol-gopan.si

GOSTOL-GOPAN d.o.o. Nova Gorica Prvomajska 37 5000 Nova Gorica tel. 05 330 71 00 fax. 05 330 71 02 info@gostol.eu

www.gostol.eu

Gostolske novice

2

Danes (letos) se lahko izkaţemo z visoko produktivnim pristopom k realizaciji prodanih projektov in dokaţemo, da je proizvodnja in prodaja opreme za pekarstvo lahko prava pot za rast Gostola in s tem rast standarda Gostolovih zaposlenih. Izkoristimo priloţnost, ki se nam je ponudila letos in odprimo si enako ali boljšo perspektivo za leto 2014. Priloţnost je enkratna, uspeh pa lahko doseţemo samo skupaj: vodstvo, sindikati, svet delavcev in vsak posameznik! Rezultat bomo ocenjevali danes leto! Srečno Gostol!

Alojz Rot Direktor GOSTOL-GOPAN d.o.o. Nova Gorica

PREHOD NA NOVO BANKO

Sberbank banka d.d. – »naša« nova banka Da je bilo preteklo poslovno leto za marsikatero podjetje izredno teţko, smo občutili na lastni koţi. Veliko so k temu pripomogle tudi banke, ki niso bile v stanju opravljati svoje vloge. Projektna prodaja opreme z neenakomerno letno dinamiko, kot je tudi naš primer, potrebuje podporo tako pri financiranju kupca kot tudi naših obratnih sredstev. Medtem ko smo z našo banko (UCB) uspeli zagotoviti ugoden kredit za kupca Sarnenski hlebozavod iz Ukrajine pa nam banke niso stale ob strani v obdobju upada naročil in kasneje pri zagonu pridobljenih projektov. To nam je v drugi polovici leta povzročalo velike likvidnostne teţave, ki smo jih uspeli premostiti predvsem z zategovanjem pasu in s pomočjo dobaviteljev. Seveda pa smo se ves čas trudili v razgovorih oziroma pogajanjih z bankami in SID-om. Tako banke, katerih komitenti smo, kot tudi večina preostalih se ni odločila za sodelovanje pri reševanju nastale situacije. Nekatere imajo preveč opraviti same s seboj in s svojimi teţavami, druge pa so ocenile naše poslovanje kot preveč rizično. Izjema je bila Sberbank banka, ki je na podlagi podrobne analize našega preteklega poslovanja, vzrokov za trenutno situacijo in izgledov za prihodnost sprejela odločitev, da v celoti zamenja Abanko v našem poslovanju. To pomeni, da je pod sprejemljivimi pogoji prevzela vse odprte kredite Abanke do našega podjetja in nam odobrila dodaten kredit sorazmerno z razpoloţljivim zavarovanjem. Dogovor je bil sprejet v decembru, realiziran pa v sredini meseca januarja. Sberbank banka je novo ime v Slovenskem prostoru, čeprav je naša stara znanka. Z njo smo se srečevali pri poslovanju v Rusiji in ostalih drţavah nekdanje SZ. Sberbank je ena izmed ekonomsko najuspešnejših finančnih institucij na svetu in vodilna banka v Rusiji z več kot 170-letno tradicijo, ki upravlja skoraj tretjino vseh sredstev v ruskem bančnem sektorju in zaposluje 240.000 ljudi. Ustanovila jo je ruska centralna banka, ki s 50-odstotnim deleţem plus 1 delnico ostaja največji delničar banke. Preostanek delničarjev predstavlja več kot 245.000 podjetij in individualnih vlagateljev. Sberbank banka d.d. (v Sloveniji) je hčerinska banka holdinga Sberbank Europe AG, ki upravlja bančno mreţo devetih univerzalnih bank v osmih drţavah Srednje in Vzhodne Evrope: na Slovaškem, Češkem, Madţarskem, Hrvaškem, v Sloveniji, BiH, Srbiji in Ukrajini. Holding pa je del skupine Sberbank. V navedene drţave je Sberbank vstopila z nakupom 100-odstotnega deleţa v Volksbank International AG. Takoj je začela izvajati korenite spremembe. Gre za univerzalno komercialno banko s široko paleto produktov tudi na področju poslovanja s prebivalstvom. Ţal v Novi Gorici (še) nima podruţnice, je pa poslovanje temu prilagojeno (brezplačni mobilni bančni svetovalci, ki vas obiščejo na domu, brezplačno dvigovanje gotovine na bankomatih drugih bank ipd.) V kolikor je kdo zainteresiran za sodelovanje, se bo zlahka znašel na pregledno urejeni spletni strani.

