GL

AS

ILO

KN

JIŽ

NIC

E R

OG

AŠ

KA

SL

AT

INA

KNJIŽNIČNI

UTRINKI M A J / J U N I J 2 0 1 3

L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 3

S T R A N 2

» Knjige naj bodo

pripomoček za

ozaveščanje

družbenih

problemov in

odpravljanje

predsodkov.«

Janja Vidmar

Zahvaljujemo se ...

Kolofon

Letnik 1, številka 3

(maj/junij 2013)

Junij 2013

Izdala in založila: Knjižnica Rogaška Slatina

Fotografije: Arhiv Knjižnice Rogaška Slatina,

Bukla, Google

Oblikovanje: Sigrid Horvat, dipl. bibl. in inf.

Tisk: Podoba, Matija Kvesić s.p.

Naklada: 50 izvodov

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

Kazalo

Uvodnik……………………………...3

Odziv bralcev………………………..3

Prireditve za odrasle………………...4

Prireditve za otroke………………...6

Priporočila za odrasle…………….....8

Priporočila za mlajše………………..9

Kulturne drobtinice………………..10

Napovedujemo……………………..11

Uvodnik

S T R A N 3 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 3

Pozdravljeni!

Maj, mesec ljubezni, in junij,

mesec najkrajših noči, polnih

poletnih utrinkov, sta za nami

in že imamo pred seboj tretjo

številko Knjižničnih utrinkov.

Uspešno smo zaključili pollet-

no dogajanje v naši knjižnici in

razigrano skočili v težko priča-

kovano poletje, a to še ne

pomeni, da se v knjižnici čez

poletje ne bo nič dogajalo ...

Bo, pestro bo, saj bomo pos-

krbeli, da našim počitnikarjem

ne bo dolgčas. Pripravili smo

zanimive ustvarjalnice, katerim

čar daje brezmejna otroška

domišljija in spretna ustvarjal-

nost.

Dragi otroci, v knjižnici vas

bodo skozi vse počitnice čakali

paketi presenečenja, v katerih

boste našli kaj res dobrega in

še neprebranega. Na prav

poseben način se boste družili

tudi s filmskimi junaki.

Za vas, spoštovani bralci, pa si

želimo, da bi vam brezskrbne

dopustniške dni polepšala dob-

ra knjiga, pa naj bo ta napeta

ali romantična, poljudna ali

domišljijska, resnična ali pa

erotična. Ravno ta zvrst litera-

ture je trenutno najbolj iskana.

Zakaj? Erotična literatura spo-

dbuja domišljijo, ponuja pot v

svet fantazije, osvobaja misli …

Naša knjižnica premore bogat

izbor, izbira pa je samo vaša,

seveda pa smo vam knjižničar-

ke vedno pripravljene svetovati

in pomagati.

Literatura zahteva naše aktivno

sodelovanje, sami moramo

zapolniti tiste skrivne delčke,

ki nam jih film ponuja na plad-

nju. Tako na nek način posta-

nemo soudeleženec zgodbe.

Ko beremo, nismo samo nek-

do, ki od daleč opazuje, tem-

več hkrati tudi tisti, ki s svojo

domišljijo soustvarja.

In kaj je, navsezadnje, bolj

vznemirljivo od tega?

Berite in uživajte!

Petra Petanjek,

knjižničarka

Odziv bralcev

Knjiga širi obzorje, bogati besedni

zaklad in je najboljše uspavalo!

Drži kot pribito!

Moji prvi spomini na knjigo segajo

daleč v otroštvo, ko sem neke nede-

lje videla starega očeta, preprostega

zidarja, brati čisto novo knjigo. Na

moje radovedno vprašanje, kaj to

"čita", mi je odgovoril, da je to

čudovita knjiga, ki pa ni primerna za

otroke in da jo bom dobila, ko bom

dovolj stara. In res, čez nekaj let mi

jo je podaril, čeprav sem jo vmes že

zdavnaj prebrala na skrivaj. Bila je

Zolajeva Nana. V naši šolski in ob-

enem krajevni knjižnici sem bila

kuhana in pečena. Še danes imam

pred seboj knjige, ovite v beli ali

temno modri "pak" papir. Otroške,

zame primerne knjige sem hitro

"požrla", potem pa mi je knjižničar

posodil tudi knjige, ki so bile namen-

jene odraslim. Potem je sledilo

obdobje priročnikov za nego in

vzgojo otrok, kuharice, zdravniški

nasveti itd. Svet knjige je cvetel in na

policah doma so se znašle cele skla-

dovnice knjig.

