Februar 2003 {tevilka 12, letnik IX - sostanj.infoob~utek, da si v »sredi{~u« Alp. Po ulicah sre~uje{ smu~arje, planince, lovce, fjakarje s turisti, ki vabijo na raznorazna zimska

Mladinski odsek // Planinsko dru{tvo [o{tanj

Februar 2003 {tevilka 12, letnik IX

Planinski_Popotnik_2003.qxd 06.03.2003 11:03 Page 1

SSkkuuppaajj oodd lleettaa 11990044skupaj od leta 1904


Ko se zjutraj prebudimmi pogled nehote

uide na vrhove planin,ki s soncem obsijane

ne`no vabijo v svoj raj.

Ravno v teh dneh je prava zimskaidila in korak po belih planjavah jemehak. Ob tem se spomnim vsehpoti, ki smo jih lani prehodili zdru{tvom, uìvali v naravi, se spro-stili in nabirali energijo za nove izzi-ve. @iveti z naravo ni lahko, je pa prijet-no, ~e ji zna{ prisluhnit in odkrije{vse njene ~are, ne da bi s temkakorkoli {kodoval okolju.Naj vas spremlja moja èlja, da bitudi letos doìveli ~imve~ lepih tre-nutkov v hribih, kjer bi se nauìlivsega tistega lepega, ~esar se vmestu ni mogo~e.

Varen korak in sre~no pot!

Miran Hudej

01www.planinskodrustvo-sostanj.si

ZA

UVOD... ZA UVOD... BESEDA PREDSEDNIKOVA


POZDRAV IZINNSBRUCKA

Ker se hribi ne kon~ajo nadràvni meji, slejkoprej

nanese, da pri~ne{ obiskova-ti tudi sosednje deèle. ê to

poveè{ {e s koristnim,lahko iz tega nastane marsi-kaj zanimivega. Tako sem se

odpravila na drugo stranAlp, da pote{im svojo hri-

bovsko obsedenost (takopravi mama) ter opravim

dol`nosti do svojega poklica(pripravni{tvo). In naneslo

je, da trenutno bivam vInnsbrucku in delam kot

pripravnica na organizacijiWWF - Tirol (World WideFound for Nature), ki koor-dinira programe nevladnih

organizacij v Alpah.

02


Poz

drav

iz I

nnsb

ruck

a


Prvi vtisi so vsekakor bolj{i od pri~akovanjpred odhodom. Sploh ~e ima{ v sebi nekaj sla-bih mnenj ... iz otro{kih let, ko smo s star{ihodili ~ez mejo po kavo in pralni pra{ek in sonas Avstrijci na meji zmeraj prere{etali kot dasmo ne vem kak{ni {vercerji, ali neuspehi pri{topanju ~ez Avstrijo, ali dejstvo, da {e nisemsre~ala ustvarjalnega Avstrijca/-ke tervpra{anje, ali ta dràva sploh premore {e kajve~ od lepe turisti~ne razglednice in jodlarskemuzike? In ker je nepo{teno soditi na osnovi

predsodkov, je treba zadeve preveriti na last-ni koì...Innsbruck me je pozdravil s sneìnkami in sprijaznim strojevodjo, ki je è po svoji opravidal vedeti, da je ponosen Tirolec. Po prvihpotepanjih po mestu tudi kar hitro dobi{ob~utek, da si v »sredi{~u« Alp. Po ulicahsre~uje{ smu~arje, planince, lovce, fjakarje sturisti, ki vabijo na raznorazna zimska doìvet-ja v naravi, ponujajo turisti~ne prospekte in

svojo blagovno znamko »Tirolska - na{adeèla«. Ponosni so na svojo »gorjansko« tra-dicijo in jo tudi uspe{no trìjo. V decembru jemesto prepravljeno s turisti, veliko jih prihajaiz Italije in (po njihovo) iz Ju`ne Tirolske. Tipokupijo vse kar di{i po tirolski folklori. Tudikapo iz ov~je volne za 80 eurov!? Doma~iizdelki gredo za med. Ko bom spet brezposel-na, bom razmislila o preìvljanju kot pletilja aliprodajalka ekolo{ko pridelane hrane vInnsbrucku.

Tirolce si ve~inomapredstavljamo kotzatrte hribovce vpumparcah, s harmo-niko in jodlarskimi gla-sbenimi vlo`ki.Zatrtosti v negativ-nem smislu {e nisemsre~ala. So prav pri-jazni. Presenetili some s pozdravljanjemna ulici. Tega sicer resne doìvi{ pred trgovi-no v sredi{~u mesta,je pa obi~ajno v sose-skah in na obrobju.No{nja narodne no{e

je del ohranjanja tirolske identitete in pumpar-ce ali lovska obleka so lahko tudi sve~anaoprava. Na boì~nem koncertu v mestnemkongresnem centru si brez tovrstne oblekekar nekako »gol«. Da pa tirolska glasba nisamo tisto, kar prodajajo turisti~ne oddaje,sta me prepri~ala moj sostanovalec in {ef, kise oba ljubiteljsko ukvarjata z ljudsko glasbo. Vnjenih pesmih se poleg citer in pi{~ali pletejozvoki harfe (tirolska varianta) in dud, katerih



poreklo {e ni dore~eno. Vsebina je podobnana{im - o lepotah gora, neosvojenem dekletu,pogubljenem lovcu, tako da poslu{anje kmaluvzbudi domoto`je po na{ih hribih...Kot zagreto planinko me je seveda takoj zani-malo, kako pa kaj gorni{tvo in planinskadru{tva? Le-to jim vsekakor ni postranskadejavnost, kar prepri~a è sam obisk sedeàsekcije Innsbruck pri Avstrijskem planinskemdru{tvu (Österreicher Alpenverein). To je {tirinadstropna zgradba, v kateri je informacijskapisarna odprta vsak delovnik po osem ur,oddelek za kartografijo in strokovnoprou~evanje, vodni{ka {ola, prodajalna planin-skih kart, vodnikov in knjig, muzej zgodovineplaninstva na Tirolskem ter nekaj pisarn. Biti~lan planinskega dru{tva nekako ne pomenisamo koristiti ugodnosti ~lanstva, ampak jetudi prispevek posameznika k ohranjanju tradi-cije, krepitvi »gorjanske« zavesti in spodbujan-ju gorni{ke dejavnosti. ^lanarina zna{a od 14do 42 eurov in prinese pribli`no 2/3finan~nega priliva dru{tva. Od 662.000 prebi-valcev deèle Tirolske (v Avstriji) jih je pribli`no55.000 ~lanov planinske organizacije, od tegajih je 22.000 v sekciji Innsbruck. Dokaj zgovo-ren podatek, ~e pomislimo, da ima Innsbruck130.000 prebivalcev.Poleg gorni{tva in mnoìce {portnih dejavno-sti ponuja Innsbruck {e marsikaj zanimivega natemo Alp. To nameravam spoznavati v nas-lednjih mesecih. In mislim da mi bivanje tukajres ne bo dolgo~asno.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Martina Pe~nik


04

O NARAVINarava sama ne pomeni ni~esar, ne poveni~esar neob~utljivemu duhu... Lepota jetam, kjer jo opazijo... gotovo jo boste vide-li... ~e ste jo pripravljeni videti - ~e jo bosteiskali.

(Henry David Thoreau)

Previsoko ceno pla~ujemo za tisto, ~emurpravimo 'napredek'. Ni samo Zemlja tista, kije pla~ala ceno na{e obsedenosti z indu-strijskim napredkom, temve~ tudi tisti krhkidelec nas, ki se odziva na vi{je vrednote,kakor pa je materialno bogastvo.

(Jonathan Porritt)

Gri~i so vedno lep{i kakor kamnite stavbe,veste. @ivljenje v mestu je umetno ìvljenje.Veliko ljudi le redko za~uti pod nogami pravoprst, le redko vidi rasti rastlino - razen vcvetli~nem lon~ku - ali se dovolj oddalji izdosega uli~nih svetilk, da bi za~util ~arno~nega neba, posejanega z zvezdami.

(Tatanga mani ali Hode~i bizon, KamnitiIndijanec)


Šo{tanjski planinci smo v za~etkumednarodnega leta gora izvedli kar

nekaj aktivnosti, ki so è karnekak{en "èlezni repertoar". Polegudele`be na pohodih na Osankarico,na Goro Oljko (Zdravju naproti) in

na Peco smo samostojno organizira-li in izvedli tradicionalen pohod po

Tr{ki poti okoli Šo{tanja. Seveda negre prezreti sre~anja planincev izzahodnega dela Šale{ke doline, ki

mu re~emo tudi ob~ni zbor PDŠo{tanj.

Planinski popotnik je Šo{tanj~anom znanointerno glasilo Planinskega dru{tvaŠo{tanj, ki izhaja od leta 1995 in je ènekaj let po za~etku izhajanja preseglointerni okvir. Lansko {tevilko so avtorjiposvetili Mednarodnemu letu gora 2002.

V soboto in nedeljo, 18. in 19. maja, je naKoro{kem v okolici Meìce in vse doIvar~kega jezera potekalo Slovensko pla-ninsko orientacijsko tekmovanje (SPOT), kije uradno dràvno tekmovanje v planinskiorientaciji. Udeleìla se ga je tudi C ekipa(mladi od 15. do 27. leta) planinskegadru{tva Šo{tanj v sestavi Matej Kortnik,Bojan Rotovnik, Jure Grudnik, JanezKugoni~ in Grega Kugoni~, ki je v kon~nemse{tevku dosegla 1. mesto in postaladràvni prvak. (na sliki spodaj)


Me

dna

rod

no L

ET

OG

OR

A

PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ VMEDNARODNEM LETU GORA


06


V ~etrtek, 20. junija 2002 je bila v Mestni gale-riji Šo{tanj otvoritev razstave planinskih foto-grafij Cirila Velkovrha iz Ljubljane z naslovom:Lepote gora in verska znamenja ob planinskihpoteh. Otvoritve razstave planinskih fotografij se jeudeleìlo okoli 40 ljubiteljev gora in fotografije, kiso bili dele`ni tudi kraj{ega kulturnega programav izvedbi Joèta Gali~a. Avtorja fotografij jepredstavil "biv{i" Šo{tanj~an Franc Tajnik, recen-zijo razstavljenih fotografij pa je pripravil direktorKulturnega centra Ivan Napotnik iz Velenja,Damjan Kljaji~.Ciril Velkovrh je v Mestnigaleriji Šo{tanj postavil naogled 12 fotografij iz ciklu-sa Verska znamenja ob pla-ninskih poteh ter 24 foto-grafij iz ciklusa Lepote gora.

Skupaj s PD Velenje in PDVinska Gora smo julijaizvedli akcijo »Gremo skupajvarno v gore«. O tem smopripravili informacijskozloènko in izvedli tri turerazli~ne zahtevnosti.

21. septembra 1952 jePlaninsko dru{tvo Šo{tanj odprlo Dom naSlemenu 1052m, ki so ga kasneje preimeno-vali v Andrejev dom na Slemenu po prvem~astnem predsedniku PD Šo{tanj in zelozaslu`nemu za izgradnjo doma na Slemenu,Andreju Stegnarju.Lani je minilo 50 let od izgradnje in tak{en jubilejsmo planinci v sodelovanju s sedanjim oskrbni-kom obeleìli s proslavo in prijetnim sre~anjem.Ob tem je bila odprta tudi razstava o Domu na

Slemenu, ki bo na ogled na leto{njem ob~nemzboru.

V okviru praznovanja ob~inskega praznika inDnevov rekreacije 2002 sta Ob~ina Šo{tanj inPlaninsko dru{tvo Šo{tanj izvedla 2. pohod nanajvi{ji vrh ob~ine Šo{tanj - na Smrekovec.Pohoda se je pod vodstvom {tirih vodnikovudeleìlo 82 pohodnikov (38 ènsk in 44mo{kih). Start pohoda je bil ob 8. uri prigosti{~u Greben{ek v Belih Vodah, nato pa se jeskupina podala mimo Homca, Luka, Sp. Brlo`nika(kjer so jih s ~ajem pri~akali lovci lovske druìne

Smrekovec) vse do vrha. Po ''obveznem'' razgle-dovanju in fotografiranju smo se vrnili do doma,kjer jih je ùpan Milan Kopu{ar povabil na tapravi planinski gola`. Sledil je {e povratek doizhodi{~a, kamor smo prispeli okoli 16. ure.

