GlasiloThe Voice of Canadian Sloveniansse bomo lahko upirali skušnjavam potrošniške družbe in premagovali gospodarsko ... 31 Nekaj misli o Prešernu 32 Rudi Resnik 1924 - 2009

kanadskih SlovencevLeto 13 - številka 1 - januar / februar 2009

The Voice of Canadian Slovenians

Glasilo

Uvodna beseda

Šepredkoncemletasovnakupovalnihsrediščihpospravilipravljičnegradove,vkaterihjemesecpoprejvsakdansedelrdečidebelušniBožiček,patuditrgovinesohitroumaknilevse,karješespominjalonabožič,sajjebilotrebakupcemponuditirobozavalentinovo,odspodnjegaperila,poslikanegassrčki,doraznovrstnihbonboniervoblikisrca,pasevedaraznovrstnihvoščilnic... Vslovenskemizročilupričakovanjeodenegadodrugegapraznikanibilovezanonanakupovanje...Tudičeopraznikihnismovelikopremišljevali,sovseenopustilinekajdragocenegazanašeživljenje... Božičnodrevescejeostalovhišnemkotudosv.trehkraljev,ponekodtudidosvečnice,innasopominjalo,dajenasvetuvelikorevnihljudiindasepravobbožičnizgodbilahkovsiučimoskromnostiinsočutjadosočloveka.Vpredpustnemčasujebilčaszaženitovanja,potemsejezačeloresnokmečkodelo,predvsemsetevindelovvinogradu.Napustnitoreksosekončalezadnjenorčije,potempajenapočiloobdobjepremišljevanjainodpovedi.Postjevčasihpomenilodpovedodhrane,danespanihranaedina,kinasuničuje.Tanenehnatekmazaobstanek,vkateremnikakornemoremodosečizadovoljstva,sajnamsodobnakomunikacijskasredstvanenehnodopovedujejo,kajvsepotrebujemozasrečnoinzadovoljnoživljenje...Tudisodobnaameriškakulturajeboljusmerjenavpotrošništvo,kotvuniverzalnoposlanstvoumetnostiinkulture. Obslovenskemkulturnempraznikusmosespomnilislovenskekulture,kinamjezavzgledpostavljalavrednote,kinaskrepijokotposameznikeinkotdružbo,kajtilespoštenjeminpridnimdelom,sskromnostjoterljubeznijoinsočutjemdosočlovekasebomolahkoupiraliskušnjavampotrošniškedružbeinpremagovaligospodarskokrizo,kinesamoogrožanašživljenjskistil,kakršnegasmobilinavajeni,ampaknamzbujabojazen,kakobomopreživeli...kakobodopreživelinašiotroci...Česmojimdalivsajnekajtisteslovenskeiznajdljivosti,trdoživostiinpoguma,kisoganašiprednikinamposredovali,potemsibodolahkosamipomagali.OtempričatazgodbidvehkanadskihSlovencev,kistaobjavljenivtejštevilkiGlasila,potomcevpredvojnihslovenskihpriseljencev,kisoprišlivKanadozvelikimupiinpričakovanji,pasonaletelinarazočaranjainvelikogospodarskokrizo.Invendarsopreživeli...innjihoviotrocisopreseglivsanjihovapričakovanjainkljubsvojimuspehomohranilivrednote,kisojimjihprivzgojilinjihovistarši.

VsebinaGLASILO OsrednjarevijazaSlovencevKanadi/Mainpublicationfor

SloveniansinCanada

IZDAJA-VSKO-Vseslovenskikulturniodbor PUBLISHEDBy-ASCC-AllSlovenianCulturalCommittee

NASLOV/ADDRESS

GLASILOKANADSKIHSLOVENCEV: 770BrownsLine,Toronto,ONM8W3W2

Tel:416-259-1430

ODGOVORNAUREDNICA/CHIEFEDITOR: CvetkaKocjančič

e-mail:[email protected]

UREDNICA/EDITOR: MilenaSoršak


IZVRŠNIUREDNIK/PRODUCTIONEDITOR: FrankBrence


ADMINISTRACIJA/ADMINISTRATION: SandraKomavli


MARKETING: FlorianMarkun


LEKTORZAANGLEŠČINO/ENGLISHEDITOR: RichardVukšinič

DOPISNIKIINOSTALISODELAVCI/WRITERSANDOTHERMEMBERSOFTHEPRODUCTIONTEAM

AnicaResnik,dr.FranceHabjan,SilvaPlut,dr.AnneUrbančič,FrankNovak,MartinPolanič,MiroKoršič,

CirilSoršak,MarjanKolarič

SPLETNASTRAN/WEBPAGE: www.theslovenian.com

LETNANAROČNINA-YEARLYSUBSCRIPTION

Kanada-Canada$25.00,ZDA-USA$30.00, Evropa-Europe$40.00

Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornostiza točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališčauredništva.

Theeditorsaremakinga reasonableeffort toprovideac-curateinformation,buttheyassumenoliabilityfortheerrorsoromissionsof thewriters.Articlesdonotnecessarily reflect theopinionoftheeditors.

Pomladna slikaCvetka Kocjančič

V svoji gredi nebeški vrtnarnajlepše cvetlice zaseje,spomladi, ko sonce ogreje,razstavlja nevidni slikarpodobo, ki duše ogreje.Noben vrtnat, noben slikarne zmore tega za denar.

2 Uvodnabeseda4 Obkulturnemprazniku6 Prešernovvečer20097 Slikarskarazstava9 VeleposlanikKunsteljoSlovenijiinkanadskih Slovencih15 Ustanavljaseprvakatoliškauniverzav Sloveniji18 FrankLovšinprejelOrderofCanada20 Kanadskislovenskikongres20 Familyday21 SlovenskiDomChristmasBanquet200822 SpotlightOrchestraznovopevko23 NewInteractiveInternetSiteforSlovenian Youth24 ObamavBelihiši25 Ljubezendoslovenstvagajeprivabilanazajv slovensko skupnost 29 SpominnaRudijaGlavača30 Prešernovenagrade200931 NekajmislioPrešernu32 RudiResnik1924-200933 JankoČadež1921-200834 Dr.PeterKlopčič1925-200835 IvanZakrajšek1924-200935 Novice37 Polkamaša38 Svetitrijekralji-Legenda39 TheLoveLetter42 Sporedprireditevod15.februarjado24.maja

GlasilokanadskihSlovencev 3

Pomen slovenske kulture pri obliko-vanju slovenskega naroda, ohranjevanjuslovenskega jezika in pri prizadevanjuza osamosvojitev Slovenije je tako velik,da je Republika Slovenija določila 8.februar,obletnicosmrtiFrancetaPrešerna,največjegaslovenskegapesnikavsehčasov,zaslovenskidržavnipraznik. Slovenskiliterarnivelikaniso,podobnokotPrešeren,črpalisvojomodrostizSvetegapismainvnjemiskalivzorcezaslovenskozgodovinoinsmernicezaprihodnost.Našiveliki literarni geniji so smatrali, da jeumetnostdolgtistim,kisobilipripravljenižrtvovati svoja življenja za krščanskeideale, ker so v njih videli smisel in cilj,proti kateremu hrepeni človeštvo. In nesamotistimizpreteklosti,pačpatudivsemsodobnikom, saj smokot posamezniki, kiizhajamo izdoločeneganaroda,kinamjeizsvojezakladnicedalvse,karjedosedajpremogel, dolžni nadgrajevati to našoskupnoduhovnozgradbovsodelovanjuinsožitjuzdrugimipripadnikinašeganaroda,inčesmatramo,dajetanašnarodnizakladkoristendrugimnarodom,smotudiznjimidolžnideliti.Dolgpesnikovinpisateljevjevezantudinaprihodnost,kerodtegazavisinesmrtnost slovenske duše, slovenskekolektivnepodzavesti...Naši zanamci nasne bodo ocenjevali samo po tem, kakšneuspehe smo dosegli zase, ampak kakšensvetbomonjimpustili,kakšnevrednotejimbomopostavilizavzgled,kakodalekosežnovprihodnostbomogledali. KotmajhennarodsoseSlovencivedno

radizgledovalipotujcihinsmatralivse,karsonamtujciponujali,bodisimaterialnealiduhovne vrednote, za boljše od domačih.Protitemusoslovenskipesnikiinpisateljivseh časov svarili slovenski narod in muutrjevali samozavest in spoštovanje doslovenskihvrednot. Ker je bil slovenski narodmajhen, poveri in jeziku pa enoten, je slovenskimkulturnimustvarjalcemuspeloohranjevatikulturnokontinuiteto in enotnost duha, kije temeljila na treh osnovnih vrednotah:ljubezendomatere,ljubezendodomovineinljubezendoBoga.Zrazvojemsodobnihkomunikacijskih sredstev tuja učenost zneznansko hitrostjo prodira v slovenskedomove in slovenski narod je bolj kotkdajkoli prej dovzeten zanjo. Ameriškahollywoodskakulturajevborihpetdesetihletih spremenila kulturni okus Slovencevdoma in po svetu. S prodorom ameriškekulturemedSlovenceprodiratudiameriškaduhovna fragmentiranost in duševnašibkost.Medljudmi,tuditistimi,kijimneprimanjkujematerialnihdobrin,jevsevečduševnihbolezniinvsakovrstnihzasvojitev.Kakšnonasprotjeduševnestabilnostinašihpreprostih slovenskih prednikov, ki so sesoočalizvelikovečjimiproblemi. Priseljenska izkušnja je pogostolahko vzrok duševne nestabilnosti, todaistočasnojelahkotudivirpraveumetniškeustvarjalnosti, ker človeku omogoča, dase duhovno distancira od kulture stare domovineinjolahkoboljobjektivnopresojasperspektivenovekulture.Podrugistrani

Ob kulturnem praznikuCvetkaKocjančič

4 GlasilokanadskihSlovencev

pa kulturo nove dežele lahko objektivnopresoja kot tujec, ker nenehno primerjanovo kulturo s staro. Pravi umetnik na tanačinproučujesvojeponotranjenevrednotein prepričanje, ohrani tisto, kar velja zanovo situacijo in zavržedrugo,karmuniveč potrebno, ali pa integrira posameznevidikeobehkultur. Izseljenski pisatelj ima idealnopriložnost, da pozitivno prispeva kduhovnosti svoje domovine tako, da deliv tujini pridobljeno znanje in modrost ssvojim sorojaki. Istočasno lahko velikoprispevasvojinovidomovini,kerjolahkoz modrostjo, prinešeno iz svoje domačekulture,duhovnoobogati.Šenajboljpajepomembna vloga izseljenskega umetnikakotduhovnegavodičaostalimpriseljencemizistegakulturnegapodročja. Slovenskiizseljenskipisateljiustvarjajoizljubeznidoljudivsvojemetničnemkrogu,iz ljubezni do stare in nove domovine, izljubeznidovsehljudinasvetu... V času sodobnih komunikacijskihsredstev noben človek in noben narodne more živeti v izoliranosti; v poplaviinformacij pa lahko kaj hitro izgubiorientacijozazdravoinmirnoživljenjeinsožitje z drugimi ljudmi.Vloga pisateljevinumetnikovnasplohje,dakažejonaroduin človeštvu pravo pot, čeravno ta pot nivednotaka,kotbijoljudje,kiboljhrepenijopo trenutnih užitkih kot po dolgoročnemzadovoljstvu,želeli. Prav je, da se ob prazniku kulturespomnimovsehtistih,kissvojimilitera-rnimi, glasbenimi, likovnimi, folklornimitalenti vzdržujejo kontinuiteto slovenske

kulturevKanadi.Šeposebejpabiseradaspomnila kanadskih slovenskih pisateljev,zakaterenitinašanova,nitistaradomovina,pa tudiSlovenskaskupnostnimajovelikoposluha.Slovenskikrogbralcevvtejvelikideželi je premajhen, da bi se založbamsplačalo izdati knjigo slovenskegapisatelja, tudi če jo napiše v angleščini.Slovenskezaložbevdomovinijimnisokajdostinaklonjeneinčežekajsprejmejozaobjavo,vzameleta,dapridenavrsto.Tudiče bi svoja dela izdali v samozaložbi, jihne bimogli prodati. Še za objavo krajšihliterarnihdelnivKanadivelikomožnosti.V uredništvuGlasila se je nabralo že karnekajkvalitetnihčrtickanadskihslovenskihavtorjev,kijihzaradipomanjkanjaprostoranemoremoobjaviti.Podporaslovenskemutisku v Kanadi je tako majhna, da nitiGlasila ne bi mogli izdajati, če ga ne bisamioblikovaliintiskali,inčenebivsegadelaopravilibrezplačno. MogočebonekočzgodovinaocenjevalanašoslovenskoskupnostvKanaditudipotem,kolikoliterarnihdelsonašikanadskiSlovenci ustvarili, kako so ohranjevalislovenskopisanobesedo,kako sobeležilinastajanjeindelovanjeslovenskeskupnostivKanadi...Dotakratpanajsejimvimenutistih,kisezavedamo,kolikočasaintrudajepotrebno,danapišešnekaj stranidolgozgodbo,zahvalimzavesnjihovtrud.

Pesništvo zdravi rane, ki jih razdaja razum.Knjiga je vrt, ki ga lahko nosiš v žepu.Knjiga je najdragocenejša posoda, ki jo je iznašel človek.Knjige so luči, ki sodijo v civilizacijo. (Roosevelt)


Prešernov večer 2009MilenaSoršak

V p e t e k , 6 .februarjajevcerkvenidvorani na BrownsLine Vseslovenskik u l t u r n i o d b o rorganiziralPrešernovv e č e r . P r o g r amj e sp r e t no vod i lnapovedovalecSimonPribac. Po kanadskiin slovenski himni je najprej spregovoril

p redsednik VSKO inpozdravil vse navzoče.Zanjim jeprevzelbesedoveleposlanikRSvKanadig.TomažKunstelj,ki jevsvojemgovoruorisaldelovladeRSvpreteklemletu

in obenempoudaril, kakovelikovlogo jeimela pri osamosvajanjuSlovenije vizija,ki jo je pred 160 leti dr. FrancePrešerenizražalvsvojihpesnitvah.Dr.ToneKačinikjeobčutenozrecitiralPrešernovoromancoTurjaškaRozamunda in pesemStrunam.AndyKurijessvojimSpotlightorchestra,ki

semujepredkratkimpridužila talentiranap e v k a K r i s t i n aKrižan, g lasbenoobogatilvečerstremislovenskimipesmimi.V d r u g em d e l uprograma je nastopilgost iz Slovenije,oderski igralecUroš

Simon Pribac

Fȕrst, ki je z monoigro avtorja RobaBeckerja Jamski človek do solz nasmejalpubliko.Komedijanaduhovit insproščennačinspretnoironiziraodnosemedmoškimin žensko, ki se trudita zamedsebojno

harmonijo, paj ima z a r ad injune prvotnenravitovečkratneuspe.