Elizabeta Kriţman Direktor ekonomike

Gostolske novice

3

NOVICE IZ OE TRŢENJE

Prvo tromesečje letošnjega leta se je s stališča pridobivanja novih poslov začelo zelo obetavno. Pod »streho« imamo podpisano pogodbo za belgijskega kupca ROECOL za dobavo dveh industrijskih linij: za peko kasetnega kruha brez pokrovov in kombinirano linijo za peko štruc in hlebcev v vrednosti 3,89 mio EUR. Podpisana je tudi pogodba za moldavskega kupca FRANZELUCA, za dobavo dveh linij v letošnjem letu, za različne vrste kruha v skupni vrednosti 1,94 mio EUR. Tretja linija, za istega kupca, je dogovorjena za dobavo v naslednjem letu. V Ukrajini smo z našim, sedaj ţe vsem nam dobro znanim kupcem KEGIČEVSKOE, podpisali pogodbo za nakup peči nove generacije 3x27 in dodatno še linijo v skupni vrednosti nekaj več kot 1 mio EUR. V Rusiji smo za kupca KALININGRADHLEB, Koroljov podpisali pogodbo za linijo za proizvodnjo batone s pečjo nove generacije 3,65 x 16,6, v skupni vrednosti 0,65 mio EUR. Odprema projekta bo v poletnih mesecih leta 2013. V kratkem si obetamo podpis pogodbe za italijanskega kupca za peč nove generacije na granitne plošče. V fazi proizvodnje sta dva ruska projekta Lipeck in Samara, ki bosta odpremljena v sredini letošnjega leta. Intenzivno trţenje naše Gostolske opreme poteka tudi na številnih sejmih, ki se jih udeleţujemo kot razstavljalci ali obiskovalci. V zadnjem obdobju smo bili prisotni na sejmu v Dubaju, ZAE, v New Delhiju v Indiji, v sredini aprila razstavljamo na sejmu Gastropan v Bukarešti v Romuniji, tradicionalno pa na sejmih Bread 2013 v Kijevu v Ukrajini ter konec aprila na sejmu Modern Bakery v Moskvi. Sejmi so namreč idealna prilika za pridobivanje številnih kontaktov, ki nam, kot kaţejo pretekle izkušnje, lahko odprejo pot do novih velikih poslov. V zadnjem času smo obiskali oz. so bili na Gostolu kupci, potencialni ali ţe obstoječi, iz Ukrajine, Rusije, Moldavije, Belgije, Finske, Poljske, Italije, Indije in Kanade. V marčevski številki revije Mlinarstvo in pekarstvo smo objavili strokovni članek o robotiziranem zarezovanju štruc, avtorja g. Blaţa Štrancarja. Novo tehnologijo uporabe robotov v pekarstvu bomo predstavili tudi na simpoziju Mlinarstva in pekarstva, 08.05.2013 v Portoroţu in v ruski reviji Sfera, ki jo bo dobil vsak obiskovalec sejma Modern Bakery.

Oddelek trţenja nenehno išče poti, in kljub temu, da smo trenutno pri sklepanju novih pogodb dosegli velike uspehe, se trudimo, da bi zagotovili to dinamiko tudi za leto 2014.

Julij Savelli in Mateja Kravos Pljakoski OE Trţenje

POSLOVNA KONFERENCA 2013

Kot ţe več poslovnih let, je bila tudi letos izvedena Poslovna konferenca podjetja Gostol-Gopan d.o.o. Nova Gorica in Gostol – Goin, d.o.o. Nova Gorica. Potekala je 15.03.2013 v Hotelu Perla. Konference so se udeleţili tudi predstavniki iz Moskve in Kijeva ter iz našega podjetja v Lukavcu. Uvodno je direktor g. Alojz Rot najprej podelil priznanja zaposlenim, ki so 40 let svojega dela opravili vestno in z veliko vnemo, prav v druţbah Gostola. Jedro poslovne konference je bila predstavitev rezulatov poslovanja Gostola za leto 2012 in seznanitev s poslovnim planom za leto 2013. Udeleţenci smo bili seznanjeni s kadrovskimi podatki podjetij ter poročilom s področja obvladovanja kakovosti za leto 2012 ter smernicami za letošnje leto. Konferenco smo zaključili z razglasitvijo Gostolca leta.

Tanja Čoha

Trţnik

PRODUKTIVNOST V PROIZVODNJI

Leto 2013 smo v proizvodnji pričeli bolj umirjeno. Lahko bi tudi rekli, da smo si prva dva meseca nekoliko odpočili od napornih zadnjih mesecev v lanskem letu. V marcu pa nas je ţe dosegel val naročil za leto 2013. Zaenkrat se to pozna pri izdelavi elementov, ki ţe poteka pospešeno. Obseg sklenjenih poslov za leto 2013 je tolikšen, da se napoveduje povečan obseg dela do konca leta. Ker smo se ob zaključku prejšnjega leta številčno zmanjšali, sedaj povečujemo kapacitete z najemom in zaposlovanjem novih delavcev. Trenutno

Gostolske novice

4

smo to izvedli v strojni delavnici in pločevinarni, kmalu pa bo to potrebno tudi v montaţi. Dokaj kratki dobavni roki nam namreč narekujejo dokončanje del v krajšem času kot je to običajno, zato se bomo najverjetneje v nekaterih delavnicah morali posluţevati tudi izmenskega dela. Od zaposlenih se pričakuje sodelovanje ter pozitiven odnos tako do ukrepov kot tudi do novih sodelavcev. Vendar pa povečevanje kapacitet in organizacijske spremembe niso edine moţnosti za povečanje učinkovitosti v proizvodnji. Kot v vsaki proizvodnji, so tudi v naši še velike rezerve v produktivnosti. Eden od načinov za izboljšanje produktivnost je odpravljanje vseh vrst izgub. Princip izhaja z Japonske (MUDA=izgube), na zahodu pa je poznan pod oznako 7W (seven wastes = sedem izgub). Tako poznamo 7 vrst tipičnih izgub, ki se pojavljajo v vseh podjetjih in niso omejene samo na proizvodnjo, temveč se jih lahko razširi na celotno podjetje. SEDEM VELIKIH IZGUB

1. Neskladnosti (popravila, izmet) – vsaka neskladnost povzroči dodatne stroške. Osredotočiti se je potrebno na preprečevanje pojava napak in ne na iskanje in odpravljanje napak. Naredi dobro prvič je moto, ki bi ga morali zasledovati.

