Gain eko vrt na prehodu v jesen Učinkovita in pravočasna

Oktober, november 2013 • Letnik 19 • št. 192

Svetovanje www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

Tema meseca 4

Mačehe in trajnice z roko v rokiMatic Sever

Ekološko vrtnarjenje 12

Gain eko vrt na prehodu v jesenIgor Škerbot

Ekološko vrtnarjenje 14

Učinkovita in pravočasna obogatitev talDavor Špehar

Gaia oktober 2013.xp 10/9/13 12:04 PM Page 1

Zdaj je pravi œas, da iz tlakovanih povrøin odstranite plevel.

Z uporabo TOTAL-R je to enostavno.

Izberite pravo reøitev, ki zagotavlja, da v okolici vaøega doma ne bo veœ nadleænega plevela!


Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 18,88 EUR.

Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 10. decembra 2013.

Gaia predstavljaTema meseca

4 Mačehe in trajnice z roko v roki

Vse o ...6 Vse o užitnih plodovih iz narave

Oblikovanje vrta9 Domači aranžma za grob

Ekološko vrtnarjenje12 Gain eko vrt na prehodu v jesen

14 Učinkovita in pravočasna obogatitev tal

16 Doma pridelana zelenjava

24 Slive – modre, rumene, velike in sladke

Strokovnjak odgovarja članom9 Vzgoja višnje, zaščita trajnic pred zimo

in kaj storiti s presežkom korenovk

Izziv v vrtu18 Kaprovec za ljubezen

Klubski kotiček19 Gaini izleti

20 Reportaža iz Benečije

21 Jesenska predavanja in prijavnica

22 Gaini kuponi popustov

Gaia na obisku26 Pri Novakovih se res dela

Sadovnjak28 Znanje je ključ do uspeha

Dom brez mrgolazni30 Kadar so v shrambi golazni

31 Ščurki prenašajo bolezni

Okrasni vrt32 Tulipani

Slovenski naravni biseri33 Slap Boka

Mladi vrtnar35 Delamo z veseljem

Ali poznate?32 Afriška kigelija - drevo umrlih duš

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu oktobru, novembru in decembru

www.klubgaia.si 3

uvodnik

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Jesen, odeta v zlatoPrav lepo deževno jesen imamo in ob toplem vremenu bo letos zraslo še kaj

slastnih vrtnin. Sicer pa je pred durmi čas izobraževanj in načrtov. V reviji se

boste seznanili z jesenskimi zasaditvami mačeh in trajnic, spomnili vas bomo

na divje užitne plodove, ki jih lahko posadimo tudi v domači vrt, kako

enostavno naredite svoj aranžma za grob in na kakšen način učinkovito

obogatiti tla jeseni. Slikovito vam predstavljamo reportaže: obiranje jabolk

Gaine ekipe z Unichemom pri poslovnih partnerjih, vrtnarski izlet v Italiji ter

obisk pri naših članih.

Seveda boste imeli po delovni sezoni več časa za branje naše revije ter

načrtovanje jesenskih in spomladanskih del v vrtu. Tako se boste lahko

udeležili Gainih predavanj na več lokacijah po pokrajinah ter izletov. Ste se že

prijavili na jesensko 3-dnevno izobraževanje in razvajanje v Moravskih

toplicah, kar je letošnja članska novost? Tudi tokrat smo vam pripravili izobilje

kupončkov popustov za kar 2 meseca. Vsem, ki boste razširili našo skupnost za

2 člana, pa pošljemo še odlično knjigo za nagrado.

Vse fotografske navdušence, ki ste nam pridno pošiljali vrtnarske fotografije za

natečaj Naj naj dosežki naših članov, pa že srbijo pete, ker bomo te dni pošiljali

vabila najboljšim slovenskim ljubiteljskim vrtnarjem kar 5 vrtnarskih revij

s povabilom na slavnostno podelitev priznanj, ki bo 14. 11. 2013, na Vrhniki.

Jesenski pozdrav

Ugani, kaj je na naslovnici!Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic, saj

bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite ime

rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravilnimi

odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga

bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR.

K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov,

številko telefona) ter ga do 15. 11. pošljite na naš naslov.

Rešitev iz prejšnje številke: lilija, alstromerija, Alstroe-

meria Pelgrina • Nagrajenka: Marija Irena Urek, Trbovlje?


Euphorbia amygdaloides

'Purpurea' Rdečelistni

mlečki so atraktivni zaradi

lepih, mladih rdečih listov,

starejši pa še

posebej na soncu

čez zimo močno

potemnijo.

Tema meseca

Mačehe in trajnice z roko v roki

Največkrat trajnice s svojimi barvitimi

listi poskrbijo predvsem za nekakšno

podlago, volumen, teksturo, raznoli-

kost… Čeprav se morda na prvi pogled

zdi, da se vloga mačehe, katere število

uporabljenih sadik v nasadih se je precej

zmanjšalo, nekako utaplja, temu ni po-

vsem tako. Sodobne kombinacije delu-

jejo bolj prefinjeno, razgibano, pestro in

bogato v drugačnem smislu kot zgolj v

poplavi cvetja, ki so ga nekoč prinašali

monokulturni nasadi mačeh. Slednje, pa

četudi samo v obliki sadike ali dveh, v

pravilno izbrani kombinaciji pridejo

mnogo bolj do izraza, saj sosednje rast-

line izpostavijo njihove cvetove, bodisi

v smislu barve ali oblike.

Trendi se še vedno gibljejo v smeri upo-

rabe drobnocvetnih mačeh, kar je po-

vsem razumljivo. Na eni sadiki

drobnocvetne mačehe je hkrati odprto

več cvetov, medtem ko pri mladi sadiki

velikocvetne mačehe lahko pričaku-

jemo predvsem en do dva odprta cve-

tova. Poleg tega se manjši cvetovi lepše

povežejo z raznolikostjo trajnic v okolici

Mačehe so si v preteklosti izborile visoko mesto na lestvici priljubljenosti jesenskihsezonskih rastlin. Temu se ne čudimo, saj nam z različno velikimi cvetovi prinašajo obilico barve. Čeprav jih krizanteme po barvnem učinku prekašajo z razkošnostjo inštevilom cvetov, za njimi zaostajajo v naboru barv in odtenkov. Že nekaj let mačehekombiniramo s trajnicami in vsako leto se njihova »trajna« družba vse bolj širi oz. bogati. Vključujemo nove in nove vrste ter sorte trajnic, ki so lepe v jesenskem času.

www.klubgaia.si4

Heuchera 'Binoche'

Ta sorta iskivke je nekaj

posebnega zaradi

žametne površine listov,

ki delujejo še bolj črno,

kot druge.

Spomladi jo

bomo zaradi

bujne rasti raje

presadili v večjo

posodo ali na vrt.

Thymus 'Silver Queen'

Timijani so zaradi zimzelenih listov in goste

rasti zelo primerne rastline za jesenske

nasade. Izkoristimo številne sorte z različno

obarvanimi listi.

Artemisia

shmidtiana

Pritlikavi okrasni

pelin je ena

najbolj svetlo

sivih okrasnih

rastlin in skupaj s

temnolistno

hojhero ustvarja

čudovit kontrast.

Žal pozimi

poganjki

odmrejo.Hedera sp. Bršljani so nepogrešljivi

zaradi daljših poganjkov, ki se lepo

povesijo čez rob posod, poleg tega pa

so lepi 12 mesecev na leto.

Viola hy. Čeprav

bi v tem primeru

lahko uporabili

samo

belocvetočo ali

črno mačeho,

uporabljena

dvobarvna sorta

prinese potrebno

živahnost.


Oranžna toplinaRumeno iskrivko le zamenjamo z

oranžno listno sorto, uporabimo

drobnocvetno oranžno mačeho in že

dobimo povsem nov učinek, ki deluje

mnogo bolj toplo. Oranžni odtenki se

lepo ujamejo z rožnatim nadihom

skrečnikovih listov in še poudarijo

zeleno barvo bršljana, ki tako deluje

še bolj sveže.

Rožnato z vresoJesenska vresa je še vedno ena

najpogosteje sajenih jesenskih lepotic

in mnogi se ji ne boste mogli

odpovedati. V tej skledi mirno lahko

nadomesti mleček, da bomo dosegli

še boljši barvni učinek, namesto črne

uporabimo rožnatordečo iskrivko

sorte 'Georgia Peach'.

in še na različne vremenske vplive so

mnogo bolje prilagojeni.

V nasade lahko vključujemo različne

sorte mačeh, le skopi ne smemo biti. Je-

seni so sadike glede na spomladansko

razkošnost teh rastlin precej majhne,

zato za boljši učinek priporočam, da na

mesto, kjer bi sicer posadili eno sadiko,

raje stisnemo dve. Tu namreč nimamo

opravka z dolgoročnim zasajanjem

grede, dober učinek želimo takoj.

Od trajnic posegamo predvsem po ti-

stih, ki bodo čez zimo obdržale liste in

tako poskrbele, da nasadi ne bodo pusti.

Tudi mačehe bolje prezimijo v nekakš-

nem malem zavetju sosednjih rastlin.

Veliko sadimo v plitve posode, ki jih po-

stavljamo na grobove. V takem primeru

nikar ne izpustimo kakšne nizko rastoče

trajnice, ki bo malo zakrila rob in se po-

vesila čezenj.

Viola cornuta

'Endurio' Mlade

sadike te sorte

mačehe so sprva

še zelo

»grmičastega«

videza, kasneje

pa se razrastejo v

prave preproge

cvetja, ki se

povesi čez rob

sklede.

Hedera hy. Bršljan ponovno poskrbi za prekrivanje robov posode. Čeprav so

mnogim všeč predvsem pisanolistne sorte, je mnogokrat dobrodošla tudi le

zelena različica. Čez zimo listi mnogokrat pordijo, kar niti malo ne moti učinka,

celo nadgradi ga. Priporočljivo je uporabiti predvsem sorte z bolj drobnimi listi.

Acorus gramineus 'Ogon'

Okrasni kolmeži nadomeščajo

vlogo trave, saj z ozkimi in

nežno usločenimi listi poleg

živahno rumene barve

malo razgibajo

kombinacijo in jo

naredijo bolj

zračno.

Ajuga reptans

'Sugar Plum'

Plazeči skrečnik

z nagubano

površino listov,

na kateri se

izmenjujejo

zelenosivi, krem

in rožnati

odtenki, je kot

nalašč za to

živahno in svetlo

zasaditev. Listi

ostanejo lepi tudi

čez zimo,

spomladi pa nas

bo nagradil še z

modrimi cvetovi.

Heuchera 'Lime Marmalade'

Kadar ustvarjamo nasade z rumeno barvo, se skoraj ne moremo izogniti

rumenolistnim sortam iskrivk, saj dajo te od vseh jesenskih rastlin največ

omenjen barve. Zanimivo je tudi spreminjanje odtenkov čez zimo, saj se v

citronsko rumene liste lahko prikrade tudi nekaj oranžne.

oktober 2013 5


Viola hy.

Tu je uporabljena

mačeha s srednje

velikimi cvetovi,

kar zagotavlja

lepšo podobo, kot

če bi posadili

velikocvetno, ki

ima največkrat v

prvi fazi odprt le

en, največ dva

cvetova. Bela se

lepo ujame z zelo

svetlo krem

obrobo listov

šaša, v

kombinaciji z

modrikastimi

odtenki sosed pa

deluje še bolj

sveže in svetlo kot

bi sicer.

Okrasni vrt

www.klubgaia.si6

Saxifraga crustata

Mnogo kamnokrečev je zimzelenih in niso primerni le za

skalnjake. Skorjasti je že eden takih. Listi so zelo trdni,

sivkastega videza ter zimzeleni. S tem posebnim odtenkom

dobro dopolnjuje modro homulico in poskrbi, da so beli

cvetovi mačeh še bolj

izpostavljeni.

Carex 'Ice Dance'

Omenjena sorta šaša in zelo podobne sorte

Morrowovega šaša dajo nasadom višino, zračnost in

razgibanost. Listi so precej trdni, usnjati in dolgo

vztrajajo tudi v snegu. Ker je zimzelen, ga spomladi le

nekoliko očistimo ali porežemo kakšno porjavelo konico.

Sedum rupestre (reflexum)

Homulice so zelo pester rod in tudi v

vrtnarstvu se uporablja precejšnje

število različno obarvanih vrst in sort.

K tej kombinaciji se najbolje poda ta

modrolistna vrsta, ki se lepo razraste

čez rob posode in poskrbi za teksturno

pestrost. Listi se obdržijo čez zimo.

Tema meseca

Bolj modroČe smo privrženci modrih in

vijoličastih odtenkov, imamo med

mačehami zagotovo dovolj izbire. V

zasaditvi tako lahko belo mačeho

mirno zamenjamo za katero od

modro cvetočih sort, ki se bo lepo

ujela z modro-sivo nepravo homulico,

zeleni šaš pa lahko zamenja črna

kačja brada, ki je prav tako zimzelena.

Matic Sever

Ob jesenskem sajenju mačeh v sadilno jamo dodamo

nekaj pesti plantella specialne zemlje za okrasne rastline,

da se sadika bolje vraste. Če mačehe

sadimo v korita in posode, jih napolnimo s plantella

specialno zemljo za okrasne rastline, ki vsebuje

najkakovostnejšo šoto z dodatkom dolgo delujočih hranil

in rastlinskih vlaken Bio Culta. Občasno gnojimo s

plantella tabsi za cvetoče rastline. Mačehe je

v domačih gredicah ob sajenju ali po njem

najenostavneje pognojiti z

membranskim gnojilom plantella

formula 365 za okrasne rastline (rahlo

zadelamo v tla), s katerim gnojimo

samo enkrat na leto. Rastlina tako ob

povečani temperaturi in vlagi

sprejema ravno pravo količino hranil

za optimalno rast in cvetenje.

Najboljše za mačehe


Vse o užitnih plodovih iz narave

Ko jih iščemo in nabiramo, se moramo

vsaj malo potruditi. Na ta način se torej

prijetno in z veseljem gibamo v naravi,

pa tudi naši možgani so s tem opravi-

lom tako prijetno zaposleni, da postane

večina problemov v tem času nepo-

membna. Divje rastoče rastline vsebu-

jejo precej vitaminov, beta karotena in

več beljakovin kot gojene rastline. Ne-

katere med njimi lahko vzgojimo tudi

na domačem vrtu.

Jerebika (Sorbus aucuparia)Na jesenskih sprehodih se naše oči naj-

prej ustavijo na živo oranžnih jagodah je-

rebike. Tako zelo lepe in vabljive so, da se

včasih težko premagamo, da kakšne ne

poskusimo kar v surovem stanju. Brrr,

včasih nas ta poskus od nje popolnoma

odvrne, saj je po pravici povedano zanič,

bolj natančno: kisla, trpka, včasih celo

grenka. Najbolj vztrajni jo skuhajo v mar-

melado (skupaj s sladkorjem) in tu ji prav-

zaprav nič ne manjka. Tisti pa, ki

prisegajo na zdravje, se je včasih kljub

temu lotijo kar presne. Vsebuje namreč

veliko betakarotena, menda celo več kot

korenček, C-vitamina in flavonoidov. Gre-

nak okus nakazuje na vsebnost grenčin,

precej je pa v njej tudi sorbitolne kisline,

ki deluje kot konzervans. Tako se vam

marmelada ali jedi iz jerebike zlepa ne

bodo pokvarili. Kljub vsemu pa ne

smemo pojesti preveč surovih plodov, saj

nas bo hitro začelo zvijati v prebavilih in

se ne bomo več dobro počutili. Jerebikini

plodovi v telesu učinkujejo razkuževalno

in so tudi antioksidanti.

Jerebika raste pri nas kot grm ali drevo.

Všeč ji je v hladnejših področjih v sredo-

gorju, srečamo jo pa tudi v nižinah na

robu gozdov. Ima pernate nazobčane

liste, ki se jeseni čudovito rdeče obar-

vajo. Spomladi zacveti v belkastih soc-

vetjih ne prav prijetnega vonja.

Na vrtovih včasih srečamo podvrsto na-

vadne jerebike, sladko ali moravsko je-

rebiko (Sorbus aucuparia »Edulis«), ki

ima plodove bistveno slajše kot na-

vadna. Moravsko in druge sorte jerebike

lahko cepimo na dveletne sejančke, ki

jih vzgojimo iz stratificiranega semena.

Iz sladke jerebike lahko pripravimo

sadni sirup, sok, kompot ali marmelado,

posebnost pa je tudi jerebikovo vino ali

sadni liker. Jerebikine plodove nabiramo

v septembru, ko se začnejo mehčati.