P o s e b n o s tv e č e r a j ebi la l ikovnar a z s t a v as l o v e n s k i h k a n a d s k i h umetnikov, kijojeorganiziralMiroKoršič.dr. Tone Kačinik

Marjan Kolarič

Kristina Križan

Jamski človek - Uroš Fűrst


ItwasPrešernovvečer2009,aneveningcelebrating Slovenian art.Various artistscame together as a group to surprise the

communitywiththeirwonderfultalentandcreativity.Theaudiencewasdazzledandthehallwasfull.

SixSlovenianartistsresidinginOntariodisplayedtheirframedartwork.Eachwiththeir own individual style and expertise.Variousmediumswere utilized includingwatercolor,mixedmedia,oilsandoilpastels.Themixedmediaistomethemostintriguingbecauseyouareunawareofhowtheartistobtains his or her final result. Hemust

Slikarska razstavaCynaraPitamič-Issa

experiment andgo throughmany tests inordertocomeupwithavisuallyacceptablemedium.Thiscouldbeverytryingfortheartist.Watercolor and oils are also verydifficultmediumsandmaytakeyearstotrulymaster.Themajority of these artists havebeenworkingattheircraftformanyyears.Itwasobvioustoseehowmucheffortandpassiongoesintoeachpiece.

Intheend,theexhibitwasimpressiveandit was amazing to discover the hidden

treasuresthatareamongstus.CongratulationstoAndrea Stajan-Ferkul, Nežka Petek-Škulj,Martin Polanič, LeoBolta,Oscar

Andrea Stajan - Ferkul

Nežka Petek - Škulj


Pitamič andMiroKoršič.Without them,the eventwould not have been the same.Hopefullywe’llhavethepleasureandthehonour to view their art again next year.

Oskar Pitamič

Leo Bolta

Miro Koršič

Martin Polanič


Leto 2008 je bilo zelo zanimivo za Slovence v domovini, kakor tudi za kanadske Slovence, ki s pozornostjo opazujemo dogajanja v Sloveniji. Veseli smo, da se je veleposlanik RS gospod Tomaž Kunstelj odzval našemu vabilu, da za bralce Glasila odgovori na nekaj vprašanj.

Lansko le to je bi lo za promocijo Slovenije v svetu veliko pomembnih dogodkov. Zanima nas vaš pogled na nekatere teh dogodkov.

Leto2008jebilozaSlovenijopomembnozaradi številnih dogodkov. PredsedovanjeSvetuEU je bil nedvomnovelik izziv zacelotnodržavnoadministracijoinpolitičnovodstvo države, ki je pri vodenju tegaprojekta upravičilo sloves Slovenije kotnajuspešnejšenovečlanicepovelikiširitviEU leta 2004. Četudi bi kakšno stvarmogočedanesnaredilidrugače,pajezelopomembno, da so države članice našepredsedovanje ocenile kot zelo uspešno.Vprašanja energetike in zmanjševanjaizpustov toplogrednih plinov, potrditvereformne pogodbe iz Lizbone, reševanjezapletenepolitične situacijeob razglasitvisamostojnosti Kosova so bile samo eneizmedtem,kisovdobršnimerizaznamovalenašepredsedovanje. Obiskbritanskekraljice je še bolj kot

zaradivsebinepomembenzaradisimbolike.Voditeljidržavssvojimisrečanjiodpirajopota do sodelovanja na različnih nivojihin dajejo s tem jasno sporočilo svojimdržavljanom.Konkretno sodelovanje papotemdogovorijopredsednikivlad,ministriter različne institucije.ZaVeleposlaništvoRepublikeSlovenijevKanadijenedvomnozelopomembenobiskgeneralneguvernerkevSloveniji, ki jemorala zaradi kanadskenotranjepolitičnekrizemočnoskrajšatiobiskinsepredčasnovrnitiizsrednjeEvrope.Vnekajpogovorihzgeneralnoguvernerkovzadnjihdneh(op.T.K.:januarjainzačetekfebruarja) sem dobil zagotovilo, da boskušala čimprej, pomožnosti še letos, vceloti izpeljati predvidendržavniškiobiskv Sloveniji.Nekatera globalna vprašanjačlovekovihpravic,pravicotrok,humanitarnekrizetervprašanjavrednotčloveštva,kisose

Veleposlanik Kunstelj o Sloveniji in kanadskih Slovencih Cvetka Kocjančič

Veleposlanik RS Tomaž Kunstelj na sprejemu generalne guvernerke Kanade Michaëlle Jean v Rideau Hall, Ottawa

PhotobySgtSergeGouin


negativnoodraziletudivfinančnemkolapsu,kateremusmopričavzadnjihmesecih,so,poleg sodelovanja na področju kulture,izobraževanjainsodelovanjamladine,tisteteme,okaterihbisslovenskimisogovornikiželela poglobljendialog.Poleg tegapa jeobiskSlovenije tudi priznanjeSlovencemvKanadi, da vas nova domovina ceni inspoštujekotuspešne,delovne,požrtvovalnein zavedne Kanadčane in Slovence. Intak občutek sem dobil tudi v RideauHall-u sredi lanskega novembra, ko jegeneralnaguvernerkanaslovenskopobudoprvič pred kakšnim potovanjem v tujinoorganizirala kulturni večer s predstavnikiizseljenskihorganizacij izdržav,ki jihboobiskala.Običajnapraksaje,dasivoditeljidržav izmenjujejo obiske in zato je obiskMichaëlle JeanvSloveniji dobra podlagaza obisk dr.Türka vKanadi, ki ga sicerkratkoročnošenenačrtujemo.ČezenoletobodovVancouvruinnaWhistlerjuzimskeolimpijskeigre,kisejihpoustaljenipraksiudeležizelovelikoštevilošefovdržav,zatonebonobenopresenečenje,čebomednjimitudislovenskipredsednikdržave. Vsi dogodki države se nalagajo “naen račun” in le celota lahko predstavljaugleddržave.Pritemsodržavniškiobiskipomembni zaradimedijske pozornosti inkljub težavam, ki jih tudi v Sloveniji nemanjka,smolahkonaRepublikoSlovenijoponosni.Velikokratnamtujcipriznajoveč,kot smo si sposobni sami priznati in zatonepreseneča,dasmobilideležniizrazitihpohvaltudinaračunvodenjapredsedovanjaEUvOttawi.

Slovenija je konec lanskega leta dobila novo vlado. Izseljence med drugim zanima, kaj to pomeni za nas, ki živimo izven Slovenije?

Slovenija je imela lani jeseni redneparlamentarnevolitveinvskladuzrezultatomje prišlo tudi do oblikovanja novevladnekoalicije. Po dolgih letih, v katerih je bilzaSlovenceizvenmatičnedržavepristojendržavni sekretar, je v skladu z veljavnozakonodajozarojakeposvetuspetpristojenministervslovenskivladi.Poprvihdelovnihstikihspredstavnikinovevladnegarnitureindr.Žekšem imamobčutek,daSlovenciposvetupredstavljajoenoodpomembnihvsebin za vsakovlado, ne glede na to, izkateregadelapolitičnegaspektraprihajajokoalicijskepolitičnestranke.Ministerježenajavil nadgradnjo veljavne zakonodaje,saj vsak zakon poleg vsebinskih rešitevpotrebuje tudi izvedbene dokumente.MinisterŽekštudiopozarja,dapoodpravimeja znotraj EU tudi ni več smiselnogovoriti o zamejcih. Lahko pričakujemo,dabostatudivnovemmandatupomembnovlogo odigrala oba sveta, v katerih bodosedeli predstavniki rojakov iz sosednjihdržavoziramaizizseljenstva. Vzvezisčlanstvomvtehsvetihsevčasihširijo napačne razlage o predstavniškihfunkcijah pri slovenski vladi. Potrebno jepoudariti,dagrežezaradinačinaimenovanja-imenujejihpredsednikslovenskevlade!-za ugledne posameznike, ki na podlagisvojih izkušenj, ugledamed izseljenci termodrosti lahko pomagajo predsednikuvlade in vključenim vladnim resorjemoblikovatitakerešitvealiukrepe,kibodokar


najboljučinkovitopomagalirojakomizvendomovine.VKanadi stena1.KonvencijikanadskihSlovencevv začetkunovembra2006 predlagali imenovanje g.StanetaKranjca,kigajenatoimenovalpredsednikvlade.Zatog.KranjcniizvoljenipredstavnikSlovencev vKanadi pri kakšni slovenskidržavniinstituciji,pačpaječlandelovnegatelesainzaprošenzavsebinskosodelovanje.VzadnjemčasujebilotudivKanadivelikoneformalnihpogovorovotem,kdobilahkobilčlantegasveta,verjetnozato,kersejerazmišljalooimenihinneoposlanstvu.Vtehsvetihsenedelujepolitično,pačpaizključnovsebinsko.Inzatojeprav,davtakihsvetihsedijo ljudje,ki imajodolgoletne izkušnjevdelu izseljenskihorganizacijoziromasovoditeljske funkcije že izživeli, imajo pavelikomodrostiinvelikovedo.Takiljudjesepravilomaneponujajoinjihninapretek,so pa neizmernopotrebni pri oblikovanjuracionalnihrešitev,zatoslovenskavladaželislišatitudinjihovomnenje. Povsemdrugovprašanjepajepolitičnafunkcijaposlanca,kijepoklicnainvoljena.Včasuokrogdržavnozborskihvolitevsteimelitudi rojaki vKanadimožnost sodelovatipri zbiranju podpisov za spremembozakonodaje,kibitudiSlovencemposvetuomogočila izvolitev svojega poslanca.Popodatkih, ki jih imam, je bil postopekneuspešen, kar pa še ne pomeni, da se taidejav taki alidrugačnioblikinebo spetpojavila.Čebokdajprišlodouveljavitvete zamisli, potem boste imeli rojaki posvetu svojega izvoljenega predstavnika vslovenskemparlamentuinbonjegovavlogapredstavniškainpolitična.

Vprašanja o pristojnostih vašihpredstavnikov za st ike z uradnimiinstitucijamiRepublikeSlovenijesotesnopovezanazrazumevanjemdelovanjavašihorganizacij. Po razlagah vaših voditeljevin kanadskih predpisih so predstavniki slovenske skupnosti vKanadi izvoljenifunkcionarjidruštev.Vseslovenskikulturniodbor je koordinacijsko telo društev vjužnemOntariu, različne dejavnosti pa sevvečiniodvijajopoposameznihdruštvih.VSKO ima, poleg koordinacije, sicerzelopomembnovlogoprimedijih, saj staGlasiloinradijskaurapomembenelementpovezovanjaSlovencevvTorontuinokolici.Iz časov nastajanja samostojne Slovenijeje tudi Kanadsko slovenski kongres, kipovezuje posameznike in ima ravno takosvojeposlanstvo.Aglavnodelonapodročjudopolnilnihšolslovenskegajezika,športnih,kulturnih in družabnih prireditev slonina društvih odMontreala doVancouvra.Slovenska vlada in veleposlaništvo vKanadisodelujezvsemiorganizacijamiindruštvipoKanadi,sajpoenistraniizjemnocenimo in spoštujemo koordinacijskovlogoVSKO, po drugi strani pa želimopomagati vsemdruštvom, še zlasti tistim,kidelujejovdrugihkanadskihprovincah,kjer je slovenskih rojakovprecejmanj insoboljrazpršeni,zapovrhupaimajotudiprecejskromnejšoinfrastrukturoodrojakovvOntariu.V dveh letih po konvenciji sezaenkrat,žal,šeniuresničilanobenaodidejinobljub,dabiVSKOprevzel aktivnejšopobudopovezovanjaSlovencevvKanadi,npr.spoenotenjemkoledarjavsehslovenskihprireditevvcelotniKanadi,dabisepovezala


društvaodvzhodadozahodadržave,dabise okrepila gostovanja vaših ansamblov,folklornihskupinalizborovpoKanadi…

Dejstvo, da je bil dr. Žekš edini, ki je dobil soglasno podporo za Ministra za Slovence po svetu, že samo po sebi govori o njegovi sposobnosti in nepristranskosti. Kaj lahko Slovenci v Kanadi naredimo za boljše sodelovanje?

Dr. Žekš je ugleden akademik, ki priskrbi za rojake po svetu, kljubministrskifunkciji, ne gleda skozi dnevno političnaočala. Prepričan sem, da bo na njemulasten način nadgradil dosedanje delo inprizadevanjaUrada zaSlovence po svetuin v zamejstvu.V svojih uvodnih javnihnastopih jemočnopoudaril novepristopein ideje, s katerimi želi nagovoriti tudimlade generacije, poudarja pomenučenjajezika in še zlasti povezovanje številnihposameznikov, ki so se uveljavili v tujiniinbinjihovosodelovanjesSlovenijoimelolahko večplastne učinke.Rojaki po svetuso skrb Republike Slovenije, pri čemerrazličnost vrednot in svetovnih nazorovneigranobenevloge.Slovenskaustavainzakonodajadržavinalagapodpororojakomizvenmejadomovine,karpanespremenidejstva, da vam pri vašem delovanjulahkozgoljpomagamo,nekolikoolajšamobremena,nemoremopanamestovasprevzetidelovanja. Pri tem se spominjam besedeneganajuglednejših rojakovvArgentini,velikegadobrotnikaslovenskihorganizacijteruspešnegaposlovneža,kimijevzvezizobstojemskupnostivizseljenstvuobneki

priložnostivBuenosAiresudejal:“Obstalibomonatančno toliko časa, dokler bomosamihoteli.Pritemnamoddomanemoretepomagati,lahkonassamovzpodbujateinnaspodpirate,ostalojenanas!” Svetsespreminjainskupajznjimtudimi, zato je potrebno, čeprav dostikrat nienostavno ali prijetno, “premeriti daljo innebeškostran”.RojakivKanadistelahkoupravičenoponosninadoseženo,sepapredvas postavljajo novi izzivi. Kot povsodpo svetu se tudi vi soočate z vprašanjemvključenostimladine v delovanje vašihorganizacij, saj se brez svežihmoči navodilnih funkcijah slovenstvu vKanadislabopiše.Pravtakojepomembenživstikz domovino in različnimi organizacijami,karjevčasuinternetainpogostihletalskihpovezav enostavno in lahko novimgeneracijam približa Slovenijo na način,ki jim je domač.Na eni strani je za vašoskupnost vitalnega pomena sodelovanje zdržavnimi institucijami ter organizacijamicivilnedružbevSloveniji,podrugistranipajeizjemnopomembnosodelovanjetudimedvašimiorganizacijamiznotrajKanade.Nedvomno nas vse čaka veliko dela intudi slovenski diplomati vOttawi bomoše naprej z veseljem sodelovali v vašihprizadevanjih.