Sledilo je najlepše obdobje, obdobje

branja pravljic otrokom pred span-

jem. Kaj je lepšega kot leči poleg

otroka, brati pravljico in ga tako

uspavati v miren san? Samo še eno

bolho pokličeš na pomoč in otrok

sladko spi.

Otroci so rasli, pravljic ni bilo treba

več brati, je pa prišla bralna značka

za odrasle. Seveda sem se vključila,

brala in uživala na torkovih sestankih

v knjižnici, kjer smo "značkarji"

debatirali o prebranih knjigah. Kako

različne stvari so nam (bile) všeč!

Seveda pa redno spremljam tudi

izide novih knjig, bodisi slovenskih

ali tujih. Med prvimi "priletim" v

knjižnico po novo izdano knjigo.

Včasih je sploh še nimajo in moram

počakati. Moram priznati, da mi

veliko teh novih knjig, tudi nagraje-

nih, sploh ni všeč in jih ne preberem

do konca. Če me knjiga ne pritegne

po nekaj straneh, jo odložim, ker

meni je branje veselje, ne pa muka.

To ni obvezno domače branje. Meni

je največji užitek in obenem najbolj-

še uspavalo branje knjige zvečer v

postelji. Izbiram si lahkotnejše knji-

ge, včasih tudi malo žgečkljive vsebi-

ne (zdaj sem menda že dovolj sta-

ra?!). Ne tako redko pa sežem v

predal nočne omarice,kjer sta vedno

prisotna France Prešeren in Tone

Pavček. To sta moja dva ljubimca, ki

me nikoli ne pustita hladne.

Ampak užitkov ob knjigi še ni konec!

Občasno imam tudi možnost spet

brati pravljice otrokom pred span-

jem. Ko vnuk prespi pri nas, imava

svoj ritual: tuširanje, umivanje zob-

kov, pravljica, včasih si moram sama

kakšno izmisliti po njegovem naroči-

lu (hvala bogu za domišljijo). Potem

zmoliva sveti angel in pokličeva

bolho na pomoč in - zgodovina se

ponavlja. To so neprecenljivi trenut-

ki in privoščim jih vsem.

Majda Kramberger

S T R A N 4

PRIREDITVE ZA ODRASLE

Knjiga v večji

meri temelji na

že velikokrat

slišanem zakonu

p r i v l a č n o s t i .

Kako ta zakon

uporabiti v prak-

si nam je razkril

K o s t r i v n i č a n

Robert Šket, ki

je potreboval

dobro desetlet-

je, da je prišel do tega

znanja. Skozi knjigo nam

predstavi moč uma, ki

ga ljudje tako podcenju-

jejo in vanj ne verjame-

jo. Pravi, da imamo v

sebi ogromno moč, ki

pa je zaradi neznanja

nikoli nismo izkoristili.

Ne obljublja, da boste

samo od prebiranja knji-

ge postali zdravi, srečni,

bogati, lahko pa vam

zagotovi, da bodo,

če je to vaša resnič-

na želja in če boste

opisane tehnike

uporabili tudi sami,

delovale tudi za vas.

Kajti zakon privlač-

nosti je univerzalni

vesoljni zakon, ki

vedno deluje in ved-

no je, ne glede na

to, ali ste zanj

kadarkoli slišali, ga

poznali ali ne, zato je

čas, da se ga naučite

uporabljati ter tako

spremenite vaše življen-

je.

S svojima novima knjiga-

ma sta se nam predstavi-

la slatinska ustvarjalca.