Poznamo tudi precej jerebikinih križan-

cev, ki so primerni za sajenje na vrtove

in jih odlikujejo rdeči, temno rdeči ali ro-

žnati plodovi.

Najbližji sorodnik jerebike je mokovec

(Sorbus aria), ki v Sloveniji raste na vseh

apnenčastih tleh predalpskih gričev.

Njeni bližnji sorodniki so še pritlikava je-

rebika, ki raste v gorskih gozdovih,

skorš, brek, različne vrste mokovcev, ki

imajo vsi vsaj sprva zelo trpke plodove,

kasneje pa v nasprotju z jerebiko posta-

nejo bolj ali manj sladki.

Črni bezeg(Sambucus nigra)Črni bezeg je grm, ki zraste tudi do 7 m,

včasih pa se razvije tudi v še višje drevo.

Cvetovi omamno dišijo, jeseni pa se iz

njih razvijejo črne jagode. Najlepše

uspeva na globokih, humoznih tleh z

veliko dušika. Če smo se odločili za saje-

nje tega grma ali presajanje, zanj ra-

Užitni plodovi drevnin, ki uspevajo v naravi, so zanimiva popestritev naše prehrane,obenem pa imajo še to prednost, da praktično ne vsebujejo ostankov pesticidov in umetnihgnojil, saj zrastejo popolnoma brez človekovega vpliva.

Jerebika

Črni bezeg

oktober 2013 7

Vse o ...


2

Vse o...

8 www.klubgaia.si

stišče dobro pripravimo in obogatimo s

kakovostnim organskim gnojilom v

obliki pelet plantella organik. Rad ima

vlago, tako v zemlji kot v zraku, in son-

čna ali polsenčna rastišča. V naše vrtove

ga najpogosteje prinesejo ptice. Bezeg

je pionirska rastlina in omogoča hrano

tudi divjim živalim. Bezgovo listje izbolj-

šuje kakovost tal, zato je bezgova za-

stirka zelo koristna. Jagode dozorevajo

avgusta in septembra. Imajo izredno ve-

liko mineralov in vitaminov, vendar vse-

bujejo tudi alkaloid sambunigrin, ki

lahko povzroči prebavne motnje. Raz-

gradi se samo v zelo zrelih jagodah, zato

lahko te mirno uživamo v zmernih koli-

činah. Nabrane jagode čim prej upora-

bimo ali zamrznemo. Odlične so kot

Črni trn

dodatek sadnim solatam, lahko pa nare-

dimo tudi bezgovo marmelado, sirup ali

odlično bezgovo vino.

Navadni dren (Cornus mas)Je listopadni grm ali nizko drevo z gosto

in zaobljeno krošnjo. Je eden redkih

grmičkov, ki cveti pozimi, že v februarju

ali marcu z drobnimi, rumenimi cvetovi.

Drenov les pove, zakaj je ta rastlina do-

bila ime, saj je izredno žilav in trden.

Poleg tega je zelo trpežna rastlina, saj

uspeva praktično povsod, tudi na pu-

stih, kamnitih in suhih rastiščih. Iz cve-

tov se v zgodnji jeseni razvijejo po-

dolgovati koščičasti plodovi z imenom

drnulje. Vsebujejo sadne kisline, čreslo-

vine, obilo vitamina C in sladkor. Lahko

jih uživamo presne, ali pa pripravimo

kot marmelado, sok, kompot, jih posu-

šimo… Zdravilno delujejo pri težavah s

prebavo, pomagajo premagovati viroze,

izboljšujejo cirkulacijo in delovanje vseh

žlez. Stavek »Zdrav kot dren!« je prav go-

tovo resničen.

Črni trn (Prunus spinoza)Črni trn je rastlina, ki še tako trpežnim

živalim (in ljudem) prepreči prehod čez

živo mejo, če je zasajen v tej obliki. Je

skoraj tri metre visok grm goste rasti z

obilico ostrih trnov. Najdemo ga ob

robu gozda, predvsem na sončnih

legah. Jeseni nas razveseli z obilico mo-

drih plodov (trnulj), ki so na prvi pogled

podobni slivam. Opazimo jih že v sep-

tembru, vendar so do prvega resnega

mraza praktično neužitni. Včasih po-

maga, če plodove, ki še niso dovolj zreli,

da bi jih lahko jedli, zamrznemo ali pa

damo vsaj v hladilnik. Imajo obilo kal-

cija, magnezija, kalija in še celo množico

drugih mikroelementov. Malo manj vi-

tamina C nadomeščajo antocianska bar-

vila, ki so odlični antioksidanti. Plodovi

imajo nekoliko odvajalni učinek, poleg

tega pa delujejo razkuževalno za sluz-

nice grla in sečil. Če nam surovi plodovi

ne teknejo, jih predelamo v sok, sirup,

marmelado ali vino.

V ekološkem vrtu je črni trn odličen v

prostorastočih živih mejah. Zadovoljen

bo že z nekaj Organika ob sajenju,

potem pa zanj, razen občasnega redče-

Navadni dren

Čebulice tulipanov, narcis, hijacint in še nekaterih drugih čebulnic so močno

dovzetne za plesen, zato jih pred sajenjem razkužimo. V ta namen uporabimo

sredstvo vivera proplant. Roke si zaščitimo z rokavicami, nato pa v priloženem

lončku izmerimo primerno količino sredstva, ki ga vmešamo v pripravljen vrč

vode (6 ml na 2 litra vode). Čebulice namočimo v pripravljeno raztopino,

počakamo 20 minut, nato pa že lahko pričnemo s sajenjem. Tako smo lahko

prepričani, da spomladi nad rezultatom ne bomo razočarani.

Pred sajenjem čebulicerazkužimo

2 3311


nja, skoraj ni treba več skrbeti. Poskr-

bimo samo še za sladkanje s sadeži.

Šipek (Rosa canina)Navadni šipek je grm, ki se navadno

povzpne med 1-3 m, včasih celo več. Ima

trne, ki so zelo tipične oblike, na dnu ši-

roki in ukrivljeni, visoko na vejicah pa

manjši in bolj gosto razporejeni. Listi so

peresasto razdeljeni in imajo ostro naz-

občan rob. Navadno ga opazimo spo-

mladi, ko zacveti v rožnati ali beli barvi.

Cvetovi lepo dišijo. Njegova glavna vred-

nost pa so plodovi, ki so jajčasti, rdeči in

imajo trda semena. Najdemo ga na suhih

travnikih in gozdnih obronkih. Plodovi so

prava zakladnica C-vitamina, B, F in K-vi-

taminov in karotenoidov. Zanimivo je, da

ima šipek, ki raste na vlažnih in hladnej-

ših legah, več C-vitamina, seveda pa

manj sladkorja. Velik del C-vitamina se

ohrani tudi s predelavo. Šipek dviguje

odpornost, pomaga pri spomladanski

utrujenosti, slabokrvnosti in izločanju

seča. Najpogosteje ga uporabljamo kot

šipkov čaj, marmelado, liker in vino.

Glog (Crataegus spp)Poznamo različne vrste glogov, na-

vadno se razlikujejo po številu pečk v

plodu. Glog je drevo, ki v ugodnih po-

gojih zraste tudi do 10 m in dočaka sta-

rost 100 let. Je tudi lepa okrasna rastlina,

iz katere so vzgojeni številni križanci, ki

jih pogosto najdemo na naših vrtovih. V

naravi ga najdemo v listnatih in iglastih

gozdovih, ob mejah in med grmičev-

jem. Najraje ima težja ilovnata tla, ki jim

ob sajenju v vrtove dodamo Organik. Je

koristna pionirska rastlina, ki jo večkrat

uporabljamo za utrjevanje surovih tal na

brežinah. Prepoznamo ga predvsem po

listih, ki so krpati, na robu narezljani.

Cvetovi so beli, združeni v češuljasta

socvetja, ki se pokažejo v aprilu in juniju.

Jeseni se iz njih razvijejo plodovi rdeče

barve, rahlo kiselkastega okusa. Vsebu-

jejo veliko C-vitamina, beta karotena,

pektina, flavonoidov, čreslovin in mine-

ralnih snovi.

Glog je znana zdra-

vilna rastlina, saj urav-

nava krvni pritisk,

pomaga pri arterio-

sklerozi in angini pek-

toris. Najbolj znan je

po svojem zdravilnem

delovanju na srce. V ta

namen uporabljamo

cvetove in plodove.

Naši predniki so glogu

pripisovali še eno kori-

stno lastnost: Hišo naj

bi varoval pred strelo!

Plodove največkrat

uporabimo posušene

v čajnih mešanicah.

Lahko jih sicer sem in tja poskusimo tudi

presne, vendar ne v večjih količinah in

samostojno, saj vsebujejo glikozid osia-

kantin, ki vpliva na delovanje srca.

Druge drevnine z užitnimiplodoviMed našimi sprehodi v naravo lahko

najdemo še marsikateri grmiček ali

drevo z užitnimi plodovi, pa ga zaradi

pomanjkanja prostora tu še nismo ome-

nili. Taka je npr. šmarna hrušica (Ame-

lanchier canadensis), lesnika (Malus

sylvestris), drobnica (Pyrus pyraster), ja-

godičnica (Arbutus unedo), sibirsko ko-

steničevje (Lonicera coreulea var

kamschatica), pa seveda še leske, ko-

stanj, bukev (žir), hrast (želod), brin,

divje češnje in verjetno še marsikaj.

Nevenka Breznik

Posadite gaber zaživo mejo

Za cenovno ugodno živo

mejo je primeren tudi gaber,

na tekoči meter posadimo 4

sadike. Okrog korenin

dodamo organsko gnojilo v

obliki pelet biogrena, za

boljše vraščanje sadike pa

dodamo še plantella

univerzalno vrtno zemljo.

Tla na koncu zastremo še s

plantella dekorativnim

borovim lubjem.

Popestrite vrt znovimi rastlinamiOktobra zasadimo rastline,

ki bodo zanimive tudi v tem

letnem času. Gredice pred

sajenjem obogatite z

organskim gnojilom v obliki

pelet plantella organik. Za

sajenje in presajanje

okrasnih rastlin uporabimo

plantella specialno zemljo za

okrasne rastline.

Ustavite požrešnogosenico Na debla sadnega drevja

pritrdimo bio plantella

lepljivi trak. Tako preprečimo,

da bi samica malega zimskega pedica

odložila jajčeca v krošnjo dreves. Da se

trak dobro prime,

moramo skorjo na

mestu, kjer ga

bomo nalepili, rahlo

ostrgati, sicer se

lahko samičkaprerine pod trakom.

Vroče ideje

Če imamo

60minut

Če imamo

10minut

Če imamo

120minut

Glog


Oblikovanje vrta

10 www.klubgaia.si

Če izdelujemo aranžma za družinski

grob, moramo upoštevati določena pra-

vila: Znano je, da enako cvetje v večjih

količinah deluje na grobovih umirjeno.

Najboljši vtis dosežemo, če dodamo še

eno skupino cvetja. Pri aranžmajih je

zelo pomembna barvna harmonija.

Odločitev, kakšen aranžma postavimo

na grob, je naša. Svež aranžma je nena-

domestljiv. Nekateri floristi in ljubitelji

cvetja dobivajo ideje med nastajanjem

aranžmaja, drugi si naredijo skico z iz-

borom rastlin in barvo materiala ter se

nato lotijo umetnostnega ustvarjanja.

Domišljija in kreativnost imata svojo

pot. Aranžmaji iz svežega cvetja imajo

krajšo življenjsko dobo, zato se rajši

odločamo za suho – sveži aranžma.

Tehnika izdelave

aranžmaja ali ven-

čka:

1. Ideja ali zamisel

2. Priprava

materiala

3. Izdelava

aranžmaja-

venčka

Pri izdelavi aranž-

maja si moramo

vzeti čas. Na delo-

vni površini razvr-

stimo cvetje, zele-

nje, plodove, veje

po skupinah. Oči-

stimo peclje vseh li-

stov in trnov, ker ti radi gnijejo in

povzročajo zamašitev prevodnih žil.

Lahko se lotimo klasičnega oblikovanja

aranžiranja, ki nam je najbližji, za kate-

rega je značilna stroga simetrija, cvetje

je enakomerno razporejeno po celot-

nem izdelku.

Pomembna je posoda ali vazaPri svojem delu se najprej moramo soo-

čiti s podobo groba, barvami ter mate-

riali, ki so na njem. Če je posoda lepa, je

pravšnja, da jo postavimo na marmorno

ploščo. Pomembno je, da je stabilna. V

vlažno gobo potaknemo le nekaj žlaht-

nega cvetja (vrtnice, dalije ali preobjede

z vrta), zelenje, ostalo površino lahko

pokrijemo s plodovi drevesastega

bršljana. Cvetja in zelenja ne sme biti

preveč, vsekakor pa naj bo vaza vidna.

Zelena barva je pomirjujoča, izbira zele-

nja zelo pomembna, hkrati pa nevtrali-

zira močne barvne kontraste cvetja. Pri

izdelavi svežega aranžmaja moramo biti

pozorni na ravnotežje in dolžino cvetov,

da jih veter ne prevrne. Težišče v aranž-

maju lahko dosežemo s širokimi listi

(monstera, ščitovka).

Domači aranžma za grobŽe med letom nabiramo različne storže iglavcev: smrek,macesna, bora, čuge. Sušimo: statico, pajčolanko,gomfreno, suho rožo, črniko, hortenzijo in rman. Usmeritvepri nagrobnih aranžmajih so se do nedavnega pogostospreminjale. Živimo namreč v času, ko smo bolj varčni, sajso nas nove razmere k temu enostavno prisilile, zato seizdelave aranžmaja lotimo sami.

V šopku za grob so naravni materiali:

bršljan,šipek, sirek. Zadostuje le ena

vrtnica.

Aranžma na krožniku s pletenim

venčkom z belimi vrtnicami, flamin-

govci in zelenimi krizantemami se zelo

lepo poda na črno marmorno ploščo.

Kot pika na i so dekorativne črne perle.

Bogat venec s protejami, borovimi

storži, in plodovi brogovite. Ostane kot

okras dolgo na grobu.


Aranžma iz suhegaali sveže-suhega cvetjaMnogi se odločajo za aranžma, ki bo dalj

časa ostal na grobu svež, zato izberemo

sveže zelenje, kot je pacipresa, lovoriko-

vec, drevesasti bršljan v kombinaciji: s

smrekovimi storži, z lotosom, s plodovi

šipka, z makom, ki smo ga pridelali na

vrtu in mahom. Prednost tega aranž-

maja je, da ga pozneje lahko predelamo,

zamenjamo nekaj materiala, in če je

vreme naklonjeno, lahko zdrži na grobu

nekaj tednov.

Kako naredimo venecza prvi novemberVenec simbolizira krog življenja. Za

spremembo tokrat venec naredimo

sami. Delo ni zahtevno, v venec pa skle-

nemo pokojnikove navade, spomine in

njegovo najljubše cvetje. Obroč si nare-

dimo iz vrbovih ali

brezovih vej. Ko-

nice povežemo z

žico ali vrvico. Že

prej si pripravimo

mah, slamo ali seno,

kar ovijemo na obroč. Dobimo enako-

merno debel obod. Za dekoracijo venca

se lahko odločimo z leplenjem suhega

cvetja – gomfrena (na sliki), ki je hvale-

žna enoletnica za gredice, je pa pravšnja

za suho aranžiranje. Uporabimo tudi ra-

zlične storže, ali pa si naredimo 6 cm

dolge šopke drevesastega bršljana, plo-

dov šipka in drobnih popkov krizantem

z vrta, ki jih z drobno žico enakomerno

razporedimo po obodu. Da si olajšate

delo, imajo v cvetličarnah različne veli-

kosti venčkov iz gobe. Uporabni so za

suho ali sveže dekoriranje.

Naši predniki si zaslužijo, da imajo lepo

urejen mali košček poslednjega biva-

lišča.

Olga Varga

Na zeleni površini

groba so

razporejene

vlažne gobe z

vrtnicami, listi

ginka in vlakni.

Postopek izdelave venčka

iz gomfrene z lepljenjem.

1

2

3

oktober 2013 11

Voluhar dela sive lase večini lastnikov sadovnjaka. Ob sajenju sadnega drevja

zato poskrbimo za primerno zaščito: uporabimo primerno mrežo, ki naj bo

nad sadilnim mestom dvignjena vsaj 30 centimetrov. Še bolje pa je, da škodljivca z vrta

preženemo za vselej z uporabo vivera kemocid patronov.