Dejstvo, da ima že veliko slovenskih društev v Kanadi svojo spletno stran, dokazuje prizadevanje druge generacije, da se Slovenci med seboj v okviru društva in v širšem merilu povezujejo. To dejstvo je upoštevala tudi Slovenska vlada, ki je odprla spletni portal “slovenci.si”. Kakšne


so prednosti tega portala za posamezne Slovence in za slovenska društva?

Očitnonepravijobrezrazloga,dasmovčasuinformacijskedružbe.Inmladisedanespovezujejozvrstnikibrezgeografskihmeja,saj sodobna tehnologija nudimožnosti, okaterihsogeneracijepredpardesetletjilahkosamo sanjale. Spletni portal za Slovencepo svetu ima namen na enem mestu strniti pregledslovenskihdruštevpokontinentihindržavahteromogočitinaenemmestudostopdovaših spletnihmest.Na temportalu silahkoizmenjujetedobreizkušnje,spremljatedogajanjemedSlovencivdrugihdržavah,predstavljatesvojedejavnostiinprograme.Pomembna vsebina tega portala so tudirazpisizasofinanciranjevašihprogramov,različnih seminarjev in tečajev. Zato jepomembno,dasteprisotninatemspletnemmestu in da tudi veliko bolj ambicioznosodelujete na razpisih, ki vam lahko vsajnekolikoolajšajoizvedbovašihdejavnosti. Kosemprednekajdnevigledal,kolikoslovenskih organizacij iz Kanade je naportalu“slovenci.si”,sembilkarnekolikopresenečen.Gledenavsedejavnosti,kisedogajajo v vaših društvih ste zelo slabozastopani na tem spletnemmestu, kar ješkoda, saj bi nepoznavalec lahko dobilnapačenvtisoživljenjukanadskihSlovencev.Atosedazeloenostavnopopraviti…

Pred kratkim smo praznovali Slovenski kulturni praznik, ki sovpada s Prešernovo obletnico smrti. Ne vem, če je še kaka država na svetu, ki je obeležila pomen kulture z državnim praznikom. Kakšni so

vaši vtisi o kulturnem delovanju Slovencev v Kanadi?

Vsak narod ima kulturo, kiga definirav odnosu do drugihn a r o d o v.M a n j š inarodi smo m o r a l i v zgodoviniše posebejpaz i t i naohranitev l a s t n e g ajezika, kar

zavelikenarodesplohnibilovprašanje.Zatoznamo tudi drugače ceniti pomenkultureza dosego lastne nacionalne neodvisnosti.Intako,kotjekultura,panajbotolikovnaumetnost, poezija, proza, glasba, film aliarhitektura, vitalnegapomena za življenjein obstoj Slovenije, je kulturno življenjepomembnotudizaživljenjeizseljencev.Medvamisemspoznalkarnekajposameznikov,ki so seuveljavilinapodročjukulturnegaustvarjanja,soparazstavealikulturnivečeriv vaši skupnosti nekoliko v senci drugihdružabnihprireditev.Razmišljam, dabi vsodelovanju s kanadskimi provincami inslovenskimi društvi poKanadi svoje delolahko predstavili še precej širši publiki.Vsekakor si delo slovenskih kulturnikov vKanadizasluživsepriznanjeinčestitke,sajvzelomultikulturnodružbovnašatudi

Veleposlanik RS Tomaž Kunstelj na Prešernovem večeru v Torontu


prepoznavne elemente slovenskega inevropskegakulturnegaprostora.

Za zaključek pa morda še vprašanje o tem, kaj veleposlaništvo planira za letošnje leto?

Veleposlaništvo imapolne rokedelazreševanjem velikega števila konzularnihzadev,skanadskimipartnerjisedogovarjamozanekajobiskovnaparlamentarniinvladniravni,mogočenambouspelovcelotiizpeljatidržavniški obisk generalne guvernerkeKanade.Prednami je serija predavanj nauniverzah,pravtakobomnadaljevaltudizobiskikanadskihprovincternavezovanjemstikovzagospodarskosodelovanje.Pripravena ustreznopredstavitevSlovenije v časuolimpijskihigervVancouvrusovpolnemteku inupam,dabomokljubgospodarski

krizi lahkodostojnopredstavili slovenskogospodarstvo in turizem ter s pomočjošporta utrli pot novimposlovnim stikom.KonecmesecamarcaboSlovencevKanadiobiskalministerdr.Žekš,kisebosrečalzrojakivEdmontonuinobiskalvrstodruštevvTorontu,Hamiltonu ter naNiagarskempolotoku. Sredi lanskega novembra se nam jena veleposlaništvu pridružilmag. LukaKovačec, novi diplomat iz Slovenije.Kolega Kovačec je strokovnjak namednarodnopravnem področju in sodi vmlajšo generacijo slovenskih diplomatov,ki jemeddrugimodličnoopravila delo včasuslovenskegapredsedovanjaSvetuEU.Cenjenemukolegušeenkratizražamiskrenodobrodošlico inmuželimvelikouspehov,takopridiplomatskemdeluvOttawikottudiprisodelovanjuzrojakipoKanadi.

www.theSlovenian.comSpletnastran,kivamjoževrstoletomogočaVseslovenskikulturniodbor,slovenskoskupnost vKanadi zbližuje, povezuje in informira na sodoben načinmedijskegakomuniciranja.PoleginformacijoVseslovensemkulturnemodborulahkonatejstraninajdetesporeddruštvenihprireditev,zanimivečlankeoSlovenijivangleščini,internetnepovezavesštevilnimislovenskimidruštvipoKanadi.NainternetnistranitheSlovenian.comsilahkobrezplačnoprebereteGlasilokanadskihSlovencev.RadioGlaskanadskihSlovencevjezačelarhiviratiradijskeoddaje,takodalahkokadarkoliposlušateslovenskoradijskooddajo,čejoslučajnoobnedeljahzamudite.

Prosimo,danatospletnostranopozoritešeposebejslovenskomladino.


ŽenekajletsepriSlovenskiškofovskikonferenciprizadevajozaustanovitevprvekatoliške univerze v Sloveniji, ki naj bizačeladelovativprihodnjemšolskemletu.Ljubljanski pomožni škof in predsednikKomisije za šolstvo pri SŠK dr.AntonJamnikjevzvezispripravamiprepotovalvelikdelsveta,dabizagotovilsodelovanjevidnihsvetovnihkatoliškihuniverz,patudifinančnopomoč. Konecdecembralanistaškofdr.Jamnikinmag.Naglič,vodjatajništva,obiskalatudiKanado.PoleguradnihsestankovvOttawista se srečala tudi s slovenskimi rojaki injihseznanilaspostopkomustanavljanjains poslanstvom prve katoliške univerze vSloveniji.Zoziromnato,dajebilosrečanjeprižupnijiBrezmadežnenaponedeljek,sejezbralopresenetljivovelikoštevilorojakov,takoprisv.maši,kotpripogovoruonoviuniverzi. Škof Jamnik je povedal, da bo sedežuniverze vStiškemdvorcuvLjubljani indaboprvafakultetazačeladelovatiželetosv jeseni. Prva študijska programa bostauniverzitetni3-letnipodiplomskiin2-letnimagistrskištudijskiprogramposlovnihved.Tejnajbisepridružilišedvefakulteti,enazapodročjesociale,drugapazaedukacijskevede.Kobo fakulteta imela akreditiranihdevet študijskih programov vseh stopenjštudija in z vsaj treh različnih študijskihpodročij,sebopreimenovalavuniverzo. Poudarilje,dabozarazlikooddrugihuniverz poudarek na katoliški univerzipredvsem na vrednotah in na kvaliteti

poučevanja.Posebnostbo tudivvnašanjuhumanističnih in etičnih osnov na vsapodročja študija, tudi v poslovne vede in

pravo. Sprejemali bodo vse študente, zakaterebodougotovili,dasomotiviranizaštudij,negledenanjihovoverskopripadnostin socialni status.Katoliška univerza ježe sklenila dogovore o sodelovanju sštevilnimikatoliškimiuniverzamiposvetuinsiboprizadevala,dabisenakatoliškihuniverzahvtujinidoktorskegaštudijarednoudeleževalaskupinaštudentovslovenskegarodu, ki bi po končanem študiju lahkoprevzela profesorsko delo na katoliškiuniverzivSloveniji. Dr.Jamnikinmag.Nagličstapredstavilaprojektkatoliškeuniverzekotvseslovenskiprojekt,kizaobsegaSlovencevdomoviniinizvennjenihmeja,projekt,kijepovezanzvelikimistroški,zatostaapeliralanesamozamoralno,ampaktudizafinančnopodporo.

Ustanavlja se prva katoliška univerza v SlovenijiCvetka Kocjančič

Dr. Anton Jamnik in mag. Naglič v Torontu


O tem obisku je mag. Naglič pripravil sledeče poročilo za tisk:

ObiskškofaJamnikavKanadiinZDA

Odpetka,5.dotorka,23.decembrastaljubljanski pomožni škofmsgr. dr.AntonJamnik, ki je pri Slovenski škofovskikonferenci (SŠK) odgovoren za šolstvo,inmag.AndrejNaglič, vodja tajništva zaustanovitevkatoliškeuniverzevSloveniji,bilanaobiskuvKanadiinZDA. V sredo, 10. decembra 2008 ju jepredsednik zveznega senata Kanade g.NoelA.Kinsellagostilnadelovnivečerji.VečerjajepotekalavparlamentarnipalačivOttawi.PolegpredsednikazveznegasenataKanade, škofa Jamnika inmag.Nagliča,so se večerje udeležili tudi veleposlanikRepublike Slovenije vKanadi g.TomažKunstelj,apostolskinuncijSvetegasedežavKanadi dr. LuigiVentura, direktor zapolitična vprašanja iz urada zveznegapredsednikavladeKanadeg.MarkCameron,predsednik zveze kanadskih katoliškihuniverz dr. Michael Higgins, rektorjikatoliških univerzSt.ThomasUniversity,St. Jerome's University, Saint PaulUniversity,DominicanUniversityCollegein predstavniki profesorjev in študentov.ŠkofJamnikinmag.Nagličstaudeležencempredstavilapotekprizadevanjzaustanovitevkatoliškega visokošolskega zavoda, kinaj bi postopoma prerasel v katoliškouniverzovSloveniji.Predstavnikikanadskihkatoliškihuniverzsopodalisvojeizkušnjez ustanavljanjem in vodenjem univerze,izrazilipripravljenostzakonkretnopomoč

priustanavljanjukatoliškegavisokošolskegazavodavSlovenijiinpredstavilimožnostinapodročjuizmenjavprofesorjevinštudentov.Predsednik zveznega senata in direktorza politična vprašanja iz urada zveznegapredsednika vladeKanade sta poudarilapozitivni pomen in koristnost odprtostijavnegašolskegasistemavmodernipluralnidružbi.VKanadi, ki se uvrščamed enoizmednajboljliberalnihdružb,sozasebnešoleobogatitevjavnegašolstva.Toveljašezlastizaštevilnekatoliškeinprotestantskešoleinuniverze,kisopoznanekotkvalitetneinstitucije z jasno vrednostno svetovnonazorskoopredelitvijoinidentiteto.DržavaKanadazatonazvezneminnaregionalnemnivoju dejavnofinančno podpira zasebnošolstvo.PredsednikzveznegasenataKanade,ki sicer predava na številnih ameriških in evropskihuniverzah,jeizrazilupanje,dabočimprejlahkopredavaltudinakatoliškem

visokošolskemzavoduvSloveniji. Pred delovno večerjo s predsednikomzveznegasenataKanadestaseškofJamnikinmag.Naglič srečala z dr.Terrence-omPrendergast-om, nadškofom v Ottawi.Nadškofimadolgoletneizkušnjezvodenjem


posameznihkatoliškihuniverz.Slovenskemukatoliškemu visokošolskemu zavodu vnastajanju je ponudil finančno pomočoziroma sodelovanje ottawske nadškofijev fundaciji, ki bi si z zbiranjemdarov vKanadi prizadevala za trajno podporopri ustanavljanju katoliške univerze vSloveniji.ZnamenomustanovitveinzačetkadelovanjatrajnefundacijezazbiranjedarovzakatoliškouniverzostaseškofJamnikinmag.NagličvTorontu inHamiltonupredtemsrečalatudisslovenskoskupnostjoinjipredstavilaprojektustanavljanjauniverze. ŠkofJamnikinmag.NagličstavTorontuinvHamiltonuvKanadiinvClevelandu,NewYorku inWashingtonu v ZDA nasrečanjihsslovenskoskupnostjopredstavilaprojekt katoliške univerze. Sestala sta setudisposameznimipredstavnikislovenskeskupnosti, ki so pripravljeni dejavnosodelovati pri ustanovitvi in delovanju

katoliškegavisokošolskegazavodaoziromakatoliške univerze v Sloveniji. SkupinapravnihinfinančnihstrokovnjakovbotakopreverilapogojezaustanovitevnepridobitnihskladovvKanadiinZDA,kjersebodolahkozbirale donacije posameznikov in pravnihosebvpodporoslovenskikatoliškiuniverzi.OustanovitviindelovanjuskladavKanadistasepogovarjalazg.JožetomKastelicem,g. Jožetom Slobodnikom, g. StanetomKranjcem in g. LudvikomStajanom. ZaobmočjeZDAsta seškof Jamnik inmag.Naglič o ustanovitvi in delovanju skladapogovarjala z g. PhilipomHrvatinom, kije eden izmed podpredsednikovfinančnedružbeWachoviaSecurities.Ksodelovanjuindoniranjuvameriškaskladazapodporobodo povabljeni prijatelji in podpornikislovenskekatoliškeuniverzetakovKanadikottudivZDA.

Victoria skladorganizira

Talent Show vnedeljo,8.marca2009ob4hpopoldnevcerkvenidvoranina739BrownsLine

Nastopalibodomladiinnetakomladitalentiiznašeskupnosti.

Kotprejšnjaleta,jetuditokratvesdohodeknamenjendobrodelnosti.Vsiiskrenovabljeni!

Ljubezen do bližnjega plemeniti našo vsakdajnost,Our hope for tomorrow is in good we do today.


Meddvainštiridesetimiizbranimi Kanadčani, kiso letos prejeli največjejavnokanadskopriznanje,je bil tudi Frank Lovšiniz mesta Peace River vprovinciAlberta.Tovisokoodlikovanjejeprejelzasvojdoprinos voluntarizmu,filantropiji in za aktivnoudejstvovanje v kanadskiskupnosti.

