Upload
knjiznica-rogaska-slatina
View
228
Download
5
Embed Size (px)
DESCRIPTION
http://web.knjiznica-celje.si/r-sl/?page_id=2370
Citation preview
GL
AS
ILO
KJI
ŽN
ICE
RO
GA
ŠK
A S
LA
TIN
A
KNJIŽNIČNI
UTRINKI N O V E M B E R / D E C E M B E R 2 0 1 3
L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6
S T R A N 2
» Knjige naj bodo
pripomoček za
ozaveščanje
družbenih
problemov in
odpravljanje
predsodkov.«
Janja Vidmar
Zahvaljujemo se ...
Kolofon
Letnik 1, številka 6
(november/december 2013)
Januar 2014
Izdala in založila: Knjižnica Rogaška Slatina
Fotografije: Arhiv Knjižnice Rogaška Slatina,
Bukla, Google
Oblikovanje: Sigrid Horvat, univ. dipl. bibl. in
inf.
Tisk: Podoba, Matija Kvesić s.p.
Naklada: 50 izvodov
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Kazalo
Uvodnik……………………………...3
Odziv bralcev………………………..3
Prireditve za odrasle………………...4
Prireditve za otroke………………...7
Priporočila za odrasle…………….....8
Priporočila za mlajše………………..9
Kulturne drobtinice………………..10
Napovedujemo……………………..11
Uvodnik
S T R A N 3 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6
Spoštovane bralke, cen-
jeni bralci,
pred vami je zadnja številka
Knjižničnih utrinkov v pre-
teklem letu 2013, kateri
prinašajo pregled dejavnosti,
ki so se v knjižnici odvijale v
novembru in decembru. In
kaj smo počeli?
Na pot smo pospremili že
7. sezono bralne značke za
odrasle Beremo ob kozarcu
slat'ne, večer pa je posebej
obogatil večkrat nagrajeni
pisatelj Goran Vojnović.
Veseli smo, da so se bralci v
letošnji sezoni odzvali v
rekordnem številu, saj
bomo kmalu vpisali stotega
sodelujočega v bralni znački.
Sodelovali smo tudi pri
državni prireditvi ob dnevu
splošnih knjižnic, katera se
je odvijala v čudoviti dvora-
ni Aninega dvora, obiskal pa
nas je tudi odlični Vinko
Möderndorfer. Prav tako ni
bilo dolgčas našim najmlaj-
šim, saj smo skupaj poslušali
pravljice, ustvarjali v božič-
nem vzdušju in si ogledali
božično risanko, ob koncu
pa prejeli tudi darilo!
Vse skupaj vabim, da nas
spremljate tudi v novem
letu 2014, kjer se bomo za
vse obiskovalce knjižnice
ponovno potrudili pripraviti
pester izbor dejavnosti in
prireditev, obenem pa voš-
čim vse dobro v letu 2014
in zaključujem z mislijo pisa-
telja Antoine de Saint-
Exupéryja, ki pravi:
»Kaj nam bo življenje prineslo,
ne moremo predvideti. Najve-
čje veselje doživiš vedno tam,
kjer ga najmanj pričakuješ.«
Sigrid Horvat,
bibliotekarka
Odziv bralcev
Šotor božanske svetlobe
Neposreden dotik s knjiga-
mi, ne samo ko jih berem,
pač pa tudi v knjižnici, kjer
sem jih na tisoče in tisoče
pobožal s svojimi rokami in
večkrat s precej otožnim
pogledom, je pognal v meni
posebno zanimanje za lepo
oblikovane knjige s trdimi
platnicami. Ker pa se kot
hrvaški in slovenski pesnik
in pisatelj prav posebej
zavedam napora in navduše-
nja, s katerim nastajajo moja
dela, je zame najbolj
pomembno, da rokopis izi-
de v knjigi, ki bo bralca pri-
vabila predvsem z izvirnim
umetniškim navdihom in
odkritosrčnostjo, obenem
pa tudi s svojo zunanjostjo
in z vabljivo oblikovano
pisavo, kot jo ponavadi ima-
jo svete knjige. Saj je objav-
ljena knjiga pač moja svetin-
ja, moj tabernakelj Besede.