Erna Ferjanič Fric je

znana slikarka, pesnica in

velika poznavalka kultur-

nih objektov v Rogaški

Slatini. Predstavila je

svojo novo pesniško

zbirko z naslovom Pol

srca. Ob prebiranju nje-

nih pesmi je svojo

»ljudsko« pripoved v

svojem romantičnem

stilu predstavil Franc

Branko Janžek. Pri

nastajanju njegove nove

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

Kaj še čakate?! Poslušali smo v ponedeljek, 13. maja 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

Domoznanski večer Poslušali smo v ponedeljek, 20. maja 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

zgodbe ga je spodbudila

legenda o nastanku cerkve

na Ložnem. Pogovor s sla-

tinskima ustvarjalcema je

vodil dr. Jože Lipnik.

S T R A N 5 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 3

Že tretje leto zapored so

učenci in dijaki slatinskih šol

predstavili raziskovalne

naloge, tokrat tiste, ki so

nastale v šolskem letu

2012/2013. Na I. OŠ je nas-

tala naloga Vpliv mineral-

ne vode na razvoj Roga-

ške Slatine, na II. OŠ so

raziskovali na temo Knjiže-

vniki našega kraja in nji-

hova zapuščina ter Kraš-

ke jame Boča in Formil-

ske doline, nastala pa je

tudi projektna naloga v

okviru projekta Turizmu

pomaga lastna glava z naslo-

vom Dobro se najej, pa

naprej povej. Gimnazijci

so se lotili socioloških, fizi-

kalnih in kemijskih tem, in

sicer so to bile Brezperspe-

ktivnost mladih izobražen-

cev, Ekološka ozaveščenost

osnovnošolcev v Obsotelju,

Odnos med mladostniki in

njihovimi starši, Zvočna

onesnaženost ŠCRS ter Pri-

delava vina z različnimi eko-

loškimi sredstvi. V družbi

mladih raziskovalcev smo preživeli

prijetni dve urici in po zaključku še

poklepetali v časopisni čitalnici.

lačen način predstaviti

razstavišča javnosti in jih

približati ljudem (vir:

ht tp : / /www.tms .s i /PMN/?

page_id=9).

Na letošnji muzejski noči na

dvorcu Strmol se je pred-

stavila tudi Knjižnica Rogaš-

ka Slatina. Obiskovalcem

smo predstavili naše delo,

jim pokazali zbirko starih

razglednic Rogaške Slatine

in nekaj posebnih knjižnih

primerkov (npr. knjiga Leo-

nardo da Vinci, ki jo ima le

peščica slovenskih knjižnic).

Poletna muzejska noč je

največja promocijska

akcija slovenskih muze-

jev in galerij, pridružuje-

jo se ji tudi številni drugi

zavodi in ustanove, ki

izvajajo programe iz

področja kulturne dediš-

čine, umetnosti, kulture,

zgodovine. Povezovalni

projekt, prilagojen na

urbano območje, je bil

že od začetka zasnovan

tako, da predstavlja

ustanove in njihove vse-

bine kot prostore sproš-

čenega preživljanja pro-

stega časa. Ideja se je

porodila iz poznavanja

podobnih dogodkov v

tujini in iz želje na priv-

Predstavitev raziskovalnih nalog Poslušali smo v torek, 11. junija 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

Poletna muzejska noč na dvorcu Strmol Prisotni smo bili v soboto, 15. junija 2013, na dvorcu Strmol v Rogatcu

S T R A N 6

Živalski vrt v Ljubljani Obiskali smo ga v soboto, 25. maja 2013

V soboto, 25. maja,

smo se v zgodnjih jutra-

njih urah zbrali in odpo-

tovali proti živalskemu

vrtu v Ljubljani. Kljub

temu da nam je malce

ponagajal dež, smo zelo

uživali. Najprej smo si

ogledali predstavo mor-

skega leva, ki je bila zelo

zanimiva, saj nam je

pokazal precej hudomu-

šnih trikov. Po predstavi

pa smo obiskali tudi

druge prebivalce. Naču-

dili in nasmejali smo se

vsem pernatim in kos-

matim zverinicam, po

koncu ogleda pa so se

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

dojemajo svet. Orga-

nizatorji so za pomoč

poprosili tudi učitel-

je, ki so bili mentorji

vsem mladim ustvar-

jalcem. Prireditev je

s pesmijo popestrila

Špela Došler.

