OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA januar 2021 – 253

Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

Foto

: Nin

a Br

umec

• pod keramiko • pod laminati, parketi • uporaba inteligentnih termostatov

PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJAPoslovna cona Komenda

OGREVAM.SI45let ELEKTRIČNO TALNOOGREVANJE

tel.01 834 15 83blaz@egro.si

Kuhamo s ščepcem

MengešDomžaleKamnikTrzinČrnučeBežigradljubezni in domišljije.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

ai15790823807_Naslovnica.pdf 1 15/01/2020 10:59������������� �

���������������� �

�����������

�������������������������������� ������­������������ ����­������������������������������������������

��������������� ����������

� � ���� �� �� ����������� �����

| www.selitveni-servis.pro

SELITVE MONTAŽE PREVOZI

info@proevent.si01 300 32 18

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

proevent_selitveni_oglas_85x28mm_modre novice.pdf 1 27.10.2020 9:59:51

~TUDI PREKO SPLETA~

www.hubat.si

080 22 36080 22 36

Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat!

BREZPLAČNA DOSTAVA KURILNEGA OLJABREZPLAČNA DOSTAVA KURILNEGA OLJA

pri plačilu z gotovino. Možnost plačila tudi na obroke. po GORENJSKI in OSREDNJI SLOVENIJI

Andrej Dornik s.p., Šubljeva 32, 1234 MengešTel. 041/849-265, www.okna-dornik.si

Naročnik oglasa: Klara Sršen s.p.

Nudimo razrez cistern za kurilno olje

T 040-872-078

Modre novice2 OGLAS

www.mestnelekarne.si

“ Temelj vsake sreče je zdravje — za trdne temelje pa potrebujemo veliko gibanja, zdrave hrane in dobrega lekarnarja.Tina Kladnik, mag. farm.,Lekarna Mengeš

Lekarna LitijaTrg svobode 1, 1270 LitijaT: (01) 777 02 36

Lekarna Nova LitijaPartizanska pot 8, 1270 LitijaT: (01) 777 02 41

Lekarna MengešZoranina 3, 1234 MengešT: (01) 777 02 25

Lekarna Novi trgNovi trg 26, 1240 KamnikT: (01) 777 02 22

Lekarna RadomljeCesta borcev 5/a, 1235 RadomljeT: (01) 777 02 31

Lekarna MoravčeTrg svobode 2, 1251 MoravčeT: (01) 777 02 45

Lekarna DuplicaJakopičeva 21, 1241 KamnikT: (01) 777 02 56

Dežurne lekarne od 1. 1. do 31. 12. 2021:Lekarna Kamnik, Šutna 7, 1240 Kamnik, T: (01) 777 0 188 | sob, ned in prazniki: 17.00 – 20.00Lekarna Domžale, Ljubljanska 72, 1230 Domžale, T: (01) 777 0 253 | ned in prazniki: 9.00 – 12.00Lekarna Nova Litija, Partizanska pot 8b, 1270 Litija, T: (01) 777 02 41 | ned in prazniki: 9.00 – 12.00

januar 2021 3UVODNIK · KAZALO

MATEJA ŠTRAJHAR, GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA

Na Dobrodelnem pohodu na Sv. Primož, ki ga s pomočjo podpornikov organizira naša revija, vsako leto stopim pred mikro-fon in povem pet stavkov. Vsakič bolj kot ne podobnih. In tudi zelo hvaležnih, saj ozna-nim znesek, ki ga s pomočjo pohodnic in po-hodnikov zberemo za dobrodelne namene. Kaj bi šlo lahko narobe pri petih stavkih, ki zaradi zbranih sredstev vsako leto požanjejo navdušenje zbranega občinstva? Skoraj nič. Pa kljub temu nekaj dni pred tem mrzlično ponavljam vse besede, dodajam nove stavke, se igram z nagovori, čeprav vem, da jih bom pozabila v trenutku, ko bom stala pred vse-mi tistimi očmi, telesi, ušesi, čakajočimi na moje besede. Glava se tam na odru Sv. Pri-moža sprazni, telo otrpne in vse besede in stavki tega sveta izginejo. Očitno je zaradi govora v zelo nelagodnem položaju tudi moje telo, kar mi sporoča z nekajdnevnimi prebavnimi motnjami pred samim dogodkom. Veliko sem premišljevala o tem strahu, a rešitve ne naj-dem, preprosto sem se sprijaznila, da tako je. »Bom že izustila tistih pet stavkov,« se prepričujem vsako leto, ob čemer mi potuho daje tudi kolega s teh strani, Matej, ki se na odru počuti kot riba v vodi in je na Sv. Primožu ob meni oz. ob sosednjem mikrofonu. Vem, da me bo rešil, če mi bo voda začela teči v grlo.

Oder ni zame. Še ob neki drugi priložnosti sem bila na njem, ne v glavni vlogi, le stala sem tam in presenečeno ugotavljala, kako moč-ne so luči, ki te osvetljujejo, da ne razločiš niti enega obraza v polni dvorani. Slišiš, čutiš, vidiš pa ne. Kot v grozljivki, le čakala sem, kaj bo skočilo iz teme. Ob vračanju na stol me je prešinilo, da nekateri ljudje v soju žarometov zažarijo kot najbolj svetle zvezde, posrkajo to svetlobo vase, si jo podredijo in postanejo še bolj sijajni; vse ostale pa močna svetloba presvetli, nas prežveči in izpljune, da od nas na odru ostane le zvijajoča se slinasta gmota z bedastim nasmeškom.

Nekateri so ustvarjeni za oder, drugi smo raje pod njim. A brez slednjih ni niti prvih, kajti sijaj tistih na odru je resničen šele, ko doseže nas v temi.

MATEJ PRIMOŽIČ, ZUNANJI SODELAVEC

Na oder gledam z velikim spoštovanjem. Nanj sem večinoma prihajal z zadnje stra-ni, kot nastopajoči, in to nekaj ur pred sa-mim dogodkom, na t. i. tonsko vajo. Pogled na prazne sedeže, do prihajajoče treme, vo-nja aplavza in prazne dvorane, ki je še bolj strah vzbujajoč kot vonj publike in njenega pričakovanja. Obvezen je bil odhod z odra v prazno dvorano in pogled z druge strani – kakšen privilegij! Vse, kar se je ponavadi zgodilo za tem, je bila le še dodana, nepo-zabna izkušnja. In kakšni odri so to (bili): dvorana Stožice (koncert z Gibonnijem in drugimi asi), avditorij v Portorožu, Hala Tivoli, Letno gledališe Studenec, kulturni domovi in športne dvorane od blizu in da-

leč, vključno s kranjsko, kjer sem stal ob velikem Oliverju, obe Uni-onski dvorani, Gallusova dvorana, Slovenska filharmonija, večina Plečnikovih cerkva pri nas, ogromna katedrala v španski Pamploni in italijanskem Ogleju, odri mnogih evropskih mestih in nepozab-ni Royall Albert Hall v Londonu. A od vseh doživetih odrov nisem omenil tistega, ki mi je povzročil največ strahu. Prijateljica je imela mamo v hiši hospic. Prosila me je, če bi ji polepšal zadnje tedne, dni s pesmijo. Mama je bila žal v fazi, ko je bila neodzivna. Ob vstopu v hišo mi je srce razbijalo kot še nikoli. Prišel sem do nje in se skoraj po ... Pritisk, ki sem si ga naložil, je bil tolikšen, da sem bil čisto mehak. Prijel sem jo za roko, jo ogovoril. Ne spomnim se, kaj sem ji rekel, kaj šele, katero pesem sem ji zapel. Spomnim se le, da sem medtem mižal. Ko sem odprl oči, so bili vsi okrog mene popolnoma objokani, mama pa naj bi se vmes odzivala s telesom in na koncu celo nasmehnila. Prepoten, kot bi skočil v reko, sem odšel. Danes vem, da je bila to ena najlepših izkušenj. Kmalu zatem se je mama dokončno poslovila, prijateljica je povedala, da je odšla mirno.

In kateri oder je drugi najbolj strašljiv na moji lestvici? Oder, na katerem sem stal, ko smo izolirali hišo: v eni roki kladivo, pod pazdu-ho kombi plošča, med zobmi dolg žebelj, naslonjen na zid na približ-no šestih metrih nad tlemi. Pa je bil oder varen? Seveda, brez skrbi!

Oder

USPEŠNE ZGODBE

MALI KROG VELIKIH LJUDI

Mali plac za prihodnost je potujoča tržnica, na kateri ne-posredno od slovenskih kme-tov kupuje že več kot 11 tisoč slovenskih družin. Ponudniki se s svojimi pridelki in izdelki ustavljajo tudi v Kamniku in Domžalah.

Str. 8

AKTUALNO

VODNA TERAPIJA LAHKO POMAGA VAŠEMU PSU

Hidroterapija, ki jo v Hepi-Fitu v Trzinu že slabo leto iz-vaja diplomirana veterinarka Tina Pihlar, pomaga hišnim ljubljenčkom ob težavah in pri okrevanju po operaciji.

Str. 10

INTERVJU

ŽIGA ČAMERNIK

S Kamničanom Žigo Ča-mernikom, igralcem, peda-gogom, voditeljem delavnic javnega nastopanja, kritikom in recenzentom, v zadnjem letu pa tudi prostovoljcem Slo-venskega društva Hospic, smo se pogovarjali o minljivosti, smrti in igranju.

Str. 12

ŠPORT

LOVRO NE STRELJA V PRAZNO!

Z zadnjih dveh mladinskih svetovnih prvenstev je domov prinesel dve srebrni in eno bronasto kolajno. Kamničan Lovro Planko je biatlonec, ki hitro teče, natančno strelja in ima najvišje cilje.

Str. 26

Modre novice4 NA KRATKO

Novi brezplačni tečaji v letu 2021 na Izobraževalnem centru Geoss

Kamnik, Domžale – Tudi v letu 2021 na IC Geoss nadaljujejo z

izvajanjem projekta KORAK – Kompetence za razvoj kariere, v

okviru katerega organizirajo različne brezplačne izobraževalne

tečaje. Prednost pri vključevanju imajo starejši od 45 let, zapos-

leni ali brezposelni z največ 5. stopnjo izobrazbo. Če so prosta

mesta, se lahko vključijo tudi mlajše osebe in tiste z višjo stopnjo

izobrazbe.

V letu 2020 je bilo izvedenih pet tečajev, od tega dva jezikovna, dva računalniška in en tečaj s področja mehkih veščin, v katere se je vključilo več kot 50 oseb iz občin osrednjeslovenske regije. Tečaji se izvajajo na sedežu IC Geoss v Litiji, zaradi ukrepov za preprečeva-nje širjenja covida-19 pa so jih začeli izvajati na daljavo. Tako ude-leženci pridobivajo tudi digitalne veščine in izkazalo se je, da tak način izvajanja mnogim še bolj ustreza, saj tečaji potekajo v udobju lastnega doma.

V letošnjem letu pričenjajo z izvedbo novih tečajev, in sicer se od začetka januarja že izvaja tečaj angleščine, v začetku februar-ja pa pričenjajo z izvedbo tečaja Osebna rast in uspeh, za katerega še zbirajo prijave. Obravnavali bodo teme, kot so javno nastopanje za vsakdanjo rabo, orodja pohvale in graje za učinkovitejše medo-sebne odnose, prepričanja, kaj so in kako vplivajo na nas, veščine komuniciranja, postavljanje ciljev in aktiviranje naših potencialov.

Tečaji potekajo dvakrat tedensko v popoldanskih urah, od 17. do 20. ure, skupno 10 srečanj. Obveznost udeležencev v tečaju je 80 % prisotnost. V nadaljevanju leta bodo izvedeni še drugi brezplačni tečaji. Za prijave in več informacij pokličite na 031 737 399 ali pišite na info@ic-geoss.si.

Rekonstrukcija ceste Zgornje Dobeno–Rašica

Mengeš – Zaradi vse večje poseljenosti se promet na Dobenu

vsako leto povečuje, zato Občina Mengeš za zagotavljanje var-

nosti v cestnem prometu in prevoznosti cest vsako leto obnovi

nekaj bolj dotrajanih odsekov cest. Najprej je bilo razširjeno in

sanirano cestišče v spodnjem, ravninskem delu, nato je bila ure-

jena preglednost na najbolj nevarnih odsekih, sedaj pa se posto-

pno urejajo posamezne ceste na Spodnjem in Zgornjem Dobenu.

V dogovoru z Vaškim odborom Dobeno je občina konec lanske-

ga leta pristopila k sanaciji cestišča Zgornje Dobeno–Rašica.

Občina Mengeš je novembra 2020 po izboru najugodnejšega izvajalca (podjetje KPL d.o.o.) na javnem razpisu pričela s 1. fazo rekonstrukcije ceste Zg. Dobeno–Rašica. »Gre za zahteven odsek, saj je na celotnem odseku potreben izkop trde kamenine oziroma uporaba pnevmatskega kladiva za razbijanje skal. V sklopu re-konstrukcije bo urejena tudi javna razsvetljava, podporni zid in odbojna ograja na strmejšem delu ter celostna ureditev odvajanja meteorne vode,« so sporočili z mengeške občinske uprave.

Vlak tudi ob sobotah

Kamnik, Domžale, Trzin – Od sredine decembra vlak iz Ka-

mnika do Ljubljane oziroma obratno vozi tudi ob sobotah, kar

je poleg novih vlakov dobrodošla novost.

Vlak ob sobotah vozi v Ljubljano sedemkrat, in sicer ob 4.58, 5.50, 8.18, 10.18, 12.18, 14.18 in 16.18 s postaje Kamnik Graben, medtem ko se iz Ljubljane proti Kamniku odpravi petkrat dnev-no, in sicer ob 7.27, 9.15, 11.15, 13.15, 15.15. Natančen vozni red je na voljo na spletni strani Slovenskih železnic.

Pester spletni program Doma kulture KamnikKamnik – V Domu kulture Kamnik že nekaj časa potekajo raz-

lične jutranje telovadbe ter ostale dejavnosti, ki jih izvajajo raz-

lična kamniška društva, klubi ter nevladne organizacije, in jih

lahko spremljate na YouTube kanalu Doma kulture Kamnik in

facebook kanalih posameznih društev.

Jutranje telovadbe spadajo v sklop dejavnosti Doma kulture Kamnik v času boja proti koronavirusu. »Osnovni namen jut-ranjih telovadb in podobnih dejavnosti je, da znotraj omejitev društva še vedno izvajajo del svojih dejavnosti, prav tako pa tudi Dom kulture Kamnik. Spomnimo, da je ena od osnovnih dejavnosti kamniškega centra kulture tudi skrb za delovanje in prepoznavnost kamniških nevladnih organizacij,« pravijo na Za-vodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, pod okrilje katere-ga sodi tudi kamniški dom kulture. Tako se ob torkih ob 9. uri lahko udeležite performativne jutranje telovadbe s Plesnim klu-bom Šinšin, ob petkih (prav tako ob 9. uri) pa se lahko prebudite s Plesnim jutrom s KUOD Bayani in Glam Squad. »Plesne vadbe izvajajo tri društva in so zato precej različne. Vsem je skupno, da

Foto: Občina K

amnik

Foto

: Obč

ina

Men

geš

januar 2021 5NA KRATKO

ne zahtevajo predznanja in so gledalcem dosegljiva brezplačno. Kdor želi več, pa je dobrodošel v njihovih dodatnih programih, ki jih izvajajo vsak zase. Gledalci lahko izbirajo med izjemno pestrim plesnim programom Plesnega kluba Šinšin, orientalsko obvarvanim KUOD Bayani in razmigovanjem za seniorje s Šolo zdravja. Priporočamo prav vse,« pravijo v zavodu, kjer dodajajo, da so v dejavnostih, ki so jih izvajali v Domu kulture Kamnik, Mladinskem centru Kotlovnica, KD Priden možic, Mekinjskem samostanu, Študentskemu klubu Kamnik in še kje, odkrili marsi-katero zanimivo možnost, ki jo bodo izvajali tudi po epidemiji. K temu je najbrž pripomogel tudi odziv in število uporabnikov, ki je presegel pričakovanja organizatorjev. »Ne pozabimo, da še vedno poteka projekt Kamera teče, kjer Mladinski center Kotlovnica, KD Priden možic in Zavod za turizem, šport in kulturo sodelu-jejo z vedno večjim številom osnovnih šol pri izvajanju pouka na daljavo,« zaključujejo.

Odprtje fotografske razstave Ilone Mrgole

Kamnik – V sredo, 13. januarja, je potekalo spletno odprtje raz-

stave z naslovom Grounded fotografinje Ilone Mrgole.

Ilona Mrgole je predstavnica mlajše generacije fotografov, ki se je po zaključeni Srednji medijski in grafični šoli v Ljubljani odlo-čila za študij na Akademiji Willem de Kooning v Rotterdamu, v začetku lanskega leta pa je bila na študijski izmenjavi na univerzi Emily Carr v Vancouvru, kjer je začela nastajati serija Grounded, s katero se predstavlja v galeriji Doma kulture Kamnik.

Med raziskovanjem novega okolja je nabirala kamne različnih oblik in jih odnesla v studio, kjer je začela graditi skulpture. Tak-rat je projekt dobil nov pomen. Ni šlo namreč le za postavljanje skulptur, ampak tudi za uravnoteženje same sebe in svojih čustev v času karantene in daleč od doma. Tako je nastalo poetično po-tovanje v minimalizem, obliko in sebe. Kot pravi, je izraz ravno-vesje v njenem svetu našel nov pomen.

Ilona Mrgole je že od otroštva v intenzivnem stiku z naravo, od potikanja po gozdovih v okolici Kamnika, pohajanja po Kam-niških Alpah do obiskovanja bohinjskega konca. Kako veliko ji pomeni narava, se je zavedala šele, ko je pred štirimi leti zapus-tila Kamnik. Od takrat s svojim delom raziskuje odnos človeka z naravo, s pridobljenim znanjem pa odkriva tudi sebe. Je članica Foto kluba Kamnik, kjer je že večkrat razstavljala, Grounded pa

je njena prva samostojna razstava. Razstava bo na ogled v času uradnih ur doma kulture, torej ob ponedeljkih, torkih in petkih od 10. do 12. ure. V galerijo lahko vstopi le ena oseba.

Izšel je nov planinski zemljevid Domžal in okoliceDomžale – Kot so sporočili s Planinskega društva Domžale, je

izšel nov planinski zemljevid Domžal in okolice, ki je nastal

v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije, Geodetsko

družbo d.o.o., Občino Domžale, Občino Lukovica in Planinskim

društvom Domžale. Zemljevid je na voljo v PD Domžale in v

spletni trgovini Planinske zveze Slovenije.

Nov planinski zemljevid Domžale in okolica – 1 : 25.000 sledi prenovljenim izdajam klasičnih planinskih zemljevidov sloven-skega planinskega sveta. Zajema območje širše okolice Domžal, Lukovice, Moravč, Dolskega, Črnuč, Gameljn, Vodic, Komende, Mengša, Trzina in Kamnika. Nad njimi boste našli priljubljene izletniške točke Kamniško-Bistriškega polja, skrajnega jugoza-hodnega dela Posavskega hribovja in južnega dela Kamniško-Sa-vinjskih Alp. Planinski zemljevid poleg omenjenih naselij zajema skrajni zahodni del Posavskega hribovja med Savo in Moravško dolino (povzpnete se lahko na priljubljeno Muravico, Cicelj, Ušte, Limbarsko goro in Golčaj) in južne obronke Kamniško-Savinj-skih Alp nad Tuhinjsko dolino (kraljuje jim Menina planina z označenimi pristopi z južne in zahodne strani), Kamnikom (Špi-ca, Palovče, Tunjice) in Komendo (Šenturška Gora).

Predstavljeno območje je bogato s planinskimi obhodnicami. V celoti sta zajeti Domžalska pot spominov in Rokovnjaška pot ter večji del Moravške in Komendske planinske poti ter drugih obhodnic (Pot kurirjev in vezistov, Ljubljanska mladinska pot) ter del Evropske pešpoti E6 in Slovenske turnokolesarske poti.