Ob koncu leta smo na Boì~ ponovno organizira-li Boì~ni pohod na Sv. Kri`. Zbralo se je ve~ kot1000 pohodnikov, ki jih je na vrhu pri~akal brez-pla~en vro~ ~aj.

Andreja Konov{ek


PREGLEDNAKARTA OBČINEŠOŠTANJ

Ob obisku predstavnikov Planinskegadru{tva Šo{tanj pri ùpanu Ob~ine

Šo{tanj januarja 2001, smo planinciùpanu predlagali, da se pripravi in

izda posebna karta oz. zemljevidOb~ine Šo{tanj. @upanu je bila idejav{e~ in posledi~no je bila imenovana

posebna projektna skupina, ki je bilasestavljena iz predstavnikov:

- Planinskega dru{tva Šo{tanj,- Taborni{kega dru{tva Rod Pusti grad

Šo{tanj,- Turisti~ne zveze Šo{tanj,- Šale{kega jamarskega kluba Podlasica

Topol{ica in- Ob~ine Šo{tanj.Ob~asno so se seje udeleìli ali kako druga~epomagali tudi strokovnjaki drugih organizacij.

Skupina se je lotila dela v letu 2001 in je doseptembra 2002 pripravila vsebinsko zasnovonove karte. Poleg tega so ~lani skupine opra-vila temeljit pregled vsebine karte in so sode-lovali tudi pri pripravi spremnega besedila.

Prva javna predstavitev vsebine in izgledanove pregledne karte Ob~ine Šo{tanj se jezgodila v ~etrtek, 3. oktobra 2002 v Mestni

galeriji Šo{tanj. Celotna karta je bila {e nas-lednjih 14 dni na voljo za ogled in vpis more-bitnih popravkov. Temu je sledil postopekvnosa zadnjih popravkov in dopolnil.

Na novi karti, ki bo iz{la spomladi 2003, jepoleg splo{ne kartografske vsebine, ki je delvsake karte, posebej predstavljena tudi:- planinska vsebina (planinske poti,

neozna~ene poti, planinske ko~e, razglednistolp ipd.),

- turisti~na vsebina (naravne in kulturne zna-menitosti, kme~ki turizmi, kmetije odprtihvrat, gosti{~a, mlinska cesta, hotel inpreno~i{~a ipd.),

- jamarska vsebina (poloàji vhodov v odkritejame).

Karta bo zajemala podro~je, ki se na severukon~a pri vasi Razborje, na jugu pri Velikemvrhu, na vzhodu pri tovarni Gorenje ter prizahodu med Smrekovcem in Komnu. Karta botako zajemala podro~je Mozirskih planin,Smrekovca, Slemena, del Šale{kega hribovjater del Lokovi{kega hribovja.

Pregledno karto Ob~ine Šo{tanj bo mo~ kupi-ti na ve~ prodajnih mestih. Planincem in tudivsem ostalim priporo~amo nakup, saj bo kartaponudila aùrirano, pregledno in osveènovsebino, kar je velik problem ostalih kart, kipokrivajo podro~je Ob~ine Šo{tanj.

Bojan Rotovnik



Spletni portalŠoštanj.info(http://sostanj.info)

V sredo, 15. maja 2002, je zdelovanjem pri~el spletni portal

Šo{tanj.info (http://sostanj.info),katerega namen je, da se vsem

obiskovalcem svetovnega spleta(interneta), ponudi kar najve~

aktualnih informacij s podro~jazahodnega dela Šale{ke doline.Tako smo prebivalci tega dela

Slovenije pridobili spletno stran,kjer je na enem mestu zbranih

ogromno podatkov in informacijv povezavi s Šo{tanjem in

okoli{kimi kraji.

Zaradi la`jega in bolj organiziranegadelovanja spletnega portalaŠo{tanj.info je bilo 12. januarja 2003v Šo{tanju ustanovljeno Informacijskodru{tvo Šo{tanj.info, ki zdru`uje nekajnavdu{encev z internet tehnologijo.Glavni namen dru{tva je zbiranje injavna objava informacij vseh vrst, ki bilahko bile zanimive za ob~ane Ob~ineŠo{tanj.

Delo ~lanov dru{tva je prostovoljno inzato smo zelo veseli, ~e nam kdoposreduje podatke o razli~nih priredit-vah ali kak{no informacijo, ki je v zvezis Šo{tanjem. Vse, kar prejmemo, zveseljem objavimo. Na{ elektronskinaslov je: [email protected]. Na taelektronski naslov nam lahko posredu-jete tudi vse ostale pripombe, predlo-ge ali pohvale, ki so v povezavi s splet-nim portalom Šo{tanj.info.

Poleg konstatnega dela v obliki zbiran-ja informacij smo se ~lani dru{tva loti-li tudi priprave projekta, ki bi omogo~ilpredstavitev na svetovnem spletu karnajve~jemu {tevilu dru{tev in ostalihorganizacij. Cilj projekta je dinami~navsebina spletnih strani, kar pomeni, dabodo lahko odgovorni v organizacijahsami spreminjali vsebino svojih splet-nih strani. Kdor zna poslati elektron-sko po{to, bo znal tudi spreminjativsebino spletnih strani. Seveda, ~e boimel tak{ne pristojnosti.

Tudi Planinsko dru{tvo Šo{tanj se jepriklju~ilo omenjenemu projektu, zatoje pri~akovati, da bo dru{tvo pridobilonove spletne strani do konca marca2003. Vabljeni k ogledu in redni upo-rabi, saj bodo le tako spletne stranitudi zares za`ivele!

Bojan Rotovnik

08


http

://s

osta

nj.i

nfo


PLANINSKIPOPOTNIKGRE ZNAMI VGORE

V prej{njih {tevilkah smopri~eli z akcijo Planinskipopotnik gre z nami vgore. Naloga je bila, daPlaninski popotnik vzame-te na izlet in se z njimfotografirate. Pa je letosna na{ naslov prispela leena fotografija. Poslala stajo Bojan in Blanka, ki stabila poleti v Skandinaviji inna Nordkapp-u71°10'21'', ki je najsever-nej{a to~ka Evrope.

Tudi letos nate~ajponavljamo. Tokrat jepogoj, da se sPlaninskim popotnikomslikate ~im vi{je ali ~imdlje (priporo~ljivo v hri-bih seveda). Fotografije,ki jih boste poslali nanaslov MO PD Šo{tanj,Kajuhova 15, 3325Šo{tanj, bodo objavljenev naslednji {tevilki.



PLEZALIŠČE V OKOLICI ŠOŠTANJA

Plezanje v stenah ima v Šo{tanjutradicijo saj se je v na{em planin-

skem dru{tvu v letu 1961 rodilŠale{ki alpinisti~ni odsek, ki sedaj

deluje kot samostojno dru{tvo vVelenju. A kljub temu, da v

Šo{tanju nimamo dru{tva ali kluba,ki bi se na~rtno ukvarjal s plezan-

jem, le-to ni zamrlo, saj se karnekaj posameznikov {e vedno aktiv-no ali malo manj aktivno ukvarja s

plezanjem.

Med te posameznike, ki se ukvarjajo s plezan-jem, lahko pri{tejemo tudi nekatere vodnike vPlaninskem dru{tvu Šo{tanj. V zadnjih nekajletih je plezanje pritegnilo tri vodnike iz mlaj{egeneracije: Martino Pe~nik, Andrejo Konov{ekin Bojana Rotovnika. Vsi trije è imamo opravl-jeno Alpinisti~no {olo in imamo veselje do ple-zanja. Ob~asno se nam v plezali{~ih pridruì tudivodnik Matej Kortnik in nekateri ~lani sekcijeZlatorog.

Plezanje v stenah zahteva kar nekaj znanja,izku{enj in tudi fizi~ne pripravljenosti, zato vod-niki ob~asno obi{~emo kak{no od urejenih ple-zali{~. Eno izmed teh je plezali{~e na Vranskem,ki je ravno dovolj veliko in zahtevno, da pred-stavlja dober trening.

Plezali{~e na Vranskem je nam najbli`je in je odŠo{tanja oddaljeno cca. 30 minut vo`nje zosebnim avtomobilom. Glede na prevozna

sredstva tak{na razdalja danes ni ve~ problem,a bi si vseeno èleli imeti urejeno plezali{~e vbliìni Šo{tanja. Naravni pogoji za ureditev ple-zali{~a so, le veliko dela bi bilo potrebnega(~i{~enje stene in okolice, ureditev dostopa,opremljanje smeri s svedrovci, poimenovanjesmeri, dolo~anje teàvnosti smeri, pripravaskice plezalnih smeri ipd.).

^lani Šale{kega jamarskega kluba PodlasicaTopol{ica pri izvajanju svojih aktivnosti v velikimeri uporabljajo plezanje in vrvno tehniko. Kerse v ob~ini Šo{tanj vsi, ki smo aktivni v {portu,tudi poznamo med sabo, ni bilo te`ko najti skup-ne to~ke med planinci in jamarji: dobiti opreml-jeno plezali{~e v neposredni bliìni Šo{tanja.

K projektu smo pritegnili tudi Športno zvezoŠo{tanj in skupaj smo Ob~ini Šo{tanj podalipredlog za ureditev plezali{~a v okolici Šo{tanjain predlog za postavitev umetne plezalne stenev eni izmed {o{tanjskih telovadnic. Ob~ina se jepozitivno odzvala na na{o pobudo, saj je ponu-dila pomo~ pri ureditvi plezali{~a. Sporo~ili sonam tudi, da je umetna plezalna stena è pred-videna v telovadnici nove {o{tanjske osnovne{ole, saj je to obvezni pogoj pri izgradnji novih{olskih {portnih dvoran.

Zato vam lahko z veseljem sporo~imo, da bomoplaninci in jamarji v letu 2003 uredili plezali{~ev neposredni okolici mesta Šo{tanj. Prve pogo-vore z lastniki zemlji{~, kjer se nahaja naju-streznej{a plezalna stena, smo è izvedli in nji-hov odziv je bil pozitiven. Sedaj nas ~aka {e veli-ko dela, da uredimo svoje plezali{~e.

Vabljeni na plezanje v plezali{~e Šo{tanj - seve-da, ko bo odprto!

Bojan Rotovnik

10



Ugodnosti, ki veljajo za ~lane PD Šo{tanj v letu 2003:

- popust pri spanju v planinskih ko~ah doma- popusti pri spanju v tujini (za ~lane A in B, ostali z dopla~ilom)- nezgodno zavarovanje v doma~ih gorah - nezgodno zavarovanje doma in tujini (za A ~lane) - zavarovanje za re{evanje v evr. gorah (za ~lane A, ostali z dopla~ilom)- popusti pri nakupu planinske oz. trekking obutve v prodajalnah

Planike, Alpine, Iglu Športa, Promontane Kranj, Sport Extreme,Annapurna Way in Tomas Sport 2

- popusti pri nakupu vozovnic na ì~nicah v Sloveniji- brezpla~ni izvod dru{tvenega ~asopisa Planinski popotnik: ki ga prej-

mejo vsi ~lani v mesecu februarju.

Vi{ina ~lanarine Planinskega dru{tva Šo{tanj v letu 2003

Vrsta ~l. Obrazloìtev ^lanarinaA ~lan osnovne in dodatne ugodnosti 12.500 SITB ~lan odrasli (nad 27 let) 3.250 SITB2 ~lan starej{i ~lani nad 70 let 2.000 SITC1 ~lan {tudentje od 18. do vklju~no 26. leta 2.000 SITC2 ~lan dijaki (kon~ana OŠ do 18. leta) 1.700 SITC3 ~lan osnovno{olci 1.000 SITC4 ~lan pred{olski otroci 700 SITD ~lani druìne odvisno od vrste ~lanovP ~lan podporni ~lan 2.000 SIT


JAZ BI BIL ČLAN PD ŠOŠTANJ?ZAKAJ?

...^la

narin

a...


Vsak je vabljen v Planinsko dru{tvo Šo{tanj, saj se s pla~ilom ~lanarine ne kon~ajo medsebojnistiki, ampak se {ele za~nejo. Vodstvo dru{tva se trudi, da bi delo in aktivnosti PD Šo{tanj karnajbolj pribliàlo svojim ~lanom.Ima{ mogo~e kak{no idejo?