2. Prekomerna proizvodnja – pomeni proizvajati več, kot je potrebno oz. proizvajati prej, kot se potrebuje. Prekomerna proizvodnja je navadno rezultat planskih (napovedanih) naročil in je razvidna v prekomernih zalogah.

3. Transport - nepotrebni premiki med operacijami so brez doprinosa pri dodani vrednosti proizvodov. Cilj je eliminacija transporta in ne optimizacija.

4. Premiki (nepotrebni) delavcev, strojev in transport (npr. zaradi nepravilne razporeditve strojev in orodij ) so izgube. Potrebno je izboljšati procese in operacije in ne avtomatizirati nepotrebne premike. Da o » sprehajanju« zaposlenih zaradi različnih vzrokov, ki z delovnim procesom nimajo nobene veze, ne bi niti izgubljali besed.

5. Čakanje vseh vrst (na proste delavce, stroje, material, orodje, informacije ipd.) je potrebno odpraviti. Potrebno je povečati učinkovitost procesov in učinkovitost delavcev.

6. Izgube procesa – nastopijo vedno, kadar se na proizvodu opravi več dela ali se porabi več materiala, kot ga kupec potrebuje in ga je tudi pripravljen plačati. To vključuje tudi preveč operacij, predobro ali predrago obdelavo ipd.

7. Zaloge – surovin, nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov nam veţejo denarna sredstva in negativno vplivajo na likvidnost. Prekomerne zaloge zahtevajo tudi dodatno ukvarjanje , prostor, ljudi in administrativna dela.

V zadnjem času pa se vedno bolj poudarja še 8. velika izguba, ki jo je vpeljal sistem Lean six sigma in sicer je to:

Znanje - neizkoriščeno znanje, veščine in spretnosti zaposlenih predstavljajo veliko izgubo za podjetje. Prav tako predstavlja izgubo delegiranje nalog brez ustrezne priprave ali neustrezno usposobljenim zaposlenim.

Pravilno bi bilo, da bi se vsi trudili k odpravljanju vseh vrst izgub, ter tako povečevali produktivnost in s tem konkurenčnost podjetja. S tem bi si tudi daljnoročno zagotovili obstoj in razvoj ter si zagotovili delovna mesta. Lahko pa si namesto razvoja in napredka izberemo tudi pot k stagnaciji, ki jo opredeljujejo naslednje značilnosti: SEDEM KORAKOV K STAGNACIJI

1. Še nikoli nismo poskusili narediti na ta način

2. Še nismo pripravljeni na to

3. Saj prav dobro delamo tudi brez tega

4. Smo ţe poskusili, pa ni delovalo

5. Preveč stane

6. To ni naša odgovornost

7. Saj itak ne bo delovalo

Igor Winkler Direktor proizvodnje

TEHNOLOGIJA PROIZVODNJE KRUHA V INDIJI

Več kot 100 leten vpliv Britancev na ozemlje današnje Indije se pozna tudi v pekarski branţi. Poleg malega dela tradicionalnega kruha (chapati naan), ki ga ljudje večinoma pripravljajo doma je branţa podvrţena predvsem pripravi kasetnega kruha – toast in prepečenca.

Gostolske novice

5

Toast kruh se proizvaja v gramaturah med 350 – 500 g. Ves kruh se tudi ročno pakira v vrečke. Rok uporabnosti pet dni mu daje konzervans, ki ga dodajajo v testo. S tem se kljub visokim temperaturam in vlaţnosti podnebja podaljša uporabnost kruha ter prepreči razvoj drugih bolezni (nitkavost). Zaradi cenovnega pritiska trga je testo zelo mehko, lepljivo (velike količine vode) in zato teţko za obdelavo. Za normalno evropsko velikost kruha je le ta majhne gramature. Če povem drugače Indijci prodajajo majhno gramaturo kruha v veliki škatli. Proti lepljenju testa se uporabljajo velike količine palminega olja brez mokanja, saj predstavlja moka 50% celotne cene kruha. Palmino olje pa je ceneno in povsod prisotno.

Če Slovenski prepečenec lahko nadomesti kruh v gospodinjstvu, ga Indijski ne more. Je zelo sladek, zlato zapečen, rezine so manjše in debelejše. Indijci ga imajo zelo radi, ker se prilega k njihovemu čaju. Je cenovno dostopen, energijsko bogat in lahko nadomesti marsikateri obrok. Rok uporabnosti 3 mesece mu daje nizka vlaţnost, sladkor in ustrezno pakiranje. Tudi prvi obdelovalni del linije, ki bo v začetku poletja zapustil Gostol, je namenjen za proizvodnjo prepečenca.

Pekarne, ki smo jih obiskali, so bile za naše razmere majhne, polavtomatske. Delo ljudi v pekarnah je zelo teţko (zadimljeni, vroči prostori (44°C), temni prostori, veliko pomanjkanje higiene, ročna manipulacija s kasetami…).

Gostolske novice

6

Za boljšo predstavo glede higiene naj zapišem, da so me pri obisku pekarne v New Delhiju prosili, če si lahko na glavo podam kapo, ker imajo visok standard higiene. Istočasno pa sem pred pekarno videl gručo opic, ki so mirno jedle pravkar pečen kruh iz pekarne. Verjetno so si s kruhom v pekarni postregle same, saj nisem opazil pretiranega sočustvovanja s to vrsto primatov.