Na planinskem zemljevidu Domžale in okolica - 1 : 25.000 po-leg planinskih poti in planinskih koč najdemo številne ostale ko-ristne informacije, kot so urejena parkirišča, postajališča javnih prevoznih sredstev, gostišča, turistične kmetije, marsikatere na-ravne in kulturne znamenitost območja, številne športne objekte (plezališča, vzletišča jadralnih padalcev ipd.) in še kaj.

Krvodajalska akcija v Kamniku

Kamnik – Območno združenje Rdečega križa Kamnik in Za-

vod za tranfuzijsko medicino Republike Slovenije vas v sredo,

17., in četrtek, 18. februarja, med 7. in 13. uro vabita na krvoda-

jalsko akcijo, ki bo potekala v Domu kulture Kamnik.

Krvodajalci, ki bodo darovali kri, morajo obvezno predhod-no pred krvodajalsko akcijo poklicati na telefon 051/389 270 ali 030/716 796 ali 051/671 147, kjer jih Zavod za transfuzijsko medi-cino RS evidentira ter jim določil dan in uro odvzema krvi.

Krvodajalec je lahko vsakdo, ki je zdrav in se dobro počuti, je polnoleten, star manj kot 65 let, ima vsaj 50 kilogramov telesne teže in primerno vrednost hemoglobina, krvni tlak pod 180/100, z zdravim srcem, brez povišane telesne temperature, zato pred odvzemom izpolni anketni vprašalnik o morebitnih boleznih, v laboratoriju mu odvzamejo kri za pregled, nato pa na podlagi krv-nega izvida in vprašalnika zdravnik odloči, ali je darovanje varno tako za darovalca kot prejemnika krvi.

Krvodajalec naj pred odvzemom zaužije čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje ali podobno, pomembno je le, da ne zaužije nič mastnega, tudi mleka in mlečne kave ne, in da na odvzem ne pride tešč. S seboj mora imeti veljaven osebni dokument s fotografijo.

Modre novice6 AKTUALNO

Zabavni ansambli na DomžalskemTokratno Srečanje pod slamniki je bilo posvečeno zabavnim ansamblom na Domžalskem in istoimenski monografiji Jožeta Sko-ka, ki je police knjigarn dosegla pretekli november. Delo pokriva domžalski svet zabavne glasbe od šestdesetih pa vse do konca osemdesetih let, avtor pa je v pogovoru s Cveto Zalokar razkril postopek zbiranja in obdelave gradiva ter samega pisanja nadvse podrobne in barvite monografije.

BARBARA KOPAČFoto: Barbara Kopač

Nastajanje monografije Zabavni ansambli na Domžalskem

Avtor je v prvem delu spletnega dogodka predstavil nabor pri-čevanj ter izpostavil ključne prelomnice, ki so botrovale nastanku monografije. Upokojeni radijski novinar, dolgoletni stalni dopisnik občinskega glasila Slamnik in izurjeni šahist Jože Skok je pojasnil, da se je za nastanek dela odločil že leta 2019, ko je v Slamniku ob-javil devet zgodb o ansamblih zabavne glasbe; odziv nanje je bil pozitiven, zato se je porodila zamisel o nastanku samostojnega dela.

K nastanku le-tega so prispevali tudi Tomaž Habe, profesor in skladatelj, predvsem pa velik poznavalec glasbenega dogajanja, profesorica Milka Vavpetič (poročena Živulović), Matija Verčnik, Milan Kokalj, Miran in Marko Juvan, Rado Černe, zakonca Kokalj (Iztok in Irena, z dekliškim priimkom Končina), poleg številnih drugih posameznikov, med katerimi naj omenim Mira Sršena, Jo-žeta Žankarja in seveda Jožeta Vidmarja, ki se je pozneje, v drugem sklopu dogodka, tudi priključil pogovoru.

Ta ga je vseskozi spodbujal k zbiranju gradiva, sami začetki pa so bili vse prej kot enostavni. Arhivskih virov je bilo namreč malo, četudi so določeni časopisi in revije že tedaj poročali o glasbenem dogajanju, denimo reviji Stop in Antena. Tomaž Habe se je tu izka-zal za pravo zlato jamo, saj je Skoku priskrbel kopico dobro ohra-njenih fotografij in drugih virov. »Njegov vpliv na nastanek knjige je bil velik,« pravi Jože, »edina težava je bila, da je bil (in je še danes) izredno zaseden, zato sva se uspela sestati le dvakrat.« A očitno je bilo to dovolj, saj je knjiga dobro opremljena tudi s slikovnim, ne zgolj z besedilnim gradivom.

Kako se je Jože Skok srečal z glasbo?

Gost večera je pojasnil, da so imeli doma koncertni klavir, torej je njegovi družini glasba od nekdaj predstavljala pomembno vrednoto. Ker pa niso živeli v blagostanju, ga je moral oče zamenjati za manj ka-

kovosten model. Med drugim je Skok navedel, da je njegov oče pogos-to izvajal glasbeno spremljavo nemim filmom. Je pa res, da se je oče osredotočal predvsem na sonate, valčke in sorodno glasbo. Pozneje se je tudi sam Jože vpisal v glasbeno šolo, povečini pa je bil samouk in se je glasbenih pristopov priučil kar sam. V pomoč mu je bilo tudi to, da so imeli doma shranjenih kar precej notnih zapisov. Še danes se spominja, pravi, kako je bil njegov prvi javni nastop tisti, ko je nasto-pil s šolskim zborom, pod dirigentsko taktirko Staneta Habeta, očeta Tomaža Habeta. Pozneje je Jožeta pot zanesla v zasedbo Jaguarji, ki so jo povečini sestavljali fantje iz Zaboršta in okolice. Za Jožeta je delova-nje v omenjeni zasedbi pomenilo nekakšno odskočno desko za zagon glasbene zgodbe, ki se je nadalje pisala v naslednjih desetletjih.

Sodelovanje z Jožetom Vidmarjem in Borisom Kopitarjem

V drugem delu dogodka je Jože Skok v goste povabil Jožeta Vid-marja, glasbenika z večdesetletnim glasbenim stažem, člana mno-goterih glasbenih zasedb (Jaguarjev, Studia 6, Kovinarjev, Hrupa, Karavana in drugih), ter Borisa Kopitarja, dolgoletnega voditelja, urednika, scenarista in seveda pevca. Oba sta, poleg svojega dop-rinosa k sami knjigi, podala tudi svoji glasbeni ozadji in občinstvu razkrila, kako sta sama prvič prestopila glasbeni prag.

Vidmar je na tej točki izpostavil svoje šestnajsto leto, ko je začel vse pogosteje zahajati v Ihan. Tam je imel namreč dobre prijatelje, med katerimi sta bila tudi dva člana zasedbe Jaguarji. Prisoten je bil tudi Janez Grad, ki je bil nekakšen neuraden vodja, saj je tedaj na svoji kitari že preigraval pesmi Jimija Hendrixa. Ko so Jožeta povprašali, kaj bi pa sam rad igral, je začuda omenil bobne. »Bobne, čeprav sem vedel le, da so okrogli in imajo kožo.«

Ko je skupina The Beggars razpadla, je Vidmar od Frenka Nardi-na kupil bobne, Nardin pa ga je naučil igranja nanje. Za vaje je Jože predlagal domačo klet, staršem pa o tem ni povedal ničesar. Napol je pričakoval, da bodo ob prvem hrupu pridrveli v klet in ga kaznovali, a začuda je vaja potekala nemoteno. »Morda sta bila vesela, da se pri svojih šestnajstih letih nisem potikal naokoli, kar je sicer veljalo za

januar 2021 7AKTUALNO

večino mojih vrstnikov, ki so se pogosto klatili po gostilnah.« Prvi nastop skupine je potekal v Vodicah, kjer je skupina Pelikani vsako nedeljo skrbela za glasbeno vzdušje. Nastop še danes ostaja v lepem spominu, saj se je občinstvo nanj odzvalo izredno pozitivno.

Borisova zgodba je malce drugačna. Kopitar je namreč pojasnil, da se je njegovo glasbeno ustvarjanje začelo z izvajanjem podoknic, s katerimi je starejšim fantom pomagal loviti dekleta. Ko je nastopil obvezni vojaški rok, je sanjaril le o tem, da bi smel nastopiti, da bi smel stopiti na oder in peti. »Ko sem poslušal Kovinarje, sem razmišljal le o tem, da bi smel zapeti z njimi.« Tako je naneslo, da je imel v vojski še nek odpustek in se je lahko za krajši čas vrnil domov. Tisto nedeljo je v bližini nastopila prav Borisova oboževana skupina, Kovinarji. Pris-topil je k fantom in jih vprašal, ali bi nemara smel zapeti z njimi. »Kaj pa znaš?« Tako ga je ogovoril Martin Capuder, eden izmed članov. »Avsenikove pesmi skorajda vse,« se je odzval Kopitar, saj je že tedaj oboževal narodnozabavno glasbo. Trobentač se je na ''novega člana zasedbe'' odzval, češ zdaj pa lahko že vsak, ki pride mimo, nastopa. A bilo je tako, da so bile njegove pesmi zelo dobro sprejete, Capuder je zato želel, da kar nadaljuje s petjem. Po posrečenem nastopu se je Boris vrnil v vojsko, Kovinarji pa so dobili novo članico, pevko. Po odsluženem vojaškem roku pa se je Kopitar v skupino vrnil kot pol-nopravni član. Treba je bilo delati, vaj je bilo veliko. »Svoja hotenja tako položiš na pladenj in si rečeš, to bo moje delovanje. Brez čakanja, brez vaj, brez potrpežljivosti pač ne bo ničesar. Vsi smo peli in igra-li na en mikrofon. Ne bom pozabil, bila je to stara radijska postaja, pobrana iz strmoglavljenega letala.«

O glasbenem delovanju družine z Ireno Kokalj

V tretjem delu spletnega dogodka se nam je pridružila še Irena Končina (poročena Kokalj), ki ima prav tako zanimivo glasbeno

ozadje. Izvira namreč iz družine glasbenikov – oče je sicer pouče-val telesno vzgojo, je pa igral tudi kitaro v ansamblu. Tudi Irenin brat je kitarist, sama pa se je že kot deklica navduševala nad klavir-jem. Pri treh letih je tako dobila svoj prvi klavir, s šestimi leti pa je prestopila prag glasbene šole, kjer se je priučila igranja na klavir, pri trinajstih ali štirinajstihj letih pa se je temu glasbilu priključila še kitara. Slednjo je njen oče igral dolgo časa, začel je v ansamblu Iva Smolnika, igral pa je tudi s Frenkom Cento, z Milko Živulo-vić in drugimi. Irena je prvo povabilo v ansambel prejela pri svojih šestnajstih letih in tedaj ženskih glasbenic še ni bilo veliko, odsto-tek je naraščal šele pozneje. Tudi sama se je sprva vpraševala, kako bo delovati v izključno moški zasedbi. Njeni dvomi in strahovi pa so kmalu izpuhteli, saj so bili odzivi občinstva izrazito pozitivni, sama pa se je temu tudi hitro pivadila. Fantje so ji tedaj priskrbeli tudi nekakšno klaviaturo. »Ko te glasba združi, ni več ločevanja na spole,« dodaja Irena.

Pozneje, ko so fantje iz ansambla odšli v vojsko, se je Irena pri-družila bolj komercialnim zasedbam. Začela je v skupini Čarli, kjer je na orgle, denimo, preigravala tudi narobnozabavno glasbo, s sku-pino pa so nastopali na zabavah za novo leto, pustovanjih in podob-nem. Tako se je preizkusila v različnih žanrih, vsem pa je skupno to, da se je znanje/poznavanje glasbe še toliko bolj utrdilo, ker se je morala sloga in glasbila priučiti, brez pomoči sodobnih orodij. Dandanes lahko nek notni zapis snamemo s spleta in dokaj hitro usvojimo ritem, tedaj pa je to terjalo več časa, več predanosti. »Je pa zato rezultat toliko trajnejši,« pojasnjuje Irena, kar je lepo popisano tudi v predstavljeni monografiji.

In kot je dogodek zaključila povezovalka programa, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika, Cveta Zalokar: »Knjigi želimo karseda prijetno pot med ljudi.«

Izkoristite ugodno ponudbo vozil AudiPri Audi Porsche Verovškova smo pripravili ugodno ponudbo izbranih vozil Audi. Ob sklenitvi kredita, finančnega ali operativnega leasinga in zavarovanja* hkrati, prejmete dodatne ugodnosti v obliki znižanja maloprodajne cene vozila (pod pogoji akcije AUBONFS_2021). Akcija velja do 31. 3. 2021. Več na strani porscheinterauto.net ali audi.si.

Audi A1 Sportback 25 TFSI Advanced (70 kW/95 KM), že od 18.868 €*

Audi A3 Sportback 30 TFSI (81 kW/110 KM), že od 21.990 €*

Audi Q2 30 TFSI (81 kW/110 KM), že od 21.990 €*

Audi A4 35 TFSI lim. Advanced (110 kW/150 KM), že od od 28.376 €*

Audi Q3 35 TFSI (110 kW/150 KM), že od 29.715 €*

Audi Q5 40 TDI quattro Advanced (150 kW/204 KM), že od 43.653 €*

Audi A5 Sportback 35 TDI Advanced (120 kW/163 KM), že od 37.990 €*

Audi A6 40 TDI limuzina (150 kW/204 KM), že od 47.990 €*

Podatki o porabi in emisijah za Audi: Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispe-vajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Poraba goriva in emisije CO2 so navedene na spletni strani v razponu, ker so odvisne od izbranih pnevmatik/platišč. Slika je simbolna. Več na audi.si.

Različni pogledi na svet oblikujejo naša življenja. Mi smo izbrali tistega, ki nas žene naprej. Začnimo skupaj. Zdaj. Se sliši vznemirljivo? Dovolite, da vas navdušimo.

g. Boštjan Lovšin (051 288 504), g. Matej Vode (051 288 503)

ga. Ernstschneider (051 288 565), g. Robert Plut (051 288 510)

Pokličite, da vas navdušimo za nove modele Audi

Akcijska ponudba Audi 2021

MN-JAN-2021-AKCIJA-001.indd 1MN-JAN-2021-AKCIJA-001.indd 1 25. 01. 2021 09:26:1225. 01. 2021 09:26:12

Modre novice8 USPEŠNE ZGODBE

Mali krog velikih ljudiDa ima en sam človek moč spremeniti stvari na bolje, se včasih sliši kot oguljena fraza. Pa vendar se vsak dan pojavijo zgodbe običajnih ljudi, ki to tudi dokazujejo. Ana Ljubojević je ena izmed njih. Pred šestimi leti je na noge postavila Mali plac za priho-dnost, potujočo tržnico, na kateri danes neposredno od slovenskih kmetov kupuje že več kot 11 tisoč slovenskih družin. Ponu-dniki se s svojimi pridelki in izdelki že nekaj časa ustavljajo tudi v Kamniku in Domžalah.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: arhiv Malega placa za prihodnost

Vse skupaj se je pravzaprav začelo povsem po naključju. Ano je poklical prijatelj Marko Šamić, njegova družina v Opuzenu ob reki Neretvi goji mandarine. »Krive so torej mandarine. Na Hrvaškem je prišlo do političnega embarga in prijatelj Marko me je vprašal, če bi v Sloveniji lahko prodal kaj mandarin. Odvrnila sem mu, da ne vem,« se začetkov spominja Ana, »najprej smo vest o domačih neretvanskih mandarinah razširili med prijatelji. En je povedal drugemu, drugi tretjemu in tako naprej, tako da so Markove man-darine našle pot po vsej Sloveniji. Potem smo izkoristili moč druž-benega omrežja facebook, vse te ljudi povezali v skupino in tako je nastal Mali plac za prihodnost.«

Domačim mandarinam so dodali še domače piščance, pridru-žilo se jim je še nekaj drugih ponudnikov. Mali plac je takrat do-stavljal le v Ljubljani, ob sobotah je zaživela tudi živa tržnica pred ljubljansko Kavarno SEM, ki pa za kmete, ki so prodajali na njej, ni bila rentabilna, saj je Ana ugotovila, da ljudje ob sobotah raje hodijo po izletih, zato obisk ni bil tolikšen, kot bi moral biti. »Kar naenkrat je bilo vsega preveč. Doma sem imela dojenčka in iskala sem novo službo. Zato smo vse ustavili. A jeseni so ljudje spet začeli spraševati, želeli so mandarine. Tako smo se tri leta osredotoča-li zgolj na dostavo mandarin, občasno smo dodali še kaj,« razla-ga Ana, ki ima redno službo in družino z dvema sinovoma, poleg vsega pa se ukvarja še z Malim placom. Zadnji dve leti se ji je pri

vodenju celotne logistike pridružila še Špela Krasko Gerbec, obema dekletoma veliko pomagata njuna moža, ki poskrbita za otroke in dom, medtem ko sta Ana in Špela na prevzemih.

Mali plac je lansko pomlad prerasel prvotne okvirje in obseg ponudbe, tako da se potujoča tržnica danes ustavlja v več kot dvaj-setih krajih po Sloveniji, med njimi sta tudi Kamnik in Domžale, in ponuja domače sezonske izdelke petnajstih ponudnikov, od sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov do medu, jajc, mesa in mesnih izdelkov pa še kaj bi se našlo. Kje in kdaj bodo izdelki na voljo ter kaj bo v ponudbi, lahko izveste, tako da se prijavite v fa-cebook skupino Mali plac za prihodnost. Tu so tedensko objavljene naročilnice, na kateri označite izdelek, ki ga želite kupiti, na dan prevzema pa vas kmetje z naročenimi količinami čakajo na za to določenem mestu, kot smo omenili, tudi v Kamniku in Domžalah. Naročene izdelke ob prevzemu plačate kmetom. Če niste pristaš fa-cebooka, se lahko prijavite na seznam in o naročilih ter dostavi vas bodo obvestili z elektronsko pošto.

Koronavirus je povzročil težave

Precejšnjemu razmahu Malega placa je botrovala tudi epidemija koronovirusa, ko so se ljudje še bolj zavedli pomena lokalno pride-lane hrane. »Koronavirus nam je povzročil težave,« v smehu pove Ana, »v primerjavi z nekaterimi je nam postregel z veliko več dela. Zakaj? Otroci so ostali doma in ob tem izgubili dva, tri obroke, ki so jih prej dobivali v vrtcih in šolah. Starši so se v skrbi za zdravje svoje družine obrnili na lokalne ponudnike. Velika prednost naše-ga Malega placa je, da lahko dobiš več stvari na enem mestu. Zaradi epidemije se nam je obisk močno povečal, kar je povzročilo tudi

januar 2021 9USPEŠNE ZGODBE

nekaj logističnih izzivov. Če je bilo pred tem obdobjem na prevze-mu sto ljudi, jih je bilo med epidemijo kar naenkrat dvesto. Dva dni sva se s Špelo ukvarjali, kako naj prevzeme organiziramo varno in ob upoštevanju ukrepov NIJZ, a še vedno učinkovito, kajti kme-tje morajo v enem dnevu obiskati od šest ali dvanajst prevzemnih mest, tako da ni prostora za zamude.«

Epidemija je prinesla še eno pozitivno zgodbo, in sicer so se v Ma-lem placu pridružili akciji Malica za heroje covida, v kateri so z do-mačimi izdelki, ki so jih donirali tako ljudje kot ponudniki, obdarili več kot trideset slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov in domov starejših občanov, med drugim tudi kamniškega in domžalskega.