^lanske znamkice in izkaznice lahko kupite:

... v CVETLIÂRNI NAHTIGAL, Šo{tanj

... pri ZINKI MOŠKON, Florjan 279, Šo{tanj

... na osnovni {oli BIBA ROECK (Danica Švarc)

... na osnovni {oli KARLA DESTOVNIKA KAJUHA (Franc Petek)

Postani ~lan/ica PD Šo{tanj in spoznaj vsaj del~ek aktivnosti, ki jih prirejamo zate!

12


http://www.sportna-zveza-sostanj.si/

Športna zveza Šo{tanj zdruùje 17 {portnihdru{tev, ki delujejo na obmo~ju Ob~ine Šo{tanj.Poleg povezovanja {portnih dru{tev zaradi ure-sni~evanja skupnih interesov Športna zvezaŠo{tanj organizira najve~jo {portno prireditev vOb~ini Šo{tanj, Dneve rekreacije ter upravlja{portni objekt Dom TVD Partizan.

^lani Športne zveze Šo{tanj:

- Ko{arka{ki klub Elektra Šo{tanj- Mo{ki keglja{ki klub Šo{tanj- Nogometni klub Usnjar Šo{tanj - Odbojkarski klub Topol{ica - Šo{tanj - Športno dru{tvo Šo{tanj - @enski odbojkarski klub Kajuh Šo{tanj - Namizno teni{ki klub Spin Šo{tanj

- Planinsko dru{tvo Šo{tanj- Šahovski klub Šo{tanj - Letalsko-modelarski klub Šo{tanj- Ribi{ka druìna Paka Šo{tanj - Rokometni klub Veterani Šo{tanj - Šale{ki jamarski klub Podlasica Topol{ica- @enski keglja{ki klub Šo{tanj - Športno dru{tvo Gaberke - Taborni{ko dru{tvo Rod Pusti grad Šo{tanj- Moto club AMA Šo{tanj

Kontaktne informacije:

- el. po{ta: [email protected] - naslov: Kajuhova cesta 15, p.p. 26,

3325 Šo{tanj- GSM: 041/759-435

(sekretar ŠZŠ - Nino O{lovnik)


ObvestilaPLANINSKO

DRUŠTVOŠOŠTANJ

Vabi vse ~lane in simpatizerje na

OBČNI ZBORki bo v soboto,

1. marca 2003, ob 18. uri,

v dvorani Gasilnega domaŠo{tanj.

Dnevni red:1. Otvoritev in pozdrav ter izvolitev organov

Ob~nega zbora2. Poro~ila o delu dru{tva3. Razprava na podana poro~ila4. Razre{itev dosedanjih organov dru{tva5. Volitve in razglasitev6. Program dela za leto 20037. Razno

Predsednik PD Šo{tanjMiran HUDEJ

KANDIDACIJSKIPOSTOPEK

UO PD Šo{tanj razpisujekandidacijski postopek za:

- Predsednika PD- Voljene ~lane UO PD

za mandatno obdobje 2 let oz. 4 let.

Kandidati morajo biti ~lani PDŠo{tanj ter morajo poslati pisnokandidaturo vklju~no do 25. februar-ja 2003 na naslov:

PD Šo{tanj,Kajuhova cesta 15,

3325 Šo{tanj



ZIMSKI POHODNA OSANKARICO

Ob 60-letnici padlega Pohorskegabataljona smo se leto{njega 11.

januarja udeleìli 25.jubilejnega poho-da s Peska na Osankarico.

MDO PD»Savinjska« je dne, 17. oktobra 1978sprejel sklep, da se pohod po poteh 1.Pohorskega bataljona organizira vsako letokot vseslovenska spominska akcija v po~asti-tev legendarnega Pohorskega bataljona.êtica 25. pohodnikov z vodnikoma Andrejo inBojanom je krenila v mrzlem zasneènem jutruiz ko~e na Pesku in kmalu dohitela zgodnej{epohodnike. Snega je bilo dovolj, tistega lepegapr{i~a, ki se izmika pod nogami, zato so bile

14



pohodni{ke palice {e toliko bolj dobrodo{le.Okra{ene pohorske smreke so veli~astno raz-kazovale svoja zimska modna obla~ila. Ob kle-petu in kraj{em postanku, smo po dobrih trehurah pri{li do spomenika padlemu Pohorskemubataljonu. Vsako leto ob 8. januarju Obmo~nozdruènje zveze borcev priredi proslavo prispomeniku, poloì vence in pri`ge sve~e.Pohodniki po~astimo spomin s partizanskimipesmimi.Predstavnik zre{kega dru{tva Zveze borcevnam je na kratko predstavil nastanek intragi~en konec Pohorskega bataljona. 8. januarja 1943 je blizu Osankarice v neena-kem boju z mnogo mo~nej{im sovra`nikompadlo 69 borcev in bork, le ranjenega FrancaKunaverja-Sulca so Nemci ujeli ìvega. Julija1943 so ga pri Ljubnem v Savinjski doliniustrelili kot talca. V pribli`no {tirih mesecihdelovanja je Pohorski bataljon izvedel 120akcij. Z uni~enjem bataljona 8. januarja 1943je dejanje preraslo v legendo s svojimi junaki :ostareli pohorski kmet Alfonz Šarh, pa njego-vi mladoletni sinovi Van~ek, Pep~ek in Lojzek,pa zdravnik dr. Du{an Mravljak-Mro`, neu-stra{na Katarina Mede, ki je vodila ènski vodin vsi ostali, ki so darovali svoja ìvljenja zasvobodo. Kljub hudemu udarcu slovenskemupartizanskemu boju, je bil è maja istega leta,na obletnico padca bataljona, ustanovljen 2.Pohorski bataljon, 8. januarja 1944, pa èPohorska-Zidan{kova brigada.Zgodovinarji si {e danes niso enotni ali je bilPohorski bataljon izdan ali odkrit naklju~no. Na tem podro~ju so v ko~i na Osankarici obno-vili muzej delovanja Pohorskega bataljona ozi-roma gibanja NOB. Muzej narodne osvobodit-ve Maribor pa je izdal ob njegovi 60-letnici

li~no bro{urico.. Pohod mi je pri{el kar v navado, tako da semse letos z na{im dru{tvom udeleìla è 11.pohoda. Zdi se mi, da s tem za~enjam vsako-letno sezono pohodni{tva. Lepo se je sre~ati sprijatelji, zaèleti sre~o v novem letu in senadihati sveèga pohorskega zraka. Od spomenika naprej gre v glavnem le {enavzdol in ~ez pol ure smo è pri ko~i naOsankarici. Vrve`, sre~anje z znanci, malica,preobla~enje in {e kak{na napisana razgledni-ca, pa è gremo naprej do Kota, kjer nas~akajo avtobusi. Organizator PD Zre~e je kotvsako leto pripravil ~aj z »vejico« ali brez nje.Za obe razli~ici je precej{nje zanimanje.Teko~ina pa~ prija po naporni hoji. Sledi {ezadnje dejanje: zabava v telovadnici Osnovne{ole Zre~e. Kot vsako leto organizator pripra-vi sre~elov, za pote{itev lakote paenolon~nice. Oboje ni ni~ v primerjavi z ansam-blom Zre{kih fantov. Ti nas dodobra namu~ijo,seveda prijetno. Zdaj je plesi{~e kar spodobnoveliko, odkar je zadnja tri leta zaklju~ek poho-da v {portni dvorani Osnovne {ole. Letos nasje bilo nekaj ~ez 900. Bilo pa nas je tudi èveliko manj in tudi è nekaj ve~.Da smo {o{tanjski planinci dobre sre~e, doka-zujeta tudi iz`rebana glavna dobitka, dve gor-ski kolesi; leta 1995 ga je dobil Tilen Rume`,leta 2000 pa Oto Šmid. Letos sem upala, dabom na vrsti jaz, vendar smo od{li pred pro-dano sre~ko gorskega kolesa. Upanje ostajaza naslednje leto. Letos bom pa~ grabila travoali seno. Na sre~elovu sem namre~ dobila pla-sti~ne grablje. Upanje umre zadnje. Na sviden-je Osankarica, Zre~e in kolo!

Zinka MOŠKON



BILI SMOTAM...

Ponujala se je zadnja septembr-ska nedelja vsa obsijana s son-cem, a vetrovna. @e zjutraj semrazmi{ljala, kam bi jo mahnili

po kosilu, saj narava mojegadela ne dopu{~a prostega nedelj-

skega dopoldneva.

Po kosilu sem predlagala izlet vMozirje z igranjem nogometa,pridruìli bi se nam prijatelji s h~erko.Pa moj mo` ni bil navdu{en nad idejo inse je odlo~il za »solo« izlet na Sleme inokolico. Tako sva s h~er ostali sami. Jaz pa nebodi lena - mo`gani razmi{ljajte! Planje padel: na Kone~ko planino. Na hitros pakiram nahrbtnik, spravim star{a innaju v pogon in è se odpeljemo proti

Mozirju. Avto poìra kilometre in klan-ce in è smo na Kone~ki planini.Seveda boste rekli, sodobni motorizi-rani planinci. A po mnenju mojegao~eta: »Gora ni nora, nor je tist', kigre gor!« Peljali smo se do konca, kljubtemu da bi mama, Klara in jaz raj{ipe{a~ile. Zagrizli smo v kratek hrib inpo odkritju Klare na{li Kek~evo bajto,Ostr`kovo nogo, lenega slepi~a, ki gaje Klara s tanko pali~ico boàla. Reve`je bil od ostrega vetra kar hudo ohro-mel. Naredila sem krasno fotografijoKlare v dru`bi marel - gob. Ata je imelapetite za marele z jajci, me pa smookolju varstveno protestirale naj revi-ce ìvijo. Po tak{nih in druga~nih izpa-dih smo prispeli do kapelice na Kone~kiplanini. Pozdravila nas je ~udovitakapelica s poslikavo in zvonom, ograje-na s pristnim pastirskih plotom brezèbljev, blagoslovljena 30. junija,2002. V vpisni knjigi, ki je v nabiralni-ku na stani kapelice, je zapisano neka-ko takole: »Kapela je namenjena vsemdobrim ljudem, ki znajo ljubiti naravo,znajo ~utiti lepoto videnega, lepotoduha. Da bi si ljudje znali in hoteli vzeti~as drug za drugega, si pomagati innenazadnje tudi pomoliti in se zahvalitiza vse lepo kar nas obdaja.«Ko nas vpi{em v knjigo in jo skrbnoshranim nazaj, za~nem z o~mi razisko-vati. Ogledam si klopco pred kapelico.Skrbne roke so jo naredile, da si utru-jen odpo~ije{ in nauìje{ prekrasnelepote Šale{ke doline, pogled pa seè{e dlje do Pohorja, Celja,... Ozrem se

16


Bili

smo

tam

...


na Sveti Kri`, ki ga sonce ljubkuje v zgodnjemjesenskem popoldnevu. Zazrem se proti Ur{ljiin ~ez, kjer zasneèni vr{aci obljubljajo zimo.Zagledam ~udovit bor, zvit na vse konce, skozinjegove veje pa se mi nagajivo smejiSmrekovec. Ne morem si kaj, da ne vzamemfotoaparata in naredim ~udovit posnetek.Hvala mati narava! V mislih se zahvalim za vselepote tega dneva, ki sem jih doìvela z mojimi,tu na Kone~ki planini, za vse dneve, ki sem jihpreìvela v gorah z mojimi prijatelji in znanci,da bi {e naprej varno hodili po lepih poteh -gorah in dolinah, da bi vedno bolj znali ~utiti inbiti eno z naravo. Ko si star in sam, ti vselejostane narava, nikoli te ne razo~ara. Nerazo~arajmo je tudi mi! Bodimo vestni inskrbni do nje, nismo je dobili v dar, ampaksamo na posodo. Ohranimo jo!»Mami, gremo?« Zdrznem se in zagledammoje. Spet sem sanjala o lepoti in neminljivo-sti narave ali bo`jega stvarjenja, kar vam jeljub{e. Meni sta simpati~ni in sprejemljivi obevarianti. Po~asi se odpravimo s prelepe in nete`ko dostopne Kone~ke planine, katere sim-bol je kapelica, ki ponosno stoji tam gori naodprtem in vetrovnem terenu, a vseeno vobjemu macesnov, borovcev in pastirskih sta-nov.»Še se bomo vrnili, ~udovito je!« je dejalamami.

