1

GabiGabiGabiKarmen Jeni~

TISK_Gabi.indd 1 25.1.2010 15:30:43

ANGOLA

AVTORICA Karmen Jeni~

NASLOV Gabi FOTOGRAFIJE Team B, Hieronim Belak

OBLIKOVANJE

IN PRELOM Marko Suhoveršnik IZDALA Založba Salve d. o. o. Ljubljana TISK Tiskarna Utrip Brežice d. o. o., januar 2010 NAKLADA 500 izvodov

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-93-32

JENIČ, Karmen Gabi / Karmen Jenič ; [fotografi je Team B, Hieronim Belak]. - Ljubljana : Salve, 2010

ISBN 978-961-211-523-4

249575424

TISK_Gabi.indd 2 25.1.2010 15:30:44

ANGOLA

Bilo je na drugem koncu sveta. Fantku, ki se je bos sprehajal po ulicah Benguele, je bilo ime Gabi. Oblečen je bil v modre hlače, ki so bile na desnem kolenu raztrgane. Na sebi je imel umazano zeleno majico. Njegove roke so bile črne, obraz prav tako. Gabi je namreč črn kot najbolj črna noč ali kot najbolj črna mačka v mestu. Ne živi namreč v Sloveniji ali pa v Italiji … Gabi sploh ne živi blizu. Je namreč Afričan in Benguela je mesto v državi z imenom Angola.

Nekega julijskega dne je torej Gabi hodil bos po svoji vasi. Takšne vasi še niste videli! Ljudje živijo v malih kolibah ali pa v hišah iz kamna, med hišicami se sprehajajo prašički črne barve, tako kot se pri nas sprehajajo muce ali kužki.

3

TISK_Gabi.indd 3 25.1.2010 15:30:45

ANGOLA

4 4 4 4 4 4 4

”Dober dan, Gabi! Kam si pa ti namenjen?« ga je vprašala deklica Dominga, ki ga je srečala na cesti. »Nikamor, hodim gor pa dol po ulici. Nikogar ni doma, pa se malce potepam.«»Daj, pojdi z menoj!« mu je odgovorila Dominga.»Kam pa ti greš?«»Imam nove prijatelje! Skupaj se igramo. Daj pridi.«»Nove prijatelje imaš? Jaz pa nimam nikogar …«»Pridi z menoj. Moji novi prijatelji ti bodo gotovo všeč! In postali bodo tudi tvoji prijatelji!« Gabi in Dominga sta skupaj odšla do velike ograje, pred katero je že kar mrgolelo otrok. Bilo jih je okrog sto dvajset! Stali so ob vratih in vsi so nekaj čakali.»Kaj pa čakamo?« je vprašal Gabi Domingo. »Čakamo, da pridejo naši prijatelji.« Gabi je radovedno čakal in stegoval glavo. Le kakšni so ti novi prijatelji, da jih vsi tako nestrpno pričakujejo.

TISK_Gabi.indd 4 25.1.2010 15:30:45

ANGOLA

5 5 5 5 5 5

Mogoče imajo pa veliko denarja in zelo lepe obleke in avtomobile, pa zlate ure in verižice; najbrž živijo v tistih lepih palačah ob obali, pred hišo pa imajo zasajene najlepše palme.

Gabi namre~ vsega tega ni imel, imel je le raztrgane hlače in eno umazano majico. Včasih je šel peš skupaj s svojo mamo na tržnico. Na glavi je nesel posodo, polno zelenjave, za katero so upali, da jo bo mama lahko prodala in bo zaslužila za kruh. In ko sta z mamo tako hodila proti tržnici, je videl kakšne ogromne hiše in avtomobile. Gabija je vedno zanimalo, kdo prebiva v tistih hišah. V bistvu ni nikoli vedel, kako sploh izgleda, da si doma v veliki hiši, da imaš svojo posteljo in televizijo … Gabi vsega tega ni poznal. Hmmm … Mogoče so pa v teh palačah doma ti prijatelji, ki jih vsi tako željno pričakujejo.