Ta trenutek na Malem placu dobite pridelke in izdelke petnajstih ponudnikov, nekateri se jim priključijo občasno. Ponudnikov niko-li niso iskali sami, vedno so ti našli njih. V skupino jih sprejmejo glede na priporočilo oseb, ki so že del skupnosti Mali plac. Celotna skupnost temelji na zaupanju in poštenju. »To je krog malih ljudi, ki se hitro širi. Nikoli se nismo oglaševali, dober glas o nas se je širil sam,« pove Špela in poudari, da dobro vzdušje vlada tako v komu-nikaciji v facebook skupini, kjer eden drugemu pomagajo, založijo denar, prevzamejo, če kdo ne more sam na prevzem, kot na samih prevzemih. »Ko slišite besede Mali plac, naj vam to privabi nasmeh na lica, veselite se srečanja in izdelkov z ugodno ceno ter izredno kakovostjo,« si želi Špela.

Kupce tudi izobražujejo

Z večanjem obsega se pojavljajo tudi novi izzivi. Veliko ljudi sicer pozna koncept z njive na krožnik, a ga ne razume popolnoma. »Še vedno imamo stare kupce, ki pri nas kupujejo že šest let. Navajeni so, da piščanec potrebuje tri mesece, da zraste, da mandarin maja ni, da jagode pobiramo vsak dan sproti, kar pomeni 30 kilogramov ja-god na dan in ne 300 ali 500 kilogramov. Na Malem placu dejansko izobražujemo kupca, kaj pomeni kupiti nekaj, kar ni iz trgovine. V trgovini je vedno vse dostopno, pri nas pa ni tako. Pridelki so na voljo glede na sezono, količina je omejena. Če ne naročiš prvi dan ob objavi naročilnice, se zgodi, da zadnji dan izdelek ni več na voljo.«

Ana in Špela pravita, da se v tem trenutku ne nameravajo širiti in dodajati novih izdelkov in ponudnikov, kajti najbolj pomembna je kakovost. »Občasno nam rečejo potujoča tržnica, ki lahko hitro postane tudi karavana in cirkus. Tega si ne želimo. Leto 2020 nam je prineslo tako nove ponudnike kot veliko novih kupcev. Ker želimo obdržati kakovost, moramo ostati v zdajšnjem obsegu, in narediti najboljše iz tega, kar smo. V enem letu smo zrasli za sto odstotkov. Karkoli v življenju toliko zraste, se pojavijo novi izzivi, situacije in veliko vprašanj. Zato sva se s Špelo odločili, da najprej odgovorimo na vsa vprašanja novih strank, šele potem pa razmišljamo o načrtih in novostih. Še vedno imava obe tudi redni službi in družini, Mali plac je hobi,« poudarja Ana. In ravno zato ju povprašam, od kod jemljeta energijo. »Energijo nama dajejo ljudje. Veva, da delava ne-kaj dobrega. Iz nečesa zelo majhnega je zraslo zelo veliko,« povesta obe, Ana pa doda, »želela sem dobiti zdravo hrano za svojo družino, zdaj pa je ta na voljo več kot 11 tisoč družinam.« Tako preprosto je … če delaš srčno, predano in vedno z nasmehom na obrazu, kot to počneta Ana Ljubojević in Špela Krasko Gerbec.

Ponudniki Malega placa za prihodnost

se s svojimi pridelki in izdelki, med kate-

rimi boste našli domače sadje in zelenjavo,

pa meso in mesne izdelke, mleko in mlečne

izdelke, jajca in še mnogo drugih doma-

čih dobrot, že nekaj časa ustavljajo tudi v

Kamniku in Domžalah.

Leto 2020 je prineslo mnogo nepredstavlji-vih sprememb v našem vsakdanjiku. Hkrati nam je ponudilo priložnost za vpogled v naš notranji svet, naše vrednote, priložnosti za po-vezovanje na načine, kot jih do sedaj nismo bili vajeni. Spremembe so edina stalnica v življenju in naša odgovornost je, kako se nanje odzove-mo in prilagodimo. Tudi Javni zavod Mestne lekarne je v letu 2020 doživel pomembno spre-membo. Z mesta dolgoletnega direktorja se je namreč z iztekom leta 2020 poslovil magister Dionizij Petrič, pred tem dolgoletni vodja Le-karne Mengeš na stari lokaciji na Kolodvorski.

S selitvijo in posodobitvijo lekarne je tedaj mesto upravnice na sedanji lokaciji prevzela magistra Nuška Kladnik. Oba sta

uspešno opravljala svoje delo v obdobju, ko je lekarništvo doživelo vrsto sprememb in modernizacij, v zadnjem času je bila na pri-mer tudi za paciente najpomembnejša uved-ba elektronskega recepta.

Januarja 2021 z mesta vodje odhaja tudi magistra Kladnik, ki je poklicno pot začela in končala v Lekarni Mengeš. Vedno je bila razumevajoča, zavezana izobraževanju in strokovnemu nasvetu, do kolegov pa je goji-la korekten odnos ter podporo na poklicnem in tudi zasebnem nivoju.

Oba bomo pogrešali, saj sta pomembno prispevala k razvoju Lekarne Mengeš kot tudi celotnega javnega zavoda. Verjamemo, da bosta tudi novo imenovana direktorica Jav-

nega zavoda Mestne lekarne, magistra Varja Suhodolčan, in nova vodja Lekarne Mengeš, Tina Kladnik, mag. farm., uspešno nadaljevali z vodenjem zavoda in »naše« lekarne.

Kolektiv Lekarne Mengeš

Novo vodstvo JZ Mestne lekarne in Lekarne Mengeš

Modre novice10 AKTUALNO

Vodna terapija lahko pomaga vašemu psuNaš odnos do hišnih ljubljenčkov se je v zadnjih letih spremenil do te mere, da so postali pravi družinski člani. Ker je lastnikom, vsaj tistim odgovornim, pomembno, da svojim domačim živalim ob raznoraznih težavah in po operacijah nudijo najboljšo možno nego, tudi v Sloveniji vse večji pomen dobivajo rehabilitacijske storitve. Med njih sodi tudi hidroterapija, ki jo v HepiFitu v Trzinu že slabo leto izvaja diplomirana veterinarka Tina Pihlar.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: arhiv HepiFita

Tina je diplomirala leta 2012, potem pa osem let nabirala drago-cene izkušnje v različnih veterinarskih ambulantah. »Izbira študija res ni bila težka, saj sem že v otroštvu razvila čut in odgovornost za skrb za živali; na vprašanje, kaj bom počela, ko bom velika, pa od-govorila, da bom veterinarka,« danes pravi Tina, ki je med svojim delom začela opažati, da so bili tisti psi, ki so bili zaradi ortopedskih in nevroloških težav operirani, po operaciji prepuščeni sami sebi. »Lastniki so dobili površna navodila, katere vaje izvajati. Ali so jih izvajali ali ne, je bilo odvisno od njih, tako da je bilo okrevanje po-polnoma v njihovih rokah, zaradi česar posledice težav niso bile nikoli popolnoma odpravljene,« pravi Tina, ki jo je ravno zaradi tega čedalje bolj začelo vleči v fizioterapevtske vode. Vedela je, da je v tujini stalna praksa, da se živali po operaciji napoti na fizioterapi-jo in vse, kar sodi poleg. Znotraj te veje jo je zanimala hidroterapija, za katero je vedela, da je v Sloveniji ni, zato se ji je zdelo smiselno, da to ponudi tudi pri nas. »Doma sem se poglobila v hidroterapijo, študirala, potem pa sem leta 2019 v Angliji opravila še diplomo iz hidroterapije za male živali,« razloži 34-letnica, ki je v tem trenut-ku edina, ki ima v Sloveniji formalno izobrazbo na tem področju. Lani je v Trzinu odprla tudi svoje podjetje HepiFit in hitro pridobila zveste stranke, ki so prepoznale vrednost njenega dela: »Glede na

to da podjetje obstaja šele eno leto, sem navdušena nad odzivom. Vesela sem, da lahko živalim ponudim čim daljše, bolj zdravo in kakovostno življenje.«

Kaj je hidroterapija?

Hidroterapija pomeni rehabilitacijo (okrevanje) oziroma zdravlje-nje s pomočjo fizikalnih lastnosti vode, na primer vzgona, ki pri-pomore k lažjemu gibanju, manj je pritiska na sklepe, gibi in vaje se izvajajo brez bolečin, ker voda vzame določeno težo. »Hidroterapija se izvaja na tekalni stezi, ki je postavljena v rezervoar iz nerjaveče-ga jekla, ki se napolni z vodo. Poleg živali je v vodi tudi hidrotera-pevt, ki pomaga pri izvajanju vaj. Želela bi poudariti, da mora lastnik pred začetkom terapije pri veterinarju pridobiti diagnozo za stanje, obolenje oziroma poškodbo, zaradi katere naj bi žival obiskovala hi-droterapijo. Glede na vrsto obolenja oziroma vrsto poškodbe se nato dogovorimo za prvi obisk v najkrajšem možnem času oziroma po določenem času po posegu ali zdravljenju, ki je priporočljiv za izvaja-nje vodne terapije. Pri prvem obisku se z lastnikom najprej pogovo-rim o zdravstvenem stanju njegovega psa, ga pregledam in naredim načrt rehabilitacije. Preden gre pes na podvodno tekalno stezo, mu namestim oprsnico ali rešilni jopič. Glede na pasmo, starost in zdrav- stveno stanje, se za vsakega pacienta določi ustrezno višino vode, hitrost steze, čas trajanja aktivnosti in počitka, število intervalov in hidroterapevtsko tehniko brez uporabe pripomočkov ali z njo,« raz-

januar 2021 11AKTUALNO

loži Tina in dodaja, da je na terapiji zaželena tudi prisotnost lastnika, ki svojega ljubljenčka s priboljški ali igračo lahko spodbudi k delu. »Včasih pa kuža pri lastniku išče preveč utehe in zato v iskanju po-zornosti dela vse drugo kot tisto, kar bi moral. Takrat je najbolje, da lastnik počaka v čakalnici. Ko je kuža skoncentriran, vse vaje brez težav narediva tudi sama.«

Da se pokažejo rezultati, se priporoča vsaj osem terapij v enem mesecu. Tina pravi, da nekateri lastniki pričakujejo rezultate že po enem ali dveh obiskih, a to ni mogoče. »To lahko primerjamo s fitnesom. Če boste šli tja le enkrat ali dvakrat, tudi ne bo rezul-tata,« smeje pove Tina, ki poudari, da je pomembno, da med posa-meznimi terapijami lastniki tudi sami doma izvajajo določene vaje (razgibavanje in masaža), saj je tako okrevanje hitrejše. Z vajami lahko sami nadaljujejo tudi po koncu hidroterapije, kljub temu pa se večina lastnikov raje odloči za redne 14-dnevne ali mesečne obiske, s katerimi vzdržujejo pridobljeno kondicijo in mišičnino.

Kaj pa, če se kuža boji vode?

Tina odgovarja, da večina psov nima težav z vodo. »Če gre kuža v reko ali jezero, četudi ne zaplava, potem mu voda ne predstavlja stresa,« pojasni Tina in doda še, da tudi tuširanje oziroma kopanje ni merilo, »veliko lastnikov pove, da pes ne mara kopanja. Ampak po mojih izkušnjah se noben kuža ne mara preveč kopati.« Včasih kužke zmede tudi tekalna steza, ki se začne premikati pod njihovi-mi nogami. »Uprejo se z vsemi tačkami in nočejo hoditi. V tem pri-meru kot motivacijo uporabimo priboljšek, do katerega kuža stopi; tako popolnoma podzavestno začne hoditi in niti ne razmišlja, kaj se dogaja. Ko enkrat shodijo, pa ni več težav,« razloži Tina. Sčaso-ma vsi psi ugotovijo, da je hidroterapija zabavna, nimajo negativnih izkušenj, tako da lastniki Tini povedo, da jih psi kar privlečejo v prostore trzinskega HepiFita.

Če se slučajno zgodi, da je kuža preveč vznemirjen, potem Tina predlaga klasično fizioterapijo, saj vztrajanje pri hidroterapiji ne bi imelo učinka. V HepiFitu zato izvaja tudi lasersko in elektro-terapijo. Medtem ko je hidroterapija namenjena predvsem psom, lahko mačkam, v tujini tudi konjem, sta laserska in elektroterapija primerni za vse male živali. Vse tri terapije se uporabljajo pri šte-vilnih težavah in obolenjih malih živali, o čemer je več napisano na spletni strani hepifit.si, kljub temu pa Tina še posebej izpostavlja pomen pravočasne hidroterapije za nevrološke paciente in starejše pse. »Ko se pojavi hernija diska v hrbtenici, lahko pride do paralize.

Za hude primere je potrebna operacija, po kateri pa lahko ostajajo določene težave, kot so inkontinenca, paraliza zadnjih nog, kuža ne hodi. Lastniki so prepuščeni sami sebi. Ker ne vedo, kaj narediti, je okrevanje vprašljivo. Zato bi ravno za te pse izpostavila, naj lastni-ki poiščejo pomoč, kajti s fizioterapijo in hidroterapijo dosegamo pri takih živalih zelo lepe rezultate. Poleg tega bi rada poudarila, naj ne čakajo mesece, ker se v tem času veliko izgubi, temveč naj pride-jo čim prej po operaciji. Z razgibavanji se lahko začne že drugi dan po operaciji, vsekakor pa je s terapijo nujno treba začeti najkasneje en mesec po operaciji. Poleg tega je hidroterapija zelo priporočljiva tudi za starejše pse, ki težko hodijo in ne zmorejo več toliko kot včasih. S terapijo na vodni tekalni stezi pridobijo mišično maso in kondicijo, tako da so nekateri kot prerojeni.«

Paralizirana psička danes prehodi en kilometer

Med posebej ljubimi Tina izpostavlja primer psičke s Primorske, ki je po operaciji hernije zaradi komplikacij ostala paralizirana, niti vratu ni zmogla dvigniti. Ker je bila njena lastnica medicinska se-stra, se je odločila, da bo poskusila psički sama nuditi rehabilitacijo. »Po pol leta izvajanja vaj ji je uspelo, da je psička dvignila glavo. Potem se je ustavilo, zato je prišla k meni. Želela si je, da bi psička zopet zmogla prehoditi vsaj par metrov. Začeli smo s hidroterapi-jami. Niti sama nisem pričakovala takega rezultata, a že na drugem obisku je psička z mojo pomočjo v vodi lepo stala, v tretji terapiji tudi že čisto samostojno. Začeli smo razgibavati prednje ter zadnje noge in po osmih terapijah je psička z mojo pomočjo na tekalni ste-zi tudi shodila. Danes samostojno prehodi en kilometer,« je velike-ga dosežka vesela Tina.

Delam tisto, kar me osrečuje

Po enem letu delovanja v Trzinu Tina ne skriva zadovoljstva. Stranke so jo lepo sprejele in se rade vračajo k njej, sploh ko vidijo rezultate. Trenutno se ji zdi najbolj pomembno o prednostih hidro-terapije podučiti ostale veterinarje, saj so ti prvi kontakt z lastniki psov. »Kolege veterinarje, ki je do sedaj še niso ponujali, seznanja-mo o prednostih hidroterapije in kdaj jo ponuditi, tako da jo bodo lahko priporočili kot del zdravljenja,« pove Tina, ki si nekoč v pri-hodnosti želi imeti tudi bazen za rehabilitacije s plavanjem, kot jih že ponujajo tudi v tujini, sicer pa ji je najbolj pomembno, da dela tisto, kar jo osrečuje. »Ko se pokažejo rezultati, sem zadovoljna, saj vem, da pomagam živalim in osrečujem lastnike. Iz tega črpam energijo za naprej,« zaključuje Tina.

Dokazano je, da že nekaj dni po po-

škodbi, operaciji ali obolenju in posledično

zmanjšani aktivnosti pride do izgublja-

nja mišične mase, zaradi česar se težko

ohranjajo normalne funkcije gibalnega

sistema. S hidroterapijo in sočasnim

izvajanjem ostalih rehabilitacijskih metod

se okrevanje živali po poškodbi, operaciji

ali obolenju pospeši, telesna kondicija se

izboljša oziroma vzdržuje, hkrati terapije

pomagajo pri izgubi odvečne telesne teže.

Prav tako se lahko zmanjša morebitna

bolečina, izboljša se kondicija in kakovost

življenja starejših živali.

Modre novice12 INTERVJU

Če krepiš dobro, slabo odpade samo od sebeZ nekaterimi ljudmi se že ob prvem srečanju zgodi čarovnija, podobna naravnanost, ista valovna dolžina in pogovor steče gladko ter lahkotno, teče in teče, četudi se dotika tem, ki v naši družbi veljajo za težke – minljivost, smrt, iskrenost. »Umiranje smo umak-nili stran od oči. Po mojem mnenju to ni najbolj modra izbira,« pravi Kamničan Žiga Čamernik, igralec, pedagog, voditelj delavnic javnega nastopanja, kritik in recenzent, po formalni izobrazbi univ. diplomirani politolog in magister antropoloških znanosti, v zadnjem letu pa tudi prostovoljec Slovenskega društva Hospic.

MATEJA ŠTRAJHAR, MATEJ PRIMOŽIČFoto: Tomo Novosel in osebni arhiv Žige Čamernika

Novo leto pomeni nov začetek, mi pa bomo tokrat začeli na kon-

cu, in sicer s smrtjo. Poleg vseh ostalih pomembnih vlog, ki se jih

bomo dotaknili kasneje, ste namreč prostovoljec pri Slovenskem

društvu Hospic. Kako je prišlo do tega udejstvovanja?

Zgodba Hospica se je začela s smrtjo moje none, ki je umrla v 93. letu starosti. Zadnji mesec svojega življenja je preživela v Hiši Ljubhospica v Ljubljani. Treba je vedeti, da imamo v Sloveniji kar dve organizaciji – Hišo Ljubhospic, kjer skrbijo za dvanajst bolnikov v terminalni fazi bolezni, in Slovensko društvo Hospic, kjer sem pro-stovoljec tudi sam. Slednji delamo izključno na domu, kar pomeni, da hodimo do uporabnikov in smo tam približno enkrat na teden za uro ali dve, lahko tudi več, če se tako dogovorimo. Izkušnja s smrtjo none je bila globoka, intenzivna in pretresljiva, a po svoje tudi lepa.

Lepa?

To je paradoks, kajne? Kako je lahko smrt lepa? Naučeni smo na-mreč, da je to nekaj najbolj groznega na svetu. Pa ni čisto tako. Nona je v hiši Hospica kar žarela. Bilo je neverjetno, da se človek na tak način poslavlja. Ves čas pa jo je skrbelo, kdo bo skrbel za mojo mamo in mene. To se ji je zdelo nepredstavljivo in seveda jo je držalo tukaj. Sam sem imel fiksno idejo, da bom ob njej, ko bo odšla. Takrat sem imel ravno filmski festival v Portorožu, zato sem najprej mislil, da

ne bom šel, pa mi je takratna direktorica ustanove rekla: »Žiga, veš, včasih lažje odidejo, če nas ni zraven.« To mi je ostalo. Globoko v sebi sem vedel, da sem pripravljen na slovo. Zavedal sem se, da sem ji povedal že vse, kar je bilo pomembno in tudi naredil tisto, kar je bilo potrebno, zato sem lahko šel. Mama je noni rekla: »Z Žigo sva pripravljena, da greš.« Naslednji dan je umrla. Potem me je mama poklicala po telefonu in mi je bilo nekako lepo ter žalostno hkrati. Spominjam se, da sem čutil olajšanje, da se je vendarle odrešila.

Kdaj pa ste potem postali prostovoljec?

Ta izkušnja je bila tako globoka, da sem kar takoj hotel postati prostovoljec. Pa so mi povedali, da ne bo šlo tako hitro in naj si vza-mem eno leto za žalovanje. Poudarili so, da je to zelo pomembno, česar takrat nisem razumel. Malce sem bil celo užaljen. In kaj se je potem zgodilo? Po enem letu žalovanja me je vse skupaj minilo. Ko se ozreš na globoko izkušnjo, ki je sedaj že za tabo, vidiš, da je bilo tudi težko. Pojavi se naraven impulz, da ne želiš več prisostvovati smrti. Tako je bilo nekaj let, potem sem naletel na Slovensko dru-štvo Hospic in zanimanje se je zopet vzbudilo.