V naši knjižnici so osno-

vnošolci, ki so sodelova-

li pri projektu Jaz in

moj svet, ki je plod

sodelovanja treh slatin-

skih osnovnih šol, OŠ

Rogatec in Javnega skla-

da za kulturne priredit-

ve, Območna izpostava

Rogaška Slatina, pred-

stavili pesmi, prozo in

likovne izdelke; s tem

so sporočili, kako oni

PRIREDITVE ZA OTROKE

Predstavitev brošure

Jaz in moj svet Predstavitev je potekala v torek, 22. maja 2013, v Knjižnici Rogaška Slatina

najmlajši pozabavali še

na igralih, za konec pa

posladkali tudi s sladole-

dom.

S T R A N 7 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 3

V mesecih maju in juniju so

nas obiskali otroci iz Vrtca

Rogaška Slatina, devetošolci

iz I. osnovne šole Rogaška

Slatina ter gimnazijci in opti-

ki Šolskega centra Rogaška

Slatina.

Z devetimi vrteškimi skupi-

nami smo izvajali angleške

urice. Otroci so najprej

poslušali pravljico, ki se je

izmenično brala v sloven-

skem in angleškem jeziku v

izvedbi mag. Nataše

Koražija in Maje Jankovič,

vodje projekta. Po pravljici so

se sprehodili še po otroškem

oddelku in spoznali angleški

kotiček, kjer se nahaja bogata

zbirka zanimivih zgodbic v

angleškem jeziku.

Devetošolci in srednješolci pa

so spoznali delo in razporeditev

gradiva v knjižnici ter se skozi

vodene vaje na računalniku nau-

čili ali osvežili iskanje gradiva po

spletni bazi COBISS OPAC.

Ponedeljkovo popoldne

smo za otroke organizirali

športni izziv. Zbrali smo se

pred slatinsko knjižnico, da

pozdravimo težko pričako-

vane počitnice, pa tudi z

namenom druženja in spod-

bujanjem gibanja. Za otroke

smo pripravili šest tekmo-

valnih iger. Razdeljeni v dve

skupini so se otroci pomeri-

li v spretnostih z žogo, na

žlicah so pazljivo nosili jajca in

skakali na »hopi« žogah. Na

koncu pa so preizkusili še

svojo moč tako, da so vlekli

vrv. Ker pa je bilo ponedelj-

kovo popoldne zelo vroče,

smo se med igrami osvežili s

sokom, za nagrado pa so se

ob uspešnem zaključku dru-

ženja vsi posladkali še s slado-

ledom.

Hura, počitnice! Družili smo se v ponedeljek, 17. junija 2013, na trati pred slatinsko knjižnico

Mladinski obiski knjižnice

S T R A N 8

»Roman, ki si ga pri-

jatelji podajajo iz rok

v roke. Prava bralska

poslastica!«

Ultraman - Rich Roll

Zapelji me - Julie Kenner

PRIPOROČILA ZA ODRASLE

Jojo Moyes je avtorica

v tujini izjemno priljub-

ljenega romana Ob tebi,

neodložljive bralske pos-

lastice. Ganljiva, duhovi-

ta, nepredvidljiva in pro-

vokativna zgodba o lju-

bezni, katere glavna

junaka sta Louise in

Will, tetraplegik in nje-

gova negovalka, zadene

v srce. Življenje junakov

se spremeni na bolje,

naše življenje pa se po

branju zdi bogatejše in

dragocenejše. Knjiga, ki

poskrbi tudi za solzo

žalosti in veselja obe-

nem.

»Lou Clark ve precej

stvari. Ve, da rada streže

v čajnici, in ve, da mogo-

če ni ravno zaljubljena v

svojega fanta Patricka.