Frank Lovšin je boljmalo znanmedSlovenci,kerjepotomecslovenskegapriseljenca, ki je pred 2. svetovno vojnoprišelnadelovzahodnoKanado.

»Mojoče jebil rojen leta1901vvasiBrezblizuRibniceinjeprišelleta1926vEdmonton,kjerbimoralpopogodbidelatinafarmi,todakerjebilaslabaletina,ganisopotrebovalizapospravljanježita,zatosejesprijateljemnapotiliskatdelovpremogovnikvMountainParku.Z drugimi delavci stastanovalavrudniškemnaselju,kjerjebiloigranjekartedinorazvedrilo.MojočeinLeoResekstabilapravastrokovnjakavigranjukart in sta hodila po raznih tekmovanjih,večkrattudivEdmonton,karjevtistihčasihpredstavljaloceldanvožnjezvlakom.«

Tiste čase je bilo vKanadi zelomaloSlovencev,sajsoseodprlavratazapriseljenceiz bivše Jugoslavije šele leta 1924; vglavnemsonadelovKanadoprihajali lemladikmečkifantje.

IzletivEdmontonsoFrankovemuočetuomogočili,dasijenašelživljenjskodružico,kijebiladomaizLike.Poporokileta1932stasiustvarilaprvidomvlesenihiši,kijo

jeskupajzgradilaskupinaslovenskih in hrvaških priseljencev. Frankovoče je imel že dovoljprihrankov, da je ostalelastnikeizplačal,vendarseninihčeodselil.Frankovamamajekuhalainpralazavse,obenempaskrbelazaštiriotroke,kisosedrugza drugim rodili v tistileseni koči. Življenje nibilolahko,sajsosesoočalisštevilnimiproblemi.

»Bilo je leta 1942,«sespominjaFrank.»Vsadružinaješlanakarnival, kjer sem nastopal v drsanju naledu.Ko smo sevračali prekogriča, smoopazili, da je bila naša hiša v ognju.Vpožarusmoizgubilipopolnomavse.NašiprijateljiRadencichevisonasvzelinasvojdom,doklernistamojastaršanašlatrisobnohišo,vkaterismoživelinaslednjihšestlet.Leta1948smosepreselilivvečjohišointamživelidoleta1950,kosorudnikzaprli.Tistega dneva se živo spominjam. Kosemprišelizšole,sovseženskevnaseljujokale.Mislilsem,dasejezgodilanesrečav rudniku. Pojasnili somi, da je rudnikodpustildelavceindasovnaseljuodklopilivodoinelektriko,dabinatanačinprisilililjudi,daseizselijo.«

Življenjetamjebilopretežko,dabisiga grenili z nostalgičnim razmišljanjemodomovini.

»Oče je samo takrat govoril o svojidomovini,kojedobilpismooddoma,«sespominja Frank. »Večkrat se spominjam,kako smomed vojno in po njej pošiljali

Frank Lovšin prejel Order of CanadaCvetka Kocjančič

Frank Lovšin


paketeskavo,sladkorjem,mokoindrugohranosorodnikomvdomovino.«

Slovenci,Hrvatje,MadžariinUkrajincisoseževpredvojnihčasihdružiliinsimedseboj pomagali. Povojni, ko je leta 1946Jugoslavijazačelavabiti izseljence,najsevrnejo, jeFrankovamamaželela,dabisevrnilivdomovino,todanjenmožjebilboljprevideninninasedelpolitičnipropagandi,pačpaječakal,dabidobilvečinformacij.Kosozačeleprihajatiinformacijeodtistih,kisoizJugoslavijepobegnili,inodtistih,kisosevnavalunavdušenjavrniliinponekajletih prišli razočarani nazaj vKanado, sopovsemopustilimiselnavrnitev.

ZaLovšinovesejezačelonovoobdobje,kososepreselilivEdson,Alberta.Frank,kijebilnajstarejšiodotrok,sijenašeldelovmesariji,kjerjeopravljalnajslabšadela.»Mojeprvodelojebilo,dasemčistilkure.Šedomanisemmogeltrpetismradu,kojemamačistilakuro, todakernibilovelikopriložnosti zazaposlitev, semzdržal in setolažil z upanjem, da odtlej lahko dobimsamo še boljše delo. In res sem počasinapredoval,odprodajalcadomesarja.«

Ko je dobil nekoliko boljše delo vHintonu,zakaterojedobilpo275dolarjevnamesec,pahranoinstanovanje,jevsakmesecmamiposlalpo200dolarjev,polovicozapomočdružini,polovicopamujenalagalanabanko.

Pri enaindvajsetih letih je že tolikoprihranil, da je s Frankom Reskom innjegovimočetomLeonomkupilmesarijovHintonu,Alberta. Frankove izkušnje vmesariji somu sedajmočno prav prišlein sedem let pozneje so se odločili, da vPeaceRiverodprejosupermarket,kisogaimenovaliFresonMarketLtd.

Ževpetdesetihletihstasevtempodjetju

zaposlila tudi Frankova brata Joe inDanLovšin.

DanesFrankLovšinvsvojihpetnajstihsupermarketih,raztresenihpovsejAlberti,zaposluje okoli 1000 oseb.V njegovempodjetjusoostalivsitrijesinovi.

FrankLovšinješevednozeloaktivenvsvojemdružinskempodjetjuindelatudipodeseturnadan.ZženoAgnes,kijepotomkahrvaškihpriseljencev,imataštiriotrokeinosemnajstvnukov.Nasvojeetničnoporeklosta oba zelo ponosna.Hčerko in sina znjunimadružinamastažepopeljalanaobiskvSlovenijoinHrvaško,zostalimadvemapažetudiplaniratapodobnopotovanje.PritakoaktivnemdeluinživljenjukotgaimaFrank,jetrebavseplanirati.

Polegdela,kigavlagavsvojedružinskopodjetje, Frank zelo aktivno deluje vštevilnihorganizacijah,kotpriRotaryClubu,gospodarskizbornici,vlokalniupravi.Večkot17letjetreniralmladehokejiste.Polegtega,daseaktivnoangažirazaskupnost,tudiizdatnofinančnopodpiraraznedejavnosti.Spartnerjemstapodarilazemljozaizgradnjobolnišnice(PeaceRiverHospital),leta2002pajeprispevalše200.000dolarjevzanakupCATScanaparata.Spisekorganizacij,kijimjefinančnopomagal,jezelodolg,vendarsestemneradhvali,sajsemuzdisamoposebiumevno,dajetrebablagostanjedeliti.

Čeprav pri Lovšinovih doma nisogovorili slovensko, se jevFrankumočnozasidraločetovslovenskiznačaj.

»Mojočejebilpošten,delavenčlovek,ki bi dal človeku srajco s telesa,« pravio svojemočetu.Odnjega se je že v ranimladostinaučil,dadenarinposlovniuspehne pomenita veliko, če človekumanjkasolidarnostiinobčutkazaskupnost.


Kanadski slovenski kongres, ki sepribližujedvajsetiobletnicisvojegaobstoja,boimelvsoboto,28.marca2009svojredniletni občni zbor ob 3h popoldne vmalidvorani,ob5:30hpavvelikidvoranižupnijeBrezmadežne zelo pomembno kulturnoprireditev. Občni zbor bo zelo zanimiv. Poročilabodo prikazala delo kanadske kongresneorganizacije. Poročila se bodo dotaknilavprašanj, ki se nanašajo na slovenskemeddruštveneodnose.Gotovobotozanimivatema,kibovzbudilaživahnorazpravljanjez namenom, kako ustvariti prijateljske inplodnemeddruštvene odnose za jutrišnjidan. Kulturnoprireditevboobogatilministerza Slovence zunajmeja Slovenije, bivšipredsednikSlovenske akademije znanostiin umetnosti, akademik dr.BoštjanŽekš.Govoril bo o problematiki slovenskihrojakovvzamejstvu inposvetu.MinisterŽekšjekmalupoprevzemuministrstvazaSlovencezunajmejaSlovenijeobiskalrojakevBeneškiSlovenijiinvTrsturazpravljalo

nerešenihvprašanjihslovenskemanjšinevItaliji.Slovenskivladijepredlagaltakojšnjesrečanjezitalijanskovlado. Kotopišem,jeitalijanskavladaudejanjilazahtevoSlovencevvItaliji.ObiskaljetudiKoroško in Slovence vMonštru.Da nebo kakšnega nesporazuma glede gostagovornika, naj povemo, da je najavljeniletošnjislavnostnigovornik,novipredsednikSAZU akademik profesor JožeTronteljzadržannaznanstvenihrazgovorihinzatosta si oba kolega akademika prijateljskoizmenjaladolžnostioziromavabila. Nadrugemdelukulturneprireditvebonastopiltrio(piano,violina,čelo)torontskefakulteteinboizvajalsvetovnoznanadelaChopina,Mozarta inCassada.Trio vodiznanamlada slovenskaumetnicaNastasiaŽibrat.Nasporedubo tudinastopotroškefolklorne skupineNageljčki. ProgrambozaključilpevskizborizHamiltona. Vse slovenske rojake vabimo na tokulturnosrečanje,kateregabomosklenilisprijateljskimipogovoriinzakusko.

VabiodborKSK

Kanadski slovenski kongresdr.FranceHabjan

Family dayDružinski dan, praznik, ki naj bi osveščal ljudi o pomenu družine, so leta 1990 prvič v Kanadi začeli praznovati v provinci Alberta, leta 2007 pa tudi v Saskatchewanu. Ontarijska provinca je lansko leto prvič praznovala družinski dan in odtlej se je družinski dan, ki ga praznujemo tretji ponedeljek v februarju, pridružil ostalim osmim provincijskim praznikom. Toda ker ni federalni praznik, obstoja dokaj zmede, ker za tiste, ki so zaposleni pri federalni vladi, in za nekatere »unijske« delavce, ki jih s sindikati vežejo federalni zakoni dela, kot poštarje, železničarje, to ni dela prost dan.


Slovenski Dom’s annual Christmasbanquet(Božičnica)washeldonDecember6, 2008 atMarija Pomagaj parish hall inToronto. Despite the dangerous drivingconditionscreatedbytheheavysnowfallthathadbegunthatafternoon,ourbanquetwasverywellattended.Theeveningcommencedwith a social hourwhen old friendshipswererenewedandnewonesformed.Amongthe guests weremembers of SlovenskiDom and their friends, representativesfrom our sponsor organizations aswellas representatives from other Slovenianorganizations;Slovenska šola,DomLipa,društvo Simon Gregorčič, Slovenskatelovadnazveza,Slovenskikanadskisvet. Theformalpartoftheprogramstartedwith greetings and bestwishes from thePresidentandVice-PresidentofSlovenskiDom.Inhisopeningaddress,thepresidentemphasized that Slovenski Dom is aregistered non-profit organizationwhosemission is to promote Slovenian cultureandheritageinCanada.HeinvitedallotherSlovenianorganizationsandclubstoworktogethertomakeSlovenianCanadiansproudoftheirheritage. WeenjoyedadeliciousSloveniandinnerandscrumptiousdesserts.Weheldadrawforadoorprizejustbeforethebandstarteditsfirstset.OurmusicthatnightwasprovidedbytheMattLebarAnsamble,whichentertaineduswithSlovenian songs and livelydancemusic.Atthefirstintermission,guestswereentertainedandengagedwiththeevening’sculturalprogram.

The culturalprogram startedwitharecitalofthepoem“SlovenskiDomnaPape”byBernardaČemas,winner of theSlovenski Dompoetry contest.Next, a ladies

choir, “NašaPesem”, from theSlovenianparishinNewToronto,performedanumberof Christmas carols and Slovenian folksongs. Duringthisfirstintermission,anumberofawardswerealsopresented.Thisyear’srecipientoftheOutstandingVolunteerAwardwasMajdaResnik.OtherawardsincludedtheAchievementAwardtoRandyDrešar,thePoetryContestAward toBernardaČemasand theUniversity ScholarshipAward toAnnemarieMuhič. Inaddition,DomLipaand Slovenska šola received cultural/financialawards.Congratulationstoall2008awardwinners! During the second intermission, weheldaraffledraw;ourSloveniansponsors,members, guests and other Canadianorganizationsgenerouslydonatedthewidevarietiesofprizes. As we have done in the past, twoyoungsters inouraudiencehelpeduspulltheluckyticketsfromthedrum. Thesinginganddancingcontinuedlateintothenightandallhadagoodtime.

Slovenski Dom Christmas Banquet 2008OscarKoren


SpotlightOrchestra,ki jedoleta2000delovalpod imenomAlpskiglas,bo letospraznoval svojo 20-letnico.V jubilejnemletusejeansamblupridružilapevkaKristinaKrižan,novostpajetudito,daseboansambelboljosredotočilnaslovenskoglasboinnanastopeposlovenskihprireditvah. Zgodovina ansambla sega v leto1989, ko staAndyKuri inMaxPetrovičustanovilaansambelAlpskiglas.Ansambeljepodtemimenomnastopalposlovenskihprireditvah okoli deset let, potem pa jedeloma spremenil stil in repertuar in nastopal bolj za kanadsko publiko. Pomanjkanjeslovenskih narodnozabavnih ansamblovvKanadijenapotiločlaneansamblaSpotlightOrchestra, da se spet bolj usmerijo vslovenskonarodnozabavnoglasbo. VsičlaniansamblasovKanadirojeni

Slovenci, razen FrankaIannuzzi,kiseježeleta1994pridružilAlpskemuglasuinjeostalstoglasbenoskupinovse do danes. Glasbo ještudiralvHumberCollegeu,zasabopa imaokoli20 letprofesionalneganastopanja.

Vodilni član ansamblajeAndyKuri,kinastopapritejglasbeniskupiniževsehdvajset let. Igra harmonikoinklaviaturo,poleg tegapanastopatudikotvokalist.

LewisLovšin,kiskupajzAndyjemvodi ansambel,je igral bobne pri raznihansamblih, od leta 1990pa

nastopa v ansambluAlpski glas-SpotlightOrchestra. FrankMedved,kiještudiralglasbonaHumberCollegeu,jeprvaštiriletanastopalz ansamblomVeseli vandrovčki, od leta1999 pa neprekinjeno nastopa zAlpskimglasom-SpotlightOrchestra.Igrabaskitaroinpoje. SpotlightOrchestra si šteje v posebnočast, da se je ansamblu pridružila pevkaKristinaKrižan,kisejevzadnjihletihžeuveljavilavslovenskiskupnostikotpevka.Kljub študiju naUniversity ofWesternOntario,kjerjelaniuspešnodiplomiralaizglasbeinglasbenevzgoje,jevednonašlačaszaaktivnodelovanjevslovenskiskupnosti,svojglasbenitalentpapridnouporabljatudiprimladinskempevskemzboruNovirodprižupnijiBrezmadežne.