Vsako prostovoljstvo je plemenito delo, predvidevam pa, da je

biti ob umirajočem človeku tudi zelo težko. Kako se človek prip-

ravi na to?

Prostovoljec ima najprej izobraževanje oziroma usposabljanje. To je plačljivo, kar je mi je bilo na začetku nelogično. Zdaj vem, da

januar 2021 13INTERVJU

je tako prav, saj se veliko ljudi odloči impulzivno, potem pa vidijo, da ni tako enostavno. Usposabljanje je precej intenzivno in traja šest vikendov. Poudarek je na praktičnih primerih in izmenjavi izkušenj, ki jih delijo v glavnem obstoječi prostovoljci, imamo si-mulacije situacij umiranja, veliko je pripovedovanja osebnih zgodb na temo minevanja, vse skupaj je usmerjeno zelo izkustveno. Pro-stovoljec sem dobro leto in sedaj imam že drugi primer spremljanja.

Kakšna je vloga prostovoljca v procesu umiranja?

Srečanje je videti kot običajen družinski ali prijateljski obisk. Teme so podobne kot kjerkoli drugje, brez kakšne mistifikacije. Pomemben je trenutek, veliko delamo na prisotnosti – da ne pro-jiciramo svojih strahov v človeka, kot se v družinah mimogrede zgodi. Prostovoljec Hospica ima pomembno nalogo, najbolj važna pa je njegova prisotnost, kar pomeni, da zna vzdržati tudi v tiši-

ni. Nikakor naj se ne bi mešali v družinsko situacijo, čeprav lahko vidimo marsikaj, saj nas svojci spustijo v svojo intimo. Pred nami se tako razodeva celotna družinska konstelacija z vso ''dramo'', ki je z njo povezana. Prostovoljci v vlogi zunanjih opazovalcev hitro vidimo, kje so nesporazumi in kratki stiki, in zgolj s prisotnostjo ter mirom, ki ju ves čas ozaveščamo, pripravimo teren, da tisti, ki se poslavlja, lažje odide. To je zelo pomembno.

Kako psihično močan mora človek biti, da ga izkušnja ne zlomi?

Skoraj bi rekel, da je bolj pomembno, da je človek odprt in na nek način pretočen. Gre za ''organsko odprtost'', da čutiš, da si pripravljen sprejeti kaj novega; morda pa kakšna svoja stališča tudi spremeniti ali vsaj nekoliko omiliti. Vsak primer je zelo drugačen, zato je težko reči. Hospic ima v svojem programu poleg bolnikov v terminalni fazi tudi kronično bolne. Zakaj? Ljudem po navadi samo omenimo besedo Hospic in se jim že zašibijo kolena, ker v trenut-ku vidijo konec zgodbe. Te predsodke želimo zmanjšati, če že ne kar odpraviti. Da potem posameznik, do katerega prideš, in njego-va družina nista v nepotrebni paniki, ki kot takšna vselej odtegne pozornost od trenutne situacije, namesto da bi izkušnjo poglobila. Zato v Slovenskem društvu Hospic pravimo, da ''dodajamo življe-nje dnevom in ne dnevov življenju'', kar je izjemno pomembno.

Kaj vam pomeni prostovoljstvo v Hospicu?

Prostovoljstvo v taki organizaciji je učenje za življenje. Nekateri filozofi pravijo, da naše življenje ni nič drugega kot daljša priprava na smrt. Mi pa se moramo na takšno misel naučiti gledati optimi-stično, kajti smrt sama po sebi nikakor ni morbidna tema. Na smrt bi morali gledati kot na nekaj veličastnega. Sploh če imaš to čast, da si poleg, da lahko začutiš človeka, ki odhaja, in da imaš možnost poskrbeti, da odide dostojanstveno.

Poleg tega je gotovo tudi to, da smo glede smrti vsi na istem. Če bi se v družbi o tej temi pogovarjali zrelo, človeško, brez krčev in strahu, bi prišlo do olajšanja. A življenje gre mimo, podobne teme in vse neizrečeno z njimi tako ostaja nekje v ozadju in nas seveda nezavedno zelo bremeni.

Ljudje vas poznajo predvsem kot igralca, nazadnje ste zaigrali v

epizodi serije Jezero, vodili ste izobraževalno oddajo Slovenski

vodni krog, pa še v mnogih drugih serijah in gledaliških igrah

smo vas lahko videli. Ali igralske izkušnje vplivajo na vaše pro-

stovoljno delo?

Zame je delo z ljudmi vedno imelo skupni imenovalec, to je neka elementarna humanost, načelnost in iskrenost do samega sebe.

Zdaj sem že v življenjskem obdobju, ko večino tega, kar lahko čutim, skušam tudi ozavestiti in potem nekako spustiti skozi sebe, kar mi pride prav tako pri igri kot pri prostovoljstvu in javnih na-stopih. Igra me je naučila tudi, da prav nihče ni samo dober ali slab. To bi bilo poenostavljanje. Pri kakšnem eksplicitno negativnem liku, recimo morilcu, je treba iskati dobro, npr. njegovo neskončno ljubezen do svoje mačke ali kaj podobnega. To je tisto, kar potem človeka pretrese. Nihče ni absolutno čist. Človek, ki se ne sreča z lastno senco, lahko stori veliko hudega. Če se bomo zavedali, da je v nas tako dobro kot slabo, bomo neprimerno lažje živeli. Pri svojem delu se vedno trudim nagovarjati tisto, kar je v človeku plemenitega, sončnega, čeprav je pogosto treba narediti ovinek čez senčno stran, ki pa je ne postavljam več v prvi plan. Vsaj zavestno ne. Tega me je naučil Janez Vajevec, moj učitelj dramske igre in naj-boljši možen pedagog. Pravi pedagog vedno nagovarja zdravo jedro v človeku. Poudarja tisto, kar je v človeku dobrega, slabega pa ne omenja. Zakaj ne? Ker smo večinoma vzgojeni kot perfekcionisti, se bomo zapičili ravno v tisto, kar pri nas ne deluje, to začeli na silo popravljati in bo še slabše. Če pa krepimo dobro, bo slabši del odpadel sam od sebe. To je fenomenalna učna lekcija. Ko človeka spodbujaš pri tistem, v čemer je dober, se resnično lahko čudi sam sebi, česa vsega je zmožen.

Šele skozi igro sem se tudi naučil, da je včasih zdravo iti v kon-flikt, v smislu, da se človek nauči postaviti sam zase. Sicer resda v kontekstu igre, tj. v fiktivne namene, pa vendarle je princip tisti, ki tukaj šteje, zato je prenosljiv tudi v življenje. Nihče se ne kre-ga rad, toda včasih se je boljše s kom skregati, kot nekaj požirati v nedogled, saj imamo potem občutek, da so nam stvari vsiljene. Za takšno naravnanost žal obstaja določena duševna cena, ki se čez nekaj let lahko manifestira tudi v bolezni. Zato pravim, da je moja igralska metoda, t. i. Method Acting, ki sem se jo priučil od Janeza Vajevca in njegovega brata Andreja, resnična duhovna disciplina.

Zakaj je ta metoda posebna in zakaj v Sloveniji ni del uradnega

izobraževanja?

Ker jo je zelo težko ocenjevati. Vsak izobraževalni sistem ima namreč šolski kurikulum, ki so mu profesorji pretežno podrejeni. Kako popredalčkati človeški potencial? Nikoli ne moremo z goto-

Šele skozi igro sem se tudi naučil, da je

včasih zdravo iti v konflikt, v smislu, da se

človek nauči postaviti sam zase. Sicer resda

v kontekstu igre, tj. v fiktivne namene,

pa vendarle je princip tisti, ki tukaj šteje,

zato je prenosljiv tudi v življenje.

Modre novice14 INTERVJU

vostjo vedeti, kaj se v človeku dogaja. T. i. Metoda izhaja iz Stani-slavskega in Strasberga, po njima sta jo oblikovala Vajevca, sedaj jo nadaljujem sam. Stanislavski je bil prvi, ki je dejal, da moraš najprej preveriti, ali imaš rad umetnost v sebi ali sebe v umetnosti, v od-govoru pa se skriva stoodstotna razlika. Torej, koliko si dejansko iskren? Igralec je na prvi pogled zelo narcisoiden poklic. Na odru sem, glejte me, ljudje mi ploskajo. Če si odvisen od aplavza, si velik ubožček. Lahko pa pogledaš globlje in vidiš, da imaš kot igralec možnost podoživeti izkušnjo nekega človeka, kar je nekaj enkra-tnega. Tako imamo v grobem dva tipa igralcev. Zdi se mi škoda, da razne akademije še vedno bolj spodbujajo tisti narcisoidni tip. Zato imajo včasih tudi skrajno nedopustne sprejemne izpite, na katerih te psihično zlomijo, da te potem lahko oblikujejo po svoje. Namesto da bi iskali in spodbujali človeški potencial, kar je neprimerno bolj pedagoško. Najprej je treba videti, kaj sploh nekdo ponuja specifič-nega kot igralec, kakšen je njegov instrument, tj. ''psihofizis'', ki je že po svoji naravi nekaj unikatnega. Šele tako se lahko rodi pravi estetski užitek. Potem pa pridemo v kakšno gledališče in vsi govori-jo v isti dikciji. Če to postane norma, imamo siromašno umetnost, namesto takšne, kjer bi se v kreativnem vzdušju sleherni igralec lahko v miru najprej posvetil sam sebi: delal na sproščenosti uma in telesa, zbranosti prek petih čutil, vajah imaginacije in podobno. Tako pa se nemudoma znajde v stresni situaciji in množici zahtev-nih vlog, katerih ozadje diktira hiperprodukcija s svojimi neizpros-nimi zahtevami. Na srečo je moje osebno vodilo kreativno razi-skovanje in ustvarjanje, ki ni podvrženo vsakokratnim zahtevam tržišča in modnim muham, zato se ga tudi ne morem naveličati.

Med vašimi odlikami kot igralec je izrazita prav ena – prepri-

čljivost. Tisto, kar igrate, postanete. Kako vam to uspe? In kako

naporno je potem spet postati Žiga?

To so resnično zanimiva vprašanja. Še preden odgovorim na njih, naj povem, da je pri igri ogromno mistifikacije v stilu ''igral bom nekega psihopata – kaj, če se bo tako prijelo moje duše, da bom to nosil s sabo domov''. Treba je vedeti, da Method Acting tehnika deluje od znotraj navzven in ne obratno. To je ''zavestna pot do na-šega nezavednega''. Najprej moraš v sebi kreirati občutek in verjeti, da je ''notranji impulz adekvatno izražen'', kot bi rekel Strasberg. Po-sledice takšnega igranja so lahko presenetljive in tudi nepredvidlji-ve. Sam zato ne skušam igrati, pač pa postati tista oseba. Je pa res, da je del mene še vedno Žiga. Ko sem na odru, se mi zavest tako razširi, da Žiga gleda predstavo, vendar od znotraj. To, kar gledalci vidijo navzven, jaz vidim navznoter. In se sprašujem, kaj bo ta tip na odru naredil. Čeprav znam ves tekst, ne vem, kako bo prišel iz lika. Res je, da sem praktično vse svoje predstave ustvaril z Janezom Vajevcem, ki mi kot režiser daje absolutno svobodo. Nimam skrbi, kot so: zdaj moram vstati, se sprehoditi do tiste točke, kjer bom povedal to in to. Če bi moral razmišljati o tem, bi življenje v trenutku izpuhtelo iz

mene, saj bi se na kilometer videlo, da igram. Najbolj pomembno je, da iz mene pride sporočilo, ki polemizira s publiko. V institucional-nih gledališčih pa ponavadi ideja režiserja prevladuje nad življenjem in našo organsko naravo, kar se mi zdi škoda.

Pravila so v zadnjem primeru jasno določena in potem je predsta-

va varna, torej ne more iti nič narobe, ne more pa niti postati

nadpovprečna.

Super, da ste to rekli, ker močno verjamem, da umetnost nikoli ne sme biti varna. Umetnost – v našem primeru igra – je specifičen družbeni korektiv, kar pomeni, da je po svoji naravi in poslanstvu subverzivna in mora celo do neke mere ogrožati obstoječi družbe-no-politični red, ne pa biti del obstoječega režima. Trik je zato v iz-vedbi in ne v tekstu. Izvedba je namreč tista, ki je resnično subver-zivna, tekst pa je zgolj nekaj deklarativnega, kar kvečjemu odraža neko stališče, to je vse. Gre za to, na kakšen način in do katere mere vzamemo izrečene besede tudi ''zares''. Saj veste, včasih te nekdo podžge ali razjezi – ne s tem, kaj je rekel, ampak kako je to rekel. Pa tudi tišina opravi svoje, saj včasih pove več kot tisoč besed. Je pa res, da mora delovati organsko in nikakor ne sme biti izsiljena. Če se v praksi premalo posvečamo načinu izvedbe, se potem zanašamo zgolj na tekst in tako samo na videz preigravamo različne možnos-ti, saj so v končni fazi vse bolj ali manj mehanične, tj. izrečene iz pozicije neresnice.

Pri nas tako še vedno prevladuje ''prekletstvo teksta''. Zahteva se, da znaš tekst, še preden imaš prvo vajo. To je katastrofa. Names-to, da bi igralec skozi raziskovalni proces ugotovil, zakaj ta tekst sploh obstaja. Zakaj je lik to rekel? Velikokrat manjka tudi neke sa-mozavesti, vzeti si svobodo, npr. da povemo kakšen stavek čisto po svoje. Če je povedan prej ali kasneje, kot predvideva besedilo, ne igra bistvene vloge, saj je najbolj važna poanta povedanega iz pozicije lika. Tako dokažemo, da resnično razumemo lik, ne pa da se – podobno kot v šoli – učimo tekst na pamet.

Igralsko metodo tudi poučujete in jo celo modificirate za delavni-

ce uspešnega javnega nastopa, mar ne?

Res je. Vaja zbranosti, ki jo je v Igralskem Studiu Metode skozi leta razvijal Janez Vajevec in je bila v osnovi namenjena prvenstveno za sprostitev igralca pred nastopom, je do te mere univerzalna, da je dobrodošlo orodje za slehernika, ki se znajde pred publiko, kar pa smo dejansko v življenju na trenutke prav vsi. Gre za aktivacijo naših petih čutil: vida, sluha, vonja, okusa in tipa. Z zavestno osredotoče-nostjo na čutila se premaknemo iz glave, ki nam po navadi dela kopi-co težav, saj so tam v glavnem strah, sram in skrbi. Našteto je lahko tako močno, da človeka praktično paralizira. Morda se sliši parado-ksalno, vendar je pri nastopu veliko več vredno, da smo sproščeni preko naših čutil, kot da natanko vemo, kaj bomo povedali. Tukaj se večina ljudi odloči narobe, saj se večinoma fokusirajo na besede in misli, namesto na čutila. In potem zgubijo stik s samimi sabo. Zaradi navedenega je strah pred javnim nastopanjem drugi največji človeški strah. In kateri je prvi? Da, uganili ste, tisti pred smrtjo.

Ko sem na odru, se mi zavest tako

razširi, da Žiga gleda predstavo, vendar

od znotraj. To, kar gledalci vidijo navzven,

jaz vidim navznoter. In se sprašujem, kaj

bo ta tip na odru naredil.

januar 2021 15STRIP

Avtorica stripov je Mateja Štrajhar. Stripi so nastali v okviru individualnih ur striparstva pod mentorstvom znanega kamniškega ilustratorja Ivana Mitrevskega.

*EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/elektrina-in-hibridna-vozila/elektricna-in-hibridna-vozila-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: Informativna mesečna anuiteta za model Renault Clio E-Tech Zen TCe 140 v skupni vrednosti 17.090 € z DDV in financirano vrednostjo 17.090 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek EKO SKLADA 151,95 € na mesec. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. EOM = 2,28 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 19.133,57 € od tega znašata zavarovalna premija 324,57 € in strošek odobritve kredita 175,00 €. Kreditojemalec mora kredit zavarovati pri Zavarovalnici Triglav, d.d., Ljubljana, v skladu s pogoji poziva. Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za električna in hibridna vozila, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. V ceno 17.090 € je že vključen redni popust v višini 1.200 €. Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen paket zimskih pnevmatik. Poraba pri mešanem ciklu: 4,3–5,1 l/100 km. Emisije CO2: 96–114 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6DFull. Emisija NOx: 0,0023 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

Renault priporoča

RENAULT E-TECHHIBRIDNA VOZILA

+ zimske pnevmatike

152€ /brezpologa

zkreditom*

RENAULT CLIO E-TECH hIbrid

ŽE ZA mesec

Peter Koci 051 319 185

Simon Blaznik 041 601 750

041 306 973

041 306 620

Modre novice16 NA IZLET

Krožna pot PentljaV našo deželo je prišel sneg in mraz. Pod nogami škriplje, nasulo je veliko snega, prava zimska pravljica, a žal ga je v nižinah zgolj za vzorec. Pentlja je krožna pot razdeljena na 18 odsekov; dolga je približno 80 km in večinoma poteka po obronkih občine Brezovica. Zakaj so ji nadeli ime Pentlja? Ker se dva kroga stikata na mostu preko reke Ljubljanice in sta napravila veliko ležečo osmico ali pentljo, ki se nikoli ne konča. Moj cilj je prehoditi del poti, ob tem pa uživati v hoji po snegu, naužiti se prečudovitih razgledov s Svete Ane na Ljubljansko barje ter občudovati naravne in kulturne znamenitost, kot je Podpeško jezero, ki je majhno, skoraj popolnoma okroglo in eno najglobljih v Sloveniji, cerkev v Preserjah in Planincah ter Ledeno jamo. Kaj pa vi?

BOGOMIRA SKVARČA JESENŠEKFoto: Bogomira Skvarča Jesenšek

Zmaj v Podpeškem jezeru je legenda, ki govori, da je poplave Ljubljanice nekdaj povzročal zmaj, tisti zmaj, ki morda še danes prebiva v Podpeškem jezeru. Menda to jezero sega daleč pod zem-ljo. Tam leži strašen lintvern. Tako je velik, da ima glavo pod goro Svete Ane, rep pa pod Krimom. Kadar z njim zamahne, takrat Lju-bljanica poplavlja Barjansko polje.

(Vir: https://issuu.com/visitljubljana/docs/pripovedi)

Zakleta grofica v Preserju

Na mestu sedanje cerkve svetega Jožefa v Preserju je menda prvotno stal grad, v katerem je živela hudobna grofica. Nekega dne je v grad prišel berač in prosil kruha. Ohola grofica ga je grobo nagnala izpred grajskega praga. Berač je dvignil roko proti nebu in preklel grad ter grajsko gospo. V tistem trenutku se je spremenila v

kačo. Še danes se ta zakleta grofica kot kača plazi po votlinah pod zidom cerkve, ki je zrasla iz ruševin njenega gradu. Še danes čuva zakopane zaklade in se pokori za svojo krutost in pohlep. Včasih se prikaže izpod cerkvenega zidovja. Pod cerkvijo in v njeni bližini je več votlin. V njih so se skrivali Preserci v času turških napadov. Menda so v teh nevarnih časih celo izkopali podzemski hodnik iz cerkve svetega Jožefa v vas Preserje. (Vir: https://issuu.com/visitlju-

bljana/docs/pripovedi)

Naše izhodišče je v Podpeči pri Jezeru, kamor se pripeljemo iz Brezovice. Vozilo parkiramo v neposredni bližini Jezera, kjer nas oznake usmerijo na Sv. Ano. Od tu nadaljujemo proti Preserju, nato se usmerimo proti Planinicam oziroma Krimu, vse do cerkve sv. To-maža v zaselku Planinice. Pot nadaljujemo proti Ledeni jami ter nazaj k Podpeškemu jezeru. Pot je krožna, ves čas markirana s pentljo in Knafličevo markacijo. Na začetku, ko se vzpnemo na Sv. Ano (484 m), je pot nekoliko bolj strma, kasneje pa je razgibana ter se spušča in dviga. Večinoma poteka po gozdnih poteh ali kolovozih.