Sadike zaščitimo pred voluharjem

Voluharjevo luknjo razširimo Patrono prižgemo Patrono zatlačimo v luknjo in jo zadelamo


Ekološko vrtnarjenje

12 www.klubgaia.si

fižol), solatnic (radič solatnik, glavnati

radič in endivija), list peteršilja in listna-

tega ohrovta, špinačnice (blitva in novo-

zelandska špinača) ter od čebulnic poletni

por. Z veliko natančnostjo smo skrbeli, da

je čim več pridelkov končalo na naših

krožnikih, v skladišču in ne na kompostu.

Skladiščenje pridelkov je jeseni še kako

popularno vrtnarsko opravilo.

S plodovkami zaključujemoZ bolj svežimi in vlažnimi dnevi ter nočmi

se je čas plodovk iztekel. Zato smo temu

ustrezno pobrali še zadnje dozorele plo-

dove paradižnika in paprike. Še najbolj

Z dežjem so prišli polžiPo tako zaželenih in dolgo pričakovanih

padavinah, ki nam jih je v poletju zelo pri-

manjkovalo, je september končno prine-

sel dež in tudi vrtna tla so se namočila.

Posledično so zelenjadnice zaživele, saj se

je tudi vročina zaključila. Z osvežitvijo, ki

jo prinašajo vedno daljše noči, več talne in

zračne vlage, so tudi naše zelenjadnice

dobile ugodnejše pogoje za rast in razvoj.

A v vsem dobrem je tudi nekaj slabega.

Tako smo z več vlage spoznali težave s

polži. Ti so v solatnicah (glavnata solata,

radič in endivija), v kapusnicah (zelje,

ohrovt, redkvica in črna redkev) in v kitaj-

skem kapusu imeli idealne pogoje za svoj

obstoj. Objedeno listje solatnic in kapus-

nic ter značilne luknje in luknjice so po-

slabšale videz, samo nekaj sadik glavnate

solate in kitajskega zelja je bilo objedenih

do te mere, da so sadike propadle. Seveda

smo uporabili pripravek bio plantella

arion +, s katerim smo ustavili nastanek

večjih poškodb, ki bi jih z objedanjem li-

stov povzročili polži.

Spravilo zelenjave senadaljuje S prihodom jeseni so se v oktobru nada-

ljevali trenutki, ko smo z vrta pospravljali

sadove dela. Pobirali smo zadnje pridelke

plodovk (paprika, feferoni, paradižnik,

bučke in zadnje kumare), stročnic (visok

Na delavnici v septembruPobirali smo pridelane buče, papriko in se

pogovorili o spravilu in pogojih skladišče-

nja paradižnika in radiča. Ker je jesen čas

za pripravo vrta na počitek, smo ugota-

vljali, da je naš vrt še vedno živ in aktiven,

zato bomo pridelke iz njega spravljali še

dolgo v komaj pričeto jesen. Na račun na-

šega vloženega dela, dobrih semen in ka-

kovostnih sadik ter pridnih rok vseh

obiskovalcev delavnic, se je vrt dokazal in

nas še vedno razveseljuje z obilnimi pri-

delki pozno poletnih in jesenskih zele-

njadnic.

Gain ekovrt naprehoduv jesenTudi v Gainem vrtu čas neusmiljeno teče. Se zdi, da je bilo še nedolgo tega, ko smo v vrtuzačeli s prvimi sajenji in setvami, pa je za nami že burno poletje in pred nami jesen. Šelesedaj, ko se v vrtu dela nekoliko umirjajo spoznavam, kaj vse smo doživeli, ko smopobirali ekološko pridelano zelenjavo ter se z njo oskrbovali in večkrat dokazali, da jeresnično možno na 60 m2 pridelati dovolj zelenjave za štiričlansko družino.

Glavnati ohrovt zavija glave.

Kako pospraviti in dolgotrajno

skladiščiti radič.

Obeta se zelo dober pridelek

sladkornega radiča.


smo se razveselili muškatnih in hokaido

buč, ki smo jih pospravili na hladno in ne

preveč suho mesto v kleti, z željo, da bi nas

s svojim okusom osrečile v pozni jeseni ali

pozimi. Dokler ne bo nastopil močnejši

mraz, bomo pobirali še plodove paprik in

feferonov, s paradižnikom pa smo zaklju-

čili, saj smo ga še zelenega pobrali ter

bomo plodove na toplem in svetlem pri-

vedli do zorenja. Pri tem pozorno pazimo,

da plodov paradižnika ne skladiščimo na

temperaturi pod 8 °C, ker se več ne bodo

dovolj dobro obarvali v rdeče.

Kako pospraviti radičza dolgotrajno zimskopreskrboV jesenskem Gainem vrtu na gredicah

prevladujejo solatnice. Prvo mesto med

njimi zasedajo različni radiči. Med naj-

zgodnejšimi bo sladkorni radič ali radič

štrucar, ki je že kmalu v septembru naka-

zal, da bo dobro obrodil in oblikoval

čvrste, zanj značilne podolgovate glave, ki

smo jih porabili že ob koncu septembra. A

večino ga bomo pospravili v skladišča in

temne ter hladne kleti, kjer bomo poskr-

beli, da bo počakal čim dlje v zimske me-

sece, ko ga bomo porabili. V jesenskem

času ga je treba pravočasno pospraviti. To

storimo v suhih dneh, ko vsako glavo ra-

diča izpulimo s koreninami vred, ki jih ni-

kakor ne odrežemo. Nato suhe glave

njem listov peteršilja in blitve, pobrali

bomo zadnje stroke visokega in nizkega

fižola, uživali v sočnih solatnicah in hkrati

s tem planirali že sajenja za vrt v letu 2014.

Zato bo naša delavnica v oktobru naslo-

vljena: »Jesenska priprava vrtnih tal na

zimski počitek in sajenje jesenskega

česna«. Delavnico bomo izpeljali v Gai-

nem eko vrtu v petek, 18. 10. 2013, ob

16. uri. Začeli bomo na lokaciji Velika Pi-

rešica 1 (stara šola), Društvo LaVita ter

nadaljevali v Gainem eko vrtu, ki je sicer

na lokaciji nasproti Poligonu sonaravnih

vrtov. Obvezne prijave na [email protected]

ali sms 040-203-055. Vabljeni, da se nam

v jesenskem Gainem eko vrtu ponovno

pridružite.

Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,

KGZS - Zavod CE

SEM ZA EKO IN SAMOOSKRBO!

Brsti in listi poznojesenskih

kapusnic bodo kmalu na

vrsti za spravilo.Pridelek poznopoletnih

muškatnih in hokaido buč.

zavijemo v vsaj en ali dva sloja časopis-

nega papirja. Tako ovite glave (štruce) ra-

diča v papir shranimo v temno, hladno in

ne preveč vlažno klet. V takšnih pogojih

lahko počaka tudi več mesecev. Priporoč-

ljivo jih je v času takšnega skladiščenja le

še sproti pregledati in najprej porabiti

slabše ohranjene glave radiča.

Zelenjadnice za jesen Sicer pa v Gainem eko vrtu lepo rastejo in

se razvijajo tudi posevki zelenjadnic, ki

smo jih osnovali na prejšnjih delavnicah.

Tako je kljub avgustovskim suhim tlom

lepo vzkalil posejan motovilec ter mese-

čna redkvica in črna redkev. S krajšim dne-

vom in svežimi nočmi so pogoji za njihovo

rast in razvoj več kot idealni, tako da je že

nastopil čas za pletje motovilca in redče-

nje v vrsto posejane črne redkve. Izpulili

pa smo tudi že nekaj mladih rdečih red-

kvic sorte ‘sora’. Od preostalih solatnic

bodo za spravilo še pred zimo primerne

glave solate in endivije ter kitajskega zelja.

Kaj se bo dogajalo v oktobruDa nas bo vrt s pridelki jesenskih zelenjad-

nic razveseljeval čim dlje, smo tudi v

našem vrtu sadili zelenjadnice že v juliju

in avgustu. Zato sedaj, ko je jesen tukaj,

žanjemo sadove tega poleti vloženega

truda in skrbimo za preostale rastline v

vrtu. Nastopil je tudi čas obiranja brstov

brstičnega ohrovta, nadaljujemo z reza-

Motovilec je lepo vzkalil.



14 www.klubgaia.si

Optimalen čas gnojenja inobdelave tal Če nas ne preseneti sneg, je v oktobru

in novembru še veliko dni, ko lahko ob-

delamo in pognojimo njivo ali vrt, zato

ne čakajmo na pomlad. V predelih, kjer

jesenski mraz nastopi prej, orjemo, pre-

kopavamo in gnojimo nekoliko bolj

zgodaj. V toplejših krajih je treba obde-

lavo tal in gnojenje prestaviti na kas-

nejši termin, pred močnejšo zmrzaljo.

Tako preprečimo premočno razpadanje

drobcev zemlje, humusa in izgubo hra-

nilnih snovi. Peščena tla zaorjemo kas-

neje, že v začetku zime. Obdelavo tal

opravimo ob normalni vlažnosti tal

pred glavnim zimskim mrazom. Suha

tla obdelamo po prvem močnejšem

dežju. Če je zemlja preveč vlažna, tal ne

obdelujemo. Tal običajno ne obdelu-

jemo tudi tam, kjer je zemlja čez zimo

pod vodo ali obstaja nevarnost, da jo

bo sneg ali dež odnesel. Ob nastopu

močnejšega mraza pa je treba z delom

na zemlji prenehati.

Ne pozabiteNaj vas spomnim, da je sadje in jagodi-

čevje najbolje saditi jeseni. Ob sajenju

sadnega drevja v sadilno jamo dodajte

tudi organsko gnojilo v obliki pelet

plantella organik (1kg/sadiko), ki ga

zmešate z zemljo in enakomerno razde-

lite po sadilni jami. V primeru jesen-

skega dognojevanja sadnega drevja in

vinograda jeseni dodamo polovico od-

merka (0,5 kg/10 m2), drugo polovico

pa spomladi pred začetkom vegetacije.

Količino gnojila za posamezno drevo

odmerite tako, da se sprehodite po

obodu krošnje in izmerite število metr-

skih korakov. Število korakov pomno-

pričajte, da kupujete res organsko gno-

jilo, ki vsebuje vse bistvene sestavine za

vzgojo kakovostne zelenjave, sadja in

okrasnih rastlin. Delo v vrtu pa opravite

tudi pravočasno.

Domači vrt je najbolje prehranjen, če

mu zagotovimo organsko gnojilo, ki

omogoča razvoj živih tal, da se oboga-

tijo s hranili in humusom. Dobro je, da

ne vsebuje semen plevelov in je enosta-

ven za raztros. Zato se ob nakupu pre-

Učinkovita in pravočasna obogatitev talV ekološkem vrtu dodajanje hranil temelji na uporabi organskih gnojil. Zato jedobro izbrati gnojilo, ki vam in vrtu ponuja največ. Jeseni bodite pozorni tudi naoptimalen čas obdelave tal.

Domači vrt pognojite z

najboljšim dolgo

delujočim organskim

gnojilom, na osnovi

kokošjega gnoja,

tehnološko obdelano in

v obliki pelet ter si

zagotovite do 30% večji

pridelek.

Najvišji delež suhe

snovi med vsemi

organskimi gnojili na

trgu.

Izjemno visok delež organske

snovi zvišuje zadrževalne

kapacitete za vodo, povečuje

zračnost, plodnost in

mikrobiološko aktivnost tal.

Do 30x manjša poraba od

tradicionalnih gnojil, zaradi

visokega deleža suhe snovi in

visoke koncentracije

organskih hranil.

Vsebuje vsa glavna hranila in

mikrohranila, organskega izvora,

ki se sproščajo postopno, zato

deluje tudi do 6 mesecev.

Povečuje rodnost tal in izboljšuje

kakovost ter količino pridelka

(kulture obrodijo prej, so bolj

zdrave in vsebujejo več vitaminov).

Enostaven za uporabo, nima

neprijetnega vonja in se ne praši.

Bogato s huminskimi in

fulvinskimi kislinami, ki so

sestavni del humusa.

Stabilna sestava, ki se

kakovostno bistveno

razlikuje od domačih in

večine kupljenih gnojil.

Zajamčeno prost vseh

plevelov in bolezni.

Ne ožiga korenin in

preprečuje zakisanje

zemlje (nevtralen pH).


žite z dva

in tako

dobite

površino,

ki jo gno-

jite. To sto-

rite dober

meter v notra-

njost in zunanjost

krošnje. V vinogradu

gnojite obdelan pas pod

trtami. Če uporabljate trosilec za

mineralna gnojila, gnojite po celotni

površini. Pozno jeseni, v drugi polovici

oktobra, lahko dognojite tudi okrasne

grmovnice in drevnine.

Uporaba peletiranegagnojaV vrtu ga zadelajte v zgornjo plast tal do

globine 15 cm, dodajate ga tudi v sa-

dilno jamo, z njim lahko obogatite kom-

post, dognojujete sadovnjak, vinograd,

vrtno trato, trajnice in vrtno drevnino.

Spomladi ga dodajte tudi rastnim sub-

stratom, kjer uspevajo balkonske rast-

line. Poleti vodi za zalivanje dodajte 0,5

l plantella organika/10 l vode in s tako

hranilno mešanico vsaj enkrat dogno-

jite vrtnine. Lahko ga potrosite tudi po

površini in na ta način dognojite: parad-

ižnik, kumare, bučke, papriko in ostale

plodovke. Za dognojevanje bodo še po-

sebno hvaležne kapusnice (zelje, cve-

tača, brokoli, ohrovt, …). Več o uporabi

peletiranega gnojila si oglejte v spodnji

tabeli.

Zavihajte rokavein na delo Delo v vrtu naj se ne konča po zadnjih

setvah in spravilu pridelka. Za dober in

kakovosten pridelek v prihajajočem

letu ne pozabite na obdelavo tal in gno-

jenje. Tako boste še pred zimo poskrbeli

za dobro osnovo, na kateri boste gradili

pridelek. Vrt naj bo skrbno obdelan in

pripravljen za novo sezono. Včasih vas

oktobrske ohladitve in prehitri sneg

prezgodaj ustavijo, zato ob primernem

vremenu zavihajte rokave, poskrbite za

jesensko obdelavo tal in dognojevanje.

Davor Špehar

Časovna in količinska (kg/10 m2, kg/sadiko, l/m3, kg/l substrata, l/l vode) uporaba visoko kakovostnegaorganskega gnojila v obliki pelet.

oktober 2013 15

Površina Čas gnojenja/dognojevanja

Količina gnojilav kg / 10 m2

Pred pripravo talDognojevanje(poleti)Dognojevanje(raztopimo v vodi)

21

0,5 l /10 l vode

Ob sajenjuJesensko in spomladansko gnojenje

1 kg/sadiko1 (polovico jeseni in polovico spomladi)

Pred sajenjem/setvijoSpomladansko ali jesensko dognojevanje

1,5

1

Ob sajenjuJesensko ali spomladansko gnojenje

1 kg/sadiko1

Pred setvijo (pomlad, jesen)Spomladansko gnojenjeDognojevanje(vsak drugi mesec)

1-2

1

0,5

Spomladi (ob sajenju)

1,5 kg/70 l substrata

Med letom 10 l/m3

Njiva in zelenjavni vrt

Sadovnjak in vinograd

Trajnice in enoletnice

Okrasni vrt

Trata

Balkonsko cvetje

Kompost



16 www.klubgaia.si

imenujemo tudi domače sorte. Načrt razpo-

reditve udomačenih sort je spodaj.

Udomačene ali tradicionalne sorte pa so tu-

jega porekla in so pokazale dobro prilagodi-

tev na slovenske pridelovalne razmere, zato

se sedaj vzdržujejo in pridelujejo v sloven-

skem okolju.

Med temi so tudi sorte, značilne za sloven-

ski vrt, kar pomeni, da niso prilagojene

samo našim rastnim razmeram, ampak so

tudi po okusu nam najbližje. Mednje sodijo:

fižol cipro in zorin, ljubljanski motovilec,

papriki sivrija in soroksari, paradižnik no-

vosadski jabučar, med solatami dalmatin-

ska ledenka, unicum in posavka.

Mešani posevkiV naravi vlada pestrost in raznolikost, vse se

med seboj prepleta, a kljub temu vlada red

in sožitje. Že če pogledamo pestrost samega

travnika, kjer uspevajo od prekrivnih pa tja

do meter velikih rastlin, pa vseeno ni nobena

od njih zapostavljena.