Spotlight Orchestra z novo pevko

Spotlight Orchestra: Frank Iannuzzi, Frank Medved, Lewis Lovšin, Andy Kuri in pevka Kristina Križan


On January 4, 2009, Klemen Žumerfrom Slovenia invited young Sloveniansfrom Toronto and Niagara area for aninformativesessionabouttheopportunitiesSlovenia could offer them.He introducedtheprojectoftheinteractiveinternetsiteheandhisfriendsinSloveniaaredevelopingfor the specific purpose to informa andconnectyoungSloveniansfromaroundtheworld. According to Žumer, his project wasdevelopedbasedonhisexperiencelivinginCanadaforfouryears,aswellasintheUK,FranceandBelgium,aswellashisrecentvisit toArgentina.The aim of the projectis to informSlovenians inSloveniaabouttheachievementsofSloveniansabroadandto informyoungSlovenians abroad abouttheir options as Citizens of Slovenia andtheUE,whichincreasinglyputsSloveniansonequalfootingwithnationalsofother26EUmemberstates,includingcountriesliketheUK,France,Germany,Spain,Italy,etc.Theobjective of the project is to connectpeople, especially Slovenian youtharound the world, using modern internettechnology like online forums, Googlegroups,YouTube,etc.toenableSloveniansworld-widetoconnectwithoneanotherasdirectlyaspossible. Ifanybodyisinterestedinthisproject,heorshecancontactKlemenŽ[email protected]

STUDENTS-SLOVENIA-CANADA

Sloveniancitizenshiptodaycarriesmanyadvantagesforitsholders.Manymoreinfactthanevenafewyearsago!Today,SloveniaisanequalpartoftheEuropeanUnion,whichcomprises27Europeancountriesand500millionpeople. TherearenobordersonhighwaysfromLjubljanatoParis,fromMadridtoBerlin.Theeducationsystemsareinterlinkedandmutuallyrecognized,SlovenianstudentsintheUKforexamplearetreatedasEnglishintermsofenrolmentfeesandscholarships.AbusinessopenedbyaSlovenianhaslegalrightsinallEUcountries. EUusesthesameinsuranceregulationsand Slovenian driver’s license looks thesameasallotherEUcountries,itisjustintheSlovenian language. IfyouareSlovenian,youneednovisastoworkincountriesliketheUK,Spain,LuxembourgorFrance, tomentionafew. Iam28oldSlovenian fromLjubljanaandforthepastfouryearsanadviserintheEuropeanParliament.IinviteyoutojoinmeasIpresenttheopportunitiesthatthenewEUofferstoitscitizens.Ifyoueverthoughtaboutstudying,visitingorlivinginSloveniaorinEurope,comeandaskanyquestions.Iwillalsoconnectyoutomyfriends-yourpeersinEuropesoyoucangetintouchbyemailaswell. YoudonotneedtospeakSlovenian,butitwillbeagreatasset!

New Interactive Internet Site for Slovenian YouthKlemenŽumer


V Ameriki se je 20. januarja zgo-dilo nekaj, o čemer se še do nedavneganiso upali sanjati niti največji optimisti.Prvi temnopolti predsednik ZDA BarackObamajepredmilijonskomnožicoinpredtelevizijskimi kamerami, ki so dogodekprenašalepovsemsvetu,opravilslovesnozaprisegoinsevselilvBelohišo.Navelikopresenečenjekljubtakoštevilnimnožici,ki

sejeosebnoudeležilaslovesnostivWash-ingtonu,nibilonobenegaincidenta. Tojebilresvelikzgodovinskidogodek,saj soAfroameričani šeleprejšnje stoletjedobilivolilnopravicoinpravico,daselah-kopeljejovistemavtobusukotbelci;leta1968jebilizvedenatentatnaMartinaLu-thraKinga,kisejezznamenitimigovoriinmirnimiprotestiborilzapraviceameriškihtemnopoltihprebivalcev. ZmagaBarackaObamejevsvetuzbu-dila novo vero v spremembe in navdala

ljudizupanjem,dasprizadevanjemnovevladeinvsehindividualnihAmeričanovreslahko dvignejoAmeriko iz velike gospo-darskekrizeinjipovrnejosvetovniugled,kakršnegajevčasihimela. Obama je v svojem govoru poz-val Američane k neodvisnosti od vsehdružbenihpredsodkov,poudariljedružbenoodgovornostinpotrebopozaupanju.

Obama je odprejšnjega predsednikaGeorgea Busha, ki gamediji omenjajo kotnajbolj nepopularnegaameriškega predsed-nika, podedoval velikogospodarsko krizo indvenedokončanivojni. Celotna kampanjaBaracka Obame je te-meljila na upanju inprizadevanju za spre-membeinboljkotkdaj-kolipoprejvzgodovini

jeAmeričanom sedaj potrebnoupanje, dabijimdalomočiinenergijezaprizadevanjezatransformacijoameriškedružbe. Pričakovanja od novega ameriškegapredsednikasozelovelika,vprašanjepaje,vkolikomubouspelodaneobljubev tejsituacijiizpolniti.Predvsemrazveseljivopajedejstvo,daObamanepredstavljasamovzornikazatemnopolteAmeričane,ampakdasogaznavdušenjemsprejelitudibelciindavnjemvidijoizziv,davpraksiživijoidealeenakopravnostiintolerance.

Obama v Beli hiši

Prva dama Amerike Michelle in predsednik Barack Obama


Ljubezen do slovenstva ga je privabila nazaj v slovensko skupnostZgodba o Jerryu Ponikvarju

CvetkaKocjančič

Jerry Ponikvar 1949

Lillian in Jery Ponikvar na Ljubljanskem gradu Kanadska slovenska zgodovina nebi bila popolna, če ne bi vanjo vključilitudi življenjske zgodbe prvih slovenskihpionirjev, ki so prišli vKanado že preddrugo svetovno vojno.Njihovi otroci, kisosvojoživljenjskopotzačelivrudarskihmestecih severnegaOntaria, so sedaj žepriletni starčki. Eden izmed njih je JerryPonikvar,kisešedobrospominjaživljenjav severnemOntariu in pripovedi svojegaočetaonjegovihprvihkorakihvtejdeželi. »MojočeJernejPonikvarjebildomaiz Iga in je prišel vKanado leta 1926napovabilo agentov, ki so za organizacijoUkrainian Immigration ColonizationAssociation iskali cenenodelovno silo za

ogromnažitnapoljavAlberti.Ker je sušauničila pridelek, je dobil zaposlitev pridružbi CPR za delo na železniški progi.Komujepoteklapogodba,sejepreselilvSudbury, kjer je delal vCreightonNickelMines.Včasuvelikegospodarskekrizejeizgubildelo,todanasrečojedobilzaposlitevv rudniku vTimminsu, pravzaprav si jemoralspodkupninokupitidelo.VHollingerGoldMinesvTimminsujedelalvsedosvojeupokojitve.« Jerryjevočejebiledenodsrečnejših,sajmujevzgodnjihtridesetihletihprejšnjegastoletja uspelo, da je šel na dopust vSlovenijo,kjerjespoznalsvojobodočoženoLucijoTiringar,kijetedajdelalakotkuharicaprisvojembratuJanezuTiringarju,župnikupriGolemnadIgom.Leta1936jeprišlazanjimvKanado.VKanadi sta nameravalaostatinekajlet,todanačrtejimajeprekrižalaII. svetovna vojna in tako sta si začelaustvarjati družinovTimminsu. »Zamamo sobili to zelo težkičasi.Delala je porazličnih»boardinghousih«, kjer jekuhala,prala,čistilain p r ip rav l ja lam a l i c o z a t r iizmene rudarjev.Zaplačilojedobilastanovanje in še


ustanovila tudimladinski odsek, ki ga jevodilaJerryjevamamaLucijaPonikvarinutrjevala primladih slovensko besedo inslovenskonarodnozavest. »Domasmovednogovorilislovensko,«sponosompove Jerry.Dopisovali smoses tetami, strici, bratranci in sestričnami vSloveniji inznjimi izmenjavalidružinskefotografije. Pošiljali smo jim tudi paketeoblekeinhrane,otrocipasobilišeposebejveselibonbonov.Obpogledunarazglednice,ki smo jihdobivali izSlovenije, seme jevečkratpolotilaželja,dabiradšelnaobiskvdeželomojihstarševinobiskalsorodnike.Šelekosembil trideset letstar,semšelz

mamoinbratomprvičnaobiskvSlovenijo.Sorodniki some zelo lepo sprejeli in semi zahvalili za pakete, ki smo jim jih vpovojnemčasupošiljali. Do leta 1949 jePonikvarjevimuspeloprivarčevatitolikodenarja,dasokupilimalovogalnotrgovino(cornerstore),kijebilav

Pred trgovino, od zadaj Jernej in Lucijav prvi vrsti: Jerry, Mary, John in Fred

nekajdolarjev.Čepravjijebilosprvatakohudo,dajepogostojokala,svojimdomačimninikolipotožila,todanjenbratjepoznejepovedal,dasobilinavsakemnjenempismuznakisolza.VsvojimočniveriinvCerkvije našla tolažbo za svojo osamljenost indomotožje.« Kososezačelirojevatiotroci,sojituditiprinesliveseljeinzadovoljstvo,čepravjimni imela kaj dosti nuditi. Jerry, najstarejšisin,sejerodilleta1940,nekajletpoznejesejerodilaMary,zanjopašesinovaJohninFred. Čepravsoživeliskromno,imaJerrynasvojazgodnjaotroškaletalepespomine. »Odraščal sem v tipični slovenskidružini.Staršastabilaaktivnavslovenskihdruštvih,kjersosenašiljudjezbirali.Poletisoorganiziralivečpiknikov,kjer sopeklijagnjetainodojke.Vednosejenašeltudikdosharmoniko,takodasolahkotudizaplesali.Zaotrokesoorganiziraliraznatekmovanja,vdecembrupaMiklavževanje.Otrocismoseževjesenizačeliučitipesmic,recitacijinplesov,dasmopripraviliprogram.PosebnostslovenskegaMiklavža so bili parklji inangelci,kisoznjimprišlinaoder.Posebnoparkljevsosenekateriotrocizelobali.« BledMutualBenefitSociety,kijebilaustanovljena leta 1933vKirklandLakeu,je žemed drugo svetovno vojno začelaustanavljati svoje odseke po vseh večjihslovenskih naselbinah.TudiTimmins jedobilsvojodsek.Organizacija jedelovalakot zavarovalniška družba, ki je nudilafinančno pomoč rudarjemv času bolezniinbrezposelnosti.Ker jebilovTimminsutističasprecejmladihdružin,jeZvezaBled


Lillian in Jerry z dvanajstimi vnuki in vnukinjami

njihovilastivsedoleta1964.Zaslužek,kijedopolnjevalmaloPonikvarjevorudarskoplačo, je omogočal otrokom študij nakatoliškisrednjišoli. “Čepravsmobiliotrocipriseljencev,senismonikolimanjvrednopočutili.Nekateriotrocisobiliresnesramniinsonasklicali“pollaks” ali “DP” (displaced person),čeprav smobili vKanadi rojeni.V tistihobčutljivih letih nas je seveda to bolelo,todazavedalismose,dastamamainočepoštena,dobra indelavna, in to jekrepilonaš samoponos.Vposebnozadoščenjepanamjebilo,kosoprišliangleškiprijateljiknaminsonestrpnočakali,dajimbonašamamadalasvežeocvrtekrofealipotico.”

KsamozavestiPonikvarjevihotrokjevelikopripomogladobradružinskavzgoja.Staršasta od otrok pričakovala lepo obnašanje,spoštovanjeinposlušnost.Učilastajih,daje

trebavživljenjutežkodelatiinsiprizadevatizadosegozastavljenihciljev.Želelasta,dabiotrociprišlidoboljšihpoklicev,dajimnebibilotrebatakotrdodelati,kotnjima. “Kosemkončaldvanajstirazred,semsehotelčezpoletjezaposlitivrudnikuzlata,”se spominja Jerry. “Očemi je to odločnoprepovedal, ker se je bal, da bimedenaromamilindanebinadaljevalštudija.VpisalsemsenaučiteljiščeNorthBayTeachers’College inpotemdobil zaposlitevvSaultSte.Marie,kjersemspoznalženoLillian,kijebilaučiteljicanaistišoli.” Ker je število katoliških šol v tistemčasu hitro naraščalo, je Jerry že v petemletu poučevanja postal ravnatelj šole.

Študij je nadaljevaln a U n i v e r z iZahodnegaOntaria(TheUniversity ofWestern Ontario)v Londonu, potempa še naTorontskiuniverzi (UniversityofToronto), kjer jeopravil magisterij.Na univerziYork vTorontujediplomiralizposebnevzgoje. Le t a 1967je b i l imenovanz a u p r a v n i k ah a m i l t o n s k e g aučiteljišča, kjer je

poučevalnaslednjihenajstlet,leta1978pajebilimenovanzaupravnikaedukacijepriTorontoCatholicDistrictSchoolBoard.Leta1990jepostaldirektorkatoliškegašolstva


zapodročjeHamiltonWentworth.Todelojeopravljalvsedoupokojitveleta1995.Kotsam pravi, ima veliko zaslug za njegoveuspehesoprogaLillian,kijepodpiralavsenjegoveodločitve.Tudi Jerryjevi otroci Edward,Anthony,JerryinMarniesokončaliuniverzo.Vsisoporočeni in so Jerryja inLillianosrečili zdvanajstimivnukiinvnukinjami. Leta 1967 so Ponikvarjevi prodalisvojohišovTimminsuinsepreselilivSt.Catharines.Mary se je odločila za poklicmedicinske sestre in je po končani šoliopravilašemagisterijizzdravstvenevzgojein je trideset let poučevalana fakulteti zamedicinskesestrevHumberCollegeu.Jerryjev brat John je postal zobozdravnikin je imel samostojno ordinacijo v St.Catharinsu.FredsejepokončanemštudijuvSaultSte.MariepreselilvSt.CatharinesindobilzaposlitevvGeneralMotors. Jerryjevočejeleta1970zbolelin umrl, mama pa je tudi po tejtežki izgubi našla pogum,da se jepostavila na lastne noge.Opravilaje šoferski izpit in si našla nekajurno delo snažilke na lokalni šoli.Starostjojeponekajletihprisilila,da se je preselila v starostni domVillaSlovenija vHamiltonu in koje zaradi zloma kolka rabila večzdravstveneoskrbe,sejepreselilavDomLipavTorontu,kjerjeleta2000prišestinosemdesetihletihumrla. Upokojitev Jerryja ni zaustavila, sajše vedno honorarno poučuje na BrockUniverzi,polegtegapasodelujeprištevilnihneprofitnih organizacijah. Tako lahko

velikoveč časa posveti tudi za slovenskoskupnost. Je član društva Lipa Park inZvezeBled,kjerjenašelprecejSlovencev,ki sosenaniagarskopodročjepreselili izsevernoontarijskihrudarskihmest. VKanadski slovenski kongres se jevključil že kmalu po ustanovitvi in jedolga leta deloval kot voditelj upravnegaodbora. Kot človek, ki je vse življenjedelal na področju šolske vzgoje, se je zvelikim veseljem vključil v Slovenskikanadski štipendijski sklad (SlovenianCanadianScholarshipFoundation).Tudičesoštipendijeboljskromne,taorganizacijapredstavlja veliko priložnost, damladeSlovenceopozarjanapomenštudija innapomen ohranjevanja njihove slovenskeidentitete. VDruštvosv.Jožefasejevčlanilčistoponaključju,kosejenjegovamamapreselilavVilloSlovenija,kijojetodruštvozgradiloin

jošesedajupravlja.Žetakojnaslednjeletojebilizvoljenvupravniodborinodtakratneprekinjenodelujevnjem;zadnjihnekajletkotpredsednik.