Novi MEGANE Grandtour

V karavanski različici se predstavlja vozilo MEGANE v povsem novi luči. Ponaša se s svojo eleganco, s prilago-dljivim prtljažnikom, najdaljšo dolžino tovora v razredu in številnimi odlagal-nimi mesti pa združuje udobje, slog in priročnost.

Vsak dan ob vaši strani!

Tokrat nas je na izlet popeljal novi Renault Megane Grandtour.

Izhodišče: Jezero (293 m) · Zahtevnost: lahka · Čas hoje: 2–3 ure · Najprimernejši čas: vsi letni časi · Čas vožnje: 40 minut v eno smer

januar 2021 17KRIŽANKA

NAGRADNI RAZPIS SLIKOVNE KRIŽANKE1. nagrada: 1x porcija čevapčičev2. nagrada: 1x pleskavica3. nagrada: 1x piščančji file

Nagrade podeljuje Okrepčevalnica Orient v Kamniku. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 19. februarja 2021. Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim ime-nom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 12. februarja 2021, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

IZŽREBANI REŠEVALCI:

1. brezplačni optometristični pregled + komplet gratis očal znamke Crullé: Klemen Špenko, Komenda 2. brezplačni optometristični pregled + bon v vrednosti 30 €: Francka Trobec, Mengeš3. brezplačni optometristični pregled + bon v vrednosti 20 €: Josipina Košič, Dob

Nagrade podeljuje MGV 91 d.o.o. Vrhovlje 18, 1225 Lukovica.

Geslo nagradne križanke lahko oddate tudi na www.modre-novice.si!

Ime in priimek

Naslov

Podpis E-mail

1 2 3 4 5 6

1

2

3

4

5

6

7

1 2 7 6

Modre novice18 AKTUALNO

Festival Europa Cantat letos v LjubljaniLjubljana bo med letošnjim 16. in 25. julijem gostila enega največjih svetovnih zborovskih festivalov Europa Cantat 2021. V so-delovanju z Evropsko zborovsko zvezo ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Poleti bo v Ljubljani in okolici potekalo skoraj 200 dogodkov na več kot 40 festivalskih prizoriščih. Prijave na festival so odprte le še do 15. februarja.

MATEJA ŠTRAJHARFoto: Matej Maček in arhiv Europa Cantat Ljubljana

Gre za festival netekmovalnega značaja, saj je namenjen pevkam in pevcem različnih generacij, z različnim glasbenim predznanjem in izkušnjami. Poleg mnogih izjemnih pevskih delavnic s svetov-no priznanimi mentorji se bo zvrstila še cela vrsta koncertov in posebnih projektov. Pomemben dogodek, ki bo v okviru festiva-la potekal prav vsak dan in vključuje vse udeležence festivala, je ''skupno petje'', iz katerega je izročilo festivala Europa Cantat po 2. svetovni vojni pravzaprav nastalo. Med ostalimi dogodki ome-nimo še koncerte vabljenih tujih zasedb (zbor Tenebrae, vokalne skupine Ringmasters, SingerPur, Accent), prvo svetovno drsalno predstavo na ledu ob spremljavi glasbe živega zborovskega petja, nastope glasbenih družin, koncerte na vrtovih, terasah, dvoriščih ter v dnevnih sobah in še bi lahko naštevali.

O festivalu smo se bolj podrobno pogovarjali s članom ožje orga-nizacijske ekipe festivala, Matejem Primožičem, sicer vodjo območne izpostave JSKD Domžale: »Organizacija tako zajetnega festivala, ki poteka v tako kratkem časovnem okviru je velik izziv, seveda pa nam razmere z epidemijo vse skupaj še otežujejo. A verjamemo, da bo fe-stival ohranil svojo osnovno obliko in bo izveden v pristnem glasbe-nem in združevalnem duhu. Zagotovo bo s pomočjo udeležencev in obiskovalcev festival pustil velik pečat v slovenski kulturi.«

Festival, ki se sicer organizira vsaka tri leta in v enega od evrop-skih mest privabi okrog 3000 udeležencev z vsega sveta, je največji zborovski festival v Evropi. Skupaj z lokalnimi organizatorji ga or-ganizira Evropska zborovska zveza (European Choral Association – Europa Cantat). Za organizacijo festivala je bila Ljubljana izbrana med mnogimi kandidati oz. mesti. Slednja se namreč zavedajo, da je festival vse več kot le glasbeni dogodek. Dodana vrednost projekta je vidna v socialnem in terapevtskem okviru ter v gospodarsko-tu-

ristični dejavnosti. Velik pečat daje festival tudi spodbujanju kul-turnega turizma, saj udeležencem omogoča večdnevno kulturno udejstvovanje, strokovno izpopolnjevanje in izmenjevanje stro-kovnih izkušenj z lokalnimi strokovnjaki (podobno kot kongresni turizem), spoznavanje lokalne in širše glasbene kulture, pa tudi ogled znamenitosti države ter spoznavanje njene gastronomije. Slovenija letos nosi tudi prestižni naziv Evropska gastronomska

regija 2021. Gastronomski turizem, ki podpira lokalno samoos-krbo, povezuje podeželska in urbana območja ter poudarja pomen prehrane za zdravje, bo del kulinarične zgodbe festivala.

Festival z izjemnimi priložnostmi bo prav ''pred našimi vra-ti'', torej v Ljubljani, potekal prvič in najbrž tudi zadnjič. Poleg že omenjenega je Slovencem ponujena tudi možnost aktivnega sode-lovanja pri organizaciji dogodka. »Pomemben del festivala so tudi prostovoljci, ki bodo zelo pomagali v vseh fazah izvedbe. Prijave za prostovoljce so odprte še vse do 30. aprila, tako da vabljeni vsi, ki si želite aktivno preživeti festivalske dni, pri čemer boste deležni bogatih izkušenj, mnogih novih poznanstev in festivalskih ugo-dnosti,« pojasni Primožič.

Zborovski festival Europa Cantat je zagotovo najširše zastav-ljen kulturni dogodek, ki ponuja zelo široko paleto najrazličnejših ateljejev s svetovno priznanimi dirigenti in zborovodji, široko pa-leto zborovskega repertoarja z delavnicami, predavanji, seminar-ji, koncerti, koncerti na prostem, skupinskim petjem, posebnimi

Festival Europa Cantat je netekmoval-

nega značaja in je namenjen pevkam in

pevcem različnih generacij, z različnim

glasbenim predznanjem in izkušnjami.

januar 2021 19AKTUALNO

zborovskimi projekti, gostovanji ... Predvsem pa festival na enem mestu zbere zborovske zanesenjake, dirigente, strokovnjake, kar je edinstvena priložnost za izmenjavo mnenj, literature, izkušenj in priložnost za vzpostavitev najrazličnejših povezav.

Projekt zaradi pomena, obsega, neprofitnega značaja in pro-mocije Slovenije kot države z izjemno zborovsko kulturo finanč-no podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana, častna pokrovitelja pa sta predsednik republike Borut Pahor in Evropski parlament. Festival bo tudi glavni kulturni dogodek ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Vsi pogoji za izvedbo kakovostnega glasbenega dogodka pri nas so torej izpolnjeni, kako pa je z nepredvidljivimi okoliščina-mi, predvsem v povezavi z epidemijo in njenimi vplivi na festival? »Ostajamo optimisti, o drugačnih možnostih sploh ne želimo raz-mišljati. Zavedamo se trenutnih omejitev in skoraj vsakodnevnih sprememb na tem področju, zato imamo pripravljene različne sce-narije, ki nam bodo pomagali pri odločitvi o načinu izvedbe festi-vala. V nobenem primeru pa ne predvidevamo prestavitve festivala na leto 2022, saj to zaradi več različnih dejavnikov ni mogoče. Na vsak način bosta varnost in zdravje udeležencev na prvem mestu. Sledili bomo vsem smernicam in varnostnim napotkom pristojnih organov in institucij, že sedaj pa vemo, da bo veliko dogodkov po-tekalo na prostem. Dobre izkušnje več poletnih prireditev v 2020 so nam za zgled in nam vlivajo optimizem.«

Festivalska organizacijska ekipa, ki jo sestavljajo izkušeni kadri iz JSKD, je izdala tudi tiskano programsko brošuro, sicer pa prav vse o festivalu najdete na zelo slikoviti in pregledni spletni strani europa-cantat.jskd.si/sl, zelo aktivni pa so ''festivalovci'' tudi na facebook in instagram profilih, zato vas vabijo, da jim sledite. »Prijave na festival so že odprte, in sicer do 15. februarja. Vsem, ki jih petje vsaj malo

veseli, festival res toplo priporočam. Priložnosti, ki se nam poraja ob takšnem projektu pred domačim pragom, ne gre zamuditi! Za slo-venske udeležence je tudi cena udeležbe prilagojena in zelo ugodna. Vsem priporočam, da si vse informacije ogledate na spletu, kjer so zbrana podrobna navodila o vsem, tudi o prijavi,« o prijavah razloži Matej Primožič, ki je del komunikacijske ekipe festivala, hkrati pa priznava, da je z zaposlitvijo na JSKD in vključitvijo v festivalsko organizacijsko ekipo, njegov hobi postala služba.

Naročite kurilno olje na dom!

Pri plačilu z gotovino nudimo BREZPLAČNO DOSTAVO (od 1000 L naprej)!

080 11 37

www.halo-olje.si info@halo-olje.si

Optika Vallis: strokovno, sodobno in prijetno

Vid je zelo pomemben, zato pregledi v Optiki Vallis kljub

razmeram in omejitvam potekajo nemoteno, seveda ob

upoštevanju vseh ukrepov za zaščito strank, ki so lahko

ob obisku optike v Kamniku ali na Viru brez skrbi. Tre-

nutno ni čakalnih vrst, zato vam priporočamo, da za svoj

vid poskrbite že sedaj.

Kdaj ste nazadnje preverili svoj vid in očesne napake? Ne od-lašajte, pridite v Optiko Vallis, kjer nudijo pregled dioptrije za očala in kontaktne leče, pregled očesnega ozadja, merjenje očesnega pritiska, okulistični pregled za potrebe zaposlitve in izdaja potrdil za podaljšanje vozniškega dovoljenja kategorije A, B. Očala, ki jih izberete, so pomemben del vaše podobe, zato iz-biro zaupajte strokovnjakom iz Optike Vallis, ki se vsaki stranki posvetijo, ji prisluhnejo in skupaj poiščejo najboljše rešitve.

Ob predložitvi kupona vam nudimo brezplačen pregled

vida + 25 % popust ob nakupu korekcijskih očal.

PE ArkadiaVirska cesta 21, 1233 Dob

t: 041 615 509 m: arkadia@optika-vallis.si

PON-PET: 9:00-20:00SOB: 9:00-17:00, NED: zaprto

PE KamnikGlavni trg 11, 1241 Kamnik

t: 041 702 215 m: kamnik@optika-vallis.si

PON-PET: 9:00-17:00, SOB in NED: zaprto

• svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat

• prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih)

Rok Posavec s. p.GSM: 031 470 724montazaposavec@gmail.com

DODATEN 10 % POPUST VELJA NA

STORITEV IN NE VELJA NA AKCIJSKE CENE VRAT.

MONTAŽA NOTRANJIH VRAT IN PODBOJEV

Modre novice20 KOLUMNA

Izgubljena umetnost umetniških razstav?Trenutno smo priča dlje časa trajajočemu obdobju, ko ne moremo obiskovati umetnostnih razstav v običajnih muzejih. Pandemija in ponavljajoča se zaprtja, s katerimi se borimo proti širjenju koronavirusa, narekujejo, da zadrževanje v množici neznancev v zaprtem prostoru ni pametno, kar onemogoča uživanje v umetnosti v živo.

NOAH CHARNEY

Nekateri menijo, da zaradi tega tradicionalnim muzejem in gale-rijam bije zadnja ura. Z vidika dohodka, ki ga prinesejo obiskovalci, je stanje nedvomno katastrofalno, toda upam in tudi moj občutek mi pravi, da bo iz te situacije vzniknil alternativni, vzporedni način obi-skovanja umetnosti, ki bo tudi obstal, ko se bo življenje zopet norma-liziralo. Rad bi videl, da bi virtualne razstave, ki potekajo vzporedno z običajnimi, postale stalna praksa.

Imel sem srečo, da sem februarja, tik pred pandemijo, lahko šel še na zadnje potovanje. Kot govorec sem bil povabljen v belgijski Gent na konferenco, ki jo je organizirala policija, in na kateri smo razp-ravljali o novi in zelo uspešni razstavi Van Eyck – optična revolucija. Govorniki smo si zasebno ogledali veličastno razstavo, ki je prvič in zelo verjetno tudi zadnjič združila skoraj vse slike Jana van Eycka, med njimi tudi sveže obnovljeni Gentski oltar, o katerem sem napisal knjigo, od tod moja udeležba. Razstava je bila zelo uspešna, razpro-dana mesece vnaprej, nameravali so jo še podaljšati. Le nekaj tednov pozneje je covid-19 pokazal zobe, kar je pomenilo katastrofo za svet in seveda tudi za obiske razstav v živo.

Doma v izolaciji smo se s hčerama večkrat odpravili na virtualne oglede kulturno-zgodovinskih znamenitosti. Ker ne obstaja zbir vseh virtualnih ogledov na enem mestu, smo jih morali poiskati sami. Ob-časno smo na YouTubu našli preproste posnetke ogledov, ki so jih s kolikor toliko spodobnimi kamerami posneli obiskovalci in objavili na spletu. Spet drugič smo imeli srečo in naleteli na uradne posnetke ogledov, ki so jih pripravili v samih ustanovah, ali celo na sisteme navidezne oz. obogatene realnosti, v katerih smo lahko podobno kot pri igranju videoiger nadzorovali hitrost našega premikanja po prostoru in izbirali, kaj bomo gledali. Občasno so se ob ogledu poja-vile poučne vsebine, kot na primer pri virtualnem ogledu grobnice faraona Ramzesa VI (https://my.matterport.com/show/?m=Nei-MEZa9d93&mls=1). Zaželel sem si, da bi bilo teh virtualnih ogledov več, pa tudi, da bi bili boljše kakovosti in z več izbirne vsebine, če bi obiskovalec iskal globljo izkušnjo. Čeprav sem hvaležen, ko naletim na takega, se to namreč le redko zgodi.

Kot da bi uslišali moje želje, so pozneje za razstavo Van Eyckovih del pripravili prav to – 360-stopinjski ogled, ki vključuje 120 ume-tniških del (https://virtualtour.vaneyck2020.be/en) in je razdeljen na dva dela: ena različica je namenjena odraslim, druga pa prilagojena otrokom. Ogled je brezplačen, čeprav bi bil za udeležbo na tako ču-doviti razstavi na daljavo pripravljen prispevati manjši znesek. Ker imam majhne otroke, ne morem veliko potovati. Zaradi tega zamu-dim 99 % umetniških razstav, ki si jih želim videti, da stalnih razstav v krajih, ki jih še nisem ali jih tudi nikoli ne bom obiskal osebno, sploh ne omenjam. Če bi virtualni ogledi postali standardna dopol-nitev tako stalnih kot začasnih razstav, bi se publiciteta tako razstav

kot institucij, ki jih gostijo, zelo povečala. To se je že zgodilo na po-dročju koncertov in športnih dogodkov – naj postane stalnica tudi za umetniške razstave.

Morda se bo kdo obregnil, da bi dostopnost virtualnih dogodkov pomenila manj obiskovalcev razstav v živo. Če ste bili v hotelu Veneti-an v Las Vegasu, ki kopira beneški slog, zakaj bi potem obiskali še prave Benetke, kajne? Pravzaprav ni tako. Kot je pred časom v članku o Lou-vru izpostavil Adam Gopnik, nešteti selfiji in promocijski izdelki s po-dobo Leonardove Mone Lize niso zmanjšali želje po osebnem ogledu slike, še povečali so jo. Spletni ogled ni nekaj, kar lahko obkljukamo na svojem seznamu želja. Na mojem instagramu so večinoma pojavljajo fotografije burgerjev, a to ne pomeni, da jih nočem več jesti. Če na sple-tu s pomočjo fotografije oz. filma vzbudimo zanimanje, spodbudimo tudi razumevanje in zanimanje. Če in ko bomo lahko, si vse te stvari še vedno želimo ogledati v živo. Doživetje umetnosti v živo, ki je čutno, globoko in prvinsko, se ne more primerjati z virtualnimi ogledi. Pa vendar je še vedno bolje, da se z umetnostjo srečujemo virtualno, kot da sploh ne bi prihajali v stik z njo.

Obstajajo tudi razstave, ustvarjene izključno za virtualno izku-šnjo. Takšno sem pred kratkim v sodelovanju z organizacijo ACRA (Združenje za raziskave zločinov na področju umetnosti) in podje-tjem Samsung pripravil tudi sam. Na razstavi Manjkajoče mojstrovi-ne (https://www.samsung.com/uk/explore/entertainment/missin-g-masterpieces-and-lost-art-on-the-frame/) je v visoki ločljivosti predstavljenih dvanajst fotografij izgubljenih umetniških del slikar-jev, kot so Van Gogh in Monet, del, ki si jih ne moremo ogledati v živo, četudi bi želeli, kajti bila so ukradena, založena, zelo verjetno pokopana s svojim lastnikom, še bolj verjetno pa uničena. Razstava je brezplačno na voljo na spletu in imetnikom Samsungove televizije The Frame. Vključuje virtualno kopijo vsake slike, ki pripovedu-je njeno zgodbo, in interaktivno komponento, s katero se gledalce spodbuja, da napišejo ideje, kje bi lahko bile originalne umetnine, ali namige, ki bi vodili do odkritja mojstrovin. Takšna ''nemogoča'' razstava lahko obstaja le v virtualnem svetu, s čimer v popolnosti zaobjame koncept spletnih razstav.

Medtem ko nastajajo te vrstice, še vedno lahko uživamo zgolj v virtualnih ogledih. Morda pa bo iz vsega tega izšlo tudi pozitivno in bodo virtualni ogledi postali stalnica svetovnih zbirk in odličnih razstav, kar bi pomenilo demokratizacijo tega, kdo lahko gleda umet-nost in se iz nje uči. Zaradi tega bo prav toliko ljudi, če ne celo več, obiskalo razstave v živo. Tako bomo v umetnosti lahko uživali vsi, četudi izkušnja ne bo tako globoka in prvinska.

Virtualni ogledi lahko pripeljejo do novih odkritij, kjer ogledi v živo ne morejo. Za knjigo o Gentskem oltarju sem porabil nešteto ur, sliko sem si ogledoval v živo ali preučeval fotografije iz drugih knjig. Pa vendar nikoli nisem opazil določene figure na sliki, ki se blazno smeji. Prav tako o njej nisem bral v katerikoli drugi knjigi o tej domnevno najbolj pomembni sliki, ki je bila kadarkoli ustvarjena, dokler nisem imel priložnosti preučevati njene različice v milijardi pikslov (http://closertovaneyck5.universumdigitalis.com/). Zaradi tega sem jo lahko povečal s tako natančnostjo in jasnostjo, da sem opazil to figuro, ki je v živo nikoli ne bi mogel videti. Visoko kakovo-stna virtualna izkušnja ni zgolj tolažilna nagrada, ker ne moremo biti tam osebno, temveč lahko ponudi tudi nova odkritja.

Spremljajte nastudi na spletu.

www.modre-novice.si

januar 2021 21MIHA GA PIHA

Snega željni regijski rekreativciGotovo vam je v letošnji korona-zimi kdo potarnal, češ saj sem vedel, da bo tokrat snega toliko, kot že dolgo ne – mi pa ''ujetniki'' statističnih regij. Natančneje osrednjeslovenske, ki obsega kar 25 občin, žal pa so bile vzpetine teh med božično-novoletnimi prazniki nekoliko prenizke, zato je večina hitela na obisk v kamniško občino, ki je ''najvišja''.