In knjižnica je zame šotor
božanske svetlobe na poti
do večnosti. To posebej
velja za Knjižnico Rogaška
Slatina, ki mi je kot hrvaške-
mu prevajalcu v veliko opo-
ro ne samo s posojo knjig,
pač pa tudi z zanimivimi
srečanji in nasmejanimi
obrazi. V nepozabnem spo-
minu mi ostajajo literarni
večeri z Alojzom Rebulo in
Zoro Tavčar, Tonetom Par-
tljičem, Erno Ferjanič Fric,
Dragom Medvedom, Jože-
tom Lipnikom, Ifigenijo
S i m o n o v i ć , V i n k o m
Möderndorferjem in drugi-
mi.
Božidar Brezinščak Bagola
S T R A N 4
Predstavljeni sta
bili dve novi knji-
gi.
PRIREDITVE ZA ODRASLE
Božidar Brezinščak
Bagola je hrvaški in slo-
venski književnik iz sose-
dnje Republike Hrvaške:
piše pesmi, romane, pri-
povedke, potopise, eseje
ipd. Je profesor teologije
in filozofije, vedno pogos-
teje se podpisuje tudi pod
prevode iz slovenskega in
nemškega jezika v hrvaš-
čino. Je član Društva
hrvatskih književnika in
slatinskega literarnega
d r u š t v a S o n č n i c a .
(Wikipedija). Na literar-
nem večeru sta bili pred-
stavljeni dve novi knjigi z
naslovom Moja duša s
tvojom, iz katere je
nekaj pesmi v slovenščino
prevedla Nataša Koražija,
in Humske popeifke.
Z avtorjem se je pogo-
varjal pisatelj, novinar,
urednik, slikar in publicist
Drago Medved, za glas-
beno popestritev pa je
poskrbel Mešani pevski
zbor iz Huma na Sutli.
V novembru smo otvo-
rili 7. sezono bralne zna-
čke za odrasle Beremo
ob kozarcu slat'ne, v
kateri lahko sodelujoči
izbirajo med 120 razno-
likimi knjižnimi naslovi.
Osrednji gost večera je
bil Goran Vojnović,
slovenski režiser, scena-
rist, pisatelj, pes-
nik in kolumnist. Prejel
je nagrado Srce Saraje-
va, in sicer za uspešno
napisan scenarij fil-
ma Sretan put Nedine.
Leta 2009 je za svoj prvi
roman Čefurji raus!
prejel Kresnikovo nagra-
do, ki jo od leta 1991
dalje podeljuje slovenska
časopisna hiša Delo, za
in nato v Washington.
Sledila je pot po tako
imenovanem trikotniku
zahodne obale ZDA od
Washingtona do Phila-
delphie, mimo Amišev
do Niagarskih slapov,
vmes sta obiskala
Toronto, proti koncu pa
potovala od Niagare do
New Yorka.
Majda in Blaž Kram-
berger sta nam pred-
stavila svoje potovanje
po Ameriki, katerega sta
komično poimenovala
tudi "Od zaseženih send-
vičev do temnopoltega
ljubimca". Njuna pot se
je pričela s srečanjem v
Ljubljani in nadaljevala
proti Trstu, od koder
sta poletela v München
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Literarni večer Poslušali smo v četrtek, 7. novembra 2013, v Rogatcu na dvorcu Strmol
Potopisno predavanje Poslušali smo v sredo, 13. novembra 2013, v dvorani Kulturnega doma v Rogatcu
Otvoritev bralne značke za odrasle Poslušali smo v torek, 19. novembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
najbol j š i s lovenski
roman preteklega leta
(Wikipedija). To nagra-
do je dobil tudi letos za
roman Jugoslavija,
moja dežela.
Pogovor z Goranom
Vojnovićem je vodila
Katja Žolgar.