Robert Stibilj Procesni tehnolog

OBISK PODJETJA CS AEROTHERM, INDIJA

V začetku marca 2013 sva z g. Darkom Elerjem obiskala podjetje CS Aerotherm iz mesta Bangalore v Indiji, kjer so pričeli s proizvodnjo tunelske peči TP 3.0X27E V1.5 I. Nekatere naše standardne stroje, kot so spiralni mešalci, dvigaloprekucniki, BVDS, ţe izdelujejo. Namen obiska je

zajemal pregled ţe izdelanih elementov tunelske peči, usmerjanje varilcev pri izdelavi pečnic 1 in 5, rešitev tekočih problemov z dokumentacijo in razumevanjem le-te, pojasnila nekaterih vprašanj okrog Gosofta ter obisk njihovih dobaviteljev.

Opazila sva, da je bilo največ napak pri ţe izdelanih elementih zaradi nerazumevanja oznak na risbah, kar pa so po pojasnilu takoj začeli odpravljati. Prijetno sva bila presenečena nad njihovo strokovnostjo in ţeljo po uspešni izdelavi peči. Prav tako se je kvaliteta izdelave SMH mešalcev močno povečala glede na prve prispele iz Indije.

Omeniti velja še, da so tako v našem mešanem podjetju kot ostali podizvajalci opremljeni s stroji in orodjem, ki spada v sam vrh po kvaliteti (npr. varilni aparati ESAB, laser in krivilni stroj AMADA,..).

Gostolske novice

7

Glede na ugotovljene teţave in napake ter njihovo razumevanje in takojšnje popravilo smatram, da bo v prihodnje delo steklo brez večjih problemov. Aldo Rener

Vodja sluţbe operativne tehnologije

UPRAVLJALNI PANELI NA STROJIIH IN LINIJAH

Na vse naše avtomatizirane linije vgrajujemo tudi grafične panele preko katerih operaterji nastavljajo parametre in sledijo delovanju linije (posameznim strojem). Ti paneli so v resnici nekakšni okrnjeni osebni računalniki. Nimajo trdih diskov, tipkovnic, monitor oz. zaslon se odziva dotik, so brez ventilatorjev in prirejeni za vgradnjo na ploščo električne omare.

Sl1. 5,7" panel proizvajalca MicroInnovationl. Ob desni strani vidimo CF spominsko kartico, trdega diska pa nima.

Na panelu je instaliran operacijski sistem Windows CE, ki se uporablja tudi na nekaterih mobilnih napravah: telefonih, GPS, Xbox itd... Operacijski sistem je stabilen, ima pa seveda manj funkcij in moţnosti kot Windowsi na osebnih računalnikih. Na takem panelu obseţni programi kot so Word, Excel ali podobni ne bodo delovali oz. lahko delujejo samo posebne prirejene verzije za Windows CE. Namen panelov tudi ni, da bi brskali po internetu. Program, ki je pomemben za naše potrebe, pa je program, ki omogoča grafični prikaz in vnos parametrov za delovanje. Mi uporabljamo program Galileo, ki nam ga ţe instaliranega na njihov panel dobavlja švicarska firma MicroInnovation.

Sl.2 Tako izgleda grafični prikaz linije. Posnetek je narejen preko internetnega dostopa do linije v Romuniji. Vidimo, da so linija in posamezni stroji v avtomatskem načinu delovanja. Ena od pomembnih lastnosti panela in za razliko od navadnih PC-jev, je podatkovna (komunikacijska)

Gostolske novice

8

povezava s krmilnikom, ki izvaja proces linije (strojev). Ta povezava upošteva posebne pogoje v industriji, prenos podatkov mora biti zelo zanesljiv, hiter ter odziven. Obstaja kar nekaj standardov, ki se uporabljajo za ta namen. Naj jih naštejem samo nekaj: CAN (ta se uporablja redno tudi v avtomobilih), Profibus, DeviceNet, EthernetIP, EtherCAT itd. Paneli so opremljeni tudi z Ethernet portom, kar je izjemnega pomena za povezavo v računalniško mreţo linije in za internetni dostop, t.j. oddaljeni dostop in vpogled v trenutno stanje linije iz sedeţa firme v Novi Gorici ali kjerkoli drugje po svetu.

Srečko Lukan Vodja Avtomatizacije

SMERNICE ZA VARNOST PRI DELU

PRAVILNO PRENAŠANJE BREMEN

Pravilne tehnike dvigovanja in prenašanja bremen

Pomislite, preden dvignete – načrtujte dvigovanje: Ali je mogoče uporabiti pripomočke? Kam boste predmet postavili? Boste potrebovali pomoč? Odstranite vse potencialne ovire in ostanke embalaţe. Za dolgotrajnejše prenašanje bremena načrtujte počitek na pol poti in kraj, kamor boste predmet lahko začasno odloţili.

Breme nosite blizu pasu. Med dvigovanjem imejte breme čim bliţje telesu in najteţji del ob sebi.

Zavzemite stabilen poloţaj. Noge imejte nekoliko narazen in eno rahlo naprej (ob predmetu), da pri dvigu laţje obdrţite ravnoteţje. Ne nosite tesnih oblek ali neprimerne obutve.

Poskrbite za dober prijem. Kadar je mogoče, objemite predmet in ga pritisnite čim bliţje k telesu.

Pazite na drţo. Ob začetku dviga je bolje, da samo rahlo ukrivite hrbet, boke in kolena, kot pa da hrbet ukrivite v celoti ali popolnoma počepnete.

Ne upogibajte hrbta ob dvigu bolj kot v začetnem poloţaju. Do tega lahko pride, če noge iztegnete, še preden dvignete breme.

