2
Finančne posledice mastitisa Rejci krav molznic dobro poznajo mastitis (vnetje vimena) in njegove posledice. Kljub temu, da so posledice mastitisa dobro znane, rejci običajno podcenjujejo nastale stroške oziroma izgubo. Mastitis povzroča stroške zaradi: padca v prireji mleka, slabše kakovosti mleka, dela veterinarjev, zdravil, zavrženega mleka, dodatnega dela, izločitev krav, pojava drugih bolezni in še kaj. Stroški so lahko zelo različni od kmetije do kmetije. Na splošno lahko rečemo, da so izgube povezane z mastitisom praviloma večje v rejah z večjo mlečnostjo. V tem prispevku bom predstavil izračune stroškov, ki jih je opravila skupina nizozemskih raziskovalcev. Na Nizozemskem so cenovna razmerja drugačna kot pri nas, a se lahko kljub temu nekaj naučimo iz njihovih rezultatov. Nizozemski raziskovalci so pri izračunu uporabili sledeča izhodišča, ki so lahko prav tako poučna kot rezultati. Skupne stroške mastitisa so razdelili glede na obliko mastitisa. Pri kliničnem in subkliničnem mastitisu prihaja do padca v mlečnosti krav. Ostale stroške so upoštevali le v primeru kliničnega mastitisa in sicer: delo veterinarja, zdravila, zavrženo mleko, dodatno delo rejca in morebitne izločitve krav. Za Nizozemske razmere so privzeli povprečno mlečnost 8500 kg v 305 dneh laktacije in da v enem letu 30 % krav dobi klinični mastitis. Na Nizozemskem imajo največ mastitisov v prvem (30 %) mesecu, nato pa delež mastitisov pada vse do konca laktacije. Zmanjšanje prireje mleka pri obolelih kravah je odvisno od stadija laktacije. Pri izračunu izgube zaradi manjše mlečnosti so ubrali nekoliko poseben pristop. Niso izračunali koliko prihodka izgubijo kmetje zaradi mastitisa. Izračunali so koliko dodatnih stroškov imajo kmetje s tem, da izpolnijo kvoto z dodatnimi kravami. Povečano število krav poveča stroške krme, vode, opreme, zdravljenja in navsezadnje zmanjša število prodanih telet. Raziskovalci so te stroške ocenili na 0,12 EUR za vsak izgubljen liter mleka zaradi mastitisa. Teh izgub oziroma dodatnih stroškov naj bi bilo več v primeru mastitisov na začetku laktacije; v povprečju naj bi dodatni stroški znašali 5 % za celotno laktacijo. V primeru zdravljenja mastitisa, je potrebno zavreči mleko. To povzroči dodaten izpad pri dohodku, ki so ga tudi upoštevali. Subklinični mastitis je v čredi težje opaziti. So pa posledice subkliničnega mastitisa prav tako kažejo v zmanjšani mlečnost molznic. Povečano število somatskih celic je lahko pokazatelj za subklinični mastitis. Število somatskih celic, ki so ga upoštevali za normalno stanje je bilo enako 50.000 celic/ml. Za vsako podvojitev števila somatskih celic nad 50.000 celic/ml so predpostavili, da se dnevna količina mleka zmanjša za 0,4 kg pri prvesnicah in za 0,6 kg pri starejših kravah. Dodatno so predpostavili, da bodo kmetje rabili pomoč/nasvet od veterinarja v 5 % kliničnih mastitisov in da je ta strošek enak 20 EUR za vsak obisk – brez zdravil. Za ceno zdravil so privzeli vrednost 20 EUR. Ta strošek so upoštevali za vsak primer kliničnega mastitisa. Dodatno delo, ki ga ima rejec z obolelo kravo so ocenili na 45 min z urno postavko 18 EUR! Na koncu so še predpostavili, da je izločenih 15 % krav, ki so imele klinični mastitis. Za takšno kravo so privzeli strošek v višini 480 EUR. Ta vrednost predstavlja tako stroške remonta kot prihodek od prodaje. Izračun so pripravili povprečni scenarij in še za 78 kmetij. V povprečju so izračunali, da je strošek (izguba) enega primera kliničnega mastitisa za eno kravo enak 210 EUR. Stroške subkliničnega mastitisa so ocenili glede na število somatskih celic v hladilnem bazenu in sicer na: 53 EUR za manj kot 100.000 celic/ml, 72 EUR za od 100.000 do 200.000 celic/ml,