MIHA PAVŠEKFoto: Miha Pavšek

Zadnji dan omenjenih praznikov sem si tudi avtor teh vrstic, sicer Trzinec, drznil obiskati visoke bližnje sosede in naletel sredi dopoldneva na kamniški obvoznici na kolono, ki je nisem doživel tudi, ko so tam Dnevi narodnih noš. Naj bo Velika planina še tako velika ter pohodniško in turnosmučarsko prijazna – v zadnjem času je marsikdaj premajhna za vse, ki bi jo želeli obiskati. Precej manj prijazen, seveda vremensko, pa je bil zadnji mesec k(o)ronič-nega leta 2020. Grudnik ali gruden, kot je eno od starih imen za december, je še enkrat več potrdil, da ni prav nič vljuden in še manj priljuden. Poleg virusnih težav je bila obilna tudi njegova vremen-ska bera, predvsem kazalci, ki praviloma potrdijo ugotovitve o nič kaj prijaznem, po domače povedano, slabem vremenu.

Zaznamovalo ga je turobno, sivo vreme, v gorah pa obilica sne-ga. Vstop v meteorološko zimo na začetku meseca je bil zelo skro-men s snegom (je pa ta padal tudi po nižinah), a so večkratne obilne padavine zlasti v gorah ustvarile za začetek leta in sredino zime nadpovprečno visoko snežno odejo. V dolinah od pol do enega me-tra, v visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp skoraj poldrugi meter v Zahodnih Karavankah več kot dva in v Julijskih Alpah večinoma od tri do štiri metre snega. Krvavec je prejel kar 310 mm padavin, višina snežne odeje pa je prilezla vse do 85 centimetrov, v začetku novega leta pa je že krepko presegla metrsko znamko. Koliko bi ga šele bilo, če bi še večji delež padavin padel kot sneg. Spomnimo, mi-limeter padavin ali liter vode na kvadratni meter da okrog 1–2 cen-timetra snega, več, kadar pada suh sneg, torej pri temperaturah pod lediščem. Sneži seveda lahko tudi pri temperaturah nad lediščem, kadar je nad nami hladnejši zrak in/ali imamo opravka z močnej-šimi padavinami. Velike snežinke, saj veste, to je takrat, ko letijo okrog nas kosmi vate (kosmiči so premajhni …) ali prave plahte, ki padajo tako hitro, da se med padanjem ne utegnejo staliti (pozor led, sneg in snežinke se talijo, topi pa se na primer sladkor v kavi).

Kljub obilici padavin pa smo imeli po nižinah bolj malo snega; nekaj več le v začetku meseca. Še več, med že omenjenimi prazni-

ki le dež in ni prav dosti manjkalo do poplav; decembrske količine padavin (preglednica) med 100 in 200 milimetri pač niso mačji ka-šelj. Sploh na od snega razmočena tla, ki so za padavine precej manj prepustna in preusmerijo večino padavinskih voda v rečne struge in potočna korita. Imeli smo več kot 20 padavinskih dni, kar nekaj-krat je padlo celo več kot 20 litrov dnevnih padavin. A kar najbolj ''boli'', je sončna revščina, ki smo je bili deležni. Natančneje tista, ki bi jo moral biti deležni, pa je umanjkala. V prestolnici, kjer jemljejo mero tudi soncu, so zabeležili vsega 10 sončnih ur, kar je manj kot petino dolgoletnega povprečja (1981–2010: 55 ur). Zato ni verjetno nikogar več, ki v zadnjih tednih ne bi na lastni koži občutil drgeta-nja. Pozimi moramo tudi ljudje prilagajati svoje obnašanje mrazu, zaradi česar pogosto drgetamo. Lahko se nam zgodi celo v stanova-nju, ko le za hipec skočimo na balkon ali pa le prezračujemo spalni-co in smo pri tem pomanjkljivo oblečeni. Drgetanje ni nič drugega kot reakcija telesa v smislu: »Človek, če hočeš, da ostanem toplo, moraš takoj nekaj ukreniti ali pa bom za to poskrbelo kar samo!«

Najpogostejši ukrep v takem primeru je, da ostanemo oziroma čim prej vstopimo v energetsko prijazno okolje (mišljena je seveda izmenjava človekove toplote z okolico). To je lahko topel prostor ali pa toplo oblačilo, pri slednjem je boljše več tankih plasti. Ker pa smo ljudje zelo mobilni, se prej ali slej vsakdo enkrat znajde na mrazu pomanjkljivo oblečen, brez goriva ali drugih pripomočkov, skratka brez možnosti, da bi se ogrel. In takrat začnemo drgetati. Drgetanje je zadnji poskus telesa, da obdrži v sebi toploto, osnovni vzrok zanj pa je nezavedno premikanje oziroma hitro trzanje mišic. Premikajoče se mišice porabijo za drgetanje kar nekaj kalorij, pri čemer se sprošča energija oziroma nastaja toplota. V tem odgovoru se skriva tudi razlaga, zakaj s pomočjo telovadbe ali kakršnekoli druge fizične aktivnosti lahko obdržimo toploto. Preprosto, mar ne? Na žalost pa ljudje glede drgetanja nismo tako izpopolnjeni kot na primer nekatere živali. Pri ljudeh je drgetanje večinoma le znak, da je res že skrajni čas, da se »spokamo« z mraza nekam na toplo. Primerno se moramo obleči, še preden smo izpostavljeni mrazu, in ne šele, ko že drgetamo.

Padavine – DECEMBER 2020 (v mm)

POSTAJA (v mm) POSTAJA (v mm)

Moste pri Komendi 77 Kamnik Zaprice 132Srednje Jarše 104 Domžale 152Krtina 106 Trzin 154Tunjice 114 Brdo pri Lukovici 157Loka pri Mengšu 128 Jable 173

Količina padavin decembra 2020 v nekaterih krajih na območju Modrih novic. (Viri: ARSO, Agrometeorološki portal Slovenije/MKGP, CZ Trzin, Vremensko društvo ZEVS/Geostik in privatne vremenske postaje).

Pogled z Vrha Kašne planine (Kranjska reber) proti Veliki planini v začetku novega leta.

839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

Za vas pripravljamo škatle presenečenja!Poskeniraj kodo in odkrij svojo nagrado.

Modre novice22 PRILOGA

Desna roka vašega poslovanjaV času, ko je ključno razumevanje delovanja in potreb podjetij, ter zaznavanje priložnosti za njihovo transformacijo in preboj, je še toliko bolj pomembno graditi dolgoročna partnerstva, ki temeljijo na strokovnosti, prilagodljivosti, zaupanju, podpori in vzajemni rasti. Računovodstvo in finančno svetovanje nikakor nista nekaj ''postranskega''; načrtovano in premišljeno ju je treba izbrati in umestiti v kolesje slehernega poslovanja. Računovodski servis upravičeno označujemo kot desno roko poslovanja.

IRIS KLINE ARIH

Odlike dobrega računovodstva

Dobro računovodstvo vpliva na dobre poslovne rezultate, še prej pa na sprejemanje dobrih poslovnih odločitev v podjetju. Zato je ključno, da si zagotovite kakovostne storitve vodenja poslovnih knjig, skrbnika, ki zagotavlja kakovost, sledi spremembam in novo-stim, spremlja zakonodajo, ki se tiče poslovanja, in vas o vsem tem ažurno in temeljito obvešča.

Med osnovne računovodske storitve uvrščamo:- knjiženje prejetih in izdanih računov,- obračun DDV (davka na dodano vrednost) in davka od dobička

pravnih oseb, obračun plač, podjemnega dela, avtorskih hono-rarjev, najemnin in poročanje v e-davke,

- obračun ur in socialnih prispevkov za zavezanca,- vodenje registra osnovnih sredstev in obračun amortizacije,- računovodsko svetovanje pri obračunih potnih stroškov, regre-

sov, odpravnin, jubilejnih nagrad itd.,- storitve v zvezi z izvedbo kompenzacij, cesij, asignacij, e-pobotov

itd.,- izdajanje računov ter pošiljanje e-računov.

Davčno, podjetniško in poslovno svetovanje

Finančno svetovanje podpira uspešno financiranje poslovanja, tj. pravilne odločitve o ustreznem kroženju denarja. Številna vpra-šanja ob ustanavljanju podjetja kot tudi ob drugih poslovnih do-godkih med poslovanjem naslavlja podjetniško svetovanje, kjer se izkušnje dolgoletnega dela v svetu podjetništva stekajo v koristne poslovne nasvete. Zakoni se v zadnjih letih pogosto spreminjajo, zato je davčno svetovanje postalo skoraj nujni sestavni del poslova-nja podjetja in tudi posameznika. Poslovanje ima davčne posledice tako za podjetje kot tudi za fizične osebe, povezane z njim. Če to-rej k računovodstvu dodamo še davčno, podjetniško in poslovno svetovanje, dobimo celostno rešitev, ki lajša poslovanje mnogim gospodarskim družbam, zavodom, samostojnim podjetnikom, društvom itd.

Celostna rešitev obsega vodenje glavne knjige, vodenje knjige prihodkov in odhodkov, vodenje računovodstva po stroškovnih mestih, spremljanje terjatev in obveznosti, računovodsko predra-čunavanje in analiziranje, vodenje davčnih evidenc, obračun DDV, vodenje registra osnovnih sredstev z obračunom amortizacije, sestavljanje letnih računovodskih izkazov, sestavljanje davčne bilance, pripravo poročil in zbiranje podatkov za državne ustano-ve in banke, pripravo dokumentacije za pridobitev bančnih poso-jil, pomoč pri načrtovanju denarnih tokov, obračun plač in ostalih osebnih prejemkov, obračun socialnih prispevkov za zavezanca, izstavljanje računov, plačilni promet, vlaganje izvršb, svetovanje s področja poslovanja, splošnih zadev in administracije, svetovanje s področja davčne zakonodaje in prakse, uveljavitve davčnih olajšav in optimizacije davčnih bilanc.

Letno poročanje za zasebni sektor

V nadaljevanju predstavljamo ključne prispevke Digitalne revije za računovodstvo, davščine in finance na temo zaključevanja izka-za poslovnega izida za leto 2020.

Vpliv covida-19 na zaključevanje poslovnega leta 2020

Zaključevanje poslovnega leta 2020 bodo zaznamovale presoje poslovodstva. Te segajo od ustreznosti predpostavke delujoče or-ganizacije, primernosti računovodskih ocen ter potrebnih oslabi-tev finančnih in nefinančnih sredstev do gotovosti pripoznanih prihodkov v povezavi s prejetimi državnimi pomočmi. Presoje v računovodske izkaze vnašajo določeno mero subjektivnosti. Prav zato je ključno, da organizacija upošteva vsa dejstva in okoliščine, ki so ji na voljo na dan bilanciranja.

Zaključevanje bilance stanja za leto 2020

Pri zaključevanju poslovnega leta 2020 bodo morale organiza-cije bolj kot prejšnja leta posvetiti pozornost presoji precenjenosti sredstev. Še posebej to velja za nefinančna sredstva, kot so opred-metena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in naložbene nepremičnine. Če so organizacije prejele državno pomoč za odpra-vo posledic epidemije covida-19, pa bodo morale presoditi, ali bi T: 01 839 26 76, M: 031 737 131, E: kontos@siol.net

“Svetilnik”, Ljubljanska 3D, Kamnik

• računovodstvo za: družbe in samostojne podjetnike, društva, zavode • obračun prispevkov za normirance

in kmete • davčno svetovanje za pravne in �zične osebe • poslovno in �nančno svetovanje

t.: 01 724 66 13, m.: 041 490 260, i: www.kont.si

Poskrbimo, da so vaše poslovne knjige urejene, finance pregledane

in naši davčni nasveti koristni.

januar 2021 23PRILOGA

morale v povezavi z neupravičeno prejeto državno pomočjo izka-zati obveznosti do države.

Zaključevanje izkaza poslovnega izida za leto 2020

Za poslovno leto 2020 bo ključna pravilna določitev velikosti prihodkov predvsem zaradi vračila prejetih sredstev državne po-moči in neizpolnjevanja prihodkovnega kriterija. Pri tem je treba opozoriti, da če je organizacija posel opravila v letu 2020, za odloži-tev prihodkov ne bo zadostovalo, da ni izdala računa. Prihodke bo lahko odložila le, če do konca poslovnega leta 2020 obvladovanje blaga ali storitve ni prešlo na kupca. (vir: https://www.revijaiks.si/2021/01/racunovodstvo/clanki)

Kako je z obrestmi, dividendami in dobičkom iz kapitala

(FURS-u)?

Dividende predstavljajo izplačilo udeležbe v dobičku podjetja in druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža.

Dividende izplačane v Sloveniji

Če dividende izplača plačnik davka (podjetje v Sloveniji), mora plačnik davka izračunati, odtegniti in plačati odtegljaj kot doho-dnino po stopnji 27,5 % (za leto 2019 in prej po 25 %). Dividend ne vključujemo v letno dohodninsko napoved. Prejemnik dividend v tem primeru nima nobenih obveznosti.

Dividende izplačane v tujini

Če dividendo izplača oseba, ki ni plačnik davka (če se dividen-de prejema neposredno iz tujine), mora prejemnik dividende pri FURS napovedati sam v napovedi za odmero dohodnine od di-vidend, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi napovedi FURS najkasneje do 30. aprila izda odločbo s pla-čilnim nalogom, ki ga mora davčni zavezanec poravnati v 30 dneh od vročitve.

Obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah,

ustanovljenih v Sloveniji ali EU

Če je posameznik v preteklem letu dobil izplačanih več kot 1000 evrov obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, usta-novljenih v Sloveniji ali EU, mora najpozneje do 28. februarja na katerikoli finančni urad, razen na Generalni in Posebni finančni urad, vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti. Na podlagi napovedi FURS najkasneje do 30. aprila izda odločbo s plačilnim nalogom, ki ga mora davčni zavezanec poravnati v 30 dneh od vro-čitve.

Obresti, izplačane pri banki ali hranilnici v državi, ki ni

članica EU, in druge vrste obresti

Če je posameznik dobil izplačane obresti pri banki ali hranilnici v državi, ki ni članica EU, ali je prejel druge obresti (npr. obresti na dolžniške vrednostne papirje iz tujine), mora ne glede na znesek obresti na katerikoli finančni urad, razen na Generalni in Posebni finančni urad, vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi napovedi FURS najkasneje do 30. aprila izda odločbo s plačilnim nalogom, ki ga mora davčni zavezanec poravnati v 30 dneh od vročitve.

Če posameznik prejme obresti, ki ne izvirajo iz denarnih depo-zitov in iz naslova določenih vrednostnih papirjev oz. obveznic, so pa obdavčljive in jih izplača plačnik davka (npr. pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost), je plačnik davka dolžan izra-čunati, odtegniti in plačati dohodnino od obresti v breme dohodka davčnega zavezanca (prejemnika obresti). Tako plačana dohodnina

se šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da teh obresti za davčne namene ni treba napovedati v napovedi in se ne vključujejo v letno odmero dohodnine.

Kaj podjetjem prinašajo ukrepi #PKP7?

Sedmi paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (ZIUPOPDVE, t.i. #PKP7) med drugim prinaša enkratni krizni dodatek najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, dodatno pomoč zdravstvu, turizmu, socialnim in zdravstvenim delavcem. Poglej-mo kaj #PKP7, ki velja od 31. decembra 2020, prinaša podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki jih je prizadela epidemija covida-19.

Delno kritje fiksnih stroškov (9. člen)

Maksimalna višina delnega kritja fiksnih stroškov, ki ga je sicer uvedel #PKP6, se za upravičence po novem določa po naslednjih kriterijih:• 1000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziro-

ma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, če so podjetju prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov in

• 2000 evrov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziro-ma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, če so podjetju prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov.

• 70 odstotkov neto izgube upravičenca, ki je srednje veliko ali ve-liko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upraviče-nem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upraviče-nem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena z ukrepom #PKP7.

Podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa (določa 25.

člen in naslednji)

Podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa do 30. junija 2021. Po novem delodajalec vlogi priloži tudi izjavo, za katero ka-zensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo ozi-roma nadomestilo plače. Lažna izjava je sankcionirana z vračilom prejetih sredstev in globo.

Velesovska cesta 49, 4208 ŠenčurT: 04 251 91 50 M: 041 364 880E: info@darin.si

Celovite računovodske in knjigovodske storitve

Davčno svetovanjeKadrovsko svetovanje

Pomoč in svetovanje pri ustanovitvi, preoblikovanju, pripojitvi ter razdelitvi podjetja

Zanesljiv ter izkusen partner ze od leta 1995.

Modre novice24 PRILOGA

• Ljubljana, Vošnjakova ulica 2• BTC City Ljubljana – pritličje hala A Šmartinska cesta 152• Domžale, Ljubljanska cesta 72

• Grosuplje, Taborska cesta 4• Kamnik, Ljubljanska cesta 4a• Kočevje, Trg zbora odposlancev 68

• Litija, Ponoviška cesta 3• Šiška, Rakuševa ulica 16• Trbovlje, Mestni trg 5a• Vrhnika, Ljubljanska cesta 16

Mateja Jerebdirektorica PE Ljubljana

Vzaj

emna

, d.v

.z.,

Vošn

jako

va u

lica

2, L

jubl

jana

. Vsa

zav

arov

anja

se

skle

pajo

po

velja

vnih

pog

ojih

Vza

jem

ne, d

.v.z

.

PE LJUBLJANAMala ulica 3, tel.: 01 / 471 87 00

Ljudje radi dobro zavarujemo svoje premoženje – hišo, sta-novanje ali avto, a vse bolj se zavedamo, kako pomembno je zdravje. Kako se lahko na primer zavarujemo za tveganja, ki jih prinašajo težje bolezni?

Pri Varuhu zdravja imamo vselej v mislih dobrobit in zdravje ljudi. Bo-lezni, kot so rak, možganska kap ali srčni infarkt, ne moremo predvi-deti, lahko pa z zdravim načinom življenja sami veliko naredimo, da takšno diagnozo preprečimo. Šte-vilo oseb, ki zbolijo za katero od težjih bolezni, med katerimi je tudi rak, se povečuje in to je tema, ki bi ji moral vsak izmed nas nameniti ne-kaj pozornosti. Če zbolimo za tako

hudo boleznijo, je potreben dolgo-trajen proces zdravljenja. Izkušnje naših zavarovancev so pokazale, da je takrat dobro imeti možnost razpolaganja z določeno zavaro-valno vsoto, ki jo lahko porabimo po lastni presoji in prav to omogoča naše Zavarovanje za težje bolezni. Z izplačano zavarovalnino se lah-ko lažje posvetimo le enemu cilju – procesu zdravljenja.

S sklenjenim zavarovanjem za težje bolezni si zagotovimo finančna sredstva, če zbolimo za katero izmed vključenih težjih bo-lezni. Za kaj vse lahko porabimo izplačano zavarovalnino?Težja bolezen lahko vpliva na iz-pad dohodka, s tem pa tudi na kakovost vsakdanjega življenja nas in naše družine. Z izplačano zava-rovalnino lahko nadomestimo izpad dohodka zaradi odsotnosti z dela, krijemo stroške za boljša ali drugač-na zdravila in tehnične pripomočke, omogočimo si kakovostnejše tera-pije in posege ter dodatne zdra-vstvene storitve ipd. Prednost tega zavarovanja je, da v večini prime-rov težjih bolezni zavarovalno kritje ne preneha, pač pa lahko kljub iz-plačilu zavarovalnine ostanemo še naprej zavarovani. Zavarovanje je oblikovano tako, da lahko zavaro-

valno vsoto prejmemo trikrat v dobi trajanja zavarovanja.

Pred kratkim ste zavarovancem ob sklenitvi Zavarovanja za težje bolezni ponudili prav posebno ugodnost.

Res je. V Varuhu zdravja, Vzajemni, se ves čas odzivamo na potrebe in želje naših strank, zato smo razvi-li posebno Zavarovanje Covid, ki omogoča dodatno finančno varnost v primeru hujšega po-teka koronavirusne bolezni. To zavarovanje je brezplačno na voljo vsem, ki sklenejo Zavarovanje za težje bolezni.