Toda Lou ne ve, da bo

kmalu izgubila službo in

se ji bo življenje obrnilo

na glavo. Will Traynor

ve, da mu je nesreča z

motorjem vzela vso voljo

do življenja, da se mu

zdaj zdijo dnevi prazni in

brez radosti, in natanko

ve, kako bo temu naredil

konec. Toda Will ne ve,

da bo v njegov svet vsak

hip zakorakala Lou s svo-

jimi živahnimi barvami. In

nobeden od njiju ne ve,

da bosta drug drugega za

vedno spremenila.«

skoraj brez nadzora naju

je vleklo skupaj. Toda prav

toliko, kot sem hrepenela

po njegovi bližini, sem se

njegove zahtevnosti tudi

bala. Če sem se mu hotela

predati, sem se morala

soočiti z najtemnejšimi

sencami iz svoje preteklos-

ti – in tvegati, da naju

b o d o l o č i l e .

»Bil je edini moški, ki se

mu nisem mogla izmakni-

ti. In hkrati edini, ki se mu

nisem mogla upreti.

Damien Stark bi lahko

imel vsako žensko. Bil je

privlačen, samozavesten in

oblasten: dobil je vse, kar

si je zaželel. In želel si je

mene. Nisva se mogla

odtrgati drug od drugega,

Tudi Damienu so sledili

pretekli demoni. Najino

strastno razmerje naju je

obsedlo, njegove skrivnosti

pa bi naju skoraj uničile –

zdaj in za vedno.«

Zapelji me je 1. knjiga

trilogije Stark in je odlič-

no napisan roman. Več-

plastna zgodba je napeta

in čustvena.

potovanju, na katerega

se poda vsak človek, ko

se odloči, da bo dosegel

nemogoče in uresničil

poslanstvo. Roll je dose-

gel marsikaj osupljivega,

vendar ga od drugih eks-

tremnih športnikov

ločuje njegova sposob-

nost, da iz lastnih doži-

vetij izkristalizira navdi-

hujoče in edinstveno

pronicljive nauke.

»Kako sem premagal

alkoholizem in krizo sred-

njih let, postal eden najv-

zdržljivejših ljudi na plane-

tu in odkril samega sebe.«

Ultraman je neverjetna,

a resnična pripoved Ric-

ha Rolla o eni najbolj

spoštovanja vrednih

telesnih preobrazb v

srednjih letih, kar jih je

videl svet. Govori o

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

Ob tebi - Jojo Moyes

PRIPOROČILA ZA MLAJŠE

S T R A N 9 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 3

Serija o gospodu Gnilcu je

smešna, odtrgana, ubrisana,

nora. Ob branju se človek

vpraša, kaj neki sta avtor in

ilustrator jedla, da sta zmož-

na ustvariti tako nepredvid-

ljive zaplete, tako neverjet-

ne preskoke in hkrati tako

preproste dogodivščine, ki

bralca spravljajo v smeh na

vsaki strani. Če še vedno ne

poznate tega srditega odur-

Pridružite se Pipiju in Melki-

jadu na pujsjem potepu in

odpujsajte v svet pristne

pujsje domišljije.

nimi kipi. Bronasta doba je

bila veliko pred tem. Bila je

še prej, preden so Grki uvr-

stili svoje bogove in boginje

v urejeni panteon Zevsa,

Here, Hada in vseh drugih.

O Grčiji v bronasti dobi ne

vemo toliko kot o poznejših

obdobjih, saj je ostalo le

malo pisnih virov. Vendar pa

le poznamo nekatere podat-

ke o izjemnih kulturah, ki

sta cveteli v tem obdobju in

ki jima rečemo mikenska in

minojska kultura. Otok Kre-

ta in morda izginuli otok

kot večno iskana Atlantica

bi lahko bili Hilasova domo-

vina. Takšen je svet

v zgodbi Božanstva

in bojevniki. In prav

nič primitivnega ni v

prikazu junakov v

novi zbirki: so roč-

no spretni, socialno

komp lek sn i i n

duhovno sofisticira-

ni. Z natančnim opi-

som njihovega živ-

ljenja, oblačenja,

prehrane in običajev

jih tesno poveže z

okoljem, z naravo,

tokrat s sredozem-

skim svetom.