Lillian in Jerry pri vodnjaku blizu cerkve na Igu


prijateljev,kisovednoslovenskogovorili. Podobno čutijo tudi nekateri njegoviprijatelji izotroških let, ki se ženekaj letsestajajoenkratnamesecinobujajospominenastarečase,kovživljenjunibilovelikougodjainrazkošja,bilopajevelikovolje,daslovenskipriseljenciustvarijolepšeživljenjezasvojeotroke,kotsogasamiimeli.Starši so Jerryja navdušili za študij, zavztrajno inmarljivodelo,zaohranjevanjeslovenskihnavadinvrednotterzaljubezendo slovenske dediščine, ki jo s ponosomhraniinposredujemlajšimgeneracijam.

Delozarazličneslovenskeorganizacijemunudipriložnost,dasejeponovnovrnilksvojimslovenskimkoreninaminhkulturi,kisomujostaršazvelikimtrudomprivzgojila,ternavezalstikesSlovenci,kisoprišlivtodeželo iz različnih vzrokov in v različnihobdobjih, vendar vsi čutijo ljubezen doSlovenijeinponos,dasoSlovenci. «Vednosemhotelostatipovezanssvojoslovenskokulturo,kermitovelikopomeni,”praviJerry,kilepogovorislovensko,čepravniimelmožnosti,dabihodilvSlovenskošolo.Naučilsejeodstarševinodnjihovih

Kmalu bominilo leto dni, odkar jevWellandu nenadno umrl RudiGlavač,dolgoletenčlandruštvaLipaPark. RudiGlavač je bil rojen 22. avgusta1920vDoljniBistricivPrekmurju.Obrtnošolo je dovršil v Lendavi v Prekmurju,gimnazijopavMariboru.Popoklicujebiltrgovskipomočnik.Leta1958sejeodločil,dasibopoiskalboljšeživljenjevtujiniintakoje15.aprilassvojozaročenkoAnicoKolaričprišelvbegunskotaboriščevLinzuvAvstrij.Tam sta čakala za preselitev vKanadodveleti.MedtemstaseporočilainkostaprispelavKanado,sejimajerodilprvisinMarjan,poznejepastaserodilašesinAndyinhčerkaIrena.KervTorontuninašeldela,sejeRudinajprejsampreselilvWelland,zanjimpajekmaluprišlatudinjegovadružina.Sprvajedelalpriraznihpodjetjih in večkrat ostal tudi brez dela.Nazadnje je bil dvajset let zaposlen pri

tvrdkiGeneralmotorsvSt.Catharinesu. Z ženoAnico sta lepo v slovenskemduhuvzgojilasvojeotrokeinjimomogočilaštudij,dasolahkoprišlidodobrihpoklicev.Oba sta bila ponosnana svoje slovenskoporeklo in sta aktivno delovala v slovenskem društvuLipaPark.SvojoženoAnico,kijebila ena od glavnih igralk pri Dramskiskupini Lipa Park, je vedno spremljalna nastopih in pomagal, kjerkoli je bilanjegovapomočpotrebna. Odkarsejeupokojil,jerednopomagalkot prostovoljec v starostnem domu vWellandu. Nesamonjegoviotroci,vnukiinostalisorodniki, tudištevilniprijatelji,šezlastičlani društvaLipa Park, ga ohranjamo vlepemspominukotvzglednegamoža,očeta,starega očeta, kot pridnega društvenegadelavca, predvsem pa kot zavednegaSlovenca.

Spomin na Rudija GlavačaFranckaSeljak


NajvečpozornostinatemvečerujebiladeležnaŠtefkaDrolc,kijenasvojivečkotšestdesetletijdolgigledališkipotinastopilanaskorajvsehslovenskihodrihinvštevilnihslovenskihfilmih,svojopoklicnopotpajekronalaspedagoškimdelomnaAkademijizagledališče,radio,filmintelevizijo. VidnoganjenaŠtefkaDrolcjevsvojemgovoru razmišljala o igralstvu in pomenuumetnosti nasploh, ki naj bi pomagalaustvarjati lepši svet. »Leto, v kateregastopamo,prinašaskrbiinstrah.Nasvetusoljudje,kiimajopreveč,vsegapreveč,pasoslepiingluhiinneslišijoklicevnapomoč.Tudiprinasjetako.Tudi pri nas so ljudje, ki nimajo skoraj nič ali tako malo, da komaj živijo. In mi? Jih slišimo? Naj bo vsaj tu pri nas, na tem prelepem malem koščku sveta, ki je naša domovina, lepo. Nasmehnimo se drug drugemu, primimo se za roke, trdno jih stisnimo, ne bomo dopustili, da kdo obupa. Za otroke delamo, na vseh področjih. Za naše otroke. Zaupajmo drug drugemu. In ne pozabimo: brez kulture ne bomo obstali.«

VGalusovidvoraniCankarjevegadomavLjubljani so na predvečer slovenskegakulturnega praznika podelili Prešernovinagradi in nagrade Prešernovega sklada.TenagradesonajvišjapriznanjaRepublikeSloveni je za dosežke na področjuumetnosti. Prvenagradesobilepodeljeneleta1947nadankulturnegapraznika,leta1955pasojihpoimenovalipoFrancetuPrešernu.Odleta1961tenagradepodeljujejoizključnoza umetniška dela, razdeljene pa so naPrešernovenagradeinnagradePrešernovegasklada. Zakonska določba leta 1991 ještevilonagradzmanjšala,insicernanajvečdvePrešernovinagradiinnajvečšestnagradPrešernovegasklada. Prešernovi nagradi za življenjskodelosta prejela igralka ŠtefkaDrolc in slikarZmagoJeraj,nagradePrešernovegaskladapasopranistkaSabinaCvilakDamjanovič,skladatelj Nenad Firšt, igralecMarkoMandič,kiparTobiasPutrih,pisateljGoranVojnovičinrežiserMiranZupanič. Jeraj je kot vsestranski ustvarjalecpustil velik kulturni pečat v številnihmedijihlikovneumetnosti.Slikarstvu,kivumetnikovemdeluprevladuje, jenenehnovzporejalraziskovanječrno-beleinbarvnefotografije, s katero je odločnovplival narazvoj slovenske umetniške fotografije.Suvereno je ustvarjal risbe, ki so pogostoslužilekotizhodiščezaslike;preizkusilsejevkarikaturi;izjemenjenjegovgrafičniopuspredvsemizzgodnjegaobdobja,vkateremjeekspresivnofiguralikoprepletalsčistimi,abstraktnimi, neasociativnimi likovnimielementi.Delovaljetudinapodročjufilmaingledališkescenografije.

Prešernove nagrade 2009

igralka Štefka Drolc


Največjislovenskipesnikinmislecdr.FrancePrešerenjepostaviltemeljeslovenskidržavizbesedami:»Tjebomonajdlipot,kjernjesinovisiprostivoljo,veroinpostave.«V teh besedah je tudi njegova preroškanapoved,dabomoSlovencinekočživelivlastnidržavi.Njegovebesede»Prost,kojebiločakov,naprejnajboSlovencevdom«soSlovencemodprlepotdodržavnosti. OPrešernu je bilo prelitega že velikočrnila; prešernoslovci so ga največkratobravnavalikotpesnikainmisleca.Prešerenjepovzdignilslovenskijezik,kigajetakratgovorilolepreprostoljudstvo,vvisokopesem,v kultiviran evropski jezik, enakopravens številnimi drugimi jeziki, ki jih govoremnogištevilčnejšinarodi.TemeljitosobileanaliziranetudiPrešernovepoezije,njegovaneuslišana ljubezen do Primičeve Julije,njegovispopadiskonservativci,predvsemzjezikoslovcemJernejemKopitarjem,njegovodnos do kulturnih vprašanj, odnos doilirizmaindotakratnihaktualnihkulturnihvprašanj. PrešernoslovciposvečajoPrešernukotsamostojnemuodvetnikuvKranjuod leta1846donjegovesmrtilemalobesed.Tačasnajbi imelkardobredohodke, takoda jeodplačalvsesvojedolgove.Omikaniljudjesoseradizbiraliokrognjega,biljetudišaljivinzbadljiv.Njegovopoklicnodelooznačujenajtemeljitejša strokovna pripravljenost,čutzaresnicoinpravico.VKranjujevodilpravdezapravicemalihljuditerzapravicemeščanstva zoper uradniško in policijskosamovoljo.Prešerenjebilizrednodobrotljiv,družilsejeznaprednimimeščaniintudispreprostimiljudmi.

Prešeren je zložil eno samopesem,kise bežno dotakne njegovega pravniškegapoklica:Dohtar,tijezičnidohtar!Napisaljojevčasu,kosejepripravljalnaodvetniškiizpit. Edini,kijedr.FrancetaPrešernadoslejobravnavalkotpravnika,jebilmojočedr.AntonUrbanc,odvetnikvLjubljani,ki jeimelvnačrtu,datemeljitoproučiPrešernovodelonapoklicnempodročju.DolgaletajeskrbnozbiralgradivovCelovcu,naDunajuin vLjubljani, sodne in odvetniške spise,prikaterihjesodelovalPrešeren.Otemjeizdaldvemanjšištudiji:Zakajjedr.FrancePrešeren prisegel kot civilni in kazenskisodnik(Lj.Pr.V-1950,st.471)inAlijedr.FrancePrešerenzadosegodoktorskečastiresnapisaldisertacijo?(PravnikVIII-1953,st. 14).Todelo je izšlo tudi v posebnem,razširjenemodtisu(Ljubljana1953). VrokopisujeimelšenekajdrugihspisovoPrešernunanjegovoodvetniškotemo,todaprezgodnjasmrtleta1956mujepreprečila,dabinapislknjigoPrešerenkotpravnikinodvetnik. Zame,kiživimvKanadi,ješeposebejzanimivPrešernov odnos do tujine.Živose spominjam profesorja Legiše, ki namje v osmem razredu ljubljanske klasičnegimnazije odkrival lepoto Prešernovihpoezij. Kar dva moja sošolca – JanezMenart inTonePavček - staseposvetilapesnikovanju. Vsaleta,odkarživimnatujem,mevednospremljadrobnaknjižicaPrešernovihpoezij,kijihtudirednojemljemvroke,jihprebiraminrazmišljamonjih,kadarutegnem.

Nekaj misli o PrešernuVladimirUrbanc


Rudi Resnik1924 - 2009

Rudi Resnik

Tako nesrečno je omahnil tisteganovemberskegadne,dasijepripadcuzlomilkolk.Operativniposeg jesiceruspel,a jeinfekcija preprečila okrevanje.Od nas jeodšel,zapustilpajeneizmerenzaklad,sajnamjedalvzgled,kakovpreprostostisleditiJezusovemuklicusluženjavsem,skaterimisejesrečevalvsvojemživljenju. Odraščal je v družini, kimu je že vzgodnjimladosti v dušo in srce vcepiladelavnost, skromnost, predvsem papoštenost; tem idealom je ostal zvest vseživljenje. ZAnico sta si ustvarila dom,ki ni bil razkošen vmaterialnih ozirih, abogat v lepemdružinskemživljenju. Šestotrok, trinajst vnukov in vnukinj ter šestpravnukov in pravnukinj je prejemalonjegovo nesebično ljubezen. Za vsakega

je našel čas, razumevanje in s spodbudnobesedooblažilmorebitne težave.Anica jenekoč dejala, da se z njim še skregati nidalo,takpotrpežljivinblagznačajmujebilpodarjen. Bil je vedno pripravljen pomagativsakomur,nikolimunibiloodvečpriskočitina pomoč, kjerkoli je mogel. Kolikomladihjeprevozilnavajeinraznenastope,nešteti člani Slovenske folklorne skupineNageljinigralciSlovenskegagledališčabimarsikdaj težko izvedli svoje poslanstvobreznjegovenesebičnepodpore.Bilježivud slovenske cerkvene skupnosti, aktivenčlanSlovenskegaletovišča,iskrenprijateljv dobrem in slabem. Imel je čuteče srcedovsehvpotrebi,sajješezazadnjiBožičposkrbel zavsakoletnidarvpridVictoriafonda. Njegovo življenje se je dotakniloneštetihSlovencev,čepravsenikolinisililvospredje,karjebilorazvidnotudiizvelikegaštevilaobiskovalcevvpogrebnemzavoduinnapogrebnimaši,kjersmosezahvalilizanjegovoprijateljstvoinzavsanjegovadobradela.Kzadnjemupočitkujebilpoložen9.januarja 2009na pokopališčuHolyCrossCemetery,kjeržepočivajoštevilninjegovisorojaki.

Najmubolahkakanadskazemlja!

MilenaSoršak


V TorontoGeneral Hos-pitaluje17.de-cembra2008vsedeminosem-desetem letu starosti umrl kanadski slov-enski slikar JankoČadež.

J a n k oČadež se je rodil leta 1921 v Tržiču. Žekototrok jekazalveliko zanimanje za ri-sanje,šeboljpasejezaslikarskoumetnostnavdušil, ko sta prišla slikarja Pirnat inMezonposlikavatkapelev lokalnicerkvi.Pocelednevejujeopazovalpridelu.

Pred vojno je bil nekaj časa zaposlenvLjubljani kot aranžer v trgovskihhišah.Tam je spoznal znane slovenske slikarje,kotSmrekarja,Groharja,Jakopiča,Penga-vainVavpotičaternjihovadela.

VzačetkuDrugesvetovnevojne,kosoLjubljanozasedliItalijani,sejevrnildomovinsinašelzaposlitevvdomačemkraju.