Ali lahko v teh časih zavarovanje sklenemo le osebno ali tudi na kakšen drug način?

Seveda je osebni stik s strankami še vedno prva izbira, vendar to velja za čas brez epidemije. Že junija lani smo se spremembam zaradi epidemije uspešno prilagodili z uvedbo sklepanja pogodb z odda-ljenim podpisom. Tako lahko zava-rovanja sklenemo na daljavo. To nam omogočajo sodobna digitalna orodja, ki prinašajo številne predno-sti, saj je proces hitrejši, preglednej-ši. Omogočajo nam, da smo vselej v stiku s stranko.

Za svoje zdravje lahko zelo veliko naredimo z vidika preventive, če izberemo zdrav življenjski slog. V Varuhu zdravja, Vzajemni, izvajajo aktivnosti, s katerimi ozaveščajo o pomembnosti zdravega življenja in svojim zavarovancem nudijo temelj za kakovostno preživljanje svojega prostega časa. Pri tem je pomembno, da v tem hitrem tempu življenja poleg preventivnega ravnanja poskrbimo tudi za dodatno finančno varnost z ustreznim zavarovanjem. V nadaljevanju vam predstavljamo Zavarovanje za težje bolezni.

TUDI KO ŽIVLJENJE IZBERE POT NAMESTO NAS, LAHKO PREVZAMEMO NADZOR NAD KRMILOM

Oglas TB_186x261_PR_(14-1-2021)-PE LJ.indd 2Oglas TB_186x261_PR_(14-1-2021)-PE LJ.indd 2 15. 01. 2021 10:10:0215. 01. 2021 10:10:02

januar 2021 25PRILOGA

041 288 145

VGVrankar d.o.o.Sela pri Kamniku 23, 1241 Kamnik

www.vgvrankar.si

Gradimo za vas!od A do Ž Pozor, AKCIJA!

Plačaš 2, dobiš 3!

839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

Akcija velja za naročila hrane z dostavo.

ZBIRANJE BIORAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNIH JEDILNIH OLJ

GANGA d.o.o., Kidričeva ulica 13a, 1236 Trzin,+386 1 320 08 94 • info@ganga.si • www.ganga.si

Krizni dodatek za zaposlene (85. člen zakona)

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana me-sečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače (minimalna plača znaša 940,58 evrov), delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodaja-lec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izja-vlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki naj-pozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021. (Vir: https://www.borzaterjatev.

si/blog/kaj-za-podjetja-in-podjetnike-prinasajo-ukrepi-pkp7)

Vzajemna zavarovanje za tujino

Ste tudi vi med tistimi, ki se sprašujete, ali naj podaljšate letno zavarovanje za tujino, ter kako je s kratkoročnim zavarovanjem za tujino, sklenjenim pred epidemijo? Pomagate si lahko s spodnjimi vprašanji in odgovori.

Letno zavarovanje za tujino vsako leto podaljšam. Kaj mi

glede na trenutno situacijo svetujete letos?

Situacija in s tem povezani ukrepi se iz dneva v dan spreminjajo, vendar glede na razvoj dogodkov verjamemo, da se bo le-ta v pri-hodnjih mesecih spremenila in bodo potovanja v tujino mogoča. Ker se situacije v Vzajemni zavedajo, bodo vse stranke, ki sklenejo letno zavarovanje do 31. 5. 2021, imele popust pri podaljšanju ali sklenitvi novega zavarovanja za tujino, obenem pa tudi zagotovlje-

no kritje v primeru, da bi potrebovali zdravstvene storitve zaradi morebitnih okužb z virusom covid-19. Svetujejo vam torej, da letno zdravstveno zavarovanje Multitrip podaljšate in to priložnost iz-koristite. Poleg celovitih kritij zdravstvenih storitev v tujini, boste tako imeli zagotovljena tudi kritja tveganja obolenj z virusom co-vid-19, saj bodo le-ta ostala prisotna še vsaj nekaj časa.

Pred epidemijo/pandemijo smo sklenili kratkoročno zava-

rovanje za tujino, plačali premijo, zdaj pa v tujino ne bomo

potovali. Kaj lahko storimo?

Tudi v tovrstnih primerih bodo v Vzajemni naredili vse, da naj-dete skupno rešitev za nastalo situacijo, saj je na voljo kar nekaj mož-nosti. Svetujejo vam, da se obrnete na vašega skrbnika, pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 20 60 ali pišete na info@vzajem-na.si. Skupaj se boste dogovorili o najboljši možnosti za vas.

Slamnikarska 1d, Domžale| www.uranic.si | 031 608 900 | info@uranic.si

DAVČNO SVETOVANJE IN RAČUNOVODSKE STORITVEZAKAJ IZBRATI RAVNO NAS? VSE NA ENEM MESTU

20 letne izkušnje na področju računovodstva in davkov • pridobljena licenca davčne svetovalke • stalno izobraževanje • osebni odnos s strankami • možnost prevzema dokumentacije pri vas • prilagodljiv delovni čas

051 606 440info@hisa-ograj.siwww.hisa-kovin.si

• Dvoriščna vrata • nadstreški • stopnišča• INOX in kovinski izdelki • kovinske konstrukcije

Modre novice26 ŠPORT

Lovro ne strelja v prazno!Z zadnjih dveh mladinskih svetovnih prvenstev je domov prinesel kar tri kolajne. Dve srebrni in eno bronasto. V njegovi zbirki odličij imajo častno mesto, tako kot tudi srebro z Evropskega festivala olimpijske mladine. Za naštevanje preostalih odličnih rezultatov imamo premalo prostora. Dejstvo je, da fant obeta. Veliko. Lovro Planko je biatlonec, ki hitro teče, natančno strelja in ima najvišje cilje. Njegov talent je opazila tudi strokovna komisija projekta Mladi upi 2020, ki ga je uvrstila med elitno trinajsterico prejemnikov finančne podpore.

DAMIJAN RIFLFoto: Mateja Jordovič Potočnik

Biatlonski mladi up z visokimi cilji

»Super fant, pozitivna osebnost, s svojo energijo pokonci drži celotno ekipo. Kar se tiče športa, pa: izjemno predan, delaven in na srečo tudi izjemno talentiran. Če bo nadaljeval v ritmu zadnjih let, ga čaka lepa biatlonska prihodnost,« svojega varovanca opiše Ja-nez Marič, glavni trener slovenske moške mladinske reprezentan-ce. Kompliment iz ust štirikratnega olimpijca, prvega slovenskega biatlonskega tekmovalca z zmago na tekmi svetovnega pokala, ki nadarjeno generacijo mladincev odločno vodi na največjo sceno, nam vsekakor da vedeti, da bi Kamničani v bližnji prihodnosti zno-va utegnili dobiti biatlonca, ki bo še kako konkurenčen na najvišji ravni. Pa po Andreju Lanišku in Andreji Mali lahko realno raču-najo tudi na novega biatlonskega olimpijca? »Seveda, za to delamo. Osredotočen sem na najvišje cilje. V svetovnem pokalu, na svetov-nih prvenstvih in tudi na olimpijskih igrah,« samozavestno izstreli Lovro Planko, mladenič iz Nevelj pri Kamniku, ki smo ga s pomoč-jo priljubljene pogovorne aplikacije ujeli po enem izmed januarskih treningov. Na Pokljuki, seveda. Tamkajšnji Športni center Triglav je pravzaprav njegov drugi dom. »Vesel sem, da imamo doma tako kakovosten objekt, ki je naš bazni tabor. Pozimi in poleti, v petek in svetek imamo na voljo prvovrstne pogoje za delo in napredek. Tu pa tam imam pokljuškega Rudnega polja sicer, če se malce poša-lim, že vrh glave, zato mi prijajo tudi selitve. Pred letošnjo sezono smo tako del priprav opravili v avstrijskih centrih Hochfilzen in Obertilliach,« nam je pred odhodom na evropsko prvenstvo, ki v teh dneh poteka na jugu Poljske (Duszniki-Zdroj) povedal naš mladi up, ki bi čas pred odhodom na prvenstvo sicer moral pre-

živeti v nemškem Arberju, na tekmah pokala IBU. A je tudi njega ''ujela'' korona. Zaradi okužbe je izgubil dober teden dni treninga, za vrhunec sezone bo kljub temu povsem nared. Ta bo zanj od 24. februarja pa do 7. marca v že omenjenem Obertilliachu. Tirolsko zimsko-športno središče bo takrat gostilo svetovno prvenstvo za mladince in mlajše člane do 23. leta. V konkurenci slednjih bo prvič tekmoval tudi naš sogovornik, ki bo maja dopolnil dvajset let. »Z decembrom sem se poslovil od mladinske konkurence, naslednja tri leta se bom kalil med mlajšimi člani. Vrhunci naslednjih sezon bodo torej svetovna prvenstva v tej konkurenci. Poleg nastopov na članskih tekmah IBU pokala pa v naslednjih sezonah računam tudi na prve priložnosti v svetovnem pokalu. Za začetek bom na tekmah najvišjega ranga tekmoval brez visokih rezultatskih ciljev. Najprej moram pridobiti prepotrebne izkušnje. Koraku sledi korak. Biatlon je vzdržljivostni šport, le redkokateri posameznik se je že v zgo-dnjih dvajsetih izstrelil v sam svetovni vrh. Čez pet ali šest let pa bom že nared za preboj v konkurenci najboljših,« zrelo napoveduje Lovro, ki pa je na domači sceni lani decembra že osvojil prvi naslov državnega prvaka tudi v članski konkurenci. Po letu 1984 (takrat je zmagal Andrej Lanišek) prvega kamniškega v moški konkurenci in četrtega za Smučarski klub Ihan, katerega član je Planko že od vse-ga začetka. Pred Kamničanom so ihanskemu klubu prestižni na-slov pritekli in pristreljali še Klemen Bauer, Peter Dokl in Boštjan Lekan. Prav slednji, domžalski dvakratni olimpijec, je eden izmed glavnih ''krivcev'' za Lovrov pristanek med biatlonci. »Boštjan, ki že več let živi v Kamniku, je naš družinski prijatelj. Moji mami Na-taši, ki se je v mladosti prav tako ukvarjala z biatlonom, je ob prilož-nosti predlagal, da bi se z bratom Matevžem (bivši triatlonec, op.p.)

januar 2021 27ŠPORT

udeležila poletnega biatlonskega kampa. Pa sva šla. Sam sem takrat treniral košarko, a se pod koši nisem najbolje počutil. Na podlagi dobre poletne izkušnje sem se odločil za zimski šport. Glede na to, da res ne maram mraza, mi domači niso napovedovali dolge pri-hodnosti v tem športu. Pa vendarle me je biatlon začaral. Še vedno sem tu in še dolgo nameravam ostati v tem čudovitem, atraktivnem in dinamičnem športu …,« se športnega prestopa z nasmehom spo-minja Lovro, ki je bil biatlonski klub primoran poiskati v sosednji občini. »SK Ihan je bil logična izbira. Super klub, vedno sem imel na voljo vse, kar mlad športnik potrebuje za napredek in razvoj. Odlično smo delali, posledica je reprezentančni dres. Še vedno se pogosto slišim s predsednikom Matjažem Pavovcem, na Pokljuki pa se srečujem tudi s tekmovalci in tekmovalkami mlajših selekcij kluba, ki vadijo pod vodstvom Aleš Gregoriča. Slednji je bil tudi moj trener. Kar številčna ekipa so, odlično delajo, tako da se za pri-hodnost in naslednike ne bojim,« pa komplimente klubu in klub-skemu trenerju namenja Planko. Tudi Gregorič, bivši tekmovalec iz Bauerjeve generacije, o Planku govori le v presežnikih. »Talen-tiran biatlonec, zelo učljiv športnik, ki je osredotočen na delo. Vse najboljše mu želim tudi v prihodnje!« pravi 35-letni strokovnjak iz SK Ihan in ob tej priložnosti v klub vabi vse mlade, ki bi želeli slediti Lovru. »V tem trenutku imamo kar štiri reprezentante, kar je dokaz, da dobro delamo. V naši sredini vadijo večinoma mladi iz Ihana, Domžal in bližnje okolice, seveda pa je dobrodošel vsakdo. Sam šport ne spada med tiste najdražje. Mesečna vadnina znaša trideset evrov, otroci prvo leto lahko uporabljajo klubsko opremo. Za začetek pokukajte na našo spletno ali facebook stran Smučarski klub Ihan. Ko bodo okoliščine prijaznejše, pa ste seveda dobrodošli na katerem izmed treningov,« za konec še namigne Gregorič in do-daja, da so prav športniki, kot je Lovro, najboljši ambasadorji kluba

in športa. Mladi za mlade, bi lahko rekli. Oziroma ''Mladi upi za nove Mlade upe!'', kot nam je po razglasitvi v uvodu omenjenega istoimenskega izbora povedal zadovoljni mladi športnik.

Za lažji razvoj potencialov in kariernih želja

»Od leta 2013 je sredstva prek razpisov Mladi upi prejelo prek sto talentov s področja športa, umetnosti, znanosti in para-špor-ta. Letos je med njimi, ne prvič, tudi biatlonec. Čestitke Lovru za izbor! V razvoj mladih smo v osmih letih skupaj vložili že 401.000 evrov,« nam je povedala Vojka Novak z oddelka za trženjsko ko-municiranje in upravljanje blagovne znamke pri Zavarovalnici Tri-glav. Slednja je ustanoviteljica zavoda Vse bo v redu, preko katerega izvaja in upravlja družbeno odgovorne aktivnosti. »Projekt Mladi upi je eden izmed najbolj prepoznavnih projektov zavoda. Ne kon-ča se s finančno podporo talentiranim posameznikom. Mladi upi so na rednih alumni srečanjih deležni tudi izobraževalnih vsebin z različnih področij, ki jim koristijo na njihovi karierni poti. Veseli nas dejstvo, da so naši dosedanji izbranci v veliki večini izredno uspešni na svojem področju. V širši javnosti najbolj prepoznavni so seveda športniki, kot so Tim Gajser, Janja Garnbret in Timi Zajc. Ne smemo pa pozabiti številnih umetnikov in znanstvenikov, ki so tudi z našo pomočjo lažje uresničili svoje cilje in sanje. Mnogi izmed njih kot sponzoriranci ostajajo naši partnerji tudi kasneje,« še razloži Novakova in dodaja, da so za sam projekt zanimanje že pokazale tudi njihove hčerinske družbe v Srbiji in Črni gori, do re-alizacije pa zaenkrat še ni prišlo. »Morda pa bo kdaj v prihodnje projekt le zaživel tudi v teh državah. Že zdaj pa z veliko verjetnostjo lahko zatrdim, da bomo v Sloveniji z Mladimi upi nadaljevali tudi deveto leto. Razpis Mladi upi 2021 bo objavljen jeseni,« napoveduje predstavnica največje slovenske zavarovalnice.

Modre novice28 ŠPORT

Odbojkarice Calcita z naskokom pred drugimi

Odbojkarice Calcit Volleyja v letošnjem letu v domačem prven-stvu ne poznajo ovir. Kljub manjšemu spodrsljaju proti Šempetru so po zmagah nad Gen-I Volleyjem, Novi KBM Branik in dvakrat Ankaranu zanesljivo na prvem mestu in brez resne konkurence med ostalimi ekipami. V januarju je vroča tudi moška ekipa, ki je brez težav premagala zapored Hoče, Hišo na kolesih Triglav, Krko in Salonit Anhovo. Trenutno so na drugem mestu. V ligi Mevza so odbojkarji v gosteh premagali Graz in so trenutno četrti. Dekleta v 1. B ligi so v januarju dvakrat premagala Puconce in izgubile proti Ljutomeru in so trenutno na tretjem mestu.

Helios tretji v prvi ligi

Igralci Helios Sunsov so v preteklem tednu v ligi ABA-2 nasto-pali v Banjaluki, kjer je v mehurčku potekal drugi turnir. Dom-žalčanom ni šlo, saj so izgubili vse tri tekme proti MZT Skopju, Sutjeski in Širokem Brijegu. Po sedmih krogih in eni zmagi so tre-nutno v spodnjem delu lestvice. V domačem prvenstvu pa so po porazu proti Termam Olimia Podčetrtek v decembru le te prema-gali v januarju, ko so bili boljši tudi od Zlatoroga Laško. Trenutno so na drugem mestu.

Igralke domžalske ekipe Tosama Ledina so v prvi ligi trenutno četrte po zmagah nad Pro bit Konjicami in Iliriji ter porazu proti Grosuplju.

Zgodovinski uspeh za vaterpoliste Kamnika

Kamniški vaterpolisti Calcit Waterpolo so prvič v zgodovini kluba postali članski pokalni prvaki Slovenije. V velikem finalu so suvereno premagali večne tekmece AVK Triglav Kranj z rezultatom 10:5. Za Calcit Waterpolo so naslov osvojili: Aleksander Cerar, Blaž Benko-

vič, Blaž Briški, Gašper Žurbi, Kristijan Novak, Luka Sokler, Lukas Z. Gligorovski, Martin Stele, Matej Nastran, Rok Bergant, Sebastijan Novak, Tilen Leskovec, Urban Benkovič, trener Aleš Komelj.

Anže Lanišek v svetovnem vrhu

Domžalčan Anže Lanišek (SSK Mengeš) je v letošnji sezoni v samem vrhu svetovnega skakanja na smučeh. Dvakrat je bil celo na dosegu zmage. Na novoletni turneji je v Oberstdorfu osvojil deveto mesto, v Garmisch Partenkirchenu dvanajsto, v Innsbrucku pa je bil odličen drugi. V januarju je v Titisee-Neustadtu osvojil dvanaj-sto in petnajsto mesto. V Zakopanih je zopet zablestel in le za malo zgrešil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Na zadnji tekmi v Lahtiju je bil sedmi. Skupno je v svetovnem pokalu na visokem pe-tem mestu. Do točk je prišel tudi Tilen Bartol (SSK Sam Ihan), ki je bil v Zakopanih dvanajsti.

Lovro Planko – članski državni prvak v biatlonu

Na Pokljuki je konec leta potekalo državno prvenstvo v biatlonu, na katerem se je odlično odrezal biatlonec Lovro Planko iz Kamni-ka (SK Ihan). V soboto so se tekmovalci pomerili v sprintu. Državi prvak je postal Rok Tršan (Logatec), odlično drugo mesto pa je za-sedel Lovro Planko. Prav tako odličen četrti je bil Matic Repnik, osmi Drejc Trojer in deveti Tadej repnik (vsi SK Ihan). Na nedeljski, zasledovalni tekmi je Lovro izkoristil odsotnost nekaterih favoritov ter tudi zmagovalca sprinta in osvojil naslov absolutnega državnega prvaka. Odlično je nastopil tudi Matic Repnik, ki je bil tretji, Drejc Trojer je osvojil končno šesto mesto, Pavel Trojer osmo in Tadej Repnik deseto. Na tekmi s skupinskim startom Planko ni startal, s četrtim mestom pa se je izkazal Matic Repnik. Pavel Trojer je bil sedmi, Drejc Trojer deveti in Tadej Repnik deseti.

Uspešen začetek leta za Pio Lovrič

Domžalska teniška igralka Pia Lovrič je odlična pričela sezono 2021, saj je na članskem turnirju z nagradnim skladom 15.000 do-larjev, ki je ta teden potekal v turški Antalyji, drugič v karieri na profesionalnem ITF W15 prišla do naslova v dvojicah, med posa-meznicami pa je osvojila 3. mesto. Tudi Kamničanka Maša Viriant (sedaj članica Teniške akademije Piatti) je nastopila na naslednjem W15 turnirju v Antalyji in dosegla prvo zmago v rangu WTA. Aljaž Jeran (TK Radomlje) je zmagal na ITF J4 turnirju v Beogra-du, kjer je v dvojicah zmagala tudi Kamničanka Ana Lanišek (TK Radomlje).

Cico1.