S T R A N 5 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6
20. novembra 2013 se je v
Aninem dvoru v Rogaški
Slatini v organizaciji ZBDS,
Sekcije za splošne knjižnice
in Knjižnice Rogaška Slatina
(direktorica slatinske knjiž-
nice mag. Nataša Koražija je
prireditev tudi povezovala)
odvila osrednja prireditev
ob dnevu slovenskih sploš-
nih knjižnic. Zbrane v osre-
dnji dvorani Aninega dvora
so s pozdravnim nagovorom
pozdravili mag. Branko Kid-
rič, župan občine Rogaška
Slatina, podsekretar Marjan
Gujtman, Ministrstvo za
kulturo, mag. Sabina Fras
Popović, predsednica Zveze
bibliotekarskih društev Slo-
venije, in mag. Breda Pod-
brežnik Vukmir, predsedni-
ca Sekcije za splošne knjižni-
ce pri Zvezi bibliotekarskih
društev Slovenije.
Letošnja tema je bila zago-
vorništvo. Osrednji gostje
okrogle mize so bili Janez
Škrabec, dr. Miro Cerar,
Vlasta Nussdorfer in dr.
Marko Jesenšek, s katerimi
sta o njihovih izkušnjah s
knjižnicami klepetali Jolanda
Železnik, direktorica
Medobčinske splošne knjiž-
nice Žalec, in mag. Breda
Podbrežnik Vukmir, direk-
torica Knjižnice Kamnik.
Skozi sproščen pogovor so
gostje povedali, da so sami
tudi aktivno povezani s knji-
žnico, saj vseh knjig pros-
torsko ni mogoče hraniti
doma v domači knjižnici.
Letos je Združenje splošnih
knjižnic prvič podelilo
nagrado za najbolj inovati-
ven projekt v splošnih knjiž-
nicah. Na razpis je prispelo
14 ustreznih projektov,
denarno nagrado pa si je
prislužila Mariborska knji-
žnica, ki jo je podelila
predsednica ZKS Vesna
Horžen.
Častni pokrovitelj dneva
slovenskih splošnih knjižnic
je bil letos predsednik
Republike Slovenije
Borut Pahor.
Ob dnevu splošnih knjižnic Prisotni smo bili v sredo, 20. novembra 2013 v Aninem dvoru
Predstavitev zbornika Poslušali smo v ponedeljek, 25. novembra 2013,
v Knjižnici Rogaška Slatina
Josip Stritar je bil slovenski
pesnik, pisatelj, dramatik,
kritik in prevajalec. Preizku-
sil se je v vseh literarnih
vrstah, zvrsteh in oblikah,
zelo pomemben pa je bil
tudi kot urednik. Tudi sam
je videl svojo nadarjenost in
poslanstvo v literarni esteti-
ki in kritiki, s katerima je
prispeval tudi glavni delež v
slovensko književnost
(Wikipedija). Literarno
društvo Sončnica je prip-
ravilo poklon slovenskemu
literatu, ki je umrl v Rogaški
Slatini. Izdali so tudi prilož-
nostno brošuro, katero so
predstavili v ponedeljkovem
literarnem večeru.
S T R A N 6
Glasbeni večer s Tomijem Lorberjem Poslušali smo v ponedeljek, 2. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
Predavanje božično pecivo Poslušali smo v sredo, 27. novembra 2013, v dvorani Kulturnega doma v Rogatcu
Inženirka živilske tehno-
logije Irena Franić se z
zdravim načinom pripra-
ve hrane ukvarja že
desetletje. Tokrat je
spregovorila o peki
zdravega božičnega peci-
va in pravilni kombinaciji
sestavin.
Božič je tradicional-
ni praznik, ki ga praznu-
jemo 25. decembra. Pra-
znovanje korenini še iz
predkrščanskih časov,
ko se dan začne ponov-
no daljšati in tako sim-
bolizira zmago dobrega
nad zlim. Čas torej, ko
zima res zaživi v vsem
svojem sijaju in sonce
zmaga nad temo
(Wikipedija). Vsako leto
pa se v predbožičnem
času po domovih širi
tudi mamljiv vonj po
domačih piškotih in dru-
gih vrstah peciva. Le
kakšen bi bil božič brez
vseh teh sladkih zapelji-
vosti?