Zaradi razmer, ki so nastale v domo-vini,jeodšelnaKoroško,kjersejevpisalnaVišjošolozalikovnoumetnost.Tamještudiral slikarstvo, kiparstvo, keramičnoumetnost in dekoracijo notranje opreme.Stroške študija in bivanja si je zaslužil zdelompriarhitektuMozerju.

Proti koncu vojne je bil mobiliziran.Po vrnitvi v domovino se je za nekaj letzaposlil vTržiču, leta 1958 pa je odšel v

Nemčijo, kjer jedobil zaposlitevv studiuzareklamnefilme.Ponekajletnizaposlitvipritempodjetjujeustanovilsvojepodjetjeza izdelavo industrijskih in reklamnih fil-mov,meddrugimtudizafirmoBritishPe-troleum.SsvojimfilmomjesodelovaltudinafestivaluvCannu.

Leta1970sejezženoMarijo,sinomTo-mominhčerkoMarjetopreselilvKanado,kjersemujerodilšesinGregory.Zaposli-tev jedobilprinacionalni televizijskihišiCBC,kjerjedelalkotgrafičnioblikovalecinanimator.Sodelovaljepriprodukcijira-znihfilmov,šezlastiokanadskihslikarjih.ZafilmoEmilyCarrjeleta1975dobilPrixAnikAward.NjegovodelojeobsegalotudimedicinskeanimacijezaHospitalforSickChildren, sodeloval je pri oddajiTheNa-ture of Things, pri dokumentarnem filmuPierraBurtonaTheNationalDreaminpriotroški oddaji Mr. Dress-up. Za CBC jeskiciraltudiprizoressodnihprocesov.

JankoČadežjebildolgoletničlanSlov-enskega lovskega in ribiškegadruštva.ZaLovski dom vAllistonu je izdelal velikefreskevzgornjiinspodnjidvorani.Odvse-gazačetkajesodelovalpriLovskemvest-niku, kot ilustrator in kot avtor literarnihprispevkov. Širši slovenski skupnosti pa bo kotspominnanjostalafreskastarčkavtočilnicislovenske cerkvene dvorane pri župnijiBrezmadežnevTorontu.

CvetkaKocjančič

Janko Čadež1921 - 2008

Janko Čadež


VSunnybrook bolnišnici vTorontu je9.decembra2008vštiriinosemdesetem letu starosti umrldr.PeterKlopčič,starostaSlovenskeljudskestrankevKa-nadi.

Dr.Klopčič se je rodil leta1925vLjubljani.Njegovomla-dost je zaznamovala preranasmrt mame, zatem pa še II.svetovna vojna. Med vojno jebilrešenizvlaka,kigajepeljalvitalijanskointernacijo.Potemjebilvpar-tizanihinznjimidoživljalroškoofenzivo,konecvojnepajedočakalnadomobranskistrani in se skupaj z drugimi slovenskimibegunci umaknil na Koroško. Med pri-silnovrnitvijosijesskokomizvlakarešilživljenjeinpobegnilvItalijo.VMilanujenadaljevaluniverzitetništudij,vMadriduvŠpanijipajeopravildoktorskodesertacijoizekonomije.

NauniverzivMadridujespoznalLuisoGallegoAlfonsodeVillagomeyinseznjoleta1954poročil.VMadridujeimeldokajdobroslužbovodjestatistikeinmarketingavtovarnitovornjakov,vendarstasezženoodločilazapreselitevvKanado,kamorstaprišlaleta1958.

PredprihodomvKanado sta že imeladvehčerki,LuisoinIsabel,vTorontupastasejimarodilašesinovaPeterinMichael.

VTorontujedr.KlopčičdobildržavnoslužbonaUraduzatransport,leta1965pana ontarijskem ministrstvu za industrijointrgovino.VTorontusejepovezaltudis

slovenskoskupnostjo,šezlastisčlani nekdanjeSlovenske ljud-skestranke.Dr.PeterKlopčičjenamrečvizseljenstvunadaljevaldelodr.MihaKreka,ki je leta1945, kot članSlovenske ljud-ske stranke, postal član Unijeevropskihkrščanskihdemokra-tov(UEKD).Zanjimjezastop-stvoprevzeldr.Puš,natopadr.Klopčič.

Dr. Klopčič je ohran-jal članstvo Slovenske ljudske stranke vUEKDdoleta1990,potempagajeizročilslovenskiSLS.Pomnenjupolitičnihopa-zovalcevje točlanstvovelikopripomoglokmednarodnemupriznanjuSlovenije,kersobilitakratkrščanskidemokratinavladiv večini zahodnoevropskih držav. ZaradinavezanostinapredvojnoSLSsobilinjenipredstavnikiveselizdružitveSKDinSLSvponovnonajmočnejšostrankovsamostojniRepublikiSloveniji.

Dr.Klopčič jesodeloval tudipri slov-enski kreditni zadrugi Slovenija;med let-oma1973-1977jebilnjenpredsednik.VečletjebiltajnikinpredsednikSlovenskegadomavTorontu,podokriljemSlovenskegakanadskegasvetapajevodilštevilnesemi-narje.

Dr. Klopčič je zapustil ženo Luiso,hčerko Isabel, sinova Petra inMichaela,tri vnukinje in šest vnukov.K zadnjemupočitkujebilpoložennapokopališčuHolyCrossvTorontu,kjerpočivajoštevilnidrugiSlovenci.

Dr. Peter Klopčič1925-2008

Dr. Peter Klopčič


4.januarja2009jevTorontuumrlznani slovenskidružbeni delavecIvan Zakrajšek.Pokojnik je bilrojen13.februarja1924 vTrebnjemnaDolenjskem, vznaniZakrajškovidružini,kijeimela

svojizvorvbližnjipodružnicinaGrmadi.IvanjebilbratranecpokojnegaljubljanskeganadškofaAlojzijaŠuštarja,skaterimjeostalvse do njegove smrti tesno povezan, nesamosorodstveno,ampakvresničnidejavninavezi.

PokojniIvanZakrajšeksejepoprihoduvKanadoizavstrijskihbegunskihtaboriščkajkmaluzaposlilpriznaniprehranjevalnidružbiChristieBreadvTorontu,kjergajedoletela usodna prometna nesreča, kimujezavseživljenjezadalaneznosnetelesnebolečine.

IvanZakrajšek se je takoj po prihoduvKanado dejavno vključil v slovenskoskupnostvTorontuinsepredalzadružništvu.PostaljeustanovničlanslovenskedenarneustanoveHranilniceinposojilniceJanezaE.Kreka.VečdesetletijjebilčlanUpravnegaodboravnajrazličnejšihfunkcijah,predvsempa se je njegova prednostna sposobnostopazila pri hranilničnem predsedovanju.IvanjeidealnosledilidejiJanezaEvangelistaKreka in je zadružništvo tudi vKanadiizjemnoučinkovitoinnačrtnoširilvdobrobitslovenskiskupnostivTorontu.

Vsi, ki smo z njim sodelovali, bodisipri zadružnemdelu ali pa pri slovenskemžupnijskemobčestvu,smoobčutili,dasmoznjegovosmrtjoizgubilizvestega,pokončnegain izredno sposobnega in resničnemuslovenstvupredanegaprijatelja.

DragikolegaIvan,doživljajsedajvečnoblaženost…brezvsakršnihbolečin.

Dr.FranceHabjan

Ivan Zakrajšek1924-2009

Ivan Zakrajšek

NoviceNove knjige-PriceljskiMohorjevidružbije konec lanskega leta izšla novelaAnkaizpodperesakanadskeslovenskepisateljiceIrmeM.Ožbalt.Grezabiografskozgodboizčasovnjenemladosti.PriNovirevijipaje konec lanskega leta izšla zbirka črtickanadskega slovenskega pisatelja TedaKramolca. O tem bomo več napisali vnaslednjištevilkiGlasila.

Jure Šterk izginil na obali Avstralije –Avstralske oblasti so na obali vzhodneAvstralije našle jadrnico legendarnegaslovenskega jadralca Jureta Šterka, ki seje že 25. oktobra leta 2007 odpravil naplovbookoli sveta.KerŠterka ni bilo nanjej, domnevajo, da je utonil.Odvpisa vGuinessovoknjigorekordovga jenamrečločilo samo šenekajmesecev jadranja.V


knjigo rekordov se je hotel vpisati s kartremipodvigi:dabibilnajstarejšiZemljan,kijeobplulsvetbrezpostanka,intozdoslejnajkrajšojadrnico,njegovopotovanjepanajbibilonajdaljše samotarsko jadranjebrezpostanka doslej. Predvidenih 15mesecevbitakopreživelna9,3metravelikijadrniciLunatic, načrt pa je bil pluti po začrtanipoti Izola–Gibraltar–JužnaAfrika–JužnaAvstralija–južnidelNoveZelandije–JužnaAmerika–Gibraltar.

40-letnica poletov na Planici – Natekmovanjumed18.in22.marcembodovPlanicipraznovali40.obletnicosmučarskihpoletov.

Tisk v Sloveniji–Raziskavekažejo,daseštevilobralcevtiskanihmedijevvSlovenijiznižuje, izjema pa so brezplačniki. Prvičsejezgodilo,davSlovenijinivečtiskaneedicije, katere eno izdajo bi v povprečjubralovečkot400.000 ljudi.Najboljbraničasopis jeNedeljskidnevnik,najboljbrandnevnikpaSlovenskenovice.Boljkoljudjeuporabljajointernetzadnevnenovice,manjkupujejočasopis.Raziskavajepokazala,da54odstotkovSlovencevuporabljainternet.

Nagrada slovenskemu zdravniku–SplošnizdravnikvmariborskemZdravstvenemdomuAdolfaDrolcaŠtefakGrmecssodelavcijepred kratkim prejel nagradoAmeriškegazdruženjazasrcezanajboljšeraziskovanjena področju oživljanja. Slovenski projektjebilpoocenikomisijenajboljšimedvečkot1500idejaminapodročjuoživljanjainintenzivnemedicine.Slovenskinagrajenciso bili eni redkih evropskih dobitnikov vzgodoviniteorganizacije.

Konec stavke na univerzi York–Ontarijskavlada je29. januarja z zakonomprekinilastavko profesorjev in njihovih asistentov,kijetrajalaod6.novembra2008.Tojebilanajdaljša stavka na univerzi za angleškogovorečeštudentevKanadiintretjastavkanaYork univerzi, zaradi katere so poukmoralipodaljšativpoletnemesece.

Partnerstvo med Fiatom in Chryslerjem –ItalijanskiproizvajalecavtomobilovFiatse že nekaj časa dogovarja z ameriškimChryslerjemostrateškempartnerstvu,karnajbiFiatuomogočilodostopdoChryslerjevihtovarn inprodajnemreževZDA, takodabi lahko tamprodajal svojemodeleAlfaRomeoinFiat500,medtemkobiAmeričanidobilidostopdoFiatoveprodajnemreževEvropiinLatinskiAmeriki.Fiatželikupiti35odstotkovChryslerjevihdelnicinkasnejepostativečinskilastnik.

Pokol puranov zaradi azijske gripe–Nafarmi vAbbotsfordu, blizuVancouvra somed purani zasledili virus azijske gripe,zatojeagencijaCanadianFoodInspectionodločila, da je treba pobiti vseh 60.000puranov, da se bolezen ne bi prenesla nadrugefarmeinnaljudi.

Potniško letalo pristalo na reki Hudson-22.januarjajepotniškoletaloAirbusA320družbeUSAirwaystrčilovjatoptic,zaradičesarjeprišlodookvaremotorjevinletalojemoralotakojpovzletuvNewYorkupristati.Zaradispretnostipilotainčudežnihnaključijjeletalosrečnopristalonavodi.Predenjepotonilo,soseiznjegarešilivsipotnikiinčlaniposadke.


Pomanjkanje zdravnikov v Ontariu –Ocenjujejo, da je v Ontariu 500.000prebivalcevbrezosebnegazdravnikainsepozdravstvenopomočzatekajovklinikeinna urgentne oddelke bolnišnic.TelehealthOntario, brezplačna vladna telefonskasvetovalnica, bo kmalu dobila posebnoštevilko, na katero bodo lahko klicalitisti, ki bodo želeli, da jim svetovalnicapoišče zdravnika.Ker zdravniki še zlastineradi sprejmejo za nove paciente osebes kompliciranimi zdravstvenimi problemi,

Polka maša

bovladadalaenkratnofinančnovzpodbudozdravnikomzanovegapacienta.

Šport in politika – Na svetovnemrokometnemprvenstvu, ki je potekalo naHrvaškem,seje23.januarjazgodilincidentbrezprimere.VmestuZadar ježupandalumakniti vse zastave držav udeleženk, insicerzato,kerjemedzastavamivmestnemsrediščuvisela tudi zastavadržaveSrbije,ki je bila ena od udeleženk svetovnegaprvenstva.

Vnedeljo,15.februarjajebilzažupnijoBrezmadežnevNewTorontuposebendan.Ob25.obletniciprveangleškemašejebilaorganizirana »polkamaša«, katere se jeudeležiloizrednovelikoštevilorojakov,kisodoživetospremljalibogoslužnodaritev.

Teks t ce rkven ihpesmi v angleščiniin slovenščini je bilspremljan v taktuslovenske narodne glasbe, ki je vseprisotne navdala s posebnim veseljem.Besedilo na ekranuje večino vernikovpritegnilo, da soglasno prepevali,posebno je bilo toobčutnoprizaključnipesmiMarija, skozživljenje...

Katoliška ženska liga je poskrbelaza družinsko kosilo v dvorani s pestrimprogramom,kateregasejeudeležilopreko400faranov.Vsazahvalaorganizatorjemkodličnoizpeljanizamisli,sajsmovsizačutilinašopripadnost.