TISK_Gabi.indd 5 25.1.2010 15:30:47

ANGOLA

6 6 6 6 6 6 6

Gabi je bil skoraj prepri~an v to. »Prihajajo,« je zaklicala ena deklica in navdušeno zaploskala.In nato so prišli … štirje posebni ljudje. Sploh niso bili črni. Imeli so belo polt. Kako so bili smešni! Gabi jih je samo začudeno gledal. In kakšne čudne lase imajo. Tisti malo večji fant ima rjave, vmes pa še kar neke sive; da sploh ne bi izgubljali besed o tisti punci, ki ima čisto kratke lase. Gabi je sicer že videl kakšne starejše ljudi, ki so bili beli. Vendar še nikoli ne tako od blizu … In bili so čisto preprosti, brez zlatih ur in nakita, v čisto navadnih hlačah …»Gabi, pridi že,« ga je dregnila Dominga. »Se boš premaknil?«

Fant je skoraj izgubil sapo, ko je videl, kako je Dominga stekla naravnost v naročje ene od tistih belih deklet. Ja, ta je pa res dobra!Našemu črnčku pa se je približal beli fant in mu rekel: »Kako ti je ime?«»Gabi.«»Kako si, Gabi?«Gabi ga je gledal najprej malce prestrašeno. Ni vedel, če mu lahko zaupa. Toda ta fant je bil prijazen in tako lepo ga je gledal. Je pa res, da je govoril malo čudno;

TISK_Gabi.indd 6 25.1.2010 15:30:47

ANGOLA

7 7 7 7 7 7

portugalski jezik, ki ga je znal Gabi, belemu fantu ni bil zelo domač.»Dobro sem,« mu je odgovoril.»Bi rad naredil rožico iz papirja?« je rekel beli fant.Gabiju so se kar razširile oči.»Jaaaaaa, rožico!«Gabi je sledil ostalim otrokom, ki so se postavili v krog. Gledal je, kako je eno od belih deklet vzelo v roke kitaro in začelo igrati … potem pa še peti.

TISK_Gabi.indd 7 25.1.2010 15:30:48

ANGOLA

8 8 8 8 8 8 8

Tako smešnih besed Gabi pa res še ni slišal.»Naše veselje ne bo se končalo,ne bo se končalo in se ne konča.« Gabiju se sanjalo ni, kaj tisto belo bitje s kitaro v roki prepeva. Kakšen čuden jezik. Portugalščina je gotovo veliko bolj razumljiva in veliko lažja kot tole. In sedaj so ti beli ljudje še rekli, naj ponavljamo za njimi besedilo? Kako smešno!

Gabi bi si kmalu zlomil jezik, ko je ponavljal tiste čudne besede. Toda čez nekaj časa se je le naučil tista dva stavka in je ves navdušen prepeval.Potem so se otroci posedli in vsak je dobil v roke eno risbico, ki so jo lahko pobarvali. Beli prijatelji pa so hodili malo naokoli in delili barvice ter pomagali barvati. Belo dekle dolgih las je pristopilo k njemu.»Kako ti je ime?« se je Gabi končno ojunačil.»Špela,« je odgovorilo dekle.»Kako?« je zmajal z glavo Gabi. »Špila?« Belo dekle se je glasno zasmejalo in tudi naš junak je pokazal svoje snežno bele zobe. Kakšna čudna imena imajo ti ljudje. »Kje si pa doma?« je zanimalo Gabija.»V Sloveniji,« je rekla Špela. »Veš, Gabi, to je zelo zelo daleč, to ni v Afriki.«

TISK_Gabi.indd 8 25.1.2010 15:30:48

ANGOLA

9 9 9 9 9 9

TISK_Gabi.indd 9 25.1.2010 15:30:49

ANGOLA

10 10 10 10 10 10 10

Gabi je zmajal z glavo. Ni v Afriki? To mora biti pa res daleč! Naš mali črni deček se je v družbi novih prijateljev počutil čedalje bolje. Na koncu je že kar zlezel v naročje tistega dekleta, ki je prej igralo kitaro in govorilo tako čudne besede, ob katerih se je lomil jezik. »A si ti tudi Špila?« je vprašal.»Ne, jaz pa nisem Špela,« je odgovorilo tisto dekle s kratkimi lasmi. »Kaj pa si?« je zanimalo Gabija.»Jaz sem pa Karmen.«Gabi je prijel dlan svoje nove prijateljice in jo začudeno gledal.»A ti tudi nisi iz Afrike?«»Tudi ne.«»Zakaj imaš pa bele roke?«

Tega Gabi ni mogel razumeti. Gledal je in gledal v tiste roke in nič mu ni bilo jasno. Njegove roke so bile na zunanji strani črne kot noč, na notranji pa so bile svetlejše, rjavkaste. Karmen in Špila pa sta imeli obe bele roke in vsepovsod iste barve. Gabiju je bilo to prav smešno. Temeljito si je ogledal celo roko od komolcev navzdol, nato pa še svojo in ni mogel skriti svojih belih zob, ki so razodevale, da se zabava v novi družbi.

TISK_Gabi.indd 10 25.1.2010 15:30:49

ANGOLA

11 11 11 11 11 11

»No, Gabi, a boš kaj pobarval?« je pristopil k njemu tisti fant, ki ga je najprej pozdravil. »Poglej, lahko pobarvaš obraz,« je nadaljeval in mu pod nos molil rumeno barvico.