Izogibajte se obračanju hrbta ali nagibanju v stran. Ramena naj bodo v vodoravnem poloţaju in obrnjena v isto smer kot boki. Obračajte se s premikanjem nog, in ne z rotacijo hrbta.

Med prenašanjem drţite glavo pokonci. Ko stojite z bremenom, glejte predse, in ne navzdol.

Premikajte se enakomerno. Bremena ne smete suvati ali sunkovito premikati, saj boste tako teţje obdrţali nadzor in povečali moţnost poškodb.

Ne dvigujte in ne prestavljajte bremen, ki so prezahtevna. Velika razlika je med tem, koliko lahko dvignete in koliko lahko varno dvignete.

Najprej odloţite, potem namestite. Če mora biti breme natančno nameščeno, ga najprej odloţite, potem pa ga postavite v pravi poloţaj.

Pri uporabi vozičkov in pomagal za premeščanje bremena, je bolj priporočljivo potiskanje bremena pred sabo, kot vlečenje.

Vir: http://www.ciscenjestavb.mddsz.gov.si/indexa935.html?sv_path=10898

Urška Jereb

Vodja kadrov, pravnih in splošnih zadev

Gostolske novice

9

UMETNOST SE PREDSTAVLJA

ČAKAJ ME

Čakaj me in prišel bom zagotovo, dolgo me čakaj tudi;

ko rumeni deţ zapolni noč z ţalostjo, in ko brije mečava,

in ko vročina pripeka, in ko nihče več ne bo čakal, vztrajaj

in ko pisma ponehajo prihajati iz daljav, in ko čakanje postane vsem odveč,

čakaj me in jaz bom zagotovo prišel.

Ne verjemi, ko ti rečjo, da je čas, da pozabiš, in da je upanje laţno,

naj v upanju, da obstajam, verjamejo moja mati in sin,

naj vztrajajo čakati vsi moji prijatelji, in grenko vino pri ognju, naj izpijejo za mojo dušo,

čakaj me z njimi, toda ne posedaj in ne pij grenkob, samo čakaj me

in jaz bom zagotovo prišel, vse smrti, me ne morejo ubiti.

Naj reče tisti, ki ni čakal, da ni bil srečen! Kdor čakati ne zna, ta nezmoţen je razumeti,

niti drugi ne zmorejo razumeti, da si me rešila, ti edina, z dolgim čakanjem,

samo midva veva, kako sem preţivel prekleti ogenj.

Ker preprosto ti si znala čakati, tako kot nihče na svetu.

(Konstantin Simonov 1915-1979)

Prevod Milica Srnjak Varnostnik, receptor

FOTOGRAFIJA

Fotografija: Vasja Leban, razstava Univerzum Fotografija je področje, ki se vsaj malo dotakne skoraj vsakogar. Le kdo ne vzame s sabo fotoaparata v hribe, na počitnice ali na potovanje? Pomembnost fotoaparata se vidi tudi v poslovnem svetu za dokumentiranje raznih poslovnih dogodkov, izdelkov, storitev in storitve marketinga.

Prednosti digitalne fotografije so predvsem v enostavni uporabi, kvaliteti fotografije, takojšen pregled posnetka in enostaven prenos na računalnik. Slabost pa v tem, da nešteto fotografij nikoli ne naredimo na papirju in tako ob odpovedi trdega diska le te izgubimo. Zato je potrebno oziroma obvezno shranjevanje na več zunanjih diskov. Fotografije posnete v surovem format(RAW) ali JPEG lahko dodatno obdelamo v digitalni temnici. Tu se uporabljajo razni programi kot so Adobe lightroom, adobe photoshop, Nikon Capture NX2, Picasa….itd. Tako digitalna fotografija ni samo nakup fotoaparata, ampak tudi dobrega in predvsem zmogljivega računalnika in monitorja.

O digitalnem fotoaparatu Če je klasični SLR zajemal svetlobo na film, posebno folijo premazano s fotobčutljivo kemikalijo, ki ob stiku s svetlobo spremeni svoje kemične lastnosti, je razlika digitalnega fotoaparata (DSRL) samo v tem, da pade svetloba na svetlobno tipalo (senzor) CCD ali CMOS. Razvoj digitalnega fotoaparata sega ţe v sedemdeseta leta minulega stoletja, leta 1994 pa je Kodak predstavil prvi fotoaparat v cenovnem razredu do 100.000 takratnih tolarjev. Tako analogni kot digitalni fotoaparati ne vidijo

Gostolske novice

10

barv, ampak vidijo sivine. Pri digit. fotoaparatih so za ustvarjanje barv pred tipalo postavili barvno mreţo ali filter v treh barvah. Rdeča, zelena in modra (RGB-red, green, blue). CCD oziroma fotodiode niso občutljive na barvo, pač pa le na gostoto svetlobnega toka. Po domače, ne vedo, kakšne barve je foton, ampak le kako je močan. Za vse ostalo poskrbi procesor.

Trenutno so najbolj priljubljeni DSRL ali digitalni zrcalno refleksni fotoaparati vstopnega razreda. Nekako srednjega cenovnega razreda skoraj ni več, ampak samo še PRO razred, v katerem so ohišja fotoaparata okoli 2000€ do 6500€. Seveda so to fotoaparati, ki imajo praviloma senzor v velikosti klasičnega filma oz. tako imenovani Laica ali polni format 36mm x 24mm. Običajne velikosti senzorjev v mnoţično prodajanih DSLR kamerah pa so nekje 24 x 16mm. Ohišja PRO fotoaparatov so praviloma izdelana iz magnezijevih zlitin, imajo boljši oprijem, vse je zaščiteno pred vlago in prahom ter mnogo naprednih funkcij. Imajo tudi to prednost, da so popolnoma zdruţljivi z objektivi iz leta 1951 pa do danes, izdelujejo pa jih v matičnih podjetjih na Japonskem. Vstopni razred je večina narejen iz plastike v podruţnicah matičnih podjetij na Kitajskem, Taiwanu ali Koreji. Seveda je kakovost digi. fotoaparata odvisna od velikosti in kakovosti svetlobnega tipala ter od vgrajenih algoritmov za obdelavo pridobljenih informacij v uporabno sliko največ pa od kakovosti objektiva in vgrajenih leč.