Božanstva in bojevniki je

nova zbirka avtorice zbirke

o bratu Volku, ki se tokrat

dogaja v bronasti dobi v

Sredozemlju: v času ple-

menskih poglavarjev, bojnih

vozov, bronastega orožja in

starodavnih čarovniških

urokov. Zgodba o Hilasu in

Piri se dogaja pred tri tisoč

petsto leti v obdobju, ki ga

danes imenujemo bronasta

doba in sicer v deželi, ki jo

imenujemo stara Grčija.

Vendar pa je bila Grčija v

bronasti dobi precej drugač-

na od stare Grčije z mar-

mornatimi svetišči in klasič-

Božanstva in bojevniki - Michelle Paver

Pipi in Melkijad ~ mali in veliki pujs

Gospod Gnilc - Andy Stanton

Predstavitev knjig na strani 8 in 9 je

povzeta iz spletne strani Bukle.

http://www.bukla.si/

neža z jeznim ksihtom iz Pop-

rovega Gradca, je zdaj res zad-

nji čas, da ga spoznate. V sed-

mi knjigi boste v Postružkarje-

vi hosti srečali nekaj bajeslov-

nih bitij, zločincev, gosenic ter

seveda pogumno Poli, ki se ne

pusti ustrahovati. In ko Gnilc v

osmi knjigi s pomočjo mesarja

Ivana poskuša zastrupiti in uni-

čiti mesto, mu Poli z druščino

znova prepreči zlobne načrte.

S T R A N 1 0

Kresnik 2013

Nagrajenec kresnik 2013

KULTURNE DROBTINICE

Kresnik je bil – ne glede

na to, kako imenitno

božansko poreklo ima ta

staroslovanska mitološ-

ka prikazen – pred triin-

dvajsetimi leti ustanov-

ljen s precej zemeljskim

namenom: da bi sloven-

ski roman dobil svojo

nagrado. Do tedaj so

namreč obstajale literar-

ne nagrade predvsem za

poezijo in dramatiko,

leposlovna proza, dolga

ali kratka, pa je ni imela.

In ker je prav tedaj pisa-

telj Vlado Žabot, bil je

v najlepših letih, široko

zastavil svoje pisanje

romanov in bil pri tem

tudi uspešen, je bolj kot

kdor koli pred njim raz-

mišljal o tem, da potre-

buje dober roman tudi

ugledno nagrado. Tako

je nastal kresnik, nagra-

da za najboljši roman

leta, z njo pa tudi prire-

ditev istega imena. In

tako je Vlado Žabot

postal »oče« obojega.

bolj ne mogle biti ... in v

sinovem iskanju in

odkrivanju očeta predv-

sem ničesar ne relativizi-

ra ... Vojnović ne pristaja

na lagodne stereotipe,

cinizme in moralizme,

odgovore ponuja v zgo-

dbi, katere pretresljive

tirade premorejo filmski

podobno napetost.

Avtor poganja pripoved

spretno, z velikim obču-

tkom za tempo, roma-

neskno gmoto obvladuje

s samoumevno enostav-

nostjo, ki je hkrati slo-

Po romanu, nagrajenem

s kresnikom in nagrado

Prešernovega sklada ter

prodanem v zavidljivem

številu izvodov, so bila

pričakovanja velika.

Goranu Vojnoviću je

novi romaneskni met

uspel z brezprizivno

strogostjo, s katero pos-

tavlja velika in težka

vprašanja v nič kaj veseli

balkanski zgodbi…

Vojnović se v svojem

drugem romanu bralca

dotika z dilemami, ki so

tako univerzalne, da bi

govno bravurozna -

Vojnovićev roman bral-

cu ne pusti nehati, in ko

se zdi, da bo z zgodbo

obtičal, si hudourniška

zgodba najde pot naprej,

k težjim soočenjem s

preteklostjo in k bolj

zapletenim vprašanjem o

tem, kako razumeti svet.

Jugoslavija, moja dežela

je roman dilem in sočut-

ja, gosta, suvereno izpi-

sana energična zgodba o

intimnih in zgodovinskih

bremenih.

bije s postopno selekci-

jo. Najboljših romanov,

seveda.

V končnem izboru leto-

šnjega kresnika so bili

romani Boruta Golo-

ba Raclette, Maruše

Krese Da me je strah?,

Petra Rezmana

Zahod jame, Marka

Sosiča Ki od daleč pri-

hajaš v mojo bližino in

Gorana Vojnovića

Jugoslavija, moja deže-

la.