Finančne posledice mastitisa

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Finančne posledice mastitisa

Finančne posledice mastitisa Rejci krav molznic dobro poznajo mastitis (vnetje vimena) in njegove posledice. Kljub temu, da so posledice mastitisa dobro znane, rejci običajno podcenjujejo nastale stroške oziroma izgubo. Mastitis povzroča stroške zaradi: padca v prireji mleka, slabše kakovosti mleka, dela veterinarjev, zdravil, zavrženega mleka, dodatnega dela, izločitev krav, pojava drugih bolezni in še kaj. Stroški so lahko zelo različni od kmetije do kmetije. Na splošno lahko rečemo, da so izgube povezane z mastitisom praviloma večje v rejah z večjo mlečnostjo. V tem prispevku bom predstavil izračune stroškov, ki jih je opravila skupina nizozemskih raziskovalcev. Na Nizozemskem so cenovna razmerja drugačna kot pri nas, a se lahko kljub temu nekaj naučimo iz njihovih rezultatov. Nizozemski raziskovalci so pri izračunu uporabili sledeča izhodišča, ki so lahko prav tako poučna kot rezultati. Skupne stroške mastitisa so razdelili glede na obliko mastitisa. Pri kliničnem in subkliničnem mastitisu prihaja do padca v mlečnosti krav. Ostale stroške so upoštevali le v primeru kliničnega mastitisa in sicer: delo veterinarja, zdravila, zavrženo mleko, dodatno delo rejca in morebitne izločitve krav. Za Nizozemske razmere so privzeli povprečno mlečnost 8500 kg v 305 dneh laktacije in da v enem letu 30 % krav dobi klinični mastitis. Na Nizozemskem imajo največ mastitisov v prvem (30 %) mesecu, nato pa delež mastitisov pada vse do konca laktacije. Zmanjšanje prireje mleka pri obolelih kravah je odvisno od stadija laktacije. Pri izračunu izgube zaradi manjše mlečnosti so ubrali nekoliko poseben pristop. Niso izračunali koliko prihodka izgubijo kmetje zaradi mastitisa. Izračunali so koliko dodatnih stroškov imajo kmetje s tem, da izpolnijo kvoto z dodatnimi kravami. Povečano število krav poveča stroške krme, vode, opreme, zdravljenja in navsezadnje zmanjša število prodanih telet. Raziskovalci so te stroške ocenili na 0,12 EUR za vsak izgubljen liter mleka zaradi mastitisa. Teh izgub oziroma dodatnih stroškov naj bi bilo več v primeru mastitisov na začetku laktacije; v povprečju naj bi dodatni stroški znašali 5 % za celotno laktacijo. V primeru zdravljenja mastitisa, je potrebno zavreči mleko. To povzroči dodaten izpad pri dohodku, ki so ga tudi upoštevali. Subklinični mastitis je v čredi težje opaziti. So pa posledice subkliničnega mastitisa prav tako kažejo v zmanjšani mlečnost molznic. Povečano število somatskih celic je lahko pokazatelj za subklinični mastitis. Število somatskih celic, ki so ga upoštevali za normalno stanje je bilo enako 50.000 celic/ml. Za vsako podvojitev števila somatskih celic nad 50.000 celic/ml so predpostavili, da se dnevna količina mleka zmanjša za 0,4 kg pri prvesnicah in za 0,6 kg pri starejših kravah. Dodatno so predpostavili, da bodo kmetje rabili pomoč/nasvet od veterinarja v 5 % kliničnih mastitisov in da je ta strošek enak 20 EUR za vsak obisk – brez zdravil. Za ceno zdravil so privzeli vrednost 20 EUR. Ta strošek so upoštevali za vsak primer kliničnega mastitisa. Dodatno delo, ki ga ima rejec z obolelo kravo so ocenili na 45 min z urno postavko 18 EUR! Na koncu so še predpostavili, da je izločenih 15 % krav, ki so imele klinični mastitis. Za takšno kravo so privzeli strošek v višini 480 EUR. Ta vrednost predstavlja tako stroške remonta kot prihodek od prodaje. Izračun so pripravili povprečni scenarij in še za 78 kmetij. V povprečju so izračunali, da je strošek (izguba) enega primera kliničnega mastitisa za eno kravo enak 210 EUR. Stroške subkliničnega mastitisa so ocenili glede na število somatskih celic v hladilnem bazenu in sicer na: 53 EUR za manj kot 100.000 celic/ml, 72 EUR za od 100.000 do 200.000 celic/ml,