Bili smo tam, kjer veter melodije vije,kjer sonce poljublja vrhove gora

in lunca pokrije jih s 'koutrom' miline...

Pojdite tudi vi!!!

Metka Nahtigal (29. 9. 02)

Planinsko dru{tvoŠo{tanj

Vas vabi na

Pohod po Tr{ki potiokoli Šo{tanja,

ki bov nedeljo 3. marca 2003.

Pri~etek pohoda bo od 8. do 9.ure pri Ribi{ki ko~i v Šo{tanju.

Vabljeni!



Tr{ka pot je lahka planinska pot vna{i neposredni bliìni. Planinsko

dru{tvo jo je uredilo z namenom, dase prikaè mejni obseg nekdanjega

trga Šo{tanj.

Leta 2000 je iz{la zloènka, na kateri je prostorza ìge, ki se nahajajo na naslednjih kontrolnihto~kah:

- v ribi{ki ko~i ob dru`mirskem jezeru,- pri kmetu Vrhovniku v Lokovici,- pri kmetu Pu{niku (Rogelj{ku),- pred Rotovnikovo jamo v Skornem,- pri Falentu v Laj{ah.

Vsakdo, ki je na naslov dru{tva poslal izpolnjen inìgosan karton~ek - del zloènke Tr{ke poti - jeprejel spominski znak in je bil tudi vpisan vposebno evidenco pohodnikov po Tr{ki poti.

V letu 2002 je Tr{ko pot okoli Šo{tanja prehodi-lo podobno {tevilo pohodnikov kot v letu 2001.Še posebej smo lahko veseli, da se je potiudeleìlo veliko pohodnikov iz drugih krajevSlovenije, predvsem iz Zasavja in Podravja.

Upamo, da bo tudi v prihodnje tako. Zato poziva-mo vse ljubitelje narave, da pri obisku Tr{ke potiokoli Šo{tanja ìgosajo kontrolni karton~ek in gaposredujejo na naslov dru{tva.

Blanka GAGULI^

REGISTRIRANIPOHODNIKI POTRŠKI POTI OKOLIŠOŠTANJA VLETU 2002[t. Ime Priimek Naslov1. Ferdo Atel{ek [o{tanj (2x)2. Slavko Bajc Litija3. Vida Bajc Litija4. Branko Banov{ek Ravne5. Gregi Bukovi~ Florjan6. Darja Celestina Litija7. Marjan Chlim Ho~e8. Janko âk{ Lo~e9. Viktor êbela Litija10. Danilo êbul ml. [o{tanj11. Danilo êbul st. [o{tanj12. Lovro Fijav`-Ba~ovnik Velenje13. Blanka Gaguli~ [o{tanj (2x)14. Franjo Gaguli~ Radegunda15. Marija Gaguli~ Radegunda16. Mihela Gavnik [o{tanj17. Zorana Globa~nik [o{tanj18. Cirila Godec Kresnice19. Fanika Goste~nik [o{tanj20. Silvo Grilj Kresnice21. Ale{ Gumzej Lo~e22. Joè Gumzej Lo~e23. Lojze Hauptman Litija24. Breda Hribar Gabrovka25. Franc Hribernik Maribor26. Majda Hribernik Maribor

18


PREHODILI SO TRŠKO POT OKOLIŠOŠTANJA V LETU 2002


[t. Ime Priimek Naslov27. Andrej Juri~ Lokovica28. Jure Klju~ev{ek Kresnice29. Ivanka Kofol Litija30. Ludvik Kofol Litija31. Marija Kokalj Litija32. Domen Kolar Lo~e33. Sonja Kolar Lo~e34. Tja{a Kolar Lo~e35. Milan Kopu{ar Gaberke36. Alojzija Koritnik Litija37. Joè Koritnik Litija38. Matej Kortnik êm{enik39. Marija Kos Kresnice40. Gorazd Kozel Ptuj41. Ana Kukovica Kresnice42. Joè Kukovica Kresnice43. Marija Kurent Kresnice44. Polde Ku{ej Lokovica45. Mari Lah [o{tanj

[t. Ime Priimek Naslov46. Boris Lambizer Lokovica47. Majda Lebinger Litija48. [tefka Likeb [o{tanj49. Ana Logaj Kresnice50. Darinka Lov{e Litija51. Mirko Lov{e Litija52. Anica Majcen Litija53. Joìca Malus [martno ob Paki54. Tadej Malus [martno ob Paki55. Ferdo Marku{ Velenje56. Vinko Martinovi~ [o{tanj57. Breda Mer~an Litija58. Erna Mikez Litija59. Mato Mikez Litija60. Andrej Namestnik Litija61. Simona Novak Maribor62. Milan Okorn Velenje63. Ga{per Pe~nik Lepa Njiva64. Martina Pe~nik Lepa Njiva



[t. Ime Priimek Naslov65. David Plo{injak Maribor66. Milan Pogorel~nik Velenje67. Martina Pokleka Lokovica (3x)68. Silvo Pokleka Lokovica (16x)69. Slavica Poto~nik Velenje70. Vinko Pov{e Litija71. Ludvik Pristov{ek Topol{ica72. Bojana Rogina Videm pri Ptuju73. Ana Rotovnik [o{tanj74. Bojan Rotovnik [o{tanj (2x)75. Vinko Rotovnik [o{tanj76. Nu{a Rozman Litija77. Anton Selan Vas78. Primo` Strni{a Velenje79. Darja [teferl Litija80. Leon [trban [o{tanj81. Pia [umak Maribor82. Alenka Tajnik Ravne83. Ivan Tajnik Ravne84. Vinko Tajn{ek Grobelno85. Vojko Travner Velenje86. Franc Va~ovnik Ravne87. Franja Va~ovnik Ravne88. Gregor Va~ovnik Ravne89. Luka Va~ovnik Ravne90. Marija Va~ovnik Ravne91. Valerija Va~ovnik [o{tanj92. Alojzija Vehovec Litija93. Franc Vehovec Litija94. Tatjana Vidmar Velenje95. Tatjana Vidmar Velenje96. Vera Voglar Kresnice97. Alenka Vu~ina Zavodnje98. Erika Zupan~i~ Kresnice99. Rado Zupan~i~ Kresnice100. Majda @eleznik [o{tanj

REGISTRIRANI POHODNIKIPO TRŠKI POTI OKOLIŠOŠTANJA

ki so pot ve~krat prehodili od marca 2000

Ime Priimek Kraj Prehodil/aSilvo Pokleka Lokovica 18xAndrej Juri~ Lokovica 4xEvgen Drvari~ [o{tanj 3xRok Gril [o{tanj 3xMatej Kortnik Lokovica 3xBo{tjan Ob{teter Raven 3xVinko Pejovnik [o{tanj 3xMartina Pokleka Lokovica 3xBojan Rotovnik [o{tanj 3xLeon [trban [o{tanj 3xFerdo Atel{ek [o{tanj 2xViktor ^ebela Litija 2xBlanka Gaguli~ [o{tanj 2xFanika Goste~nik [o{tanj 2xSilvo Grilj Kresnice 2xMilan Kopu{ar Gaberke 2x[tefka Likeb [o{tanj 2xJasmina Mahmutbegovi~ [o{tanj 2xJure Ostervuh Ravne 2xIda Pejovnik [o{tanj 2xVinko Pov{e Litija 2xAna Rotovnik [o{tanj 2xVinko Rotovnik [o{tanj 2xIvan Tajnik Ravne 2xValentina Uran Kisovec 2xTatjana Vidmar Velenje 2xRado Zupan~i~ Kresnice 2x

Podatke zbrala: Blanka GAGULI^

20



Da bi bilo dogajanje vna{em dru{tvu ~imboljpestro, se na svoj na~intrudimo tudi vodniki.S svojim delom èlimopritegniti v na{e vrste~imve~ ljudi in jihosve{~ati o na~elihvarne hoje v gore.

V letu 2002 nas je bilo v Vodni{kemodseku zdruènih 10 registriranihvodnikov PZS. Od na~rtovanih 19 tur,smo jih izvedli 14. Najpogostej{a vzro-ka odpovedi sta bila slaba vremenskanapoved in premalo prijavljenih.Prvega bi te`ko odpravili, si pa èlimo,da v naslednjem letu zmanj{amo dru-gega. Upamo da boste v na~rtu izletovza leto 2003 na{li za vas zanimivo pla-ninsko potepanje in se tja odpravili vna{i dru`bi.

V zadnjih letih smo se pri~eli aktivnejepovezovati z ostalimi planinskimidru{tvi v Šale{ki dolini. Vodniki{ale{kih dru{tev se odslej zbiramoenkrat letno na sre~anju vodnikov,obi~ajno v decembru. Lanski rezultatpovezovanja je skupna akcija »Gremoskupaj varno v gore«, ki smo jo orga-nizirali 21.julija ob mednarodnem letu

gora. Pripravili smo informacij-sko zloènko in izvedli tri

ture razli~ne zahtevnosti(Strelovec, Kri` - Turskagora, Ol{eva), z me{animvodstvom. Glede na pozi-tiven odziv na{ih ~lanov in

obojestransko zadovoljst-vo ob uspeli akciji smo skle-

nili, da s tovrstno akcijo nadal-jujemo tudi v prihodnje. Tako ste vabl-

jeni 20. julija 2003 na Koro{ko!

Leto{nje leto je bilo pomembno tudi zaorganiziranost samega vodni{tva prinas. Po nekajletnih razpravah je bila voktobru ustanovljena vodni{ka komisi-ja, ki je novi organ pri Planinski zveziSlovenije. Komisija bo v prihodnjeskrbela za razvoj prostovoljnegavodni{tva ter organiziranost in uspo-sabljanje vodnikov PZS. Na razpisu zavoljene ~lane komisije smo predlagaliBojana, ki je bil na jesenskih volitvahtudi izvoljen. êstitke!

Dela v vodni{kem odseku tako sevedanikoli ne zmanjka. I{~emo tudi sveèideje in si èlimo novih ~lanov - zatovabljeni!

Varen korak!

Martina Pe~nik


...Vodnik

i...

KAJ SMO POČELI VODNIKIPD ŠOŠTANJ


22


AKTI

VNOS

TI P

LANI

NSKE

GA D

RU[T

VA [

O[TA

NJ V

LET

U 20

03

DATU

MAK

TIVNO

STZA

HTEV

NOST

VODJ

A* IN

VODN

IKI11

. janu

arPPoo

hhoodd RR

ooggllaa,,

11551177

mm --

OOssaann

kkaarriiccaa

Lahka

pot

VO -B

ojan R

otovni

k, An

dreja

Kono

v{ek

18. ja

nuar

GGoorraa

OOlljjkkaa

ppoo MM

aarrttiinnoo

vvii ppoo

ttii -- »»ZZ

ddrraavvjjuu

nnaapprroo

ttii««Lah

ka po

tVO

-Mira

n Hud

ej, Ba

rbara

Mavsa

r16

. febru

arAAnn

ddrraa{{kkaa

ppoott

Lahka

pot

VO -

Evgen

Drvar

i~, Bri

na Je

ri~1.

marec

OObb~~nnii

zzbboorr

/UO

PD [o

{tanj

2. ma

recPPoo

hhoodd pp

oo TTrr{{kk

ii ppoottii

Lahka

pot

vsi vo

dniki

29. m

arec

PPllaanniinn

sskkoo oorr

iieennttaacc

iijjsskkoo tt

eekkmmoovvaa

nnjjee --

PPDD RRee

~~iiccaa oo

bb SSaavvii

nnjjii/

MO -

Podod

bor z

a orie

ntacijo

12. a

pril

PPllaanniinn

sskkoo oorr

iieennttaacc

iijjsskkoo tt

eekkmmoovvaa

nnjjee --

PPDD [[oo

{{ttaannjj

/MO

- Pod

odbo

r za o

rienta

cijo5.