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Literarni večer z Vinkom Möderndorferjem Poslušali smo v ponedeljek, 9. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
glasbena kariera ukore-
ninjena večinoma v
lokalno okolje, a duh
njegove glasbe je malo-
dane brezmejen in
dosegljiv vsakemu, ki
mu je pripravljen pris-
luhniti. Pred dvema
letoma je izdal zaokro-
žen, umirjen in zrel
album z naslovom Jut-
Vsak pravi ljubitelj glas-
be bi moral pozna-
ti Tomija Lorberja,
kantavtorja iz Rogaške
Slatine, ki ga lahko mir-
ne vesti postavimo ob
bok največjim domačim
trubadurjem, kot so
Marko Brecelj, Tomaž
Pengov in Jani Kovačič.
Že res, da je Lorberjeva
Vinko Möderndorfer se
je rodil v Celju, kjer je
končal gimnazijo peda-
goške smeri. Študij je
nadaljeval na Akademiji
za gledališče, radio, film
in televizijo. Po končani
akademiji je pričel z
delom v slovenskih gle-
dališčih. V svojem režij-
skem iskanju se je spop-
rijel z vsemi gledališki-
mi zvrstmi, stili in žanri.
Deloval je kot gledališki
režiser, ob tem pa tudi
kot radijski, filmski in
televizijski režiser. Pri-
družil se je tudi Druš-
tvu slovenskih pisatel-
jev. Svojo literarno pot
je začel kot pesnik v
drugi polovici sedem-
desetih let. V knjižni
obliki je objavil 30 del s
področja proze, poezije,
dramatike in esejistike,
zrežiral okoli 70 gledali-
ških in opernih pred-
stav, 12 TV iger in
dokumentarnih filmov.
Pisal je tudi pesniške
zbirke in zgodbe za
otroke ter za radio
napisal prek 80 radijskih
iger (Wikipedija).
ranji kabaret, kateri je
upravičil vsa pričakova-
nja; skladbe so iskrene,
ostre in odigrane z
občutkom (Slovenske
novice, 2012). V pone-
deljkovem večeru smo
bili priča predstavitvi
Tomijeve nove, težko
pričakovane plošče.
S T R A N 7 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6
Nedeljsko popoldne smo v
sklopu Zimske pravljice pre-
živeli v Knjižnici Rogaška
Slatina. Za otroke smo
organizirali delavnico na
temo treh dobrih mož -
Miklavža, Božička in Dedka
Mraza. Vsak otrok je izdelal
svojega najljubšega moža.
Na kartonast krožnik so iz
barvnega papirja najprej
naredili pokrivalo, katerega
so okrasili z zvezdicami.
Nato so izdelali obraz, kate-
rega so na koncu okrasili z
vato, da so imeli možje pra-
ve puhaste brade.
Petkovo dopoldne so otroci
preživeli ob ogledu risanke
Jelenček Niko, pokovkah
in soku. Ob koncu predsta-
ve pa so vsi prejeli darilo -
barvice!
V sredo in četrtek popoldan
smo z otroci ustvarjali razli-
čne okraske za popestritev
doma. Na modelčke so
otroci ustvarili zimske moti-
ve, kot so snežak, jelenček,
Božiček ...
Izdelovali smo tudi voščilni-
ce, na katere smo nalepili
snežinke, vato in barvni
kolaž.
Otroci so
ustvarjali na
temo treh
dobrih mož.
PRIREDITVE ZA OTROKE
Prednovoletno druženje Družili smo se v petek, 27. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
Ježkove novoletne delavnice Ustvarjali smo v sredo, 11. decembra 2013, v Knjižnici Rogatec in
v četrtek, 12. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
Zimska pravljica Ustvarjali smo v nedeljo, 8. decembra 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina
S T R A N 8
Orkester za poljube - Lainšček F.
Padle maske - Zdenko Roter
PRIPOROČILA ZA ODRASLE
Prvi izvirni slovenski
roman na temo alzhei-
merjeve bolezni prikazu-
je njene srhljive svetove
večinoma skozi oči bol-
nika. Bralec skupaj z
gospodom x – že ime
glavnega lika kaže, da
zaradi te bolezni človek
sčasoma izgubi celo
zavedanje, kdo sploh je
– tava po neznanih pros-
torih in pokrajinah, med
tujimi ljudmi in nedoje-
mljivimi strahovi. Roman
brez slepomišenja in
olepševanja na široko
odpre vrata v svet bolni-
ka in njegovih svojcev, ki
jih bolezen trpinči vsaj
toliko kot njega samega,
če ne še bolj. V tok
nezanesljivega pripove-
dovalca so vpletene
posebne zgodbe gospo-
da x, humorne situacije
in perspektiva vsevedne-
ga pripovedovalca.