Prednost pravilno izbranih mešanih posev-

kov je, da si med seboj na različne načine po-

magajo, nam v dobro pa, da je nasad čez vseNačrt razporeditve avtohtonih

in udomačenih sort po gredah

Vedno bolj pridobiva na veljavi na domačem

vrtu vzgojena zelenjava, zamišljena po last-

nem načrtu, posajena z lastnimi rokami ter

rastoča in razvijajoča se pred našimi budnimi

očmi. Pri enostavni, zdravi in nam v veselje

pridelani zelenjavi moramo upoštevati sle-

deče ukrepe:

• pravilen izbor sort, prilagojen rastnim po-

gojem od rastišča pa vse do klimatskih po-

gojev

• mešane posevke

• pravilno izbiro sosedov pri mešanih nasa-

dih

• vključevanje enoletnih cvetlic

• pravilno izbiro lokacije v vrtu in pripravo ra-

stišča

Izbor vrtninPri izbiri vrtnin bomo imeli najlažjo nalogo ,

če se odločimo za avtohtone ali za udoma-

čene sorte vrtnin. Najprej omenjene avtoh-

tone sorte so izpeljane iz pri nas avto-

htonega izvornega semena, ki ni bilo nikoli

načrtno žlahtnjeno in se prideluje, vzdržuje

in razmnožuje izključno v Sloveniji, zato jih

V teh časih vse več ljudi obdeluje domači vrt. V Arboretumu Volčji Potokže nekaj let ponujajo na ogled zelenjavne vrtove, ki vsako letopredstavljajo novosti in železni repertoar vsega, kar Slovenci sejemo insadimo na vrtičke. Pa poglejmo, katere vrtnine so se znašle medavtohtonimi, domačimi in kaj vse moramo upoštevati, da bo pridelekzdrav, okusen in ga bo dovolj za vso družino.

leto maksimalno izkoriščen. Pri mešanih na-

sadih vključimo med višjo zelenjavo nižjo, ki

ne potrebuje toliko sonca ali pa ji senčno

mesto še bolj godi. Mešanje rastlin z različno

globino korenin omogoča izkoriščanje in

rahljanje zemlje v različnih nivojih, kar

ugodno vpliva na strukturo rastišča. Dolo-

čene rastlinske združbe stimulativno vpli-

vajo na medsebojno rast, spet druge

odganjajo škodljivce in preprečujejo napad

bolezni. Mešani posevki nam tudi olajšajo

delo, saj tudi plevel ne pride toliko do ve-

ljave, zato ga je znatno manj.

Pravilna izbira sosedovPri načrtovanju moramo dobro premisliti,

katero vrsto zelenjave lahko sadimo skupaj.

Preprost, a učinkovit nasvet je, da se med

seboj prav gotovo izključujejo rastline, ki

med seboj tekmujejo za hranila in svetlobo.

Slabe sosedske vplive imajo med seboj:

• bučke – kumare

• brstični ohrovt – čebula

• cvetača – čebula, kapusnice, krompir

• čebula – fižol, grah, zelje, por

• česen – fižol, kapusnice, grah

Doma pridelana zelenjava


oktober 2013 17

• fižol – grah, česen, čebula, koromač, por

• grah – fižol, krompir, por, paradižnik, čebula

• kapusnice – čebula, česen, druge kapus-

nice, por, jagode

• koleraba – zelje

• korenček – zelena

• krompir –bučke, grah, rdeča pesa, zelena,

paradižnik, kumare

• umare – krompir, paradižnik, redkvica

• paprika – fižol, paradižnik

• por in česen – fižol, grah, rdeča pesa

• rdeča pesa – krompir, por , špinača

• redkvica – kumare, čebula, zelje

• solata – zelena

• špinača – rdeča pesa

• zelena – korenček, krompir, solata.

Vključevanje enoletnih cveticNaš cilj je pridelati zdravo hrano, brez po-

moči pesticidov. Tudi v tem primeru lahko

vključimo določene rastline, ki imajo zdravi-

len učinek ali pa njihova prisotnost odvrne

določene škodljivce ali prepreči razvoj neka-

terih bolezni. Med tako imenovane zdravilce

sodijo:

• bazilika preprečuje razvoj pepelaste ple-

sni, odganja škodljivce, privablja čebele •česen odganja škodljivce in plesni • boreč

proti različnim žuželkam, privablja čebele •drobnjak deluje proti pepelasti plesni, pri-

vablja čebele • kamilica deluje proti plesni

in padavici • kapucinka s svojo zmožnostjo

odganja uši, polže, talne škodljivce, prekriva

in s tem tudi senči tla, spodbuja rast drugih

rastlin ter privablja čebele • meta odvrača

mravlje, muhe in uši • šetraj odganja uši •ognjič odganja uši, talne škodljivce in glive,

polže, privablja čebele in ugodno vpliva na

rast vrtnin • pelin odvrača rje, gosenice, mra-

vlje, polže ter pršice • rabarbara predstavlja

kar splošni insekticid • tagetes odganja

škodljivce, vključno s talnimi, uravnava rodo-

vitnost tal in dobro vpliva na rast sosednjih

rastlin.

Količina pridelka pa je v veliki meri odvisna

tudi od oprašitve. Zelenjavni vrtovi naših

babic so bili vedno barviti, saj so znale izko-

risti in zapolniti vse kotičke in obrobke z me-

donosnimi rastlinami, ki so s čudovitimi

cvetovi privabljale čebele in druge opraše-

valce. Nekatere izmed njih so bile že ome-

njene, med pomembnejšimi pa so še:

ameriški slamnik, astre, cinija, facelija,

iberis, kalifornijski mak, koriander, koz-

meja, lupina, marjetica, melisa, origano,

ožepek, rdeča detelja, sončnice, materina

dušica, vijolice, vsi žajblji.

Pravilna izbira lokacije navrtu in priprava rastiščaZa zelenjavni vrt izberemo najbolj sončno in

zračno mesto v vrtu. Zemlja naj bo zračna in

pognojena z organskim gnojilom ali metodo

zelenega gnojenja. Tla pripravimo le z rahlja-

njem, saj s tem ohranimo mikroklimo,

ustvarjeno s pomočjo mikroorganizmov. Izo-

gibamo se hoji po gredicah, ampak upora-

bljamo za gibanje tlakovane ali uhojene poti.

Med rastnim obdobjem igra pomembno

vlogo rahljanje, s katerim zračimo, kakor tudi

preprečujemo prekomerno izhlapevanje

vode. S tem tudi onemogočimo plevelu, da

bi prišel preveč do veljave.

Tla čez leto lahko tudi zastiramo z zastirko iz

slame ali iz le zdravih odpadnih delov rastlin.

S tem se plodovi ne zamažejo, preprečujemo

zapleveljenost in prekomerno izhlapevanje

ter ščitimo tla pred soncem kakor tudi dež-

jem.

Letno dognojevanje v vegetacijskem ob-

dobju se izvaja po potrebi tako z mineral-

nimi kot tudi organskimi gnojili.

Andreja Pogačar Špenko

Arboretum Volčji Potok je združil moči

in skupaj s semenarsko hišo Seme-

narna Ljubljana pristopil k osveščanju

obiskovalcev o avtohtoni in udo-

mačeni zelenjavi ter na gredicah pred-

stavil omenjeni sortiment .

Enoletne cvetlice in zelišča varujejo

nasad pred boleznimi in odvračajo

nezaželene škodljivce, a obenem

privabljajo opraševalce ter barvito

dopolnijo prostor. Za nameček pa ga

tudi odišavijo.

Slovenci se lahko pohvalimo s prav

posebno oljno bučo SLOVENSKA

GOLICA , ki nima suhe lupine, zato je

seme golo in jo pred predelavo ni

potrebno luščiti, olje pa ima izrazit in

specifičen okus.


Kaprovec za ljubezen

Je nenavadna rastlina, ki preživi visoko vročino brez prsti,

sence in vode. Divjerasli grm ima trnje, gojena rastlina pa

daljše veje. Ima okrogle liste, belo rožnati cvetovi imajo dolge

vijoličasto obarvane prašnike, ki lepo dišijo, cvetijo pa le nekaj

ur zjutraj in zvečer. Svoje mesto je našel tudi pri nas na Gori-

škem, nad Šempasom pri Novi Gorici, kjer z možem obdelu-

jeva svoj košček zemlje. Kapre so cvetni popki kaprovca, imajo

precej nenavaden okus, močan, rahlo pikanten, oster in slan.

Zaradi močnega okusa jih je priporočljivo uporabiti le nekaj

kot dodatek jedem.

Vzgojno nezahtevna rastlinaMlado sadiko mi je pred sedmimi leti podarila prijateljica. Po-

sadila sem jo pod zid nad brežino, tako se zdaj bohoti nad

dišečimi zelišči. Pri sajenju sem dodala nekaj komposta

in organskega gnojila v peletah plantella organik, nato

pa sem jo izdatno zalila. V začetku sem mlado rastlino

občasno zalivala, dognojevala sem le 1x mesečno s te-

kočim gnojilom z dodatkom morskih alg bio plantella

vrt, ki je rastlino okrepil in nahranil, da se je lepo razra-

sla. Prve poganjke je kaprovec pognal v začetku maja,

kapre pa obiram do pozne jeseni. Pozno jeseni, ko od-

pade listje in poganjki odmrejo, ga porežem do tal.

Uporaba v prehraniUporabljam jih kot dodatek za zelenjavne, ribje in mesne na-

maze, tatarskemu bifteku izboljša in dopolni okus, pa tudi

raznim omakam. Pobiram jih majhne, posujem z grobo mor-

sko soljo in pustim en teden, da se razgrenijo. Potem jih po-

berem v steklen kozarec in dobro zaprte shranim v hladilnik.

� Vložene kapre: Kaprne jagode vložim v mešanico kisa,

vode in soli in jih na kratko pasteriziram:

oprane kapre poljubno zložim v čiste ko-

zarce. Prelijem z vrelo mešanico iz petih

delov vode, enega dela kisa za vlaganje in

čajne žličke soli. Zaprte kozarce pet minut

vremo v vodi, potem jih pustimo kar v

vodi, kjer se počasi ohladijo.

� Pesto iz kaper: Za pesto uporabim

vložene kaprne jagode, po potrebi sol in

nekaj žlic dobrega olivnega olja. Vse skupaj

zmiksam, da dobimo primerno gosto maso

in shranim v zaprti posodi v hladilnik. V Grčiji pa

uporabljajo tudi vložene liste kaprovca.

članica Marina Pufek iz Nove Gorice

18 www.klubgaia.si

Izziv na vrtu

Ljudsko izročilo pravi, da ob zmenkupripravimo jed s sedmimi kaprami inljubezen se bo razvnela. Kaprovec imazdravilne lastnosti, pomaga pri prebavihrane. Raste v razpokah kamnitih zidovSredozemlja in pri nas v slovenskemprimorju.


PRIJAVE: do 4. novembra 2013

Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, telefon 01/242 00 00 ali [email protected].

Jesensko sreœanje GaianovTridnevni poœitek v Termah 3000 v MoravskihToplicah bomo obogatili s predavanji Gainihstrokovnjakov: Miše Pušenjak, Nevenke Breznik inLorete Vlahoviå.Skupaj si bomo ogledali lokalne vrtnarske zanimivosti, se

družili, zabavali ter nauœili øe kaj novega o vrtnarjenju.

Teme predavanj za jesensko srečanje v Moravskih Toplicah:1. dan nedelja, 24. 11., popoldan dobrodošlica in od 15.00 do

17.00

A Kako je lahko okrasni vrt hkrati uporaben – Loreta Vlahoviå2. dan ponedeljek, 25. 11., dopoldan od 9.00 do 12.00

B Samooskrbni ekološki vrt v praksi - Nevenka BreznikC Jesensko gnojenje vrta in gojenje œesna – Miša Pušenjakponedeljek 25.11., popoldan: Ogledi in predstavitve na izbiro: Lušt, Ocean orchids, trajnice Adamiœ, pridelava buœnegaolja, lonœarstvo

3. dan torek dopoldan: prosto ali izleti.

Termin: 24. 11. – 26. 11. 2013

Cena: po osebi na osnovi polpenziona v hotelu • Ajda**** 148,00 EUR • Termal*** 136,00 EUR

Cena vkljuœuje: • Nastanitev na osnovi polpenziona v dvoposteljnih sobah (zajtrk in veœerja) • Neomejeno kopanje v bazenih

hotela – na dan prihoda od 11.00 ure dalje, ves dan na dan odhoda • Neomejeno kopanje v bazenskem kompleksu Terme 3000

• Jutranja gimnastika in vodna aerobika ob glasbi vsak dan • Wellnes bon za 5,00 EUR • Predavanja in delavnice • Avtobusni

prevoz iz Kopra, Nove Gorice, Ljubljane, Kranja, Celja, Velenja, Novega mesta

Doplaœilo: • Kosilo: 10,00 EUR • Enoposteljna soba: 10,00 EUR • Izleti: ogledi nasadov paradižnika in vrta orhidej, drevesnice,

lonœarstva, oljarne ter drugih zanimivosti Prekmurja.

NOVO! Klubske strani

oktober 2013 19

Øe nekaj prostih mest.

Natečaj je zaključen: Naj naj dosežki naših članov

Letos ste imeli možnost

sodelovati s svojimi

vrtnarskimi fotografijami v

naslednjih rubrikah: � NAJ

otroška pomoč na vrtu, �

NAJ srečen Gaian pri

vrtnarjenju, � NAJ koristne

živali v mojem vrtu, � NAJ

okrasni vrt, � NAJ rešitve v

sadovnjaku, � NAJ

balkonske zasaditve, � NAJ

poseben zeliščni vrt, � NAJ

samooskrbni zelenjavni vrt,

� NAJ vrtna trata, � NAJ

opornice v zelenjavnem vrtu.

Vrtnarska sezona se končuje, v Klubu Gaia pa že delamo ožji izborfotografij vaših vrtov. Natečaj se je septembra zaključil, v novembru panas čaka slavnostna podelitev nagrad najboljšim. Mnogi med vami ste sepotrudili z večjim številom fotografij, kar zagotovo pomeni, da imate večmožnosti za finale.

Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili 14. novembra ob 15.30, v Cankarjevem domu na Vrhniki,

zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja.

Otroška pomoč

v vrtu:

Bernarda Jenko,

Ilirska Bistrica

Koristne

živali v vrtu:

Nada Posega,

Postojna

Naj opornice

v zelenjavnem

vtu: Ladislav

Jalševac in

Mira Mihovec,

Rakek


V Padski nižini nas je očaral najstarejši botanični vrt v Padovi,

kjer vsaka gredica gosti po eno osredje drevo in okoli njega

raznolike rastline, od drevnin, zelenjave, pa do zelišč. Blizu

Abano term smo skupaj z vodičem doživeli zanimiv srednje-

veški vrt v italijanskem stilu, park Barbariga v Valsanzibiu. Vrt

je sestavljen iz grmov striženih pušpanov, ki jih oskrbujeta

le ročno 2 vrtnarja, labirinti teh negovanih grmov so dolgi

600 metrov, različno visoki, tudi 5m ponekod. Vrt ima sim-

bolno vrednost očiščenja, zato je vsaka točka postanka po-

vezana z zgodbo, bodisi kip, fontana ali rastlina. Pred

vhodom v park in vilo da Schio nas je počakal grof Juliano

in nas popeljal skozi park, vilo in na koncu izpeljal še degu-

stacijo vin iz lastne kleti. Postanek v podeželskem vrtnem

centru blizu Vi-

cenze je zmoti-

viral vse

potnike, da so

si kupili kar

nekaj lepih

rastlin za do-

mači vrt, od

trajnic, sezon-

skih rastlin do

grmov in dre-

ves. V veselem

vzdušju smo

se zvečer poslovili kot bi

bili dolgoletni prijatelji.

Mira Arh

Klubske strani

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002,

[email protected] • www.avantura.si • Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

Martinov pohod16. nov v Beli krajini, Draøiœi z okolico

10 km, 8 postojank s hrano in pijaœo na koncu zabava z glasbo

cena 45 E Kranj, Ljubljana, Novo mesto • cena 49 E Celje, Velenje

Silvestrovanje v Medulinu30. 12. 2013 – 1. 1. 2014 Hotel Holiday ***

Vse vkljuœeno: 2x polpenion, silvestrska veœerja, pijaœa med obroki insilvestrovanjem (pivo, vino, voda, sok).

Avtobusni prevoz iz Maribora, Celja, Ljubljane in Kranja.

cena 230 E za celoten paket

AVANTURA potovalni kotiœek

Poln avtobus navdušencevV drugi polovici septembra so člani Kluba Gaia v spremstvu glavne urednice revije GaiaMire Arh uživali v sončnih in toplih beneških parkih in vrtovih. Ogledali so si Botanični vrtPadova, vilo Barbariga Sanzibio, vilo in park da Schio jim je razkazal sam grof in lastnik,doživeli pa so še marsikaj.