Vasja Leban

Obdelovalec kovin

KADROVSKE NOVICE

Pozimi in na pragu pomladi so in bodo praznovali OKROGLI JUBILEJ Bajt Matej Birsa Martin Kos Andrej Kerševan Metka Gorkič Branko Slejko Igor Trošt Ivo POLOKROGLI JUBILEJ Črnigoj Cvetka Čuk Darko Copič Mojmir V obdobju od januarja do marca so se zaposlili Kompara Matjaţ na DM vodja projekta, Nabergoj Matija na DM samostojni konstrukter I, Filipič Andraţ na DM elektrikar, Sfiligoj Anton na DM vodja prodajnega področja, Zadel Sebastjan na DM samostojni programer I in Ajanović Izet na DM obdelovalec kovin. Našo druţbo pa so zapustili Štekar Gregor, Mugerli Borut, Pregelj Miran in Mujagić Enes. 31.3.2013 je bilo v Gostol-Gopan-u 159 zaposlenih v Gostol-Goin-u pa 30.

Jana Purgar Referent za kadrovske evidence

RAČUNALNIŠKI KOTIČEK

OSMA ZAMENJAVA OKEN

Prišel je čas za osmo različico vsem dobro znanega operacijskega sistema Windows, s katerim ţeli Microsoft podaljšati desetletja trajajočo zgodbo o uspehu. S korenito drugačnim uporabniškim vmesnikom skuša obenem ubrati novo pot v svetu računalništva, ki ga vse bolj sestavljajo tablice in pametni telefoni, osebni računalniki pa so čedalje bolj v ozadju. Windows 8 skuša biti pri tem vezni člen med preteklostjo in prihodnostjo, saj bo deloval na zelo različnih vrstah naprav, novih in

Gostolske novice

11

starih. Vprašanje pa je, kako se bodo na vse te novosti odzvali uporabniki, vajeni dosedanjih Oken.

Novi začetni zaslon vsebuje ploščice z aktivnimi vsebinami.

V zadnjih letih se zdi, da se v računalništvu vse vrti okoli pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. Toda glede usode osebnih računalnikov ne moremo kar tako postati malodušni. Ne nazadnje je še vedno zelo malo ljudi, ki so resnično opustili rabo osebnih računalnikov na račun novejših naprav. Teţko je pričakovati, da bi se to stanje v naslednjih nekaj letih bistveno spremenilo, vsaj če upoštevamo ţe obstoječo bazo, ki je v rabi.

Kot je znano, Microsoft z novo različico okolja Windows, ki je naprodaj ţe nekaj mesecev, stavi na nov koncept in uporabniški vmesnik, ki je na prvi pogled precej bolj podoben tistemu, ki bi ga sicer lahko našli na tabličnih računalnikih, a je mišljen tudi za rabo v običajnih računalnikih, tako domačih kot poslovnih.

Prav tu je najbolj sporna stava, ki si jo je sam postavil Microsoft. Vprašanje je, kako bodo novi uporabniški vmesnik posvojili potrošniki in poslovni uporabniki. Toda odločitev je padla in nov vmesnik je ţe tukaj.

Windows store omogoča nakup in nalaganje programov, kot na tablicah in telefonih.

Iskalnik je precej boljši kot doslej, rezultati pa so lahko tudi nepregledni.

Stari dobri Desktop je še tu, čeprav z novimi elementi vmesnika Metro.

Nastavitve okolja so nekatere bolj pregledne, nekaterih pa nikakor ne najdeš.

Gostolske novice

12

Nekatere novosti, kot je Storage Pool, utegnejo biti nadvse koristne.

Dve različni mnenji o novih Windows 8 urednikov revije Monitor.

Prvo mnenje iz rubrike Pro et contra:

" Windows 8 je korak v pravo smer. Z njim je Microsoft prehitel velikega tekmeca, Apple, in prvi zdruţil namizni svet z mobilnim. Ţe vrabci na strehi čivkajo o zatonu računalnika, kot smo ga poznali doslej. Mobilno računalništvo je na pohodu."

Drugo menje iz rubrike Pro et contra:

" Menim, da se bo Microsoftova igra na vse ali nič zelo slabo končala. Prav, (tudi) Microsoft je opazil, da se svet giblje v smeri mobilnosti (telefoni in tablice) in da računalniki niso več "kul". Sklep, ki ga je izpeljal iz tega, pa je po mojem čudaški - "računalnike naredimo čim bolj podobne tablicam in telefonom, na vse tri vrste naprav namestimo isti operacijski sistem". Če je logika na področju telefonov in tablic še smiselna, na področju računalnikov popolnoma odpove. Še posebej na računalnikih, ki nimajo zaslona, občutljivega za dotik.