Vsestranska pisateljica,
ki ustvarja za vse gene-
racije, je v svojem
novem romanu razkrila
kruto podobo alzhei-
merjeve bolezni ter jo
nazorno in neposredno
prikazala v vseh fazah
njenega razvoja.
neznane stvari o sloven-
ski polpretekli zgodovi-
ni. O Edvardu Kardelju,
Borisu Kidriču, Ivanu
Matiji Mačku, Stanetu
Kavčiču, Stanetu Dolan-
cu, Milanu Kučanu, Fran-
cetu Rodetu, Antonu
Stresu, Janezu Janši,
Igorju Bavčarju, Dimitri-
Padle maske: Od par-
tizanskih sanj do novih
dni so iskrena izpoved
"strica iz ozadja", ki
govori o znamenitih in
manj znanih akterjih slo-
venske zgodovine od
leta 1941 do današnjih
dni. Na več kot 700
straneh odkrije še
ju Ruplu, Spomenki Hri-
bar … Imen, ki nastopajo
v osebnem pregledu slo-
venske zgodovine v zad-
njih 75 letih je preveč, da
bi jih lahko vse našteli.
Zgodbe, ki bralca prese-
netijo, navdušijo in pou-
čijo.
službo v ptujski mestni
hiralnici. V času gospo-
darske krize in splošne-
ga pomanjkanja se tako
znajde na robu preživet-
ja, zato je prisiljena
sprejeti preračunljivo
pomoč premožnega
meščana Jaroslava Gol-
dinskega, sicer poverje-
nika v Ptujski mestni
V romanu Orkester za
poljube je v ospredju
zgodba medicinske ses-
tre Terezije Jurša. Ta
najprej v ne povsem
pojasnjenih okoliščinah
izgubi moža, dravskega
splavarja in ljudskega
godca Pavleka, nato pa ji
zaradi izrazitega social-
nega čuta odpovejo še
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Čisto sam na svetu - Kocmut A.
Predstavitev knjig na strani 8 in 9 je
povzeta iz spletne strani Bukle.
http://www.bukla.si/
hranilnici in posojilnici.
Razmerje, v katerega se
tako zaplete, ne da bi se
ob tem nehala spraševati
o okoliščinah moževe
smrti, je gonilo zgodbe o
usodi samske in samo-
svoje ženske v tistem
ubožnem času, ki je seve-
da še dodatno zaznamo-
van s patriarhatom.
PRIPOROČILA ZA MLAJŠE
S T R A N 9 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6
Novo knjigo iz serije prilju-
bljene Dese Muck je recen-
zentki Zoji Rugelj sunila
njena osemletna hčerka in
takole napisala njeno vsebi-
no. »Nikica, očka in Nikičin
mlajši bratec Oskarček so
šli v trgovino za domače
živali kupit kanarčka. V
trgovini je Nikica zagledala
ga dekleta njene starosti, in
ko v skupini za samopo-
moč spozna čudovitega
fanta s podobno diagnozo
kot ona, se ji želja izpolni.
Čedni, pametni in zabavni
Gus v Hazelin svet prinese
smeh in pustolovščine,
predvsem pa novo upanje.
Šestnajstletna Hazel boleha
za neozdravljivo obliko
raka. Njen svet je poln bol-
nišnic, zaščitniških staršev
in stalno novih oblik zdrav-
ljenja. Toda Hazel si ne želi,
da bi bilo njeno življenje v
celoti podrejeno bolezni.
Hoče vse, kar si želijo dru-
Roman Krive so
zvezde se je pov-
zpel na večino
lestvic najbolje
prodajanih knjig.