Trijemogočni kralji so jezdilimimooazpopeščenemmorju.Tihotnanočježevisela nad puščavo. Posamezne skupinetemnihpalmsomolčekipelekviškuinvečnezvezdesoutripalenavisokemnebu,kotdabi pričakovale nekaj nenavadnega, nekajslovesnega,karimaprestvaritivessvet. Vse je bilo tiho, upanja polno in ječakalo!… Zdajcipajedihnilonekajkotživljenjevnaravoinvsejezatrepetaloinzažarelovveselju.Zašumele sopalme in se skloniledruga k drugi – žarneje so zasijale nadnjimi. Izzaobzorjajepriplavalazvezda,večjain svetlejša od vseh drugih.V angelskomilobo je bila zavita in nikdar je ni bilopreje.Nazemljipajezavihrallegakzefirinjobožalinsladkepesmipel–oljubezni. “Paxhominibus!”jetrepetalovzrakuinjoobjemalo… Insvetanočjenastopilavvsemsvojemveličanstvu.Ljubezenjebilarojena,vsvetinočijebilarojena.Dopolnilesosesanje,kisojihsanjalastoletja,uresničilasosetežkapričakovanjanarodov. Sveti trije kralji so se odpravili zaljubeznijoinsojoiskaliinsošlizasvetlozvezdo,kijimjenanebupotkazala… V betlehemskemhlevu je bila rojenaljubezeninnaostroslamojebilapoložena…Takojebilosojenoodzačetka… In soprišli trijekralji in sopokleknilipred lesene jasli. S seboj pa so prineslisvetlezaklade,obilozlatainkadilainvsesodarovalimladiljubezni;insvojekronesosnelizglaveinjihdelinatlainsoljubezenmolili–svetikralji. Letasominilainljubezenjerasla;veselisojebililjudje,veseljebilGospodBog.In

takratjezadonelavisokapesemljubezni–Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!–Ljubisvojegasovražnika!–Nesodi,danebodešsojen!– A ljudje je niso poslušali; odpodili sojoodsebeinnakrižsojopripeliinkrvavosojobičali,ljubezen,intrnovokronosojiposadilinaglavo. Ljubezenpajeodvrnila:“Odpustijim,oče,sajnevedo,kajdelajo!”Intiposlednjiglasovi umirajoče ljubezni so doneli kotžarečeiskrevtemoti.Potempajeljubezenizdihnila. In razposajeni vojščaki podkrižem sostrgalisuknjoraznjenorazboleloteloinsojorazrezalinakoseinvadlalizanje.Potemsojihvzeliinzavitivanjesoserazkropilikotkobilicepoširnemsvetu,vsenaokolipojoč:“Mivamoznanjamoljubezen.Mismonjeniapostoli!”Šedaneshodijopozemljiinpoovčjikožilahkospoznatevolkove. Truplomrtve ljubezni so zakopali intežko skalo so položili na grob, da bi nevstalanikdarveč. Ali vendar je vstala in zapustila tesnosvojeležiščeinšlamedljudi.Aljudjejenisospoznaliinlevredkokaterosrcejeposijalanjenaluč;množicapajerajetavalanaprejvtemoti… Šedanes stopamed človeškim rodomplahokakorotročaj.Nisiustvarilakraljestvana tem svetu: srce človeško je njenovladarstvo.Nisizgradilazlatiholtarjev:srcečloveškojenjenoltar.Nisisezidalavelikihtempljev: srce človeško ji je neizmerentempelj. Ali lemalo ječlovekovihsrcdanašnjidan,malo svetih kraljev, ki bi stopali zaljubeznijo.

Sveti trije kralji - LegendaIvanTavčar


Thinandlightasonionskin,theairmailenvelope arrived at thewronghouse.ButGenovefa soon foundout asword swiftlytravelledamongtheneighboursthatshehadreceived a letter fromCanada. It seemedthewhole village already knewwho sentit; in her heart,Genovefa also knew, andfelt excited, but also anxious about itscontents. Thewriterwas a youngman namedRafko Pregelj, a family friendwho hadgrown up in a small village about 3 kmawayfromGenovefa=sfamilyandhadgonetoCanadain1956.Atthetime,Genovefaworked ina textile factory inAjdovšina,nearherhomevillage.Shehaddreamsofafuturehusbandandalife-longpartnershipand raising a family. She andRafko had

beenseenwalkingtogetherinthevillages,buthadnotmadeanycommitmentstoeachother.Then,onenightin1954,hehadsimplydisappeared.Gonewithnogoodbye.Shehadfeltdesolate;herabandonshowedbecause

herfriendsstartedcallingher>thewidow=.Andnow,aftersomuchtimeandfromsofaraway,theletter.Whattodo?Afterreadingit,Genovefamadeuphermindnottoanswerit. Rafko hadwritten from PortArthur,nowThunderBay.Thejourneytothetownhad been a lengthy and solitary one.HehadhurriedlybidhismothergoodbyeoneSundayevening,andthenwithtwoothers,he escaped the postWW2oppression ofSlovenia, travelling a full day and a halftoreachtheItalianborder.Hehadtoldnooneofhisplans.ArefugeecampinTriestebecamehome for thenext twoyears.Butas others left for ports far away, Rafkotoodecided to try his luck elsewhere.HeselectedCanadaashisdestinationalthoughthecountrywastotallyunknowntohim. The propeller plane that transportedhim fromMilan toMontreal took twodays because of the numerous stopovers;immediatelyfollowing thisfirst legof thetiresometrip,Rafkofoundhimselfonatrainforanothertwoandahalfdays.HearrivedinWinnipeginlateAugust,thentravelledontoanearbydairyfarmwhereheworkedforthenextthreemonths.JustbeforeChristmasherelocated,andbeganworkasaloggeratacampontheObaRiver.Oba,thenavillagewith twenty or so houses about 450kmnorthofSaultSte.Marie,wasfullofyoungimmigrants hired as lumberjacks. Rafkomade friends, including someSloveniansofhisage.Buthecontinuedtothinkabouta certain youngwoman in Slovenia.Hedecided towrite to her about his life inCanada.ButGenovefadidnotrespondforalongtime. Finally,ananswertohisletterbrought

The Love LetterAnneUrbani

Rafko and Genovefa on their wedding day (1961)


encouraging news. In the exchanges thatfollowed, itbecameclear tobothof themthat their relationship was serious andheartfelt,despitethemilesseparatingthem.Genovefa agreed to join him and start anewlifeinCanada.InFebruary1961,shearrivedinGenoatoboardtheIrpinia,whichwasheadedforMontreal.Theport,blockedbymid-winterice,necessitatedadetourtoHalifax.ThatmeantgettingtoMontrealatherownexpense,anexpenseshecouldnotafford.Somenunsboughtthefareforher.WhenshearrivedinMontrealunderfreezingrain,herbaggagelostsomewhereinthemix-upofthechangedports,shefeltcompletelyunsureofherdecisiontocometoCanada.Afellowtraveller,however,befriendedherwhensheboardedhertrainforPortArthur;sheandhersonhelpedGenovefaduringthetrip,eveninsistingonpayingherexpensesonthetrain.Threeweekslater,inApril1961,GenovefaandRafkoweremarried. Theyoungcoupledecided tomove toSudburywhereRafkocouldjoinhisbrotherworkinginthemines.Asluckwouldhaveit,theyarrivedjustasminersreceivedlay-offnotices. Rafko found a job in the constructionindustry in Sudbury.Nor did thatworkoutsuccessfully.SinceGenovefa=sbrotherhadsettledinToronto,andanotheroneofRafko=s brothers had found a new life inSt.Catharines, thecouple,nowwithbabyMargaret,decidedtofollowthem. RafkowentonaheadasGenovefawaitedforthemovingmen.ThemoversdroveinfromWinnipegwithatruckalreadyhalffilledwith someone else=s belongings; they toowereeagertoheadforToronto.TheyloadedallthePregeljsowned,quickasawink.Inwenttheboxesandthefurniture,offspedthe truck.Only thendidGenovefa realize

thatthemovers,intheirefficienthaste,haddriven offwith everything, including thepairofshoesshehadintendedtowearonthetrainlaterthatnight.Herlandladycameto the rescue, and soGenovefa arrived inTorontoinapairofoldsandalsmuchtoobig

forherfeet.Thatnight,astheyslept,theirbed, damagedby the samehastymovers,collapsed;RafkoandGenovefahadtohuntaround looking for abrick topropup thebrokenleg. Rafko had found temporary lodgingsfor them in the home of an Italian ladywho spoke little English and whowasquiteunused to centralheating.GenovefaandRafkorememberhowshetrembledinpanickedfeareachtimeawesomerumblingnoisesemanatedfromthebasementfurnace.Bythetimetheirseconddaughter,Judy,wasborn,thePregeljfamilyhadmovedseveraltimes inwest-endToronto.Discouragedbybothhousingandjobpossibilities,theydecidedtoreturnpermanentlytoSlovenia.

Rafko and Genovefa with daughters in the 1960’s


But the situation therewasnobetter, andfiveweekslater,theystartedalloveragaininToronto.This time,Rafkowas able tofindwork atAmerican Standard,wheremany other Slovenians had employment.He remained thereuntilhis retirement. InOctober 1967, thePregeljs becameproudowners of their first house, only to learna fewmonths later from their tenant thattheywere to be expropriated because ofplansforanewschool.HousehuntingonfootinthemiddleofacoldTorontowinterbecameadifficultchallenge.But theydidfind another home and stayed there untilthegirlscompletedgradeschool;latertheyboughttheirpresenthomeintheEtobicokearea of Toronto. Throughout the years,Genovefa andRafko and their daughtershave participated in themany events andactivities ofMarija Pomagaj parish andalso of theMarija Brezmadena parish.TheintricatealtarclothsatMarijaPomagaj,andintheDomLipaChapel,aretheworkofGenovefa=shands;sheisanexpertlace-maker and has taught her daughters aswell. It is February, themonth dedicatedespeciallytolovers,themonthofvalentinesandloveletters.Andbecauseloveissuchamysterious entity,we=ll never knowwhatcompelledRafkotowriteaftertwoyearsofsilence, andwhatmadeGenovefa changehermindanddecidetowritebackafterall. Perhaps your family toohas a similarstory.TheCanadianSlovenianHistoricalSociety gives allCanadianSlovenians anopportunitytocherishtheirstoriesforever.Youcanhelpcarryontheimportantworkof theCSHS volunteers by becoming amember or by donating documents andartefacts of your own or your family'simmigration history to theArchives.We

aremembers of theArchivesAssociationofOntario(AAO)andoftheCanadianOralHistoryAssociation(COHA)Lookforusatcommunityevents.OurKdoSmo?Programlooks to identifyCanadianSlovenians innumerousgrouppictures.OurPovejteNamKaj Program tapes the stories of arrivalin Canada. Formore information aboutjoiningourvolunteers,ortodonatearticles/documentstothearchives,contacttheCSHSat:

CanadianSlovenianHistoricalSocietyc/oDomLipa,52NeilsonDr.EtobicokeONTM9C1V7orbyemail:[email protected],NicholeVonk:[email protected]@hotmail.com

Our next Povejte nam kaj! Oral History Taping Day will be held in the Dom Lipa Auditorium on Sunday April 26 from 2-5 pm. We hope to see you.

Daughter Margaret, Genovefa and Rafko


Spored prireditevOd 21. februarja do 17. maja 2009

Datum Prireditelj Kraj Prireditev Tel. številka

Februar21 Slovenskoletovišče BrownsLine Pustnazabava 905-629-761421 Sv.GregorijVeliki Hamilton Pustovanje 905-561-597122 Sava Breslau Občnizbor 519-884-473628 VSKO Hamilton Občnizborinbanket 416-259-1430

Marec1 ŽupnijaBrezmadežne BrownsLine Misijonskatombola 416-255-27211 Sv.GregorijVeliki Hamilton KWLBazar 905-561-59717 Sava Breslau Spomladanskibanket 519-884-47368 VictoriaSklad BrownsLine Talentshow 905-276-72588 Triglav London Kolineinmaša 519-461-065314 Bled Beamsville Lovskibanket 905-563-150015 KrekCreditUnion BrownsLine Občnizbor 416-252-652715 Sava Breslau Slovenskamaša 519-884-473622 St.JosephSociety Hamilton Banket 905-561-597128 Lipapark St.Catharines MissSloveniabanket 905-685-810328 Kanadskislovenskikongres BrownsLine Občnizbor-Kulturniprogram 905-544-147129 Slovenskipark Hwy.6 SCCNMeeting 905-934-255729 Triglav London Občnizbor 519-461-0653

April5 Sava Breslau Slovenskamaša 519-884-473618 Triglav London Članskibanket 519-461-065318 Zvon Windsor 82letkulturevWindsorju 905-274-639119 ŽupnijaBrezmadežne BrownsLine Birma 416-255-272119 Bled Beamsville NastopzboraizTepanja,Slo. 905-563-150019 Slovenskipark Hwy.6 Občnizbor 905-934-255719 HolidayGardens Pickering Občnizbor 416-431-910925 Slovenskipark Hwy.6 Spomladanskibanket 905-934-255725 Belokranjskiklub BrownsLine Jurjevanje 416-726-107026 Sv.GregorijVeliki Hamilton Spomladanskibanket 905-561-5971

Maj2 Lipapark St.Catharines Materinskidanbanket 905-685-81032 Slovenskipark Hwy.6 Vinskisejem 905-934-25573 Bled Beamsville Materinskidan 905-563-15003 Sava Breslau Slovenskamaša 519-884-47369 Sava Breslau Materinskidanbanket 519-884-47369 HolidayGardens Pickering Spomladanskibanket 416-431-910910 Triglav London Materinskidan 519-461-065310 Sv.GregorijVeliki Hamilton H.W.S.C.S-Materinskidan 905-561-597110 Zvon Windsor Materinskidan 905-274-639110 Slovenskoletovišče Bolton Materinskidan 905-629-761416 Slovenskipark Hwy.6 Piknik 905-934-255717 Slovenskipark Hwy.6 Piknik 905-934-2557


w w w.k rek .c a

HEAD OFFICE747 Browns Line,Etobicoke, Ontario M8W 3V7Tel.: (416) 252-6527Fax: (416) 252-2092

BRANCH OFFICE611 Manning Avenue, Suite 100,

Toronto, Ontario M6G 2W1Tel.: (416) 532-4746Fax: (416) 532-5134

YOUR FOUNDATION FOR FINANCIAL GROWTH

The deadline for RRSP contributions is March 2, 2009.

RRSP LOANS @ KREK PRIME!Don’t miss the chance to save for your retirement!

Borrow money to make your investment, and DON’T MAKE A PAYMENT FOR 90 DAYS!

3.50%PUT YOUR RRSP MONEY INTO A GIC

You DON’T need to GAMBLEwith YOUR INVESTMENT

For more information on other investment choices available to you, please contact our main o� ce!!!

Krek Prime is currently 4.0% and is subject to change. O� er available until March 2, 2009.

416-252-6527

Earn 3.50% on a 4 or 5- year non-cashable term deposit when you make a new RRSP contribution or when you transfer-in RRSP funds to Krek Slovenian Credit Union from another � nancial institution.

The deadline for RRSP contributions is March 2, 2009.

.50%PUT YOUR RRSP MONEY INTO A GICPUT YOUR RRSP MONEY INTO A GIC

Documents

GlasiloThe Voice of Canadian Sloveniansse bomo lahko upirali skušnjavam potrošniške družbe in premagovali gospodarsko ... 31 Nekaj misli o Prešernu 32 Rudi Resnik 1924 - 2009