20 www.klubgaia.si


Klubske strani

oktober 2013 21

Gaina jesenska predavanja

OKTOBER

_15. 10. 2013 ob 17. uri, predavanjeLoreta Vlahović Urejeni grobovi v vseh letnih časih

Osnovna šola ob Rinži v Kočevju, Kočevje.

_17. 10. 2013 ob 17. uri, predavanjeLoreta Vlahović Urejeni grobovi v vseh letnih časih

Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo

_18. 10. 2013 ob 18. uri, predavanjeLoreta Vlahović Kako je lahko okrasni vrt hkrati tudi

uporabenV prostorih večnamenskega centra v Turnišču, Turnišče

_18. 10. 2013 ob 16. uri, predavanje in delavnicaIgor Škerbot Jesenska priprava tal na zimski počitek

in sajenje jesenskega česnaStara osnovna šola v Veliki Pirešici, Velika Pirešica 1, Žalec

• vstopnina 5 EUR.

_22. 10. 2013 ob 17. uri, predavanjeNevenka Breznik Samooskrbni ekološki vrt

Ljudska univerza v Postojni, Ljubljanska cesta 2, Postojna

(učilnica št. 10)

_22. 10. 2013 ob 18. uri, delavnicaOlga Varga Izdelava aranžmajev

V prostorih kulturnega doma, Dobrovnik

_23. 10. 2013 ob 17. uri, delavnicaDavor Špehar Obrezovanje grmovnic

V prostorih gasilskega doma, Žužemberk

NOVEMBER

_16. 11. 2013 ob 10. uri, delavnicaKsenija Filipčič Izdelava aranžmajev

V Račah z Društvom podeželskih žena

_20. 11. 2013 ob 17. uri, predavanjeNevenka Breznik Kako začnem vrtnariti za samooskrbo

Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo

_29. 11. 2013 ob 17. uri, delavnicaKsenija Filipčič Izdelava aranžmajev

Knjižnica Pavla Golie, Trebnje

DECEMBER

_5. 12. 2013 ob 19. uri, predavanjeNevenka Breznik Samooskrbni ekološki vrt

Kulturni dom Krško, Krško

V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva inpoučna predavanja in delavnice. Zaradiorganizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo,da se na posamično predavanje predhodno prijavijona 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo lev primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).

Člani so darovali Gaio za rojstni dannaslednjim novincem: Nives Hvalica, Volčja Draga • Nataša Nered, Cerknica

• Verica Banič, Novo Mesto • Anica Maver, Sežana

• Irena Gorjup, Štore • Stana Ucin, Postojna • Rezi Škorjanc,

Laško • Darinka Homšak, Kamnik • Olga Rezar, Dramlje

Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: Dragica Brzin, Mirna • Fani Zupan, Križe • Franci Potočnik,

Škofljica • Jožica Valjavec, Domžale • Marija Knez, Vuzenica

• Martina Zupan, Hotedršica • Slavka Brčan, Višnja Gora

• Stanislava Humer, Škofja Loka • Suzana Pirjevec, Sežana

• Štefan Zagorc, Rimske Toplice

Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia:Nataša Nared, Cerknica • Martina Prezelj, Cerkno

• Julijana Lavtar, Škofja Loka

Potegujte se za nagrado -VRT NA STREHI,knjigo Gojka Staniča!

Knjigo dobite vsi, ki v času

od 15. oktobra do 10. decembra

pridobite 2 nova naročnika

na revijo Gaia.


Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jihob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœeneprodajalne, nave dene v glavi kuponov in œlansko izka znico.Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah.

Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri,ki jih uporabite za izbrani izdelek.

Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka inøtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotoviniin je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!

"

Plantella sadjarsko gnojiloNPK • 3 kg

–20

%

Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.

"

Bio Plantella Arbosan smola • 250 g

–20

%


"

Glodacid mehka vaba500 g

–20

%Øtevilo kosov: ______________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.

"

Ratimor mehka vaba500 g

–20

%


"

Plantella Organik7,5 kg ali 20 kg

–20

%

Kateri: ____________________________


"

Biogrena10 kg ali 25 kg

–20

%

Katera: ____________________________


""

Vivera Neo stop100 g ali 1 kg

–20

%

Kateri: ____________________________


"

Plantella Balkonia5 L, 20 L, 45 L, 60 L

ali 70 L

–20

%

Katera: ____________________________


"

Ratimor mehka vaba250 g ali 500 g

–20

%

Katera:_______________

Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljivod 15. 10. do 10. 12. 2013.

Katera:_______________


Katera:_______________


Katera:_______________


•

Glodacid mehka vaba250 g ali 500 g

–20

%"

•

Plantella Total-R750 ml

–20

%


"

•


–20

%"

•

Plantella Balkonia5 L, 20 L, 45 L, 60 L

ali 70 L

–20

%"

Plantella sadjarsko gnojiloNPK • 3 kg

–20

%Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013.

Vivera Neo stop100 g ali 1 kg

–20

%"

Kateri:_______________________

Øtevilo kosov: __________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 10. do 10. 12. 2013.


–20

%"

Katera:_______________________


Katera:_______________________


Bio Plantella Arbosan smola100 g ali 250 g

–20

%"

Effect Microtech proti plazeœim æuæelkam • 500 ml

–20

%"


Plantella Organik7,5 kg ali 20 kg

–20

%

•

Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce in Tabakum.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,

Ponudba velja do 10. 12. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve karticezaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

RATIMOR MEHKA VABA 500 g

Rodenticid v obliki mehke vabe zaktivno snovjobromadialon zazatiranje hiønihmiøi ter œrnih in sivih podgan.

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

-20%

"

PLANTELLA DEKORATIVNO LUBJE • 50 L

Lubje jepopolnomanaravna talna obloga izborovega lubja inse uporablja zapokrivanje oz.zastiranje zemlje.

-20%

"

PLANTELLA SPECIALNO GNOJILO ZA JESENSKO GNOJENJE TRAVE • 5 kg

Mineralno specialno gnojilo za pravilno prehrano vseh vrst trate. Omogoœa boljøo tvorbo moœnejøih in globljih korenin, s tem pa je uspeønejøe tudi njeno prezimovanje.

-20%

BIOGRENA25 kg

Organsko gnojilo,ki vsebuje vsaglavna hranila zaæivljenje rastlinter mikro-organizme, ki bioloøkoaktivirajo tla.

-20%

" "

"

Kateri:_______________________


V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

EFFECT MICROTECHPROTI PLAZEŒIMÆUÆELKAM500 ml

Insekticid se uporabljaza zatiranje plazeœihøkodljivcev

-20%

PLANTELLABALKONIA45 in 70 L

Petkomponentnazemlja iznajkakovost-nejøihhuminskih øot. -20%"

Ratimor mehka vaba250 g ali 500 g

–20

%


"

Plantella dekorativnolubje • 50 L

–30

%


"

Plantella dekorativnolubje • 50 L

–20

%


"

•

Effect Faracid +500 ml

–20

%


"

•


A ri

–20

%

ni13.

"–2

0 %

, Strokovnjak odgovarja članom

oktober 2013 23

Sadike lahko pretežno kupite konec

meseca oktobra in v novembru. V tem

času je izbira sort največja. Konec okto-

bra največkrat izbirate med sadikami z

golimi koreninami. V zadnjem času je

vse več trgovin, ki so založene tudi s

sadikami v loncih. Te so praviloma neko-

liko dražje, vendar tudi bolj kakovostne.

Sadike naj bodo v dobri kondiciji. Če so

poletje preživele zasenčene in na zemlji,

bodo prezimile brez težav. Ob nakupu

sadike ne pozabite na plantella spe-

cialno sadjarsko gnojilo, ki ga dodate na

dno sadilne jame, primerno je tudi za

dognojevanje (3kg/100m2). Območje

nad koreninami pa obogatite z 1 kg or-

ganskega gnojila plantella organik.

Predvidevamo, da je sorta na naslovnici

montmorency, saj ima svetlo rdečo

kožico, s srednje velikim plodom, v kon-

tinentalnem delu zori konec julija. V tr-

govinah pogosto zasledimo sorte

gorsemska, lotovka, kelleris, šumadinka

in montmorency. Po uporabni vrednosti

je sorta montmorency primerna za

pripravo zavitkov, zaradi kiselkastega

okusa. Enako velja za šumadinko,

medtem ko so kelleris, gorsemska in lo-

tovka primernejše za svežo porabo.

?Kaj naj storim s presežkomrdeče pese, repe, korenja inostalih korenovk? Kako

zavarovati zimsko solato,endivijo, radič in kaj storiti spraznimi gredicami?Članica Nina iz Šentjakoba

Ker ima pampaška

trava občutljiv kore-

ninski sistem, jo zašči-

timo z debelo plastjo

listja, stebla in klasa-

sta socvetja pa zve-

žemo skupaj. Tako

omogočimo, da bodo

snežinke in dežne kaplje speljane stran od

korenin in središčne grude. Prav tako v

rahel šop povežemo tudi ostale trave, da

nam jih ne polomi sneg. Rododendroni so

hvaležni, če jim pred zimo dodamo plan-

tella specialno zemljo za rododendrone,

koreninski del pokrijemo še s slamo, tako

jih zaščitimo pred zmrzaljo in izsušitvijo. V

primeru ostre zime moramo tudi srobote

pokriti. Zaščitimo jih tako, da jih obdamo

s slamo ali s smrekovimi vejicami. Trajnice

jeseni uredimo tako, da odstranimo poru-

menelo listje in enakomerno porežemo

poganjke. Pustimo vse, kar ima lepo posu-

šeno strukturo. Jetičnik ali ameriški slam-

nik s svojimi semeni v vrt privabljajo ptice,

zato jih ne režemo. Pozno jeseni na grede

trajnic dodamo organsko gnojilo v obliki

pelet z največjim številom mikroorganiz-

mov biogrena, jih nekoliko okopljemo,

tako izboljšamo strukturo zemlje in spo-

mladi bodo bolje odgnale. Sneg je naj-

boljša zaščita za trajnice, pred

vremenskimi težavami. Če so posajene na

pravem mestu, zima zanje ne predstavlja

večjih težav.

?Katera sorta višnje je nanaslovnici julijske številkerevije Gaia? Kdaj pričeti s

sajenjem? Katera sorta je najboljuporabna? Član Tone iz Roženplja priTrebnjem

?Kako pred zimo zaščititi inurediti rododendrone,pampaško travo, srobot in

ostale trajnice?Silva iz Bratoncev pri MurskiSoboti.

Presežke lahko skladiščite v kleti ali za-

sipnici. Pridelek pobirajte, ko je zemlja

suha, ob deževnem vremenu pa jih osu-

šite. Za skladiščenje izberite suhe,

zdrave korene, saj se vsaka okužba v

kleti ali zasipnici zelo hitro razširi in uniči

pridelek. Shranjevanje v zasipnici je pri-

merno tudi za črno redkev, zeleno, ko-

rene peteršilja in pastinaka. Ob mili zimi,

ko zemlja ne zmrzne, lahko korene iz za-

sipnice pobirate vso zimo. Odprtino po

vsaki uporabi ponovno zaprite. Klet za

skladiščenje vrtnin naj bo dovolj vlažna,

pridelke pa zložite v plitke zaboje, pa-

zite, da ni v okolici zorečega sadja, saj

vrtnine tako izgubljajo na kakovosti in

uporabni vrednosti. Zimsko solato, en-

divijo in radič zavarujte pred mrazom z

nizkim tunelom. V oktobru je najbolj pri-

meren čas za zemeljska opravila na

praznih gredicah, zato jih prekopljite in

na manjših gredicah pognojite z organ-

skim gnojilom v obliki granul bio plan-

tella nutrivit univerzal, ki bogati

strukturo in aktivnost tal,

povečuje delež organske

snovi ter enako-

merno prehranjuje

rastline, s čimer za-

gotavlja zdravo rast

in razvoj ter vitamin-

sko bogat domač

pridelek.

%

–30

%

œljiv

–20

%

œljiv


Rhein GoldNiso vse slive

modre in okusnost

ni pogojena z njeno

barvo. Sorta zori od

sredine do konca

avgusta. Rodnost je

redna in obilna. Po

rasti manjše, počasi

rasoče drevo, zato

jo priporočam tudi

za manjše vrtove in

sajenje v posode. Sorta je tolerantna na virus šarka. Plodovi so iz-

jemno sladki, zato jih uporabimo sveže, za predelavo, za zavitke

in sušenje na rezine (čips). Sorta je samooplodna. Kot podlaga za

cepljenje se ponavadi uporabi podlaga St. Julijen.

ToptasteIme pove vse. Okus

plodov te sorte je

slasten. Sorta zori

prvi teden septem-

bra in je odporna

na virus šarka. Koli-

činsko je pridelek

nekoliko manjši

kot pri drugih sor-

tah sliv, toda zaradi

odličnega okusa jo

je vredno saditi

tako za svežo uporabo kot za predelavo.

Aprimira O njej sem že pisal pred časom. Okus plodov me je prepričal,

da tega križanca med marelico in ringlojem omenim ponovno.

Čas zorenja je sredina avgusta. Aprimira je zelo tolerantna na

virus šarka, povsem odporna na monilijo, vse vrste gnilobe in

rjo. Aprimira je zelo nedovzetna na listne uši, pršico. Plodovi

so manjši kot pri slivah in merijo 3-4 cm v dolžino. Zreli plodovi

so intenzivno oranžne barve s pridihom rdečih tonov. Za svežo

uporabo, pa tudi marmelade in kompote najboljša izbira.


Vse novejše sorte sliv so samooplodne - avtofertilne. Ome-

njene sorte ne potrebujejo v neposredni bližini drugih sort sliv

za oprašitev in kasneje pridelek. So cepke, kar pomeni, da se

meso loči od koščice. Ta lastnost je pomembna pri predelavi,

kot tudi pri sveži porabi. Ko posadimo slivo v svoj vrt, si želimo

zdravo drevo in nato plodove. V ponudbi imamo odporne sorte

sliv, ki so marsikomu še premalo znane, so pa odporne na bo-

lezni.

Bolezni slivSelekcija sort sliv se razvija v smeri odpornosti ali tolerantnosti

na virus šarka in monilijo. Šarko (Plum Pox) povzroča virus.

Rastlinske viruse v veliki meri prenašajo škodljivci, kot so uši,

tripsi itd. Prenašajo pa se tudi s cepiči ali cepilnimi podlagami.

Simptomi šarke se kažejo na listih kot blede pege, na plodovih

pa se pojavijo pege in kožica se naguba. Pod temi gubami se

meso obarva rjavo rdeče vse do koščice, kjer ravno tako opa-

zimo simptome v obliki kolobarjev. Drevesa okužena z virusom

šarka ne dajo pridelka, zato jih odstranimo iz vrtov in nasadov.

Sadimo odporne sorte:

Haganta Plodovi so zelo veliki (5 cm +) in sladkega okusa. Sorta zori v

začetku septembra. Ko se plodovi obarvajo modro, je treba do

polne zrelosti počakati še 14 dni do obiranja. Sorta žal ni po-

vsem odporna na virus šarka, meso pa se dobro loči od koščice.

Uporabljamo jo za svežo porabo, marmelade. Sorta je samoo-

plodna.

24 www.klubgaia.si

Sliva sorte d. Haganta

je debelejša od jajca

Slive – modre, rumene,velike in sladke

Rhein Gold

Toptaste

Slive - pravijo, da so hrana za živce. Vsebujejo veliko antioksidantov, izboljšujejo prebavoin pomagajo odvajati vodo iz telesa. V to sva se prepričala s prijateljem, ko sva potovalapo nemških drevesnicah, kjer sva preizkusila vseh 16 sort sliv…. Pa še marmelada jeneverjetno okusna.


NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 25oktober 2013

JojoSorta zori sredi septembra. Ko se plodovi obarvajo modro, mo-

ramo do obiranja počakati še 14 dni. Sorta je ZELO odporna na

virus šarka, zato jo priporočamo za kraje severne Primorske in

Istre, ki so problematični na virus šarka. Uporabljamo jo za

svežo porabo, predelavo in sladice. Okus plodov je sočen in sla-

dek. Sorta je samooplodna ter dober opraševalec za druge

sorte. Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja podlaga

Mirobalana.