V knjigi Pravljični cvet so
zbrane najlepše ilustracije,
ki jih priljubljena slikarka
Marjanca Jemec Božič slika
že več kot pol stoletja. Sku-
paj s kakovostnimi besedili
najbolj znanih piscev sloven-
skega otroškega leposlovja
se boste ob prebiranju zbir-
ke zagotovo z nostalgijo
spominjali klasičnih podob iz
Pavčkovega Jurija Murija,
Ribičičeve Nane, male opi-
ce, Suhodolčanovega Pika
dinozavra in slikanice Melje,
melje mlinček Anje Štefan
ter jih z navdušenjem delili z
mlajšimi generacijami.
V knjigi Pravljični svet so
zgodbe in pesmi s podobami
Marjance Jemec Božič, ki
pravi: »Najbolj blizu so mi
vesele zgodbe. Rada imam
razigranost, optimistično
vzdušje, veselje. Rada rišem
otroke in živali v gibanju.
Vsaka žival ima svoj značaj,
tako kot otrok. Tudi ko
berem besedila, v katerih
nastopajo, jih dojemam
tako. Otroci in živali so pol-
ne življenja. Zato so mi tudi
všeč žive barve – rdeče,
oranžne.«
Pravljični svet
Krive so zvezde - John Green
Čudežna bolha Megi - Desa Muck prikupne podganice in si jih
zaželela. Očka jo je opom-
nil, da se mami podgane
gnusijo, a na koncu je le
popustil. Mama se je zelo
veselila, da bo videla kanar-
čka in je spekla kolačke v
obliki ptičkov. Ko je Nikica
pokazala novi podganici, je
mama v strahu splezala na
klopco. Podganici Ančko in
Katko so skrili v klet in
mami kupili kanarčka. Bila
je vesela in na koncu se je
sprijaznila tudi s podganica-
ma.«
Knjiga je namenjena otro-
kom od petega leta dalje in
njihovim staršem.
S T R A N 1 0
Sofoklej je dve tisočletji in
pol po svojem življenju
najbolj izposojan avtor v
slovenskih knjižnicah.
Foto: Wikipedija Literarne nagrade...
… še več nagrad v letu 2013
KULTURNE DROBTINICE
Na Cobissovem sezna-
mu najbolj izposojanih
knjig v letu 2013 pred-
njači klasična grška tra-
gedija Sofoklejeva Anti-
gona. Na drugem mestu
ji sledi delo Vesne Milek
Cavazza: biografski
roman, prvo trojico pa
zaokrožuje Tone Pav-
ček s knjigo Majnice:
fulaste pesmi. Največ-
krat so si rezervirali
četrto najbolj izposoja-
no delo, Petdeset
odtenkov sive E. L.
James. Na deveto mesto
se je iz trilogije uvrstila
še Petdeset odtenkov
teme, zadnji del trilogi-
je, Petdeset odtenkov
svobode, pa se je uvrstil
na 13. mesto. Na petem
mestu je knjiga Vreden
ljubezni Kathleen E.
Woodiwiss, na šestem
Zločin in kazen Dosto-
jevskega, Nebeška vro-
čica Sandre Brown,
P e p e l v v e t r u
Woodiwi ssove na
osmem ter na desetem
Shanna iste avtorice.
prav tako ne prvič, Pet-
er Svetina, in sicer za
Ropotarno.
Tu sta še dve nagradi,
ena je namenjena esejis-
tiki in ima ime po Marja-
nu Rožancu, druga
dramskemu ustvarjanju,
ime ji je dal Slavko
Grum. Za najboljšo ese-
jistično knjigo je letos
obveljalo delo Alojza
Močno je pri nas otroš-
ko in mladinsko leposlo-
vje, podpira ga enako
močna ilustratorska tra-
dicija. Pisateljica Janja
Vidmar je letos prejela
desetnico , nagrado
društva pisateljev, in
sicer za roman Kabarie,
takšno je ime deklice.
Po pomenu enakovred-
no nagrado, večernico
pa si je letos prislužil,
Ihana Državljanski ese-
ji. Grumovo nagrado
za izvirni dramski tekst
pa je letos, ne prvič,
prejel Evald Flisar za
dramo Komedija o
koncu sveta. Predstav-
ljajo jo kot »farso o far-
si, v kateri je še ena far-
sa«, sicer pa je drama na
poti v uprizoritev.
bila letošnja romaneskna
ponudba enostavna.