Vsak, ki si je na "navaden" osebni računalnik poizkusno namestil Windows 8, bo vedel, o čem govorim - računalnik se zbudi v zaslonu, posejanem s (pre)velikimi ploščicami, ki predstavljajo programe, upravljali (premikali, povečevali/pomanjševali) pa naj bi jih z miško. Saj gre, vendar nekako ni logično, intuitivno. Upal bi si reči, da je neumno. Saj, kot pravi kolega na levi strani, ko se delovanja priučimo, kar nekako gre. Vprašanje je seveda, ali je res nujno, da se temu privajamo, ali se nam res ljubi privajati? Čemu bi se

sploh privajali, ko pa s prejšnjim sistemom (Windows 7) ni bilo prav nič narobe? "

Resnica je, kot običajno, nekje vmes. Tudi moja izkušnja je nekje vmes. Bomo pa v podjetju še kar nekaj časa ostali na Windows 7 oz. Windows xp. Na stacionarnih in prenosnih računalnikih je ta 'na dotik' lupina Windows 8 le motnja za normalno delo. Morda pa nas časi prehitevajo?

Več o Windows 8 :

http://www.monitor.si/clanek/osma-zamenjava-oken2/125311/

http://www.monitor.si/clanek/pro-et-contra14/125319/?xURL=301

http://www.monitor.si/clanek/ukrotimo-windows-8/125422/

(preteţno povzeto po reviji Monitor)

Branko Črnigoj Vodja informatike

PLANINSKA SKUPINA GOSTOL

Letošnja zima ni skoparila s snegom in zato smo lahko izpeljali kar tri izlete v pravi zimski idili. Resda nismo lezli kam visoko, a snega smo imeli vedno dovolj in z njim na pretek otroške razigranosti.

Gostolske novice

13

JANUARJA smo se podali na JAVORNIK nad Črnim Vrhom. Obilica snega, sonce in zimski mir so nas spremljali vse do Pirnatove koče, kjer smo si privoščili postanek s kosilom - ponudili so nam odlične Idrijske ţlikrofe. Podloţeni smo se odpravili na vrh 1241 m visokega Javornika, ki je najvišja vzpetina idrijskega pogorja in si z razglednega stolpa na vrhu ogledovali široko panoramo in razgiban predalpski svet, obrobljen z vršaci Julijskih in Savinjskih alp. Za povratek smo si zamislili krajšo, neuhojeno pot skozi gozd do koče Astronomskega društva in potresne opazovalnice, kjer pa na srečo niso zaznali naših padcev in zdrsov v snegu.

FEBRUARJA so bile cilj našega pohajkovanja Banjšice. Tradicionalni pohod po Sedevčičevi poti

poteka v mesecu oktobru, naša skupina pa si je raje izbrala zimsko, teţjo varianto. Obhodili smo bliţnje vrhove nad planoto: ZGORELEC, VETERNIK, SLEME,… in najbrţ še kaj, kajti po urah , ki smo jih pregazili , bi lahko naredili več obhodnic hkrati. (Obhodnica je planinska pot, ki smiselno povezuje določene postojanke in vrhove med seboj.) A z dobro voljo in »ratrakom« Tonijem, ki je poskrbel, da je bila gaz pravšnja, smo uspešno premagali vse vrhove. Lepi razgledi so bili plačilo za ves trud. Po vrnitvi na Banjšice so nas domačini počastili s kafetom in biškoti.

MARCA smo ţe planirani izlet zamenjali z aprilskim ciljem. Ţeleli smo se izogniti snegu, a na grebenu Kolovrata, na desnem bregu Soče nad Tolminom, ga je še vedno do kolen. A ker smo v teh mesecih ţe kar pošteno gazili, smo tudi to prepreko zlahka premagali. Kroţno pot smo začeli in končali pri Planinskem domu pod Jeţo. Sedaj obnovljen dom je bil v preteklosti obmejna straţnica. Po slemenskem pohajkovanju med ostanki 1. svetovne vojne in po nekdanji drţavni meji čez Trinški vrh, Nagnoj, smo vzpone zaključili na vrhu z imenom NA GRADU (1115 m). Spustili smo se tudi v

Gostolske novice

14

vojaške jarke, ki so urejeni v muzej na prostem, ki ga vzdrţuje Fundacija Poti miru v Posočju. Po vrnitvi na Kambreško smo si v Lukčevi hiši ogledali zanimiv etnološki muzej . Gospodinja Joţica nam je pripravila zanimivo sladico - taprave »šnite«.

Zima se poslavlja in s pomladjo nas čakajo nove dogodivščine in cilji, tudi GORNIŠKI……

Marjetka Rogelja Konstrukter

Planinska skupina Gostol

OBVESTILO

PREIZKUS HOJE NA 2 km – TESTRANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI

Test hoje na 2 kilometra je enostavna, natančna, varna in ponovljiva metoda ugotavljanja telesne zmogljivosti ali fitnes indeksa. Na osnovi porabljenega časa, srčnega utripa, spola, starosti, telesne višine in teţe, računalniško se izračuna telesna zmogljivost posameznika. Test so razvili na Finskem in je prvenstveno namenjen odraslim med 20 in 65 letom starosti, ki so zmerno ali malo telesno dejavni. Primeren je tudi za osebe s povečano telesno teţo. Teste izvaja Zdravstveni dom Nova Gorica v sodelovanju s Športnim društvom Mark Šempeter in je brezplačen. Navodila za izvajanje testa - Dan pred testom se izogibajte alkoholu, poţivilom in teţkim telesnim naporom. - 2 - 3 ure pred testom ne uţivajte obilnejših obrokov hrane in ne kadite. - Udobno se oblecite in obujte. - Pred preizkusom se morate ogreti in razgibati.