april

KKoobbaa

nnsskkoo

Lahka

pot

VO -

Miran

Hude

j, Barb

ara M

avsar

1. ma

jPPrrvv

oommaajjss

kkoo ssrree

~~aannjjee

nnaa FFoo

rrhhtteenn

eekkuuLah

ka po

tVO

- Evg

en Dr

vari~

11. m

ajKKrrii

mm,, 1111

0088 mm

Lahka

pot

VO -

Brina

Jeri~,

Barba

ra Ma

vsar

25. ju

nijRRaa

vveennsskkaa

ppoott

Lahka

pot

VO -

Evgen

Drvar

i~, Bri

na Je

ri~20

. Julij

KKoorroo{{

kkaa ((ss

kkuuppnn

ii iizzlleett

ss PPDD

VVeelleenn

jjee iinn

PPDD VVii

nnsskkaa gg

oorraa))

VO -

Matej

Kortn

ik, Ju

re Dre

v9.

in 10

. avgu

stTTrrii

ttiissoo~~aakk

vv AAvvss

ttrriijjii

Zelo z

ahtev

na po

tVO

- Bo

jan Ro

tovnik

, Mira

n Hud

ej, M

artina

Pe~ni

k6.

septem

ber

SSkkuuttaa

,, 225533

22 mmZel

o zah

tevna

pot

VO -

Matej

Kortn

ik, Ju

re Dre

v, An

dreja

Kono

v{ek

28. s

eptem

ber

SSmmrreekk

oovveecc,,

11557777

mm -- oo

bb~~iinnsskk

ii pprraazz

nniikk iinn

DDnneevvii

rreekkrree

aacciijjee

22000033

Lahka

pot

VO -

Bojan

Rotov

nik in

ostal

i vod

niki

4. - 5

. okto

ber

^̂eezz PPoo

hhoorrjjee

Lahka

pot

VO -

Miran

Hude

j, Jure

Drev

oktob

erPPllaa

nniinnsskkoo

oorriieenn

ttaacciijjsskk

oo tteekkmm

oovvaannjjee

/MO

- po

dodb

or za

orien

tacijo

25. o

ktobe

rIIzzllee

tt vv nnee

zznnaannoo

Lahka

pot

Predse

dnik

PD in

Vlad

o Stro

pnik

15. n

ovemb

erOObb

KKoollppii

Lahka

pot

VO -

Andre

ja Ko

nov{e

k, Ma

rtina P

e~nik

25. d

ecemb

erBBoo

`̀ii~~nnii

ppoohhoo

dd nnaa SS

vv.. KKrrii

`̀,, 1100

5511mm

Lahka

pot

vsi vo

dniki

OOppoomm

bbaa:: **

pprrvvoonn

aappiissaa

nnii jjee

vvooddjjaa

iizzlleettaa



ZZaa uudd

eellee`̀bb

oo nnaa aa

kkttiivvnn

oossttiihh

PPDD [[

oo{{ttaann

jj ssttaa

ppoottrree

bbnnii uu

ssttrreezz

nnaa ppss

iihhoo--ffiizz

ii~~nnaa pp

rriipprraavv

lljjeennoo

sstt iinn

oopprreemm

aa..PPDD

[[oo{{

ttaannjj ss

ii pprriidd

rr`̀uujjee

pprraavviicc

oo ddoo ss

pprreemmee

mmbb ddaa

ttuummoovv

nnaavvee

ddeenniihh

vv ssee

zznnaamm

uu..

A`urn

a obv

estila

o ak

tivno

stih P

lanins

kega

dru{

tva [o

{tanj

lahko

najde

te:- n

a sple

tnih s

trane

h PD

[o{ta

nj: ht

tp://w

ww.pl

anins

kodru

stvo-

sosta

nj.si/

, - n

a dru{

tveni

oglas

ni de

ski na

avtob

usni

posta

ji [o{

tanj,

- na k

abels

ki TV

[o{ta

nja (C

22) t

er- v

mese

~niku

LIST

(plan

inski

koti~

ek).

- na p

ortalu

[o{ta

nj.inf

o (htt

p://so

stanj.

info)

SEZN

AM V

ODNI

KOV

PD Š

o{ta

nj

VODN

IK/V

ODNI

CANA

SLOV

PO[T

ATE

LEFO

NGS

Mvo

dni{k

a kat.

AAnnddrree

jjaa KKoo

nnoovv{{ee

kkLo

kovic

a 61

Šo{ta

nj58

-82-

627

031/

869

-927

ABBaa

rrbbaarraa

MMaavvssaa

rrTo

ledov

a 2Ve

lenje

58-6

5-92

204

1/ 9

34-4

88A

BBoojjaann

RRoottoovv

nniikkA{

ker~e

va 1

1Šo

{tanj

891-

10-1

603

1/38

2-45

0A,

B, D

BBrriinnaa

JJeerrii~~

Karde

ljev t

rg 3

Velen

je58

-68-

905

041/

432

-368

AEEvv

ggeenn DD

rrvvaarrii~~

Tova

rni{ka

pot 7

Šo{ta

nj58

-81-

042

/A,

BJJuu

rree DDrr

eevvLo

kovic

a 99

Šo{ta

nj58

-81-

799

041/

776

-269

A, D*

MMaarrttiinn

aa PPee~~nn

iikkLe

pa N

jiva 1

Šo{ta

nj58

-81-

268

/A,

B, D

MMaatteejj

KKoorrttnn

iikkLo

kovic

a 55

Šo{ta

nj/

040/

328

-898

A, B,

DMMii

rraann HH

uuddeejj

Loko

vica 1

7 A

Šo{ta

nj58

-82-

744

041/

776

-268

A, D*

OOppoomm

bbaa:: **

pprriipprr

aavvnniikk

//pprriipp

rraavvnniicc

aa zzaa oo

zznnaa~~

eennoo kk

aatteeggoo

rriijjoo..


...Iz

leti...

Andra{ka pot, 16. februar Vodnika: Evgen Drvari~,

Brina Jeri~.Zahtevnost poti: lahka pot.

Na la`ji predspomladanski izlet sebomo odpravili kar v na{o bli`ino vAndra`, kjer po obronkih okoli{kegagri~evja poteka Andra{ka pot.Zmerne hoje bo za pribli`no 6 ur.

Kobansko, 5. aprilVodnika: Miran Hudej,

Jure Drev.Zahtevnost poti: lahka pot.

Po Kobanskem smo se z dru{tvom`e potepali. Tokrat bomo pot nadalje-vali v drugem delu hribovja, saj bomohodili okoli Bricnika in Mute. Hoje jeza okoli 6 ur.

Izlet na Krim (1108 m)20. april

Vodnici: Brina Jeri~,Barbara Mavsar.

Zahtevnost poti: lahka pot.

Krim je najizrazitej{a gora ju`no nadBarjem. Njegovo ple~ato podobo jevideti skoraj iz vseh delov na{egaglavnega mesta. O njem so ve~kratzapisali, da je ljubljanski vremenskiprerok.Ljubitelji narave lahko Krim spet obi-skujemo {ele po odhodu jugoslovan-ske vojske leta 1991.Kar dvajset let je bil dostop na vrhzaradi voja{kih objektov prepovedan.Planinski dom je tako planincemzopet odprl svoja vrata. Na vrh pri-pelje tudi cesta, kateri se lahko prihoji skoraj izognemo. Celotnopodro~je je pokrito z gozdovi. Vrh jemarkanten, saj ponuja ob lepem vre-menu pogled na skoraj vse najpo-membnej{e slovenske gorske skupi-ne, od Julijcev na zahodu prekKaravank in Kamni{kih Alp doPosavskega hribovja na vzhodu.Ju`no pa se razkazuje valoviti svetnotranjskih gozdov s Sne`nikom na~elu.Turo bomo za~eli pri kmetiji Špelin(300 m), nadaljevali pot skozi gozddo vasi Planinca, nato pa vednostrmeje v hrib proti vrhu (1108 m).Sestopili bomo po drugi strani hriba,v I{ki vintgar, kjer se bomo lahko pri-

24


OPISI IZLETOVPD ŠOŠTANJ


jetno odpo~ili in nauìli lepot tega zelenegaobmo~ja.Dolìna ture: Jezero - Planinca 45 min,Planinca - vrh 1.30 ure, vrh - I{ki vintgar1.30 - 2 uri. Skupaj torej 5-6 ur.(Povzeto po Sidartinem izletni{kem vodniku:Izleti po ljubljanski okolici, 1994.)

Ravenska pot, 25. junijVodnika: Evgen Drvari~, Brina Jeri~.

Zahtevnost: lahka pot.

Pot bomo za~eli na avtobusni postaji vŠo{tanju in se preko Goric in zaselkaPristava povzpeli na Forthenek. Tu se jevredno ustaviti in prebrati zgodovino, ki je vomarici na veliki lipi pod razvalinami gradu.Nadaljevali bomo mimo Vrholana naprej doPe~ovnika in Abidnika. Tu smo kon~ali zvzponi. Sledi {e spust mimo Trpi~nika, vod-nega rezervoarja ter doma~ije Z. in S.Magla do trgovine Po{tajner, kjer je tudikonec poti. Za prehojeno pot bomo porabilipribli`no 6 ur zmerne hoje.

Koro{ka, 20. julij Vodnika: Matej Kortnik, Jure Drev.

Zahtevnost poti: /

@e v lanskem letu smo skupaj s PD Vinskagora in PD Velenje izvedli skupen izlet vLogarsko. Tudi letos bo tako. Tokrat je izbra-na lokacija Koro{ka. Spet vam bomo ponudi-li 3 razli~no zahtevne izlete od zelo zahtev-

nega dol lahkega. Pridruìte se nam! Ve~informacij boste izvedeli proti poletju.

Tritiso~ak v Avstriji, 9. - 10. avgust Vodniki: Bojan Rotovnik,

Martina Pe~nik, Miran Hudej.Zahtevnost izleta: zelo zahtevna pot

Odpravili se bomo v gorsko skupino VisokihTur, na koro{ko stran. Tura ne bo ledeni{ka,izbran bo cilj s ~im la`jim pristopom. Cilj boznan naknadno, prilagojen bo naravnim raz-meram.

Skuta (2532 m), 6. septemberVodniki: Matej Kortnik, Jure Drev,

Andreja Konov{ek.Zahtevnost: zelo zahtevna pot.

Tretji najvi{ji vrh Kamni{ko-Savinjskih Alp. Zvseh smeri se kaè kot mogo~na gora. Naseverno stran proti Jezerskemu pada njenave~ stometrska severna stena, ki sekon~uje na ledeniku pod Skuto. Skupaj zDolgim Hrbtom in Rinkami sestavlja Skuta~udovito ostenje, ki je lepo vidno iz jezerskestrani. Na kamni{ki strani so njene strminemanj{e, vrh pa se vseeno veli~astno dviga izdru{~ine ostalih vrhov. Dostopov na goro jekar dosti, za vse pa je zna~ilno, da so dolgiin naporni. Kak{en bo na{ pristop, se bomovodniki odlo~ili po ogledu ture. Mo`nosti,kot sem rekel, je ve~, nam vodnikom sozaenkrat najbolj v{e~ lovske stezice, ki se iz



Kamni{ke Bistrice dvigajo visoko pod Skuto,in poti, ki pripeljejo na vrh iz jezerske stra-ni. Mogo~e tudi zato, ker tukaj z dru{tvomnismo bili è dalj ~asa. Vsekakor lepo vablje-ni na izlet ob izteku poletja. ê so vremen-ske razmere ugodne, je to najlep{i ~as zapotepanja po hribih v kopnih razmerah.

êz Pohorje, 4. - 5. oktober Vodnika: Miran Hudej, Jure Drev.

Zahtevnost: lahka pot.

V dru{tvu so nekateri planinci è ve~kratizrazili èljo, da bi ponovni {li »êz Pohorje«.In tako bo letos. Ubrali bomo kar klasi~nopot iz Maribora do Ribni{ke ko~e, kjer bomoprespali. Naslednji dan nas ~aka {e hoja doKremàrice oz. Slovenj Gradca.