Medtem, ko lahko v z
Jenkovo nagrado oblo-
ženi zbirki Na zobeh
aluminij, na ustnicah
kreda Kristine Hočevar
zaznamo sled kritičnega
diskurza, za katerega se
zdi, da skuša v sodobni
slovenski poeziji vendar-
le dvigati glavo, je v zbir-
ki Karla Hmeljaka Krčrk,
ovenčani z Veronikino
nagrado, na delu pozni
derivat modernizma, ki
je morda individualno
impresiven, težko pa je
v njem najti kaj aktualno
povzemalnega.
Kresnik, Jenkova in
Veronikina nagrada
najbolj direktno posega-
jo v sprotni literarni
pritok. Kresnika je letos
prejel Goran Vojnović
za roman Jugoslavija,
moja dežela. Takšen
izid je bil skoraj pričako-
van, vendar odločitev
žirije ne pomeni, da je
K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I
Besedilo pridobljeno iz spletne strani:
http://www.delo.si/kultura/knjizevni-
listi/na-poti-literarnih-nagrad-ni-zelo-
jasnih-znamenj.html
Najbolj brane knjige
Besedilo pridobljeno iz spletne strani:
http://www.delo.si/kultura/knjizevni-
listi/v-knjiznicah-letos-najdaljsa-vrsta-
pred-antigono.html
NAPOVEDUJEMO ...
S T R A N 1 1 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 6
Ponedeljek, 27.
januar 2014, ob
18.00 uri
PRVA POMOČ
Vabljeni na predavanje iz prve
pomoči in uporabe defibrilatorja s
praktičnim primerom uporabe.
Predavala bo Petra Urbič.
Kanarski otoki so otočje
zahodno od obale zahodne
Afrike. Pripadajo Španiji. Ses-
tavlja jih sedem večjih otokov
ognjeniškega izvora. Na otoku
Tenerife leži ognjeniški vrh
Pico Teide, ki je s 3718 metri
nadmorske višine tudi najvišji
vrh Španije (vir: Wikipedija).
Sreda, 15. januar 2014, ob
18. uri v dvorani Kulturnega
doma v Rogatcu
KANARSKI OTOKI Vljudno vabljeni na potopisno
predavanje v dvorano Kulturne-
ga doma v Rogatcu, kjer nam bo
Arian Ilijaz predstavil vtise iz
enoletnega bivanja na Kanarskih
otokih.
Prireditve v Rogatcu
Prireditve v Rogaški Slatini
Sreda, 29. januar 2014, ob 17.
uri v Knjižnici Rogatec in v
četrtek, 30. januarja 2014, ob
17. uri v Knjižnici Rogaška Sla-
tina
JEŽKOVE URICE Otroke od 1. do 4. razreda vabi-
mo na zabavno izobraževalno uri-
co, katero bo izvajala Tamara But.
Natančnejši razpored prireditev najdete na naši spletni strani www.r-sl.sik.si
in v knjižnicah v Rogaški Slatini in Rogatcu.
Sreda, 29. januar 2014, ob
17.00 uri
KAKO PREPROSTO JE REČI
»NE VEM«
Na tokratnem srečanju mladih iz
ŠCRS bomo gostili Marka Ješe-
ta, avtorja knjige Kodrlajsasti
piton.
Tema srečanja je odvisnost.
Celjska cesta 13
3250 Rogaška Slatina
Tel: 03 818 57 80
Fax: 03 818 57 84
e-mail: [email protected]
Delovni čas
Po, Sr, Pe: 10:00-18:00
To, Če: 7:00-15:00
So: 8:00-13:00
Poletni delovni čas
Po, Sr: 10:00-18:00
To, Če, Pe: 7:00-15:00
So: zaprto
Knjižnica Rogaška Slatina Knjižnica Rogatec
Strmolska ulica 6
3252 Rogatec
Tel: 03 819 07 30
e-mail: [email protected]
Delovni čas
To: 10:00-18:00
Pe: 12:00-18:00
Poletni delovni čas
To: 10:00-18:00
Pe: 9:00-15:00
Obiščite nas tudi na
spletni strani knjižnice in Facebook strani!