Tophit PlusSorta zori v sredini septembra. Ima bujno in pokončno rast. Pri

poletni rezi je nujno odstranjevati bohotivke - divjake in s tem

krošnjo delati bolj svetlo, zračno. Sorta je tolerantna na virus

šarka. Rodnost je zelo obilna. Meso se loči od koščice – je

cepka. Uporabljamo jo za svežo porabo, marmelade. Plodovi

so zelo veliki. Skladišči se v hladilniku dva do tri tedne. Sorta je

samooplodna. Kot podlaga za cepljenje se ponavadi uporablja

podlaga Mirobalana.

Top Giant PlusNaj naj, največja - plodovi merijo do 55 mm v premeru, do 80

mm v dolžino. Tehtajo 100 g in so močno dišeči. Veliki so skoraj

kot tenis žogica. Meso je bledo rumene barve in čvrsto. Rast-

line in plodovi so povsem odporni na virus šarka in tudi na mo-

nilijo ter rjo. Rastline so precej pokončne rasti in jo z malo

obrezovanja lahko vzgajamo tudi kot stebrasto formo za

majhne vrtove.

Samo za pokušinoS prijateljem sva v Nemčiji videla in okušala tudi slive brez pešk

Conquesta. Sorta je že preizkušena, vendar bo komercialno na

voljo šele prihodnje leto.

Spomladi sem pisal o MEDENI BRESKVI, (križancu med marelico

in breskvijo), ki je poleti dobila »sestro« MEDENO NEKTARINO

(križanec med marelico in nektarino). Obe si glede na okus za-

služita svoje ime. Sladki in sočni plodovi v barvi rumenega

medu.

Dobra lastnost obeh sort je odpornost proti breskovi kodravo-

sti. Obe sorti sta samooplodni ter odlični tako za svežo porabo

kot za pripravo marmelad.

Velike maline – enostavna rezGlede na pozno poletje so name naredile velik vtis maline Au-

tumn Best. ˝Najboljše jesenske˝! Zelo zdravi grmi, bujne rasti,

približno 180 cm dolgi poganjki so se šibili pod težo velikan-

skih plodov. Plodovi so veliki (do 30 mm), odličnega okusa.

Grme spomladi porežemo do tal, saj ta sorta rodi na enoletnih

poganjkih.

Novi poskusi z jablanoS prijateljem sva se sprehodila tudi skozi nasad testnih sejanih

jablan. Le malokdo ve, kako dolga je pot do nove, zanimive

sorte… zanimivo in poučno. In brez strahu tudi za nejeverne,

tu ni nikakršnih gensko spremenjenih organizmov. Vse poteka

v skladu z naravnimi zakoni, saj le pospešijo proces, kar bi v na-

ravi trajalo cela desetletja ali še dlje.

Rdeči orehiJesen je tudi čas orehov. Sorta Juglans Regia Sychrov je novejša

sorta, ki prihaja iz Češke. Drevo je dokaj bujne rasti, z okroglo,

lepo oblikovano krošnjo. Plodovi so srednje veliki, lupina pa

dokaj krhka, in delno nagubana. Jedrca so značilno škrlatne

barve ter zelo dobrega okusa. Sorta dozori v 2. ali 3. tednu v

septembru. Rastlino lahko posadimo na katera koli področja,

saj glede rastišča ni zahtevna.

Igor Kolenc

Malina Autumn Best


Gaia na obisku

Naši člani, družina Novak je v celotisamooskrbna. Na večji kmetiji v krajuDobrova pri Celju gojijo sadje, zelenjavo inredijo živino. Vsak kos zemlje je skrbnoobdelan in hvaležno vrača z darovi.

26 www.klubgaia.si

Pri Novakovihse res dela

V času obiska smo se sprehodili po sadovnjaku, posadili po-

sebno in redko sadiko jablane, se pogovorili o težavah in re-

šitvah v sadovnjaku, pogled je vsekakor zašel tudi na

zelenjavni vrt, na katerem so že potekala jesenska dela.

Člani Kluba Gaia

Posadili smo posebno

jabolko z rdečim

mesom

V času našega obiska

smo posadili sorto ja-

bolka z rdečim me-

som, ki spada v sku-

pino Redlove. Ta sku-

pina vsebuje dve po-

letni, dve jesenski in

uporabljeno Odysso, ki

je zimska sorta, zori v

začetku oktobra, skladišči pa se do februarja. Tako kot vse

ostale sorte je tudi ta odporna na škrlup, kar je našega člana

Antona poleg temno rdečega, sočnega mesa še najbolj raz-

veselilo. Plod je srednje velik, nekoliko bolj sladkega okusa.

Drevo je cepljeno na šibko podlago in je nizke rasti, zato se

ujame z obstoječim nasadom. V višino dosežejo dobre 3 m, v

širino pa poldrugi meter. V polni rodnosti lahko na drevesu

pričakujemo zabojček jabolk (dobrih 20 kg).

Sadovnjak zagotavlja celoletno oskrbo s sadjem

Podoba domačega sadovnjaka družine Novak navduši vsa-

kega obiskovalca. Sadne vrste in sorte so razporejene tako,

da razširjeni družini nudijo sveže in domače sadje skozi vse

leto. Prve so na vrsti češnje, sledijo jim poletne, jesenske in

zimske sorte jabolk, hrušk, ne manjka tudi drugega sadja.

Med zadnjimi v vrtu dozori nešplja.

Topla greda za skladiščenje in prvi pridelek

Solata je tako na krožniku že v mesecu marcu. Zemljo v gredi

menjajo vsako leto. Za gretje uporabijo kar domač hlevski

gnoj, pozimi je koristna tudi kot zasipnica. Jeseni jo izpraznijo,

substrat pa pustijo ob gredi. Napolnijo jo s korenovkami in

kup pokrijejo s slamo, smrečjem ali koruznico, na koncu še

zemljo, zaključijo s slamo in okni.


Postopek sajenja, gnojenje in

gojitvena rez

Dvoletno sadiko jablane je g. Anton iz

lonca postavil na mrežo, v katero je zet

Marjan že nasul dobri dve lopati zemlje.

Koreninsko grudo smo nato obdali z

mrežo proti voluharju, ki smo jo sami

spletli. Izkušeni in dolgoletni sadjar

Anton je z leti spoznal, da je pletenje

mreže cenejša izbira, zaščita pred volu-

harjem pa učinkovita. Na dno sadilne

jame je g. Marjan položil travno rušo, jo

obsul z nekaj zemlje, dodal tri pesti plan-

tella specialnega sadjarskega gnojila,

dodal še nekaj zemlje in na to podlago

postavil sadiko z mrežo proti voluharju.

Ob mrežo je zabil oporni kol, sadilno

jamo zasul z zemljo, ki smo ji ob obodu

dodali še 1 kg organskega gnojila v obliki pelet plantella or-

ganik. Sadiko je g. Anton ob kol privezal s pomočjo veziva v

obliki osmice. Skrajšan je bil vodilni poganjek in odveden na

primernega nižje rastočega, enoletnih poganjkov ni krajšal,

saj se bo iz njih razvil kvalitetni rodni les. Sadiko je po sajenju

zet še izdatno zalil.

oktober 2013 27

Kaj je treba postoriti pred in po obiranju?

Avgusta je bilo treba osirje os in sršenov okrog hiše poškropiti

s kontaktnim insekticidom v spreju effect aerosol proti osam

in sršenom. Na žalost sršenov ni našel in so kljub vabam še

vedno povzročali veliko škode na zorečem sadju. Naš član

Anton nam je pojasnil, da bo konec oktobra opravil jesensko

varstvo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z. S tem bo

opravil osnovno varstvo pred boleznimi. Konec oktobra bo

tudi prebelil debla in debelejše spodnje veje še z zaščitnim

premazom bio plantella protekt, ki zaradi bele barve odbija

sončne žarke, drevo pa pozneje prične z rastjo. Tako je zago-

tovo manj nevarnosti za spomladansko pozebo. Če se bo ob

obiranju polomila kakšna debelejša veja, jo bo v suhem vre-

menu izrezal in rano zamazal s cepilno smolo bio plantella ar-

bosan.

Pridelek čebule, paprike in ostalih vrtnin je izjemen

Tako kot vsako leto Novakovi najprej poskrbijo za dobro pri-

pravo tal. V času pred našim obiskom so ravno končali s pri-

pravo gredic, kjer bodo sejali motovilec. Za gnojenje vrta

uporabljajo organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik,

saj ne vsebuje ple-

vela, domači gnoj

pa imajo raje na

njivi, kjer proti ple-

velu uporabijo

tudi kakšen herbi-

cid. Paprika in

ostale plodovke so

ob vestnem zaliva-

nju v poletnem

času bogato obro-

dili. Vrt se je konec

julija in v avgustu z

deževnico močno

namakal 2 do 3-

krat na teden, prav

tako sadovnjak.

Davor Špehar

Če želite, da se naši

strokovnjaki o vašem vrtu

in rastlinah pogovorijo tudi z

vami, nas pokličite na brezplačno številko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi

tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike

Z Gaio na obisku na prvem programu RTV SLO,

oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive primere

vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji

Na vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani.

BREZPLAŒNI NASVETI NA


Prvo soboto v oktobru se je ekipa Kluba Gaia, ki skrbi za izobraževanje ljubiteljskihvrtnarjev na Slovenskem, najbolj z revijo Gaia, pa tudi preko radia, TV-oddaj, pa sevedana terenu, po vsej Sloveniji s predavanji in delavnicami, tokrat skupaj z vodstvomUnichema in zaposlenimi v tem podjetju strokovno izobraževala pri Unichemovemposlovnem partnerju Meja Šentjur d.d., ki se ukvarjajo s proizvodnjo sadja in jajc.

Znanje je ključ do uspeha

Sadovnjak

Podjetje Meja d.d. nam je na Trati blizu

Lenarta predstavilo sadovnjak, ki se

razprostira na 42 ha površin, kjer sta v

vrste ob žici in opori razvrščeni 2 sorti

jabolk, vsaka na svoji strani sadovnjaka,

zlati delišes (zeleno-rumena jabolka), ki

smo jih obirali tistega dne in mairac

(izrazito rdeča in primerna za daljše

skladiščenje) ter pokrita s protitočno

mrežo. Posredovali so nam strokovne

napotke, kako se lotiti obiranja jabolk,

poučili so nas o sortah, ki jih pridelujejo,

nato pa smo slišali še nasvet našega

strokovnjaka, kaj postoriti po obiranju v

sadovnjaku.

V sadovnjaku na Trati nas je v jutranjih urah gostoljubno

sprejel direktor podjetja Meja Roman Gregorn, ki nam je dal

poučne informacije o podjetju, kjer je redno zaposlenih 50

delavcev, vsako leto pa imajo na več kot 110 ha sadovnjakov

še obilico sezonskih sodelavcev. Agronom in vodja

sadovnjaka Zvonko Čuček (na njegovi desni strani) nam je

pojasnil, kako se ob traktorju in prikolici obirajo jabolka.

Prikolica z dvigalom omogoča obiranje vsaj 6 do 8 obiralcem v več etažah, ki

sproti že med obiranjem sortirajo jabolka po obsegu 65+ mm za trg v posebne

kontejnerje, s katerimi se ravna izredno previdno, manjša in odpadla pa so za

industrijsko predelavo.

Traktor se je počasi premikal skozi sadovnjak, mi pa smo hiteli

pravilno obirati jabolka skupaj s pecljem v zabojček ob

kontejnerjih, jih sproti sortirali. Plodove smo previdno spustili iz

zabojčka s

premičnim dnom v

večji zabojnik.

Vodstvo

Unichema in

zaposleni ter

klub Gaia so

pozorno

poslušali

vodjo

sadovnjaka,

ki je nazorno

razložil, kaj

vse moramo

upoštevati pri

obiranju.

28 www.klubgaia.si


Svetovalec Kluba Gaia Davor Špehar je za oddajo Na vrtu pred kamero RTV SLO

svetoval gledalcem, kaj vse je še nujno postoriti v sadovnjaku pred zimo. Rekel je: “

Ne pozabimo na jesenska dela v sadovnjaku. Po obiranju poskrbimo tudi za

gnojenje. Jeseni je idealen čas za to. Za gnojenje uporabimo organska gnojila ali

posežemo po

specialnih

sadjarskih gnojilih.

Organsko gnojilo v

obliki pelet

plantella organikima poleg hranil

tudi druge koristne

snovi, ki

izboljšujejo

lastnosti tal in

delujejo dalj časa.

Plantellaspecialnosadjarsko gnojilo

pa sestavlja zgolj

pomembnejša hranila, ki so potrebna za prehrano rastlin, ne obnavljajo pa

humusa. To gnojilo dodajamo tako, da po obodu krošnje z lopato nekoliko

privzdignemo travno rušo in v nastalo zarezo nasujemo mineralno mešanico.

Podobno lahko vnašamo v tla tudi organsko gnojilo v obliki pelet. Ker obeh gnojil

ne mešamo skupaj, je najbolje, da organska dodajamo spomladi tik pred začetkom

vegetacije. Tisti, ki prisegate samo na organsko gnojenje, pa ga dodajte polovico

pozno jeseni in drugo polovico spomladi. Če jeseni gnojimo s specialnim gnojilom z

nizko vsebnostjo dušika, a z visokim deležem kalija in dodatkom magnezija ter bora

plantella specialnim sadjarskim gnojilom, potem spomladi pognojimo z

organskim gnojilom v obliki pellet plantella organik. V sadovnjaku poskrbimo še

za jesensko zaščito. Okoli debel nalepimo bio plantella lepljivi trak, na katerega se

bodo ujeli vsi tisti škodljivci, ki potujejo s tal v krošnjo, da bi tam prezimili. Tako

preprečite, da bi samica malega zimskega pedica odložila jajčeca, saj mora splezati

po deblu. Odprte rane na deblu dreves, ki nastanejo zaradi rezi, poškodb ali

odstranjevanja rakavih tvorb, so izpostavljene nevarnim boleznim, ki na ta način

prodrejo v rastlino. Ta mesta zato premažemo s kakovostno naravno cepilno smolo

bio plantella arbosan, ki omogoča hitrejšo zacelitev ran in s tem preprečuje vstop

bakterijam.”

Direktor Unichema Damjan Švigelj je

hitel med delom, a kljub temu mu tu ni

uspelo biti najboljši, saj so si prvo

mesto prislužili najmlajši sodelavci.

Na izobraževalnem dnevu nam je

podjetje Meja dovolilo, da si je vsak za

svoj trud pri obiranju nabral še

zabojček zlati delišes za domov.

Naši sodelavci so za jesensko gnojenje

jablan prinesli še vreče organika. Gostoljubni

gostitelji podjetja

Meja Šentjur d.d.

so nam prinesli v

degustacijo nekaj

zabojčkov

različnih sort

jabolk, ki jih

pridelujejo še na

ostalih plantažah:

jonagold, idared,

gloster, carjevič ter

jesenski sorti gala

in elstar.

Mira Arh

oktober 2013 29


Dom brez mrgolazni

Kadar so v shrambi golazniV jesenskem času se v shrambah in kletnih prostorih pogosto množično pojavijo različniškodljivci. Med najpogostejšimi so različne žuželke, kot so kuhinjski molji, sadne mušice inmravlje. Pogosto pa v te prostore lahko zaidejo tudi miši.Glodavci med iskanjem hrane lahko zai-

dejo v stanovanja in prostore, kjer hranimo

živila. Poleg vira hrane živali tu najdejo za-

točišče pred neugodnimi vremenskimi raz-

merami in skrivališče pred naravnimi

sovražniki, kot so mačke in psi. Miši so

dobro prilagojene na življenje v bližini člo-

veka in se zato najpogosteje pojavljajo v

stanovanjskih in gospodarskih poslopjih.

Poleg škode, ki jo naredijo ob hranjenju in

onesnaževanju živil z iztrebki in dlakami,

predstavljajo glodavci nevarnost tudi za

pohištvo, električno napeljavo, tekstilne iz-

delke, papir in celo izdelke iz aluminija.

Največja nevarnost, ki jo predstavljajo miši

in podgane, pa je prenos virusnih, bakte-

rijskih okužb ter parazitov, kot so bolhe, uši

in pršice. Skupaj so miši in podgane prena-

šalke različnih bolezni. Prenos le-teh po-

teka preko okužene hrane in vode, ki jo

živali onesnažijo z urinom, dlako in iz-

trebki.

Znebimo se okužene golazniDa bi preprečili morebitno škodo in se zne-

bili škodljivcev, se lahko poslužujemo razli-

čnih ukrepov. Med najpomembnejše sodi

preprečitev vstopa škodljivcev v stavbe in

odstranjevanje odvečnih materialov, kot sta

les in papir, v katerih živali lahko gnezdijo.