Ob Kolpi - Kostelska planinskape{pot, 15. november

Vodnici: Andreja Konov{ek,Martina Pe~nik

Zahtevnost poti: lahka pot

Kostel nam je vsaj ve~ini manj poznanoobmo~je ob Kolpi, ki sega na jugu od SveteAne oz. Srobotnika ob Kolpi preko Fare dopotoka Bilpa, na severu pa do Kaptola oz. doAjbla. Celotno ozemlje je sodilo neko~ vgospostvo Kostel, po ~emer je dobilo tudisvoje ime. Sredi{~e gospostva je bil gradKostel in naselje Trg pod njim, ki sta prvi~omenjena leta 1313. Ves Kostel sodi v pred

kratkim ustanovljeno ob~ino Kostel, ki imasede` v Vasi.Kostelska planinska pe{pot je kro`na pot, kinas skozi kostelsko pokrajino popelje prekovasi Potok (225 m), Jak{i~i, mimoStru`nice in Planine ~ez Kuèljsko Okno vKuèljski steni (874 m), odkoder je lep raz-gled na Kolpsko dolino in Gorski Kotar, v vasRake pod Špi~astim hribom, ~ez Kuèlj inpreko Laz nazaj v Potok. Na poti nas bopospremila jesenska Kolpa, ti{ina ko~evskihgozdov, zgodovina kostelskih gra{~akov.Sku{ali bomo odkriti ~imve~ zanimivega.âs hoje: 6 ur.Oprema: pohodni{ka.

Opise so pripravili:Evgen Drvari~, Jure Drev, Miran Hudej,

Martina Pe~nik in Matej Kortnik

26


O NARAVIê ~lovek resni~no ljubi naravo, lahko pov-sod najde lepoto.

(Vincent van Gogh)

HIMNA ZEMLJI; MATERI VSEGAGaja, mati vsega, trda, sijajna kot skala, najstarej{e izmed vseh bitij;pojem slavo veli~ini Zemlje!Mati bogov, nevesta zvezdnega neba,pozdravljena!

(neznani gr{ki pesnik, 6. st. pn{)



AKCIJE MLADINSKEGA ODSEKA PD [O[TANJ V LETU

KDAJ? KAJ? ORGANIZATOR oz. VODJE IN VODNIKI18. januar DR@AVNO TEKMOVANJE Mladina in gore MK PZS + MOPD Onger Trzinjanuar Plezanje na umetni plezalni steni v Rde~i dvorani PS Vrtec21. - 22. februar 3. SRE^ANJE MLADIH PLANINCEV PO MO SMDO

Savinjskega MDO (dijaki in {tudentje) (Mladinska skupina)februar Lepa Njiva - Sv. Anton - [o{tanj PS Vrtecfebruar/marec zimski izlet Mladinska skupinafebruar/marec Gora Oljka PS O[ Bibe Roeckfebruar/marec Velika planina PS O[ KD - Kajuh2. marec Pohod po Tr{ki poti Mladinska skupina29. marec PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE - PD Re~ica ob Savinji Barbara 12. april PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE - MO PD [o{tanj Barbaraapril Igri{~e Ravne- Forhteneg-Ravne (Ravenska planinska pot) PS Vrtecapril/maj Dobrovlje s plezanjem na Vranskem PS O[ KD-Kajuh

+ PS O[ Bibe Roeckmaj SPOT - Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje MK PZSmaj Lokovica - Gora Oljka - [martno/Paki PS Vrtecmaj/junij izlet Mladinska skupinajunij Bohinjske planine PS O[ KD - Kajuh junij Smrekovec (zaklju~ni dvodnevni izlet) PS Vrtecjulij/avgust Dvo ali tridnevni izlet (Kamni{ko- Savinjske Alpe) Mladinska skupina28. september 6. sre~anje mladih planincev (osnovno{olcev) PO MO SMDO

Savinjskega PO MOoktober PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Barbaraoktober/november jesenski izlet Mladinska skupinanovember PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Barbara16. november Tekmovanje MLADINA IN GORE (regijsko tekmovanje) MK PZS25. december BO@I^NI POHOD Z BAKLAMI NA SV. KRI@ (1051m) Mladinska skupina


Ali veste, da v vrtcu Šo{tanj ètretje leto deluje planinska sku-pina, v katero so vklju~eni otro-

ci od 5. do 7. leta starosti.Skupina se vsako leto menja, saj

ve~ina otrok odide v {olo.Mentorstvo sva v vrtcu prevzeli

Joìca Malus in ZoranaGloba~nik.

Ko smo leta 2000 za~eli orati ledinoskupaj z Bojanom Rotovnikom, smo sile s teàvo predstavljali, da bo planin-ska dejavnost tako lepo zaìvela tudimed najmlaj{imi. A Bojanove izku{njein veliko delovne energije je dalo poletvsem - otrokom in nama.V prvih dveh letih so bili izleti kraj{i, vokolico Šo{tanja (pohod po Tr{ki poti vdveh delih, pa izlet na Forhtenek inSkorno). Uspe{no planinsko leto pasmo zaklju~ili na Smrekovcu, kjer sootroci skupaj s star{i tudi prespali.Doìveli so planinski krst in ~udovitidruàbni ve~er. Otroci kar niso hoteli kpo~itku. Zakaj bi le, ~e pa so bile igretako zabavne, da smo uìvali vsi -

28


CICIBAN PLANINEC ALI NAS ŽE POZNATE?


otroci in odrasli (star{i in vodniki).Pa {e zapeli smo lahko ob kitari, ki je medpotjo na Smrekovec romala iz rok v roke krep-kih o~kov. V slogi je mo~!Otroci - planinci svoje planinsko znanje sponosom prena{ajo na sovrstnike, naj {edrugi vedo, kaj je to markacija, kako se vede-mo na izletu, kam z odpadki, pa zanimive igreitd.Zelo zanimiva je tudi predstavitev planinskeopreme, ki jo Bojan zna tako duhovito pred-staviti, da si otroci zapomnijo celo najte`jeizraze, kot so dereze, cepin, gama{e ipd.Pri izvedbi izletov nam je v prvem letu poma-gala tudi Martina Pe~nik, na zadnjih dveh pa{e Brina Jeri~. Uspe{nega delovanja planinskedejavnosti si ni mogo~e predstavljati brezpomo~i star{ev otrok. Še posebej smo veseliletos, ko smo raz{irili program izletov tudi na{ir{o okolico Šo{tanja. Star{i pa otroke pri-

peljejo do za~etne oz. pridejo na kon~no to~koizleta, kadar se ne moremo pripeljati z javnimprevozom.Otroci svoje izlete beleìjo v planinske knjiìceCiciban planinec. V {olskem letu 2002/03 smo izvedli è izlet naJakca iz Smeri Starega Velenja, se preizkusiliv plezanju v rde~i dvorani, na~rtujemo pa {eizlete v Skorno, zgornje Ravne in na GoroOljko. Verjamemo pa, da bo uspel tudi zaklju~niizlet, in sicer dvodnevni izlet skupaj s star{i naSmrekovec.Kaj je {e lahko lep{ega, kot je son~en dan,poln nahrbtnik, obilica dobre volje in opojnelepote narave? Pa saj to vi planinci in planinkedobro veste!Zato da ste nas spoznali, sva poskrbeli men-torici planinske skupine vrtca Šo{tanj.

Joìca Malus in Zorana Globa~nik



KDO SMO?TAKOJ BOSTEIZVEDELI!

Doma smo v Šo{tanju na osnovni{oli Bibe Roecka. Na~rtno in

zavzeto se s pohodni{tvomukvarjamo è osem let. @e predtem je na {oli deloval planinskikroèk, glavna dejavnost pa so

bili izleti. Danes je na{e deloprecej bolj raznoliko.

Veseli smo,saj se nam je v teh letihpridruìlo veliko {tevilo otrok. Na {olideluje ena planinska skupina od 3. do8. razreda. Mislimo da je najve~jiuspeh to, da otrokom pribliàmohribe, da jih spo{tujejo, da radi hodijo,da spoznavajo na{o lepo Slovenijo, dase odpravijo v hribe tudi s svojimistar{i in da jih nau~imo osnovnih stva-ri, ki jih mora vedeti vsak pohodnik.Ponosni pa smo na tiste na{e u~ence,ki se tudi kasneje resno ukvarjajo splaninstvom, se izobraùjejo inuspe{no delajo v Mladinskem odsekuPD Šo{tanj. Na{e najve~je zadovoljst-vo pa je, da znajo mladi ljudje tudikasneje zdravo in aktivno preìvljatisvoj prosti ~as.V najlep{em spominu otrok ostanejoizleti. Sku{amo jim predstaviti na{o

bli`njo okolico in malo oddaljene kraje.Tako smo se v vseh teh letih podali poTr{ki poti okoli Šo{tanja, k Sv. Antonu,na Forhtenek, Smrekovec, Ur{ljogoro, Bo~, Menino, Šmohor, Mrzlico,Okre{elj, Savinjsko in Jezersko sedlo,Zabrlo`nico, Celjski grad, Celjsko ko~o,Raduho in Sne`no jamo, Kremàrjevvrh, slap Šumik, Dona~ko goro, Velikoplanino, Kum, Klemen~o jamo inStrelovec.Brez tekmovanj tudi pri planincih negre. @e vsa leta se udeleùjemo orien-tacijskih tekmovanj v A in B kategoriji,v~asih bolj, v~asih manj uspe{no, bilipa smo è tudi najbolj{i. Ekipe se zatekmovanje Mladina in gore skrbno inzavzeto pripravljajo. Z na{imi uspehismo zelo zadovoljni.Poletnih taborov v Koprivni,Medvodju, Podvolovljeku, Zavr{nici inna Dovju se je udeleìlo è veliko na{ihu~encev. Vsi so se strinjali, da sopreìveli nepozaben teden v lepihkoti~kih na{e Slovenije, pod budnimnadzorstvom marljivih vodnikov.Dobro sodelujemo s PD Šo{tanj,predvsem z Mladinskim odsekom.Pomagajo nam pri izvedbi izletov in pripripravi na tekmovanja, mi pa sevedno predstavimo na ob~nem zboruPlaninskega dru{tva. Letos imamookoli 30 aktivnih ~lanov.

Vida Rehar in Danica Švarc

30


Mladinski odsek


ORIENTACIJSKOTEKMOVANJE

V soboto, 26.10.2002 je bilo orienta-cijsko tekmovanje v Gornjem Gradu.

Na{o {olo sta zastopali dve ekipi, enaA in ena B.

Na cilj smo pri{li zelo utrujeni. Sedli smo na prvoklopco, do katere smo pri{li in pomalicali, kar smoprinesli s sabo. Ko smo nadomestili porabljenoenergijo, smo se pridru`ili ekipam, ki so pri{le na ciljpred nami in so se med seboj merile v ko{arki innogometu. Kmalu je vsem postalo vro~e in nikomurse ni ve~ ljubilo igrati. Ko se je za~ela razglasitevrezultatov, smo bili vsi na trnih. Ampak - ob~utekje bil dober... A vseeno, nikoli ne ve{. Razglasitevrezultatov... Organizator je podelil priznanje zazadnje, dvanajsto mesto. Stra{ansko smo si oddah-nili. Sledila so vsa zasedena mesta do vklju~no dru-gega. Tedaj smo vedeli! NAJBOLJŠI SMO!!!

REZULTATI PO (USPEŠNO) KON^ANEM TEKMOVANJU:- A ekipa - 5. mesto (izmed ekip)- B ekipa - 1. mesto (izmed 12 ekip)

TEKMOVALCI:-A ekipa: Gomboc Matej 6.rRavnjak Luka 6.rUrbanc Matej 6.r-B ekipa:Ervin Hriber{ek 7.rLuka Kova~ 7.rAleksander Pe~ovnik 7.rMatej Budja 7.rDejan Budja 8.r

Naslednje orientacijsko tekmovanje bo spom-ladi. Organizator je PD Šo{tanj. Dogajalo sebo v okolici Šo{tanja. To bo za nas (upamo)prednost, saj bomo tekmovali na »doma~em«terenu.

Aleksander Pe~ovnik, OŠ Biba Röck 7.r

PLANINSKOSREČANJE

Septembrsko soboto se je na{a planin-ska skupina odpravila na izlet. To jebilo pravzaprav sre~anje mladih pla-nincev, ki je lani potekalo na Pa{kem

Kozjaku. Skupina je bila zelo raz-novrstna, {tela je planince tretjega,

{estega, sedmega in osmega razreda.Seveda pa sta bili zraven {e na{i men-

torici, ga. Danica [varc in ga. VidaRehar.