Gabi je bil zbegan. Ta fant mu je hotel povedati, naj pobarva obraz. Dobro, to niti ni tako zelo težko. Ampak … zakaj mu pa potem ponuja rumeno barvico?Ja, kako naj vendar on, Gabi, ki je že od rojstva črn kot najbolj črn pujsek v Bengueli, barva z rumeno barvico obraze ljudi? »Mogoče se je tale fant zmotil,« si je mislil Gabi, odrinil stran rumeno barvico in vzel temno rjavo. »Ja, takole bo bolje … to je pa že bolj podobno človeku,« je bil Gabi zadovoljen.Deček že dolgo časa ni tako užival. Zanimalo ga

TISK_Gabi.indd 11 25.1.2010 15:30:50

ANGOLA

12 12 12 12 12 12 12

je le, kaj je z rožico, ki mu jo je obljubljal tisti beli fant že na začetku. Ostali otroci so ga klicali Marko. Koliko čudnih imen si je moral Gabi zapomniti v trenutku. Njegovi prijatelji so se namreč imenovali Jamba, Ezekiel, Dominga, Camillo … Tukaj pa je ena Karmen, Marko in Špila ter … Mateja. To je bilo še eno belo dekle, ki jo je Gabi spoznal. Bil je že ves utrujen od

TISK_Gabi.indd 12 25.1.2010 15:30:51

ANGOLA

13 13 13 13 13 13

vsega novega, kar je danes videl in slišal. Toda bil je neizmerno vesel. Marko je namreč prišel in mu dal v roko neko čudno zadevo.»No, primi škarje,« je rekel.

Gabi je samo gledal. Še nikoli ni v rokah držal škarij. Kako se pa sploh to prime?? Nerodno je vzel in vtaknil svoje prste v dve luknji. Nato je skušal nekaj odrezati, pa mu ni šlo. Rezljal je in rezljal in mali koščki papirja so padali naokrog. »Najbolje bo, da se prestavim kar h košu za smeti,« se je odločil.

Marko, [pela, Karmen in Mateja so mu pomagali narediti lepo rožico. Gabi je bil tako vesel, da je kar poskakoval. V roke je vzel kitaro, ki jo je prej Karmen odložila, in čeprav ni znal, je kar nekaj brenkal po strunah. Vmes pa je razmišljal … Koliko novega se je zgodilo danes! Zopet je stekel nazaj k svojim prijateljem. Marsikaj ga je še zanimalo. »A ti tudi živiš v taki hiši kot jaz?« je vprašal Špelo.»Ne, večja je,« je odgovorila bela deklica in Gabi je videl, da ji je neprijetno.»A si se že kdaj peljala v avtomobilu,« je nadaljeval Gabi s spraševanjem in gledal Matejo.

TISK_Gabi.indd 13 25.1.2010 15:30:51

ANGOLA

14 14 14 14 14 14 14

»Seveda, Gabi, kadar sem v svojem mestu, se pogosto peljem z avtomobilom.«»A ti tudi na glavah nosiš vsak dan vodo?« je vprašal Gabi Karmen.»Ne, pri nas odpremo pipo in iz nje priteče voda.«Gabi je gledal z odprtimi usti. V veliki hiši živijo, pa avtomobile imajo, pa voda jim iz pipe teče. Toda nečesa črni deček ni razumel.»Zakaj ste prišli od tako daleč k nam? Zakaj niste ostali doma, kjer živite tako lepo. Tukaj pa smo umazani, raztrgani, hodimo bosi in peš, živimo v majhnih hiškah,

TISK_Gabi.indd 14 25.1.2010 15:30:52

ANGOLA

15 15 15 15 15 15

vodo si kupujemo … Mar ni v Evropi bolj prijetno?« Marko, Karmen, Špela in Mateja so se spogledali.»Gabi, si bil danes vesel?«Gabi je skočil Marku v naročje.»Ja, že dolgo, dolgo nisem bil tako srečen. Igrali ste se z mano, risali smo skupaj in izdelovali rožice. Tako sem vesel.«»Vidiš, Gabi, prišli smo zaradi tega. Za nekaj časa smo se odpovedali avtomobilom, pa topli vodi in še marsičemu, kar imamo doma. Prišli smo, ker smo ti želeli polepšati dan.«

Gabi se je nasmehnil. Bil je zelo srečen. Dominga je imela prav – to so bili najboljši prijatelji! Kako lepo jih je bilo spoznati!

TISK_Gabi.indd 15 25.1.2010 15:30:52

ANGOLA

ISBN 978-961-211-523-4

TISK_Gabi.indd 16 25.1.2010 15:31:31

ANGOLA