Foto

: Kle

men

Bru

mec

Foto

: VD

Kam

nik

Foto: Media Ski Jum

p

januar 2021 29OGLAS

Vodite Akademijo, ki z različnimi projekti povezuje organi-

zacije na nacionalni in globalni ravni. Kako se je vse skupaj

pravzaprav pričelo?

V bistvu sem bila 25 let event manager. Ko ni bilo več nadgradnje, sem iskala nove izzive. Rutinsko delo mi ni nikoli odgovarjalo. Za spremembo od ostalih rabim spremembe. To me navdihuje.

Kdaj ste začutili, da ni več nadgradnje?

Sam vrh organizacije dogodkov je na protokolarni ravni, kjer so dogodki dovršeni do potankosti. Višje ne gre.

Si niste želeli ostati na protokolu?

Ne. Organizacija dogodkov je stresno delo in ves čas si razpet med naročnikom in izvajalcem. Večina ne ve, koliko aktivnosti je pot-rebno, da se potem nekaj zgodi na odru. Spominjam se, ko sva s pro-jektnim vodjo v Celju na sejmu imela sodelovanje in je en naročnik vprašal: »Ja, kaj pa delate, kadar ni sejma oz. pred sejmom?« Seveda sva se samo spogledala, saj se ravno takrat največ dela: postavitve, izrisi, ozvočenja, osvetlitve, organizacija spremljevalnih progra-mov, obiskov delegacij, urejanje dokumentacije za varnost itd. Veli-ko segmentov in pozoren moraš biti res na vsako malenkost. Seveda pa je “slovenska klientela kupcev” precej zahtevna in po-leg dobre izpeljave pričakuje tudi veliko mero izvirnosti. To je bilo tudi tisto, kar me je pri delu najbolj navdihovalo. Za vsemi temi projekti in uspehi pa stoji dobra ekipa, ki jo imam v veliki meri kar v sami družini in sem jim hvaležna za vso pomoč ter razumevanje. Vsi smo garači. Ostali izvajalci pa so bili tudi že kot nekakšna raz-širjena družina. Z nekaterimi sem še vedno v stiku.

Na kateri projekt oz. uspeh ste najbolj ponosni?

Uh, kar veliko je bilo uspešnih projektov in se težko opredelim, vendar gotovo izstopa Academic Economic Congress (AEC), ki vsako leto poteka na Brdu pri Kranju in povezuje slovenski poten-cial z najvišjimi predstavniki iz sveta gospodarstva, politike, kultu-re, športa in akademske sfere na globalni ravni. Ste avtorica certifikacijskih procesov Learning Brand. Iz kje

ste črpala znanje?

Ja, to je bil pa zalogaj. Več kot dve leti sem se počutila, kot da sem v vodnjaku. Bolj, ko sem raziskovala in iskala, bolj sem bila globo-ko. Vendar kot vsaka stvar se je tudi to končalo in zdaj delamo le še občasne raziskave, medtem ko razvoj poteka na dnevni ravni. Upravljanje z znanjem ali Knowledge Management je zahtevna disciplina, ki zahteva vpetost celega človeka. Proučevanje okolij v posameznih organizacijah in oblikovanje strategij, da ostanejo v konkurenčni prednosti pa zahtevata izjemne napore, zbranost in veliko mero odgovornosti.

So slovenska podjetja naklonjena spremembam?

Hmmm… (smeh) morajo biti, drugače ne bodo preživela. Je pa res, da je vse odvisno od vodstva. Ko vodstvo sprejeme strategijo, je pomembno, da spremembe niso prehitre, saj to lahko privede do zmede v organizaciji.

Akademijo vodite že 12 let. V tem času ste postali že specialistka

za delovanje organizaciji in procesov v njih. Je to zadosten izziv?

Tako kot vsi zaposleni se moram tudi sama ves čas nadgrajevati in učiti. Razvoj tehnologije in spremembe na trgu zahtevajo nene-hen razvoj posameznika. Kdor tega še ni zaznal in sprejel, ima že ali pa bo še imel težave, da bo obdržal svoj položaj ali celo zadržal delovno mesto. Sama pa čutim še veliko mero odgovornosti za vsa podjetja, ki jih preko Life Learning Akademije vodim skozi raz-lične procese, s katerimi se nadgradijo in izboljšajo ali si olajšajo svoje delo. Seveda pa je tu tudi cela vrsta sodelovanj s strokovnjaki z različnih koncev sveta, s katerimi sodelujemo pri razvoju. Skupaj se dopolnjujemo, učimo, predstavljamo dobre prakse itd. V bistvu mi ni dolgčas.

Ste pri zaključku doktorata. Kakšen znanstveni dosežek bos-

te prispevali družbi, ko ga zaključite?

Ja, res je. Nadejam se, da končam s študijem v naslednjih nekaj me-secih. Ne boste verjeli, da sem spet pri diplomaciji in protokolu. Posvetila sem se urjenju diplomatov.

Zakaj ste izbrali to temo?

V bistvu mi je pomagal tudi moj mentor, dr. Ernest Petrič, ki sem mu zelo hvaležna za to usmeritev. Ocenjujem namreč, da so znanja, ki naj bi jih diplomati imeli, zelo pomembna, saj v končni fazi prav oni pred-stavljajo, prezentirajo in se pogajajo za različne stvari, ki so pomembne za našo državo. Svoje delo morajo vzeti zelo resno in ga opravljati vestno ter strokovno. Za to potrebujejo znanja iz različnih področij. Pomembno je, da jih vzdržujejo oz. urijo. Kot sem že omenila, je dr. Petrič, ki je bil pred imenovanjem za ustavnega sodnika več let v di-plomaciji, tudi sam zaznal to vrzel in me spodbudil k raziskovanjem.

Načrti za prihodnost?

Slovenci imajo veliko potenciala, ki ga je treba izkoristiti. Prema-lokrat se znamo pohvaliti ali dobro predstaviti. Imeli bomo še pol-ne roke dela – vsaj jaz.

Marjetka Kastner - Domžalčanka, ki povezuje Slovenijo s svetom

Če boste vtipkali ime Marjetka Kastner v katerega od domačih internetnih iskalnikov, boste brali o osebi, ki se zgle-

duje po najboljših poslovnežih, prodaja slovensko znanje v tujino, z različnimi sodelovanji odpira vrata talentiranim

mladim in posluje s podjetji z najboljšim ugledom na globalni ravni. Rada potuje, bere knjige, duhovne, zgodovinske in

poslovne, med zadnjimi najraje dela Bojda Johnsona, Edwarda de Bona, Asange Abajanasekiera, Dimisa Micheladiesa,

Ernesta Petriča, in podobno kot oni verjame, da pomenijo sodelovanja na globalni ravni priložnost in ne grožnje. Vseka-

kor pa zahtevajo garaško delo.

Naročnik oglasa: LIFE LEA

RN

ING

AC

AD

EMIA

d.o.o., Savska cesta 1, 1230 Dom

žale

Modre novice30

Brezplačni mali oglasi!Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov:IR IMAGE d. o. o., Modre novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuver-

to pa napišite še »Mali oglasi«.

Za resničnost in vsebino objavljenih malih oglasov in sporočil odgovarja iz-ključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da preveri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih ogla-sov oz. neobjave le-teh. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posre-dujemo naslovov oglaševalcev. Storitvenih malih oglasov ne objavljamo več.Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed. Oglase za naslednjo številko Modrih novic sprejemamo do četrtka, 11. febru-arja 2021, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 19. februarja 2021. Mali oglas lahko oddate tudi na www.modre-novice.si!

PRODAM

• Renault Kangoo, 1.5 dCi 75 Energy Comfort, prva registracija 1.2017, 170.000 prevoženih km, 55 kM (75KM), diesel motor, ročni menjal-nik, 5 prestav, 5 vrat, rdeča barva, 8.100 eur. 031 843 270

• Star električen pisalni stroj (Olim-pia), 25 eur. 040 727 351

• Tri kolesa za Opel Astro z gumami, 20 eur. 041 849 154

• Otroško posteljo, 150x70, in jogi, cena po dogovoru. 031 359 187

• Otroški jogi (60x120x10 cm) iz po-liuretanske pene, kot nov, ugodno. 064 168 587

• 35-litrsko jeklenko in rosfrej zidani štedilnik. 041 826 550

• Šivalni stroj Singer, ugodno. 051 250 618

• Kolo do 5 let, kot nov, 10 eur. 041 547 362

• Konjski plug, obnovljen (okras), 25 eur. 041 547 362

• Stol za dojenje. 041 334 089• Traktorsko prikolico za Tomo

Vinkovič. 040 872 078• Dve ženski bundi, št. 50, črna in

rjava kot plašč. 031 200 836• Kosmodisk za hrbtenico, 18 eur. 031

206 373• Otroški voziček, zibelko, avtosedež,

previjalno desko itd., ugodno. 071 257 565

• Kolo mladinsko, 26 col s prestava-mi, ohranjeno, vozno, ugodno. 031 380 495

• Šivalni stroj, električni in nožni pogon, v omarici. 041 458 045

• Sedežno garnituro, novo, za večji prostor, ugodno. 051 763 596

• Komb. mizar. stroj na 3 operacije s sesalcem, v zelo dobrem stanju. 070 730 660

• Malo rabljena pvc vhodna vrata, za-stekljena, s ključavnico. 041 707 425

• Vratno krilo, zastekljeno, zatemnje-

no 80x200, klubsko mizo črne barve in 2 tabureta (stolčka). 041 522 043

• Merino odejo, gobelina (narava in dekle s cekini). Cena po dogovoru. 031 778 182

• TV plazma Panasonic (127 cm), brezhiben, navodila priložena, 130 eur. 031 743 848 (med 17. in 20. uro)

• Zimske pnevmatike Continen-tal TS860 /195/65/R15/91T/ na jeklenih platiščih, za štiri vijake (16x vijaki gratis), 280 eur. 031 743 848 (med 17. in 20. uro)

• Slamo za nastil, visoko gredo ali zastirko. Lokacija Kamnik. 031 362 744

• Volnene nogavice iz prave ovčje volne. Ročno izdelane. 031 279 072

• Tov. vozilo H1, Hyundai 2,5 CRDi s podal. kabino, 5 vrat, 1las., 98.800km. 031 279 072

• Otroški voziček, globoka košara in športni del z vso opremo, rdeče barve, 150 eur. 031 411 285

• Karaoke zvočnik XploreDanza 600W, dva brezžična mikrofona ter naglavni mikrofon in daljinec. 041 994 278

• Letne gume Goodyear Efficient GripCompact 165/70 R14 81T. Še 4,5 mm profila. DOT 3 leta. 031 210 473

• Tnalo za cepljenje drv iz jesenovega lesa. Višina 60 cm, premer 25 cm. 031 210 473

• Stranice za traktorsko prikolico. 040 872 078

• Usnjene odpadke za popravilo čevljev. 01 834 20 53

• Bundo žensko s kapuco, št. 44-46, novo, 15 eur. 031 268 181

• Gobeline, z okvirji ali brez, različni motivi in velikosti, ugodno. 031 268 181

• Otroško posteljico, voziček, kolo, za simbolično ceno. Igrače podarim. 031 359 254

NEPREMIČNINE

• V Kamniku iščem poslovni prostor za mirno dejavnost do 20 m2. 040 615 892

• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 041 751 266

• Kupimo hišo (Kamnik, Domžale, Mengeš). Cena cca 250.000 eur. 040 629 494

• V hiši oddam stanovanje. 01 8314 282

• Garsonjero ali enosobno stanovanje v Mengšu ali okolici kupim. 041

707 989• Kupim 1-sobno stanovanje ali

garsonjero v Kamniku do cca 80.000 eur. 040 645 952

• Iščeva enosobno stanovanje – sprotno plačilo. Kamnik, Duplica, Mengeš, Domžale. 070 778 839

• Kamniška Bistrica, najamem manjšo parcelo za postavitev počitniške prikolice. 070 463 045

• Kupim garažo z možnostjo parkira-nja tudi pred garažo. 041 550 035

PODARIM

• Mizo za šolarja. 051 250 109• Barvni TV Gorenje Voyager, ekran

55 cm. 051 323 800• Album Veseli valovi in 47 zavitkov

sličic. 031 268 181

RAZNO

• Ugodno kupim sobno kolo, z.d. teža-ve, okolica Kamnika. 070 482 785

• Kupim Apn g. dobro ohranjen Tomos. 070 303 240

• Iščem delo kot kuharica ali pomoč-nica, Kamnik, Duplica, Mengeš, Domžale. 070 778 839

• Podarite odvečne knjige, pokličite, pridem z veseljem jih odpeljem in ohranim. 030 996 225

• Kupim kotel za kuhanje žganja, 80l. 031 838 161

• Uro, moško, zlato, in prstan, zlat s črnim kamnom, kupim. 040 367 478

• Za simbolično ceno kupim otroško diatonično harmoniko, lahko starej-šo. 031 892 427

• Brez stroškov odvoza vam odpeljem pralne, sušilne stroje, štedilnike, kolesa ter kovino. 069 622 922

• Brezplačno vam odpeljem vse, kar je kovinskega, pralne stroje ter odslužena kolesa, plinske jeklenke, akumulatorje. 040 780 078

• Prosim, če mi kdo lahko podari šolsko torbo. 030 457 282

• Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo diatonično harmo-niko. 030 457 282

• Kupim odlikovanja, medalje, značke, bajonete, razglednice, kovance, knjige, slike, kipce in podobno. 051 740430

• Zbiratelji, prodam dr. romane 230 kos in dr. roman mini 320 kos, Stripoteka 92 kos, Laso 56 kos po 1 eur. 041508787

• Zbiratelji, prodam stripe Lunov Ma-gnus 300 kos, zlata serija 358 kos od 76. leta dalje po 1 eur. 041 508 787

Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960Glavna in odgovorna urednica: Mateja ŠtrajharStalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Aco Kramar, Iris Kline Arih, Barbara Kopač, Damijan Rifl, Miha Pavšek, Noah Charney, Bogomira Skvarča Jesenšek.

Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: studio@ir-image.si – Trženje: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: info@ir-image.si

Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: urednistvo@modre-novice.si – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vrača-mo – Tisk: Salomon, d. o. o., Ljubljana-Polje – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

Naslednja številka izide 19. februarja 2021.

www.modre-novice.siurednistvo@modre-novice.si, 01 839 64 00

KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)

Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...):

Vsebina:

MALI OGLASI

januar 2021 31OGLAS

Četrt stoletja zgodbe mesta komunikacij IR IMAGE

Zakaj je četrt stoletja nekakšna prelomnica v življenju?

Približno do 25. leta se človek izobražuje v šolskih sistemih. V mojem primeru vključno z obveznim služenjem voja-škega roka (zanimiva vmesna izkušnja). Letos praznujemo 25. obletni-co mesta komunikacij IR Ima-ge (komunikacijske agencije IR Image), ki je tudi izdajatelj re-gionalne revije Modre novice. Temelje današnje zgodbe mes-ta komunikacij sva z bratom postavila 1996. leta.Skupaj torej že pol stoletja ak-tivnega učenja, poizkušanja, nabiranja izkušenj in strokov-nega znanja, nenehnih spre-memb, spoznavanja sodelav-cev, poslovnih partnerjev ter medčloveških odnosov.Verjamem v moč pristnih od-

nosov. Odnosi so tisti, ki de-finirajo vsako razmerje, vsak posel. Potrebno jih je zgraditi, jih negovati in jih nadgrajevati. Gradijo zaupanje, zaupanje pa prinaša zvestobo ter dolgoroč-ne rezultate, koristi in uspeh tako za zaposlene kot za naše poslovne partnerje. Živimo v novi realnosti. Lanskoletni 12. marec nas je predramil. Še bolj se zavedamo pomena medčlo-veške komunikacije in še bolj hrepenimo po popolni bližini in človeški toplini.Zavedam se, da smo posel iz-ključno ljudje. Prebivalci mes-ta komunikacij (zaposleni) so naše največje bogastvo. Samo zadovoljni in prijazni prebival-ci imajo lahko zadovoljne obi-skovalce (poslovne partnerje). Zato veliko napora vlagamo v upravljanje s človeškimi viri. Hvaležen sem slehernemu prebivalcu, ki je oziroma še ustvarja zgodbo našega mes-ta. Mladi se odlično znajdejo s svojo drznostjo in hrabrostjo v kombinaciji z bogatim zna-njem in izkušnjami starosel-cev. Brez motiviranih prebi-valcev in zvestih obiskovalcev

i: www.ir-image.sit: 01 839 64 00

MESTNA HIŠA

našega mesta komunikacij ne bi bilo. Iskreno hvala vsem.Ni toliko pomembno, da si boljši od drugih. Pomembno je, da si drugačen in imaš jas-no vizijo, zakaj nekaj počneš in si fokusiran na končni cilj. Da obiskovalcem, ki obiščejo mesto komunikacij, pripravi-mo njihovo celovito komuni-kacijsko zgodbo in spremlja-mo njihove koristi in dosežene rezultate na tržišču. Zato se radi nenehno vračajo in tako nastajajo pristne in uspešne dolgoročne poslovne zgodbe ter osebna prijateljstva, na kar smo še posebej ponosni.Problemi, ki nastajajo, niso nekaj slabega, temveč so nove priložnosti, ob katerih lahko rasteš in se izboljšuješ. Kdor ostane zvest svoji osebni filo-zofiji oziroma poslovni stra-tegiji, ima veselje, strast in izžareva pozitivno energijo ter karizmo. Vedno in pov-sod. Ima tudi uspeh, a to je že samoumevna posledica. Ta uspeh je merljiv v vrednotah in stremljenju k višjim ciljem, k družbeno odgovornim ciljem. In to nas

bogati in dela boljše. Dolžni smo sooblikovati boljšo druž-bo za vse ljudi, v kateri živimo in lahko ustvarjamo. Zato v mestu komunikacij IR Image organiziramo tradicionalne dobrodelne in družbeno od-govorne projekte. Več si lah-ko ogledate na spletni strani www.ir-image.si. Tone Pavček je zapisal: Nobe-na pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama – glavna. Kako zavita in kakšna bo pot naše zgodbe naslednjega četrt stole-tja, vam zaupam čez 25 let.

Matjaž Viriant

direktor

Mestokomunikacij

*Nakup na do 24 obrokov preko hitrega potrošniškega kredita Summit Leasing brez potrebne dokumentacije. Vse podrobne informacije in izračun za izbrani aparat so vam na voljo v vseh naših PE.

MIELE KAKOVOST NA VOLJO TAKOJ

• velika izbira aparatov na zalogi• takojšnja odprema ali prevzem aparatov na zalogi• varen način plačila• plačilo do 24 obrokov*• svetovanje na daljavo

Za vse informacije in naročila smo vam na voljo na etis.domzale@etis.si ali na 040 721 200 in 01 721 99 11.

PE Domžale, Ljubljanska c. 92 | www.etis.si

Etis_Oglas_Miele_Akcija_IzZaloge_186x126_ModreNovice.indd 1Etis_Oglas_Miele_Akcija_IzZaloge_186x126_ModreNovice.indd 1 14/01/2021 16:0414/01/2021 16:04

Z VGRAJENIM POGONOM NA PLIN

NOVI DACIA SANDERO STEPWAY ECO-G

ŽE ZA

79 € /MESEC z kreditom* + paket zimskih pnevmatik

*EKO SKLAD na svoji spletni stran: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za nakup vozila. Informativna mesečna anuiteta za model Novi Sandero Stepway Essential 1.0 100 ECO-G 100 v skupni vrednosti 12.290 € z DDV, s pologom v višini 3.440 € in financirano vrednostjo 8.850 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek EKO SKLADA 78,69 €. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,30 % letno. Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na informativnem in izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. Pridržujemo si pravico do napak. Poraba pri mešanem ciklu: 5,6−7,4 l/100 km. Emisije CO2: 127−131 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx: 0,0248 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Dacia. Zanesljiv partner GRZS.

Dacia priporoča

Peter Koci 051 319 185

Simon Blaznik 041 601 750

041 306 973

041 306 620

dacia.si