Prehajanje v notranje prostore preprečimo

predvsem s tesnjenjem raznih razpok v zi-

dovih, menjavo poškodovanih vrat in oken.

Posebej velja omeniti, da miši in podgane

lahko prehajajo tudi skozi odprtine, ki v pre-

meru merijo samo en centimeter. Zelo po-

memben ukrep je hranjenje živil v posodah,

ki dobro tesnijo in tako preprečijo stik živali

s hrano. V primeru, da se škodljivci že naha-

jajo v stavbah ali njihovi bližini, svetujemo

uporabo rodenticidne vabe. Skupine izdel-

kov, kot so Glodacid plus, Ratimor in Effect

rodent, zagotavljajo učinkovito zatiranje

glodavcev. Vabe teh blagovnih znamk raz-

delimo na več oblik. To so parafinski bloki,

pelete, žitne vabe in mehka vaba. Parafinski

bloki so primerni predvsem za mesta z višjo

zračno vlago, kot so kanalizacijski jaški in

odtočni sistemi. Mehka vaba pa je med

škodljivci zelo priljubljena, saj jo zaradi vse-

bnosti različnih arom in okusov živali rajši

izberejo. Posebej za zatiranje miši svetu-

jemo uporabo izdelka Effect rodent box,

kjer je vaba zaščitena v plastični škatli in je

zato izdelek preprost in varen za uporabo.

Poleg vab lahko miši zatiramo tudi z izdel-

kom Biotoll deratizacijsko lepilo. Lepilo ne

vsebuje aktivne snovi in je zato primerno

zlasti za zatiranje glodavcev v prostorih, kjer

se pogosto gibljejo domače živali. V takšnih

razmerah svetujemo, da se lepilo namaže

na manjše plošče iz kartona, ki jih je treba

zaščititi, da ne pridejo z njimi v stik psi ali

mačke. Za še večjo učinkovitost svetujemo,

da lepilo dodatno posujemo s semeni pše-

nice, ki še bolj privabijo okužene golazni.

Marko Devetak

Zavarujte ozimnico pred mišmiPripravite se na njihov napad in ostanite brez skrbi. Povzročile so nam veliko škodo – odpopolnoma požrtih vrtov in polj pšenice, do bolezni mišja mrzlica, s katero so se srečevalipovsod po Sloveniji. V jesenskem času, ko bo hrane zunaj zmanjkalo, pa se nadloga lahko preseliv domače shrambe. Zato, da bo naš pridelek varen pred njimi, pravočasno nastavimo vabe, ki namjih ponujajo blagovne znamke Ratimor, Glodacid in Effect rodent. Za domačo rabo je najbolj primerna mehka vaba, ki se ji miši tudi ob obilici ostale hrane ne morejo upreti. Za tiste, ki se bojijo rokovanja z rodenticidi, je na voljo izdelek Effect rodent Box,pri katerem je vaba shranjena v prilagojeniškatli.

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

30 www.klubgaia.si


vimi žuželkami. Če imamo opravka z večjo populacijo, ki je

razširjena na večjih površinah je bolj primerna uporaba iz-

delka effect microtech v obliki koncentrata (100 ml), ki zaradi

posebne tehnologije deluje takoj in hkrati zagotavlja zaščito

še po 6 mesecih. Za manjše površine uporabimo že pripra-

vljeno raztopino, na 1 m2 dva do tri pritiske. Na večjih površi-

nah pa uporabimo koncentrat v razmerju 100 ml na 5 l vode

za 100 m2. Poškropimo po mestih, kjer se ščurki gibljejo, po

tleh, zidovih, razpokah… Izdelek se lahko uporablja tudi v

kombinaciji z izdelki za mehansko zaščito pred

škodljivci. Med omenjene izdelke se uvršča

tudi effect vaba za ščurke. Izdelek ščurke

privabi, ti pa se prilepijo na lepljivo povr-

šino. Ker ne vsebuje insekticida, je vaba

primerna predvsem za zatiranje ščurkov

v prostorih, kjer je uporaba kemičnih pri-

pravkov omejena. To so zlasti: shrambe,

sobe, kleti in kuhinje. Vabo sestavlja lepljivi

del, na katerega se škodljivci lepijo in priva-

bilna tableta, za katero je značilno, da privabi obe

vrsti ščurkov. Izdelek omogoča učinkovito zatiranje za ob-

dobje do treh mesecev. Kadar je lovilna površina prekrita z

odmrlimi ščurki, vabo enostavno upognemo in odvržemo v

smeti. Poleg zatiranja, izdelek lahko uporabimo tudi za sprem-

ljanje populacije škodljivcev. Omenjeno vabo v te namene

uporabljajo tudi službe za dezinsekcijo preden se odločijo za

zatiranje škodljivcev z insekticidi. Boljšo učinko-

vitost izdelka dosežemo, če vabo postavljamo

ob robove sten, ob razne predmete, za šte-

dilnike in hladilnike. Pozorni moramo biti

tudi na mesta, kjer se ščurki pogosto nahajajo.

Ščurki pogosto naselijo različna okolja. Najdemo jih lahko v

raznih skladiščih, restavracijah, menzah, bolnišnicah, pogosto

pa se pojavljajo tudi v stanovanjskih prostorih, zlasti v bližini

prehrambenih izdelkov. Poleg mehanskih poškodb na sinte-

tičnih materialih in papirju ter iztrebkov in posledično nepri-

jetnega vonja, ki se pojavi v prostorih, v katerih se gibljejo,

ščurki prenašajo klice različnih bolezni.

Rjavi in črniNajpogosteje se v Sloveniji pojavlja rjavi ščurek, ki

prenaša več različnih povzročiteljev črevesnih

bolezni, kot so: bakterije Escherichia coli, Stap-

hylococcus in Streptococcus. Poleg bakterij-

skih bolezni lahko rjavi ščurek prenaša tudi

virusne okužbe, kot je hepatitis. Poznane

so tudi različne oblike alergij, ki se pove-

zane z nastankom astme. Rjavi ščurek se

najpogosteje pojavlja v stavbah, zlasti v vlaž-

nih prostorih, kjer se temperature gibljejo med

21 in 23 °C. Najraje naseljuje kopalnice, kuhinje ter

shrambe in kleti. Z razliko od rjavega ščurka kuhinjski ali črni

ščurek lahko živi tudi v okolici stavb, raje pa izbira vlažne pro-

store. Pogosto se pojavlja v zabojnikih za smeti, v kleteh, med

izdelki iz lesa in v kanalizacijskih sistemih. Občasno se ščurki

pojavljajo tudi v bližini hrane za domače živali. Odrasla žival

je v primerjavi s prej omenjenim škodljivcem nekoliko večja

in črne barve.

Načini zatiranja ščurkov v stanovanjihŠčurki so lahko zelo trdovraten škodljivec, zlasti če jih zati-

ramo na neustrezen način. Sprva moramo v prostoru najti ža-

rišče oz. mesto, kjer se ščurki pojavljajo. Poleg tega moramo

biti pozorni na razne špranje in skrite kotičke, ki bi lahko nudili

zatočišče živalim. Ko pregledujemo notranje prostore, mo-

ramo biti pozorni, zlasti na toplejše predele stavb in bližino

vode. Rast populacije ščurkov lahko zajezimo tudi z omejeva-

njem dostopa škodljivcev do hrane in vode. Prehrambene iz-

delke je priporočljivo shranjevati v posodah, ki dobro

tesnijo.

Za učinkovito zatiranje ščurkov predlagamo izdelek ef-

fect microtech proti plazečim žuželkam, ki je name-

njen ravno zatiranju ščurkov in mravelj. Izdelek

omogoča dolgotrajno zaščito površin pred škodlji-

Dom brez mrgolazni

Ščurki prenašajo bolezniŠčurki so nočne živali, ki se čez dan raje zadržujejo v zidnih in talnih razpokah in podrazličnimi predmeti ali pohištvom. Škodljivce opazimo podnevi, ko v okolju ne najdejodovolj hrane ali pa je njihovo število že prekomerno naraslo. V takih primerih moramonujno ukrepati in preprečiti, da bi se populacija še naprej množila. Ščurke zatiramo zinsekticidnimi pripravki in izdelki, ki so namenjeni mehanski zaščiti.

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

31oktober 2013

Marko Devetak


Za zaščito čebulic lahko uporabimo mrežo, v katero damo če-

bulice in jih nato z mrežo vred posadimo. Za ta namen je upo-

rabna tudi posebna plastična sadilna posoda. Voluharja

odganjajo tudi nekatere rastline, od okrasnih čebulic je naj-

bolj znan cesarski tulipan, katerega vonj čebule je voluharju

neprijeten.

Ko pride pomladTulipani nas lahko razveseljujejo s čudovitimi cvetovi vse od

zgodnje do pozne pomladi. Da bo cvetenje še lepše, jim v za-

četku rasti, ko se prikažejo prvi lističi, dodamo nekaj granuli-

ranega gnojila, ki ga nežno podkopljemo. Pri tem pazimo, da

gnojilo ne pride v stik s čebulico. Če je pomlad sušna, redno

ohranjamo tla okoli tulipanov vlažna, vendar ne prenamo-

čena, da čebulice ne prično gniti. Pred pričetkom cvetenja

vodi za zalivanje dodamo še nekaj tekočega gnojila za cve-

toče rastline.

Tulipani po cvetenjuTakoj, ko prično cvetni lističi odpadati, je čas za odstranitev

odcvetelih tulipanovih cvetov, cvetna stebla in liste pa pu-

stimo. Ne le, da bo tulipanova gredica tako lepša kot bi bila z

napol odpadlimi lističi, rastlina si bo v tem času že pričela na-

birati in skladiščiti zalogo hranil za rast prihodnje leto. Ko se

listi in stebla posušijo, jih odstranimo, čebulico pa izkopljemo

in shranimo v hladnem prostoru z zadostnim zračenjem, naj-

bolje v lesenih zabojčkih.

Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia

www.kalia.si

Hlevskega gnoja ne uporabljamoTulipane sadimo v srednje težka tla, na sončen do delno sen-

čen prostor, kjer bo rastlina razvila najlepši cvet. Pred saje-

njem površino nekoliko pognojimo, seveda nikakor s

hlevskim gnojem, ki lahko čebulice »požge«. Običajno upo-

rabimo dolgo delujoče mineralno gnojilo ali pa kar dobro ule-

žan kompost z domačega vrta.

Globina sajenja je pri tulipanihpomembnaGloblje posajene čebulice bolje prezimijo, spomladi pa razvi-

jejo bolj čvrsto steblo. Seveda pri tem ne smemo pretiravati

in običajno sadimo tulipane na globino 10-15 cm. Globino

prilagajamo le tipu tal – v lažja jih sadimo nekoliko globlje kot

v težja.

Tudi na razdaljo sajenja moramo paziti. Tulipani bodo vedno

najlepši, če jih bomo posadili v skupine, razdalja med čebuli-

cami v skupini pa naj bo 10 - 15 cm. In koliko naj bo tulipanov

v skupini? Seveda je to odvisno od površine, ki jim jo name-

nimo, vendar pa bo količina vsaj 10 kosov na kvadratni meter

kar primerna. Pri sajenju izberemo različne tipe tulipanov

glede na zgodnost, tako da bomo v njihovem cvetju uživali

vso pomlad.

Kdor nima vrta, lahko tulipane posadi tudi v večje posode ali

lonce, ki jih postavi na balkon ali teraso. Pri tem je pomem-

bno, da izberemo lonec, vzdržljiv tudi v mrazu.

Kaj pa voluhar?Voluhar je gotovo najbolj nadležen škodljivec tulipanov. Po-

gosto se zgodi, da ima skrbno načrtovan cvetlični vrt spo-

mladi precej drugačno podobo, saj voluhar raznese

tulipanove čebulice na različne konce vrta.

TulipaniS sajenjem tulipanov pričnemo jeseni, konec septembra, in jih sadimo vse do prve zmrzali.Pravzaprav so to čebulnice, ki jih lahko sadimo najdlje od vseh spomladi cvetočih. In ničnenavadnega ni, če je čas sajenja podaljšan celo v januar. Za razvoj cveta pa sevedapotrebuje tulipan tudi določeno obdobje hladnega vremena, zato s sajenjem vseeno neodlašamo.

Okrasni vrt

32 www.klubgaia.si

V oktobru ne spreglejte!Za člane kluba Kalia -Tulipani Valentin Gregii

in Darwin, 30 kos

Akcija velja od 4. - 31. 10. 2013

Samo 3,99 EUR


33oktober 2013

Slap BokaŽe s ceste Bovec – Žaga se nam pod ostenjem Kope(1439 m) na jugovzhodnem robu Kaninskega pogorja odpiračudovit pogled na najvišji in najbolj vodnat slap v Sloveniji, ki sečez mogočen prag preliva 106 metrov globoko v trikoten tolmun,iz katerega nato na levi strani naredi še en, 33-metrski skok. SlapBoka sodi med najznamenitejše naravne spomenike Posočja inBovškega, ki je še posebej slikovit v pozni pomladi, ko se zaraditaljenja debelih snežnih plasti na Kaninu prevali v globino tudido sto ton vode v sekundi.

na svojo roko naredili radovedni obiskovalci, ne meneč se za

nevarnost zdrsa, ki na strmem poraščenem pobočju ni ravno

nemogoč. Ko smo se po dobri uri vrnili z razgledišča, smo se

napotili še na drugi konec mostu, kjer se začenja prav tako

markirana in precej strma steza proti močnemu kraškemu iz-

viru potoka Boke, ki se nahaja 385 metrov nad soško strugo

in do katerega smo potrebovali poldrugo uro.

Za nedeljskega izletnika mestoma izpostavljena pot po levem

robu soteske nas je pripeljala pod mogočno steno nad izvi-

rom. Tu med odlomljenimi skalami prihaja na površje največja

količina vode, ki se zbira na rešetasti visokogorski kraški pla-

noti (Kaninsko pogorje spada med območja z največ padavin

v Sloveniji) in katerih del se pretaka tudi po podzemnih poteh

proti jugovzhodu.

Od izvira teče potok kakih šestdeset metrov po nagnjeni po-

lici, na kar se prevali čez prag in dobrih sto metrov niže vreže

globoko sotesko, po kateri se po približno kilometru prebije

do Soče. Kadar pa je njegov pretok največji, se struga močno

razširi, o čemer priča vsepovsod razmetano skalovje in široko

prodišče pod mostom oziroma pred izlivom.

Boris Dolničar

Konec avgusta smo se iz Bovca napotili proti Kobaridu in po

približno petih kilometrih prišli do mostu čez razsežno pro-

dišče potoka Boke, od koder se nam je na desni strani razka-

zovala široka vodna pahljača, ki je padala na dno soteske. V

tem času, predvsem pa po letošnjem daljšem sušnem ob-

dobju količina pretoka sicer ni bila tako velika kot konec maja

ali v začetku junija oziroma po dolgotrajnejšem deževju, ko

vsako sekundo čez dolomitni prag pade sto kubičnih metrov

vode, ob čemer ustvarja močno bobnenje, sam slap pa je ovit

v meglen pršec. Vendarle pa je tudi poletna podoba slapa

Boka prav veličastna, saj se iz doline zdi, kakor da pod navpi-

čno steno iz nekakšnega ogromnega zajetja neustavljivo

bruha voda in ustvarja trideset metrov široko zaveso, ki se po

kakšnih sto metrih izgubi med skalami in v produ.

Močan kraški izvir Enkratna podoba slapa in sproščujoča energija nenehno pre-

livajoče se vode je prišla še bolj do izraza, ko smo na koncu

mostu krenili po markirani poti na desnem bregu proti raz-

gledišču. Steza se po desnem robu soteske vzpenja skozi

nizek gozdiček, ki se na trenutke odpre, tako da ga lahko ob-

čudujemo z nasprotne strani in z zmeraj večje bližine. Vendar

se mu povsem približati ni mogoče, četudi izberemo katerega

od številnih desnih odcepov, ki so jih z glavne, označene poti

Slovenski naravni biseri

Slap Boka.

Šestdesetmetrski potok, preden pade čez prag.

Široko prodišče pred izlivom v Sočo.


Vsak ima svojo podobo o sebi, o tem, »kdo sem in kakšen

sem?« Priznati moramo, da je dober občutek samozado-

voljstva zelo pomemben za naše duševno, telesno in socialno

zdravje! Nezadovoljni so predvsem tisti, ki se brez posebnih

vzrokov »ne počutijo dovolj dobri

ali se čutijo celo manj vredne.

Nezadovoljni ljudje so pogosto

pretirano vznemirljivi, do drugih

nestrpni, nobena stvar jim ni po

volji. Težko vzpostavljajo tudi

odnose z drugimi ljudmi.