Ko je prispel avtobus, smo vsi veseli odhitelinanj. Odloìl nas je pri kamnolomu Paka, odtam pa smo pot nadaljevali pe{. Spremljalanas je vodnica Barbar Mavsar vodila nas je ponajbli`ji poti in po pribli`no uri in pol hoje,postankov, prebijanja skozi gozd ter sre~evanjdrugih ekip smo pri{li do ko~e. Tam smo seutrujeni posedli za mize, se najedli, napili inspo~ili. Zatem smo se odpravili {e na vrhPa{kega Kozjaka, na [pik (1108 m), od koderje lep razgled. Po dvajset minutni hoji smo sevrnili do ko~e in prisluhnili kak{ne druàbneigre so nam pripravili letos. Na tak{nihsre~anjih vsako leto pripravijo raznovrstne

igre, kot so na primer vle~enje vrvi, metanjegojzerja, priìganje sve~k, skakanje v vre~i ... Prva igra je bil kviz s planinsko tematiko,druga je bila metanje vodnih balonov s prtom~ez vrvico in tretja po{tar. Cilj zadnje igre jebil preprost. Na za~etku si vlekel listi~ z ime-nom mesta ali vasi in v najkraj{em ~asu si gamoral vre~i v kuverto (po{tni nabiralnik) nakateri je bilo napisano to ime. Igre so bile zelozanimive. Vse skupine smo bile nagrajene.âkala nas je le {e pot navzdol, v avtobus indomov.Na svidenje do naslednjega izleta!

Darian @erdoner, 7.a, O[ Bibe Röcka

ZAKAJ DELAVAS PLANINSKOSKUPINO

Pogosto poslu{amo ljudi, ki govorijo:»Rad hodim v hribe, v gorah se spro-stim, pozabim na skrbi...« V hribih je

lepo tudi zaradi pozdravljanja. Tamsmo vsi znanci, vsi se med seboj pogo-varjamo, ni pomembno kdo si in od kod

si.

Najlep{e pa je, ko pelje{ v hribe otroke in sli{i{starej{e, ki modrujejo: »Tako je prav, najgredo mladi v hribe, kjer sta mir in ti{ina, nepa da hodijo po gostilnah in razbijajo.«Namen planinskega kro`ka na{e {ole je ~imve~mladih privabiti v gore. Vem da so nekateriotroci polno zaposleni s {olskimi in zunaj{olskimi dejavnostmi, vendar ~e le utegnejo,gredo na izlet in vedno se veseli vra~ajo nazajv dolino.Da pa planinska skupina na {oli deluje è vrstolet, imajo pomembno vlogo na~elniki mladin-skega odseka. Najprej Bojan, ki ima zaslugo,da je kroèk sploh zaìvel. V veliko pomo~ namje bil Matej, ki je vedno znal z lepo besedo raz-veseliti in navdu{iti na{e ~lane. Dràl se jena~ela lepa beseda lepo mesto najde.Povezanost med {olo in zdaj{njo na~elnicoAndrejo se kaè v seznanja z novostmi, jepozorna in se zanima za na{e delo. Seveda panam pri delu pomagajo tudi drugi ~lani MO.Ko sli{iva, kako razpu{~ena so ostala planin-ska dru{tva, kako malo je sodelovanja med

32



(mladimi) ~lani planinskih dru{tev in {olo,lahko ponosno poveva, da mi zelo dobro sode-lujemo tako pri organizaciji tekmovanj (orien-tacija, Mladina in gore) kot tudi pri izdajiPlaninskega popotnika in drugih akcijah. Na{iotroci zelo radi prebirajo Planinski potnik, sajso v njem tudi njihovi prispevki.Na{ moto je - Bodimo slo`ni, pomagajmo simed seboj in PD bo ostalo mo~na organizaci-ja, ki bo zdruèvala tako mlade kot malo sta-rej{e planince. NI te`ko delati, ~e ve{, da tistoji nekdo ob strani in te podpira. Vemo pa,da kdo dela, dela tudi napake, {e slab{e pa je,kdor ni~ ne dela.

Razmi{ljali sta Vida Rehar in Danica Švarc

MLADINA IN GORE

Prihajam iz osnovne{ole Biba Röck. Z

nekaj mojimi prijateljismo se prijavili na

osnovno{olsko tekmo-vanje Mladina in gore.

Na{a ekipa se je imenovala Planinski molji.Sestavljali smo jo: Jana Šramelj, Luka Kova~,Aleksander Pe~ovnik in moja malenkost -Samo Jan. Tekmovali smo v Velenju, in sicerna OŠ Gorica, 16. 11. 2002. Vsak se je nau~ilsvojo »temo« in s skupnimi mo~mi smo seodpravili na tekmovanje.

S {e eno ekipo smo tekmovali v u~ilnici 51.âsa smo imeli 45 minut, re{iti pa smo mora-li pribli`no 10 strani. Med pisanjem smo sezelo zabavali, saj je Luka kar naprej stresal{ale. Imeli smo kar dober ob~utek in od 30.ekip, ~e ne pri{tejemo {e tistih, ki so tekmo-vali na drugem koncu Slovenije, v Novi Gorici,smo se uvrstili na 12. mesto, s katerim smobili zelo zadovoljni. Sicer {e ne vemo ali sebomo udeleìli dràvnega tekmovanja, a kotsem è povedal smo z izkupi~kom zelo zado-voljni.

Najve~ zaslug za uspe{no uvrstitev pa lahkopripi{emo na{ima mentoricama, Danici Švarcin Vidi Rehar. Planinski molji se jima {e enkratiskreno zahvaljujemo.

Samo Jan, 7.a, OŠ Bibe Röcka

IN ŠE VROČA, VESELA NOVICA!

Na dràvnem tekmovanju, ki je 18. januarjapotekalo v Trzinu je ekipa OŠ Bibe Roeckadosegla 12. mesto in ponovila lanski uspeh.BRAVO! êstitke vsem tekmovalcem inobema mentoricama Vidi in Danici.



PLANINSKITABOR 2002

Jup! Juhu! Po~itnice so tu. Vsajjaz osebno sem se jih zelo vese-

lila. @e zaradi tega, ker sem»kot tradicijo« è spet komaj

pri~akovala planinski tabor tegapoletja. Pa {e najbolj{i prijatel-

jici sem prepri~ala, da grestazraven.

Torej to je tabor osnovno{olske mladi-ne, ki se rada zabava, poje, ple{e,predvsem pa zahaja v gore. Na takienotedenski poletni zabavi visoko nagorskem zraku spozna{ pomen prave-ga prijateljstva. Ve~ino drugihudeleèncev vidi{ prvi~ v ìvljenju, sajprihajajo iz razli~nih koncev deèlice.

To poletje smo skupaj taborili planinciplaninskih dru{tev iz Šo{tanja,Rogatca, Kostrivnice in Zagorja. Mednami so se stkale mo~ne vezi prija-teljstva, v na{ih srcih pa {e vednoodmeva pesem gorskih vetrov in{umenje de`ja, ki nas je to letospremljalo v vsej svoji postavi. Vesteden je deèvalo, vsaj enkrat na dan.Tako, da smo kot pravi, è veliki planin-ci, hodili bolj malo. Pa ne vem, ~e bi sena{el kdo, ki mu to ni bilo v{e~.Obiskali smo Slap Peri~nik v gorskiledeni{ki dolini Vrat, bili smo nadoma~iji »Onegovga« Lojza (ne bi vede-la ~igava je bila tista hi{a in tisti muzej- saj tako ni nih~e ni~ poslu{al); od{lismo na razgledno to~ko Gran~i{~e nadMojstrano. Aha, {li smo tudi naMartulj{ke slapove in prisluhnili {kle-petanju de`ja v gozdu Martuljek. Podoma~e povedano: vsak dan smo bilimokri kot mi{i.

34


...T

ABOR ... TABOR ...


Med tednom sta pri{la na obisk Anè Languss prijateljem Matom. Peli in plesali smo obspremljavi njunih »razgla{enih« kitar. Kino predstava je bila »d´best« - vsaj enkratv celem tednu smo se vsi po{teno naspali.Ve~ina udeleèncev se je v za~etku taboranamakalo tudi v bazenu v Kranjski Gori. Jaz senisem, saj kolikor vem so k obvezni opremispadale tudi kopalke, ki pa jih nisem imela.No, kljub de`ju smo se imeli tako, da bolj{e nebi moglo biti. Sme{nih prizorov je bilo toliko,da bi vam lahko »nakladala« cel teden.Pono~i je po {otoru prijetno {krabljalo, deèknas je zazibal v miren sen - zjutraj pa konecidile. Zbudili smo se, kot bi se v vodi u~ili dela-ti mrtvake, samo ribice so {e manjkale, ki binas {~ipale v noge.Igri{~e za odbojko se je skoraj v`galo, iz mojepesmarice pa se tako {e sedaj kadi.Peli smo vsak ve~er - prepeli vse gorni{kepesmi, a najljub{a nam je bila priredba pesmi»Kadore«, ki jo v originalu lahko sli{imo vizvedbi Bene{kih fantov. Saj veste: »Rde~i

cvet v.....svet«.S tropskimi ritmi pa nas je ogrel moì~ek zMadagaskarja, ki nam je pokazal slike in nasnau~il prepevati pesmi daljnih deèl. Na{a pesem, pesem tabora 2002 je bila leena. Spesnil jo je na{ Robi - najve~ja »faca« nasvetu, najbolj{i ~lan vodstva in naj najprijaz-nej{i odrasli otrok tega tabora.

Šofer voza,pomo~nik drema,

pukla gumaa rezerve nema.

Naj nam {epet prijateljske besede planinskegatabora 2002 {e dolgo odmeva v na{ih srcih.

P.S. Tudi na{a Andreja je bila »KUL«.

Franja Va~ovnik

P.P.S. Za Franjo in ostale: Doma~ija »OnegovgaLojza« se imenuje Pocarjeva doma~ija v Radovni!(op. pripisala Andreja, ki je poslu{ala)



MLADINSKITABORDOVJE 2002

Tako kot lani je tudi letos planinski mladin-ski tabor potekal v Dovju. êprav nam je bilo

okolje è malce poznano od lani, pa to nizmanj{evalo na{ih èlja po novih

dogodiv{~inah in pa seveda po zabavi. Dru`baje bila, kot se za tak tabor spodobi, odli~na in~e bi nam bilo {e vreme bolj nakolonjeno, kot

je bilo, potem bi bilo idealno. Vendar pa nobe-na stvar na svetu ni idealna, so pa stvari, ki

so blizu idealnemu in prav k temu bi lahkopri{teval planinski mladinski tabor.

Vseh udeleèncev nas je bilo triindvajset, odtega {est v vodstvu. Zelo dobro je bilo to, danas ni bilo veliko. Tako smo se lahko vsi medsabo dobro spoznali in nekateri smo postaliprav dobri prijatelji. Udeleènci so bili iz PDŠo{tanj, PD Zabukovica, PD Vitanje, PDMozirje, PD Braslov~e, PD Slivnica pri Celju,PD Ljubno, PD Vitanje, PD Slovenjske Konjice,skratka pestra dru`ba.

Na{e dejavnosti je mo~no oviralo slabo vreme,vendar se nismo pustili, da nam bi pri{lo doìvega. Vseeno smo izpeljali kar nekaj stvari.Izmed najbolj zanimivih je bil kanjoning, kjersmo se vsi preizkusili, koliko nas je v hla~ah.êprav so bili nekateri na ze~etku malcebojazljivi, so se kasneje le sprostili in tako kot

36



ve~ina neizmerno uìvali. Reka je imela velikoskokov in skok je bil pravi adrenalinski uìtek.Voda je bila sicer zelo mrzla, vendar smo bilivsi pred mrazom dobro za{~iteni s posebnimioblekami in ~eladami.

Od tur nam je uspel izlet na Dov{ko Roò in naTriglav, kar je bilo zame najpomembnej{e, sajpred tem {e nisem bil na Triglavu. Izlet smomorali opraviti v enem dnevu, kajti takrat jebilo obdobje zelo nestanovitnega vremena inbilo bi zelo neprijetno in seveda tudi nevarno,~e bi nas kje vi{je dobila kak{na nevihta. Vrhsmo osvojili in na poti nazaj ~ez Vrata nas je èdobil de`. Zato smo morali biti zelo previdni,da ne bi pri{lo do zdrsa. Na koncu se je vsedobro izteklo in vsi smo bili ponosni (vsaj tisti,ki smo bili na vrhu prvi~), da smo osvojilinajvi{ji vrh Slovenije.