Page 2: Finančne posledice mastitisa

77 EUR za od 200.000 do 250.000 celic/ml, 94 EUR za od 250.000 do 400.000 celic/ml in 120 EUR za več kot 400.000 celic/ml. Skupne stroške mastitisa (kliničnega in subkliničnega) na kravo so ocenili od 114 EUR za kmetijo z manj kot 100.000 celic/ml do 182 EUR za kmetijo z več kot 400.000 celic/ml. Za kmetijo s povprečnim število somatskih celic so stroški zaradi mastitisa znašali 140 EUR na kravo na leto. V primeru 65 krav na kmetijo, so izgube zaradi mastitisa znašale od 7453 EUR do 11.808 EUR na kmetijo. Kljub temu, da je strošek kliničnega mastitisa večji je v celotnem seštevku večji del stroškov (izpad dohodka zaradi manjše mlečnosti) odpadel na subklinično obliko mastitisa. Posamezni stroški so se delili na sledeči način: dodatni stroški za izpolnjevanje kvote so predstavljali 36 % vseh stroškov v primeru kliničnega mastitisa in 100 % vseh stroškov v primeru subkliničnega mastitisa ter 71 % za obe obliki mastitisa skupaj. Naslednji večji strošek je bil strošek zaradi izločitve krav. Ta strošek so ocenili na 16 %. Ostali stroški so bili manjši npr. delo veterinarja je bilo ocenjeno na 1 % vseh stroškov. Poleg povprečnega scenarija so opravili izračun za 78 kmetij. Ugotovili so, da nizozemski kmetje praviloma podcenjujejo finančne posledice mastitisa (ocena kmetov je znašala 78 EUR/kravo/leto, medtem ko je njihov izračun pokazal 140 EUR/kravo/leto). Na splošno so kmetje podcenjevali izpad dohodka zaradi zmanjšane mlečnosti in izločitev krav. Na drugi strani pa so kmetje praviloma precenjevali stroške povezane s delom veterinarjev, zdravili in njihovim delom. Vsakemu kmetu so preračunali stroške z izbranimi parametri, ki smo jih predstavili. Ugotovili so, da so se stroški zaradi mastitisa med posameznimi kmetijami zelo razlikovali in sicer od 17 EUR/kravo/leto pa vse do 198 EUR/kravo/leto. Povzamemo lahko, da mastitis povzroča na kmetiji stroške ali izpad dohodka predvsem zaradi zmanjšane mlečnosti in izločitev krav. Kolikšne so finančne posledice mastitisa v naših čredah? Rejci lahko sami presodite na podlagi primerjave z vhodnimi parametri za izračun na Nizozemskem in pri nas.

Gregor Gorjanc, univ. dipl. inž. zoot. Biotehniška fakulteta

Oddelek za Zootehniko