Dandanes smo zelo skopi s po-

hvalami. To se dogaja že v

otroštvu. Otroke predvsem

grajamo, jih opozarjamo,

brezkompromisno zahtevamo

zgolj uspešnost, namesto da

bi jih že za majhen uspeh po-

hvalili in spodbudili. Če je

nekdo samo grajan, začne

verjeti, da je zares nes-

posoben in tako postane

nezadovoljen s seboj.

Kar pogosto sem slišala

odrasle, kako se pritožu-

jejo, da v službi kljub us-

pešnosti nikoli niso

pohvaljeni. Saj je v vsakem

človeku tudi nekaj dobrega. Pohvala bi jim dvignila samoza-

vest in še povečala njihovo uspešnost.

Razumljivo, da v življenju ne moremo biti vedno le pohvaljeni

in povsem uspešni. Mnoge to zelo prizadene, močne oseb-

nosti pa lahko spodbudi k še večji uspešnosti in samozado-

voljstvu.

Seveda pa je med nami tudi kar precej takih, ki so s seboj, s

svojim ravnanjem pretirano

samozadovoljni in zato nekritični,

netolerantni in samosvoji. To so

negativne osebnostne poteze.

Pogosto so tem ljudem tuje vred-

note, kot so sočustvovanje, strp-

nost.

Nove raziskave pa potrjujejo, da

lahko zadovoljstvo s samim seboj

izboljšamo in tudi stabiliziramo.

Več preberite v oktobrski številki

Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu.V devetintridesetih letih je postala za -nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in po telefonuod govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področjadelovnega prava, socialne varnosti,

zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemurmoramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako patudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijetenter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjkaniti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko karticolahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajorazlične popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD

pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.

Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

»Sem zadovoljen s seboj?«Samopodoba je posameznikovo doživljanje samega sebe. Psihoterapevti svetujejo, da sidopovedujemo: »Sem dragocen, ker sem. Vreden sem preprosto zato, ker živim.«

Revija Vzajemnost predstavlja


Pobirali smo jabolka sorte idared in jo-

nagold. Nik, kot najstarejši, je jabolka

pobiral z lestve, Mia jih je trgala s spod-

njih vej, Tian pa jih je skrbno zlagal v za-

bojčke. Pobrali smo 5 zabojčkov, skupaj

25 kg, 4 polne lepih in sočnih, ter enega

v katerem so se znašla jabolka, ki so si

jih za malico privoščili ptiči, pa tisti v ka-

terih so si dom izvrtali črvi in nenazad-

nje tista, ki so po malem začela gniti.

Ta zabojček bomo porabili najprej, in

sicer tako, da bomo jabolka uporabili za

sveže stisnjeni sok v sokovniku, ki ga po-

navadi kombiniramo še z drugim sad-

jem in zelenjavo (ko smo delali sok –na

sliki- smo uporabili jabolka, rdečo peso,

slive, grozdje, špinačo, bučko in korenje-

vitaminska bomba). Skuhali bomo kom-

pot, ki mu dodamo še kakšno slivo ali

grozdne jagode ali pa spekli kakšno sla-

stno sladico kot je jabolčna pita. Uži-

vamo tudi v obiranju stročnic ter

kasneje v pripravi za kuhanje in shranje-

vanje. Seveda bomo sadje in vrtnine gri-

zli tudi sveže, saj so taki najboljši za raz-

voj krepkih zobkov in pa predvsem za-

radi vitaminov, ki nam bodo v teh

jesenskih in zimskih dneh še kako prišli

prav!

članica Tina Flerin Cankar

Delamo z veseljemV mesecu septembru (21. 9. 2013) smo z otroki na domačem vrtu v Kamniku obiralijabolka. Nik, Tian in Mia so pridno sodelovali pri delu.

Mladi vrtnar

35oktober 2013



točem otoku Madeira ter kupi sadiko preko tujih ponud-

nikov na internetnih straneh.

Uporabna vrednostKer kigelija v presni obliki vsebuje strupene spojine,

uporabljajo njene dele rastlin v farmaciji za izdelavo koz-

metičnih preparatov. Strup odstranijo s pomočjo praže-

nja in sušenja semen ter fermentacijo rastlinskih delov.

Zanimivo je, da vrači v Afriki uporabljajo dele rastlin proti

kačjem ugrizu, sifilisu,… izdelujejo tudi alkoholne pijače. V času

pomanjkanja hrane na črni celini so semena žgali ter uživali.

Drevo se uporablja kot bonsai vzgoja, proti eroziji tal v parkih to-

plejših predelov sveta in v savani za široko senco v vroči sončni

pripeki.

PosebnostV Keniji imajo običaj, ko izgubijo svojo drago osebo, da plod za-

kopljejo globoko v zemljo. S tem naj bi se duša umrlega v miru

poslovila od svojih bližnjih.V državi Malavi (skoraj izumrla vrsta)

so jo zaščitili, ker so v prejšnjih stoletjih njen les uporabljali za iz-

delavo lesenih kanujev. Ker drevo sadijo ob parkiriščih in spre-

hajalnih poteh, lahko njegovi plodovi poškodujejo pločevino ali

mimoidočega sprehajalca.

Dejan Udovč

Afriška kigelija - drevo umrlih dušPo svetu poznamo kar nekaj svetih rastlin in med te spada tudi afriška kigelija Kigeliaafricana, ki spada v družino Bignoniaceae – trobentovke. V daljnih krajih sveta jo tudirazlično poimenujejo Sausage tree, Cucumber tree (ang.), Mbungati, Mwegea (afriškedežele) ter The father of kit bags (arabski svet).

Kigelija je drevo, ki je razširjeno v trop-

skem predelu sveta (ČAD, JAR, Namibija,

parki Madeire,…), kjer ga sadijo zaradi

posebnih oblik cvetov, plodov in kro-

šenj. V višino zraste 3-20 m in ima široko

krošnjo dežnikaste oblike. Lubje je sivo-

rjavo, gladko in na starejših rastlinah po-

časi odstopa. V notranjosti je les svetlo

rjav do rumenkast, nerazdeljen in ni na-

gnjen k pokanju (uporaben za izdelova-

nje kanujev, pohištva, ograj za vrtove). V

sušnem obdobju izgubi vso svojo listno

maso, v primeru padavin pa drevo

ostane zimzeleno skozi vse leto. Liste

ima nasprotno

razporejeno v

spiralah, dol-

žine 30-50 cm

(deljeno ovalno)

in 6-20 cm ši-

roko. Cvetove,

velikosti 10 cm

ima razporejene

v latih, v obliki

zvona (oranžno-

rdečkaste ali

škrlatno rdeče

barve z rume-

nimi žilami), kas-

neje pa plodovi visijo z vej na dolgih, prožnih steblih (2-6 m).

Cvetovi oddajajo neprijeten vonj samo v večernih urah, s tem

pa privabljajo nočne opraševalce, kot so netopirji in nočne

vešče na posebno gostijo okusnega nektarja in cvetnega

prahu. Plodovi so lesene klobase (30-100 cm dolge in 18 cm

široke), sam plod pa tehta 5-10 kg in visi na dolgih vrveh v

obliki pecljev. Meso sadeža je vlaknato in sočno, s številnimi

semeni, ki so hrana pavijanom, slonom, žirafam,… rastlino pa

potem raznašajo preko svojih iztrebkov po naravi.

Razmnoževanje in rastni pogoji (gojenje)Rastlino za okras kot posodovko razmnožujemo v toplejših me-

secih leta s semeni in potaknjenci v dobro pripravljeno bio plan-

tella start zemljo za setev in pikiranje. Pri nas se kigelija najbližje

vidi v londonskem botaničnem vrtu Kew gardens, na večno cve-

37oktober 2013

Ali poznate?


Koledar del

38 www.klubgaia.si

Sobne rastlinePozimi cvetoče sobne rastline, kot so: ciklama, vijolica, flamingovec in

božični kaktus prestavimo na svetlo mesto. Enkrat tedensko jih pognojimo z

gnojilom v obliki šumeče table plantella tabs. Ena tableta zadošča za liter

vode.

V centralno ogrevanih prostorih listnate rastline pršimo po listih, jih

postavimo v skupine ali ob sobni vodomet, da bodo imele boljšo

mikroklimo in večjo zračno vlažnost.

Zalivanje v pozni jeseni nekoliko zmanjšamo.

Ob prvem pojavu uši na potaknjencih ukrepamo s pripravkom bio plantella

flora kenyatox verde, ki je že pripravljen za uporabo.

Zelenjavni vrtV oktobru še zadnjič premečemo kompostni kup in dodamo organsko

gnojilo z velikim številom mikroorganizmov biogrena.

Za gnojenje uporabimo kakovostna organska gnojila plantella organik ali

biogrena, ki sta ustrezno tehnološko obdelana in ne vsebujeta plevelov.

Na manjših gredicah v vrtu uporabimo bio plantella nutrivit univerzal 3 kg,

ki zadošča za 10 m2 površine.

Zemljo izboljšamo tudi z dodajanjem kamninske moke plantella biovit.

Če tla jeseni apnimo s sredstvom za razkisanje tal plantella kalcivit z

organskimi gnojili gnojimo spomladi.

Na obdelane gredice lahko do sredine oktobra posejemo ozimna žita, ki so

namenjena zelenemu gnojenju.

Z zimsko kopreno pred zmrzaljo zavarujemo jesenski posevek špinače,

motovilca in zimske solate.

Radič za siljenje izkopljemo, ga porežemo na 3 cm in ga silimo v temni kleti

pri temperaturi od 10 do 12 stopinj. Korenine pokončno vlagamo v žaganje

ali mivko.

V oktobru še lahko sadimo česen in čebulo.

Gredice, na katerih rastejo zimske solate, brokoli, brstični ohrovt in druge

prezimne vrtnine, okopljemo ter tla pokrijemo z zastirko.

Dišavnice v vrtu, ki so se čez leto bujno razrasle, izkopljemo, jih razdelimo in

na novo posadimo. Za boljše vraščanje v sadilno jamo dodamo plantella

univerzalno vrtno zemljo.

Krompir, ki ga hranimo v kleteh in shrambah, potresemo s pripravkom

vivera neo stop (100 g /100 kg krompirja), da preprečimo njegovo klitje.

Za zatiranje voluharja v vrtovih, sadovnjakih, na zelenicah in travnikih

uporabimo dimno patrono vivera kemocid.

Po

da

tki s

o v

zeti

z d

ovo

ljen

jem

av

tori

ce iz

Se

tve

ne

ga

ko

led

arj

a M

ari

e T

hu

n z

a le

to 2

01

3, k

i ga

v S

love

niji

izd

aja

v n

esk

rajš

an

i ob

liki Z

alo

žba

Ajd

a, t

el.:

01

/75

4 0

7 4

3.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

OktoberT 15S 16Č 17P 18S �

N 20P 21T 22S 23Č 24P 25S 26N �

P 28T 29S 30Č 31

NovemberP 1S 2N 3P 4T 5S 6Č 7P 8S 9N �

P 11T 12S 13Č 14P 15S 16N 17P 18T 19S 20Č 21P 22S 23N 24P �

T 26S 27Č 28P 29S 30

DecemberN 1P 2T �

S 4Č 5P 6S 7N 8P �

T 10

od 12.00do 11.00

od 13.00do 12.00

od 16.00do 15.00

od 14.00do 13.00

od 12.00do 11.00

od 11.00do 10.00

od 14.00do 13.00

od 10.00do 9.00

od 13.00

od 13.00 do 14.00do 12.00

od 10.00

do 9.00

do 16.00

SadovnjakKonec meseca oktobra in v novembru sadimo sadno drevje in jagodičevje.

Debla do prvih vej premažemo z zaščitnim premazom bio plantella protekt, ki

prepreči morebitno pozebo in prezimovanje škodljivcev.

Ko polovica listja odpade, sadna drevesa poškropimo s pripravkom vivera

cuprablau-z, (80 g/10 l vode) da preprečimo razvoj različnih bolezni.


Vrtna trataKo prične odpadati listje z dreves, odpadlo listje

odstranjujemo vsaj enkrat tedensko, ker listje s

senčenjem onemogoča fotosintezo, zato trata obledi in

postane krhka.

Mah uničujemo s specialnim sredstvom plantella proti

mahu (10 kg na 100 m2), ki poleg sredstva za

odstranjevanje mahu in gnojila, vsebuje še kremenčev

pesek za rahljanje tal.

Za jesensko gnojenje trate je najbolje uporabiti posebno

prilagojeno plantella specialno

gnojilo za jesensko gnojenje

trate. Tako povečamo njeno

odpornost na nizke zimske

temperature.

Ob koncu rasti travo še zadnjič

pokosimo, vendar nekoliko

više kot običajno (okrog 5 cm).

Okenske in balkonske rastlineŠe vedno lahko oblikujemo jesensko zasaditev in v korita

posadimo rese, mačehe in hebe, ki jih kombiniramo s

prezimnimi trajnicami.

Jesenske lepotice sadimo v visoko kakovostno 5-

komponentno zemljo plantella balkonia, kisloljubne

rastline, kot so: rododendron, azaleja, skimija in gaulterija

pa v plantella specialno zemljo za rododendrone.

Sedaj je res zadnji čas, da balkonske rastline prestavimo v

prezimovališče, kjer naj bo temperatura med 8 in 10 °C.

Nageljne prenesemo v hladno, neogrevano sobo

nekoliko kasneje, ko temperatura pade na - 6 do -7 °C.

Če je prostor za prezimovanje hladen in ima dokaj visoko

zračno vlago, rastline prej poškropimo z vivera switch (10

g/10 l vode/100m²), da preprečimo pojav sive plesni.

Ko jih prestavimo v prostor za prezimovanje, jih še

zalijemo s pripravkom vivera proplant (15 ml na 1 l

vode/m2), ki preprečuje pojav koreninske gnilobe, zaradi

katere rastline v prezimovališču zelo pogosto propadejo.

Zalivamo poredko, enkrat do dvakrat na mesec, ali ga

prilagodimo posamezni rastlini.

Največ enkrat na mesec jih dognojujemo z visoko

kakovostnim tekočim

gnojilom plantella cvet, ki

je obogaten z

morskimi algami

in 11 vitamini.

Tako bodo

rastline pomlad

pričakale v

dobrem stanju.

Okrasni vrtPripravo gredice na grobu si

olajšamo, če za sajenje uporabimo

kakovostno planella zemljo za

grobove, posajene gredice pa

okrasimo s plantella borovim

lubjem.

Pred mrazom si zagotovimo

zadostno količino smrekovih vej,

praproti in listja za pokrivanje

občutljivih ali na novo posajenih

rastlin.

Če je november suh, še sadimo

listopadne grmovnice in drevesa, v

sadilno jamo dodamo organsko

gnojilo v obliki pelet plantella

organik, ki jo zmešamo s plantella

specialno zemljo za okrasne rastline.

Iz zemlje poberemo gomolje dalij,

gladiol, kan in tistih čebulnic, ki ne

prezimijo na prostem

V drugi polovici oktobra je zadnji

čas za sajenje: narcis, hijacint,

žafranov, medtem ko lahko tulipane

sadimo še v novembru oziroma vse

do takrat, ko zemlja ni zmrznjena.

Čebulice pred sajenjem za 15-20

minut razkužite v raztopini pripravka vivera proplant. (30 ml

na 10 L vode).

V celinskem delu Slovenije lovorje in rožmarine v cvetličnih

loncih prenesemo v zračne in svetle prostore, kjer ne

zmrzuje ali jih primerno zaščitimo.

Če je jesen sušna, je treba zalivati zimzelene rastline.

Starejše grme vrtnic okopljemo, ogrnemo z zemljo, okrog

njih nasujemo listje, plantella borovo dekorativno lubje in

jih zaščitimo s smrekovimi vejami. Konec oktobra je idealen

čas za sajenje novih vrtnic.

Posodovke (citrusi, oleander, datura,…) še pred prvimi

slanami premaknemo v svetel in hladen prostor s

temperaturo med 5 in 15 °C.

Vinska trtaVinograd jeseni pognojimo s polovičnim odmerkom

organskega gnojila v obliki pelet plantella organik. Jeseni

dodamo 5 kg/100 m2, preostalo polovico 5 kg pa dodamo v

spomladanskem času.

Prvi pretok mladega vina opravimo po enem do treh tednih

po trgatvi, tako vina obdržijo svežino, prijetno kislino in

čistost v vonju in okusu. Ob pretoku vino tudi primerno

žveplamo.

�

oktober 2013 39



Documents

Gain eko vrt na prehodu v jesen Učinkovita in pravočasna