Gostolske novice

15

- Hoditi je treba hitro in enakomerno (po lastnih zmoţnostih, da ne ogroţamo zdravja). - Test lahko opravimo večkrat (v pomladanskem in jesenskem času). Urnik preizkusa hoje na 2 km (predhodno preveriti, moţne so spremembe terminov)

datum kraj ura

21.03.2013 Športni park v Novi Gorici

med 16.00 in 18.00 uro

06.04.2013 igrišče pri OŠ Ivana Roba, Šempeter pri Gorici

med 10.00 in 12.00 uro

11.04.2013 igrišče pri OŠ v Kanalu

med 16.00 in 18.00 uro

16.04.2013 Dijaški dom Nova Gorica

med 16. 00 in 18.00 uro

11.05.2013 igrišče pri OŠ v Dornberku

med 9.00 in 11.00 uro

23.05.2013 igrišče pri OŠ Renče

med 16.00 in 18.00 uro

01.06.2013 Športni park Nova Gorica

med 9.00 in 11.00 uro

07.09.2013 igrišče pri OŠ v Vrtojbi

med 11.00 in 13.00 uro

14.09.2013 Športni park Nova Gorica

med 9.00 in 11.00 uro

03.10.2013 Dijaški dom Nova Gorica

med 16.00 in 18.00 uro

19.10.2013 igrišče pri OŠ Ivana Roba, Šempeter pri Gorici

med 10.00 in 12.00 uro

07.11.2013 igrišče pri OŠ v Renčah

med 16.00 in 18.00 uro

ZANIMIVOSTI

INTERVJU z Gostolko leta 2012 gospo Cvetko Črnigoj

Ga. Cvetka Črnigoj, najprej iskrene čestitke v imenu vseh Gostolcev, ker ste si prisluţili naziv Gostolke leta 2012, ki vam je bil podeljen na Poslovni konferenci dne 15.03.2013. Hvala, da ste mi zaupali mesto

Gostolke leta.

Kaj vam naziv Gostolke leta 2012 pomeni?

Zaupanje in spoštovanje mojih sodelavcev ter rezultat

večletnega dela v kolektivu.

Opisali so Vas kot samostojno, zelo natančno,

vztrajno in marljivo delavko ter povrhu še zelo

umirjeno. Kje črpate moč, da Vam v današnjem

hrupnem, nemalokrat stresnem načinu ţivljenja,

uspeva ohranjati v sebi to harmonijo, ki jo čutijo ob

Vas tudi drugi?

Doma ob druţini, v odnosu do sodelavcev, v umirjenem

ţivljenju in pri prijateljih.

Kaj Vam je najbolj všeč pri opravljanju svojega dela

na Gostolu?

Da moje delo, ki ga opravljam, cenijo sodelavci in

nadrejeni.

Kje vidite še moţnosti, da bi se z malo truda delovno

okolje na Gostolu lahko še dodatno izboljšalo?

Pri pogojih dela, z modernizacijo proizvodnje, dodatnimi

izobraţevanji, zaposlovanju mladih kadrov,

inovativnostjo, pravilno sistematizacijo dela, s prenosom

znanja in izkušenj starejših delavcev na mlajše,

ambiciozne zaposlene.

Kaj Vas pri svojem delu najbolj motivira in prispeva

k Vašemu pozitivno izstopajočemu odnosu do dela,

ki ga opazijo tisti, ki imajo z Vami neposreden stik

pri opravljanju Vašega dela na Gostolu?

Ţelja po napredovanju, spodbudne besede in nasmeški

sodelavcev.

Kaj vam pomenijo odnosi med neposrednimi

sodelavci?

Veliko, saj dobri odnosi med sodelavci pomenijo

učinkovitejše delo ter sproščen delovni odnos.

Kaj ţelite sporočiti nam Gostolcem, kar ste preko

dela na Gostolu morda spoznala in bi nam utegnilo

pomagati pri opravljanju naših rednih delovnih

obveznostih na Gostolu?

Sporočiti vam ţelim, da je vsako delo, ki ga opravljamo

častno, dobro za uspešen kolektiv, ter v zadovoljstvo

naših druţin.

Hvala Vam za Vaše misli, ideje in veliko dobrega še

naprej med nami na Gostolu in tudi drugače.

Intervju opravila: Tanja Čoha, Trţnik

Gostolske novice

16

Gostolska oprema: Spiralni mešalniki SMH,

dvigaloprekucnik DP, delilni stroj BVDS,

intermedialna komora IK ter oblikovalni stroj

SABOTIN in VIPAVA uspešno spuščena v pogon v

aftiški drţavi Nigeriji, januar, 2013

Gostol se je predstavil na sejmu Gulfood v Dubaju,

Zdruţeni Arabski Emirati, februar 2013

21.02.2013 je na Gostolu potekala novinarska

konferenca, ki so se jo udeleţili tudi predstavniki

kupcev. Širši javnosti je bil predstavljen nov projekt

za leto 2013 – in sicer Gostol je dobavitelj pekarske

opreme v skupni vrednosti 3,8 mio EUR. Oprema bo

stala v novi pekarni v Belgiji, katere lastnika sta

obstoječa pekarna Roeland in belgijska trgovska

veriga Colruryt.

Gostol se je predstavil na sejmu AAHAR v New

Delhi-ju, v Indiji, marec 2013

03.04.2013 se je na Gostolu začel 60 urni tečaj

ruskega jezika (I.stopnja).

Я люблю говорить на русском языке.

kar pomeni

Rad govorim ruski jezik.