Na leto izide med 100 in

130 slovenskih roma-

nov.

Iskanju najboljšega je že

od leta 1991 namenjena

nagrada kresnik, ki jo

podeljuje časopisna hiša

Delo na kresno noč, 23.

junija. Do zmagovalne-

ga naslova se žirija pre-

K N J I Ž N I Č N I U T R I N K I

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-

listi/dosje-kresnik-2013.html

Kratek nastanek kresnika ...

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-

listi/kresnik-2013-najboljsi-roman-preteklega-leta-je-napisal-goran-

vojnovic.html

Najboljši slovenski

roman preteklega

leta je napisal Goran

Vojnović.

http://www.delo.si/zgodbe/

nedeljskobranje/kresnik-2013-od-

murinih-mrtvic-do-rozniskih-

NAPOVEDUJEMO ...

S T R A N 1 1 L E T N I K 1 , Š T E V I L K A 3

Vabljeni, da se nam pridruži-

te na julijskih poletnih delav-

nicah za otroke vsak torek v

Knjižnici Rogatec in vsako

sredo v Knjižnici Rogaška Sla-

tina in ustvarite čudovite

izdelke!

Na prvih delavnicah bomo izdelali

prikupno ribico v 3D tehniki.

Delavnice bodo v torek, 2. 7.

2013, ob 10. uri v Knjižnici Roga-

tec in v sredo, 3. 7. 2013, ob 10.

uri v Knjižnici Rogaška Slatina.

V mesecu avgustu vabimo

otroke na dopoldansko

druženje z risanimi junaki.

Ob pokovki in soku si

bomo ogledali štiri zanimi-

ve sinhronizirane risanke

vsak četrtek v mesecu

avgustu ob 10. uri.

Poletni kino

Otroške ustvarjalne delavnice

Natančnejši razpored prireditev najdete na naši spletni strani www.r-sl.sik.si

in v knjižnicah v Rogaški Slatini in Rogatcu.

Na drugih delavnicah bomo

ustvarjali z lesom. Skozi

delavnico nas bodo popeljali

varovanci VDC Šmarje in nam

pokazali, kaj vse premore les.

Delavnice bodo v torek, 9. 7.

2013, ob 10. uri v Knjižnici

Rogatec in v sredo, 10. 7.

2013, ob 10. uri v Knjižnici

Rogaška Slatina.

Na tretjih delavnicah bomo iz

slamic izdelali okvirčke s

čudovito sliko. Delavnice

bodo v torek, 16. 7. 2013, ob

10. uri v Knjižnici Rogatec in v

sredo, 17. 7.

2013, ob 10.

uri v Knjižnici

Rogaška Slatina.

Na četrt ih

d e l a v n i c a h

bomo izdelali Dreamcatcher

ali lovilec sanj, v katerega

mrežo boste poskusili ujeti

sanje tudi vi. Delavnice bodo v

torek, 23. 7.

2013, ob 10.

uri v Knjižnici

Rogatec in v

sredo, 24. 7.

2013, ob 10.

uri v Knjižnici

Rogaška Slatina.

Celjska cesta 13

3250 Rogaška Slatina

Tel: 03 818 57 80

Fax: 03 818 57 84

e-mail: sikrsl@r-sl.sik.si

Delovni čas

Po, Sr, Pe: 10:00-18:00

To, Če: 7:00-15:00

So: 8:00-13:00

Poletni delovni čas (julij in avgust)

Po, Sr: 10:00-18:00

To, Če, Pe: 8:00-15:00

So: zaprto

KnjižnicE Rogaška Slatina Knjižnica Rogatec

Strmolska ulica 6

3252 Rogatec

Tel: 03 819 07 30

E-mail: knjiznica.rogatec@guest.arnes.si

Delovni čas

To: 10:00-18:00

Pe: 12:00-18:00

Poletni delovni čas (julij in avgust)

To: 10:00-18:00

Pe: 9:00-15:00

Obiščite nas tudi na

spletni strani knjižnice in Facebook strani!