âs, ki smo ga preìveli v taboru smove~inoma porabili za igranje odbojke, nogome-ta, obiskali smo tudi Bled. ê pa nam vremetega ni omogo~alo, pa smo se v {otorih igralirazne igre in se med sabo druìli in pogovarja-li, se spoznavali, prena{ali ìvljenske izku{nje inkar je najbolj pomembno - zabavali. Mislim daje tabor res odli~na zadeva, kjer spozna{mnogo novih ljudi, ob tem pa spoznava{ tudisamega sebe. Ta tabor se mi bo res globokovtisnil v spomin in è sedaj z nestrpnostjopri~akujem naslednji tabor.

Jure Grudnik


KKOOZZMMEETTIIKKAA »»IIRRIISS««KKOOZZMMEETTIIKKAA »»IIRRIISS««Kaligaro Metka s.p.Cesta I/8 Velenje,

tel: 03 586 22 50- fitness- nege obraza- huj{anje, odprava celulita- ro~ne masaè- solarij- pedikura

O SREČINajbolj zapravljen je tisti dan, ko se nismo smejali.

(Sebastian r. N. Chimfort)Radost ni v re~eh, ampak v nas. (Richard Wagner)Na{a najve~ja veli~ina ni v tem, da nikoli ne pade-mo, temve~, da se vsakokrat, ko pademo, pobere-mo.

(Konfucij)


Planinski popotnik je dobil svojo ISSN{tevilko (ISSN 1581-5714). To je kra-

tica za International Standard SerialNumber ali po slovensko mednarodno

standardno serijsko {tevilko. Ta{tevilka enozna~no dolo~a na{ ~asopisv mednarodnem merilu. Oznaki ISSN

sledi osem-mestno {tevilo.

Kot ima vsaka knjiga svojo ISBN (InternationalStandard Book Number = mednarodno stan-dardno {tevilko knjige) tako jo ima vsakateko~a publikacija. Namen te {tevilke je polegnatan~ne dolo~itve publikacije za nacionalne

bibliografije in kataloge, omogo~iti kontrolo zainterno in medzalo`ni{ko poslovanje zalo`be. Pa {e kratek pogled v zgodovino: ISBN so leta1967 uvedli v Angliji. ISSN pa se je vJugoslaviji uveljavila leta 1975. Nacionalnicenter za Jugoslavijo je bil v Beogradu, sedajpa to funkcijo opravlja NUK v Ljubljani, ki dolo~iteko~i publikaciji, ki to `eli, ISSN in poskrbi, daje publikacija uvr{~ena v evidenco svetovnegacentra v Parizu.Ta {tevilka nas sedaj moralno zavezuje, damoramo Planinski popotnik tudi v nadalje izda-jati.

Brina Jeri~

38


KAJ JE ISSN?



NNaa ppooddllaaggii 88.. iinn 99.. ~~lleennaa ZZaakkoonnaa oo ddrruu{{ttvviihh ((UUrraaddnnii lliissttRRSS,, {{tt..6600//11999955)) jjee oobb~~nnii zzbboorr PPllaanniinnsskkeeggaa ddrruu{{ttvvaa

[[oo{{ttaannjj,, ddnnee 2211.. mmaarrccaa 11999977 sspprreejjeell iinn 22.. mmaarrccaa 22000022ddooppoollnniill tteerr uusskkllaaddiill zz ZZaakkoonnoomm oo sspprreemmeemmbbaahh iinn ddooppooll--

nniittvvaahh zzaakkoonnaa oo ddrruu{{ttvviihh ((UUrraaddnnii lliisstt RRSS,, {{tt.. 8899//11999999))

PPRRAAVVIILLAA PPLLAANNIINNSSKKEEGGAA DDRRUU[[TTVVAA [[OO[[TTAANNJJII.. SSPPLLOO[[NNEE DDOOLLOO^̂BBEE

11.. ~~lleennPlaninsko dru{tvo [o{tanj (v nadaljnjem besedilu: PD[o{tanj) je prostovoljno, samostojno in nepridobitnozdruènje planincev, ki se zdruùjejo zaradi skupnodolo~enih interesov, opredeljenih v teh pravilih in v skla-du z Zakonom o dru{tvih.

22.. ~~lleennPD [o{tanj je dru{tvo, ki deluje na obmo~ju ob~ine[o{tanj.

33..~~lleennS temi pravili dolo~amo:- ime in sede` dru{tva,- dejavnost, namen, naloge in cilje dru{tva,- sodelovanje z drugimi organizacijami,- zastopanje in predstavljanje,- na~in v~lanjevanja in prenehanja ~lanstva,- notranja organiziranost dru{tva,- organi dru{tva, njihovo delovno podro~je in njihova

medsebojna razmerja,- sestav organov, na~in volitev ~lanov organov ter nji-

hovo mandatno dobo,- pravice in dol`nosti ~lanov ter organov dru{tva,- financiranje dru{tva in na~in opravljanja nadzorstva

nad razpolaganjem s finan~nimi in drugimi material-nimi sredstvi,

- notranja organizacija,- na~in zagotavljanja dela dru{tva in na~in prenehanja

dru{tva in razpolaganje s premoènjem v takem pri-meru.

IIII.. IIMMEE IINN SSEEDDEE@@44.. ~~lleenn

Ime dru{tva je: PLANINSKO DRU[TVO [O[TANJSkraj{ano ime je: PD [O[TANJSede` dru{tva je v [O[TANJU.

55.. ~~lleennPD [o{tanj je pravna oseba zasebnega prava.

66.. ~~lleenn[tampiljka PD [o{tanj je okrogle oblike premera 30 mm.V sredini je znak Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjembesedilu: PZS). Na zgornji strani oboda je besedilo:Planinsko dru{tvo, na spodnji pa beseda [o{tanj.

IIIIII.. DDEEJJAAVVNNOOSSTT,, NNAAMMEENN,, NNAALLOOGGEE IINN CCIILLJJII DDRRUU[[TTVVAA77..~~lleenn

Dejavnosti PD [o{tanj so lahko:- organiziranje in izvajanje planinske, gorni{ke, alpini-

sti~ne, plezalne in gorsko re{evalne dejavnosti,- organiziranje izletov, pohodov, vzponov, sre~anj,

orientacijskih tekmovanj, taborjenj in drugih oblikprostovoljnega planinskega delovanja,

- vzgoja in izobraèvanje o vseh oblikah planinskega

delovanja,- re{evanje ponesre~enih in re{evanje pogre{anih v

gorah,- gradnja, upravljanje in vzdrèvanje planinskih objek-

tov,- gradnja, opremljanje, ozna~evanje in vzdrèvanje pla-

ninskih poti,- skrb za varstvo planinske narave in zdravega ~love-

kovega okolja,- zalo`ni{tvo in izdajanje strokovne in druge planinske

literature v skladu z zakoni, ki urejajo to podro~je,- neprofitno opravljanje gospodarske dejavnosti v skla-

du z zakoni, ki urejajo to podro~je,- opravljanje drugih dejavnosti, ki so v interesu pla-

ninstva, gorni{tva, alpinizma, plezalne in gorsko-re{evalne dejavnosti.

88.. ~~lleennNamen in naloge PD [o{tanj so, da:- vzpodbuja ~lane in druge ob~ane, zlasti mladino k

aktivnemu delovanju v naravi, predvsem v gorahzaradi spoznavanja naravnih lepot, naravnih in kultur-nih znamenitosti in telesno-kulturnih dejavnosti,

- vzpodbuja s svojo dejavnostjo svoje ~lane v skromnosti,samostojnosti,po{tenosti, tovari{tvu, disciplini, vzajem-nosti,

- sr~ni kulturi ter medsebojnem spo{tovanju,- opravlja {e druge naloge, ki so v zvezi z zdravo, smotrno

in aktivno uporabo prostega ~asa v gorski naravi.

99.. ~~lleennPD [o{tanj dosega svoj namen tako, da:- goji planinsko prostovoljno dejavnost,- posreduje naravne lepote, zanimivosti planin in gora in

ìvljenja v gorah svojim ~lanom in drugim ob~anom,- organizira izlete, pohode, vzpone, sre~anja, orientacij-

ska tekmovanja, taborjenja in druge oblike dejavnosti,- vzgaja in izobraùje ~lane o vseh oblikah planinske in

gorni{ke dejavnosti,- skrbi za vzgojo in izobraèvanje ter usposabljanje vod-

nikov PZS, mentorjev planinskih skupin, markacistov,vaditeljev orientacije PZS, varstvenikov narave, oskrb-nikov in drugih strokovnih kadrov tako, da jih po{ilja vustrezne {ole, te~aje, tabore in druge oblikeizobraèvanja ki jih prirejata PZS in Meddru{tveni odbo-ri planinskih dru{tev (v nadaljnjem besedilu: MDO),

- skrbi za zagotavljanje potrebnih materialnih sredstev zadelovanje dru{tva,

- gradi opravlja in vzdrùje planinske objekte in planinskapota,

- skrbi za varnost planincev v gorah in drugih naravnihokoljih,

- zalaga in izdaja strokovno in drugo planinsko literaturoter propagandno in drugo gradivo v skladu z zakonom,

- zbira in hrani predmete, darila, priznanja in dokumenta-cijsko gradivo, ki se nana{a na dru{tvo in planinskoizro~ilo.

IIVV.. SSIIMMBBOOLLII DDRRUU[[TTVVAA1100.. ~~lleenn

PD [o{tanj ima znak PD. Znak je v obliki markacije in vrde~em zunanjem krogu je napis Planinsko dru{tvo[o{tanj in letnica ustanovitve 1904. Na belem notranjem

krogu pa je narisana gorska cvetica Planika.

1111.. ~~lleennSve~ani simbol PD [o{tanj je prapor. Prapor je velikosti120 x 85 cm ter je svilen temno modre barve in obrobl-jen z rumeno vrvico. Na eni strani prapora je znak PZS v5 barvah - rumena, siva, bela, svetlo modra in rde~a.Zgoraj je napis Planinsko dru{tvo, spodaj ime dru{tva. Nadrugi strani je napis: Prvi planinski tabor ob 10 - letniciosvoboditve 1945 - 1955. Prapor se uporablja na ob~nemzboru, dru{tvenih in drugih prireditvah, pogrebih,ob~inskih slovestnostih, ipd.

VV.. SSOODDEELLOOVVAANNJJEE ZZ DDRRUUGGIIMMII OORRGGAANNIIZZAACCIIJJAAMMII1122.. ~~lleenn

Zaradi uresni~evanja svojih skupnih interesov je PD[o{tanj zdruèno z drugimi PD v PZS.PD [o{tanj se zdruùje tudi v zveze dru{tev ali druge obli-ke povezovanja ali sodelovanja z drugimi dru{tvi naob~inski, obmo~ni, regijski, republi{ki ali interesni ravnizaradi uresni~evanja skupnih interesov.Sklep o v~lanitvi v zvezo dru{tev oz. v drugo obliko pove-zovanja ali sodelovanja z drugimi dru{tvi sprejme Upravniodbor PD [o{tanj (v nadaljnjem besedilu: UO PD). Sklepo izstopu iz PZS ali druge zveze dru{tev, katerih ~lan je PD[o{tanj, sprejme Ob~ni zbor PD [o{tanj.

1133.. ~~lleennPD [o{tanj sodeluje z drugimi dru{tvi in organizacijami priizvajanju skupno dogovorjenih programov.

1144.. ~~lleennPD [o{tanj sodeluje s tujimi PD ali sorodnimi dru{tvi terse z njimi dogovarja sporazumeva o skupnih programih, kimorajo biti v skladu s temi pravili, Zakonom o dru{tvih inpravnim redom republike Slovenije.

VVII.. ZZAASSTTOOPPAANNJJEE IINN PPRREEDDSSTTAAVVLLJJAANNJJEE1155.. ~~lleenn

PD [o{tanj nastopa v pravnem prometu z drugimi v svo-jem imenu in za svoj ra~un. PD [o{tanj lahko sklepa prav-ne posle s tretjimi osebami v imenu in za ra~un drugihPD, dru{tev, organizacij ali skupnosti, vendar le na podla-gi njihovega pisnega pooblastila.

1166..~~lleennPredsednik PD zastopa in predstavlja PD [o{tanj. V pri-meru odsotnosti ali zadrànosti predsednika PD, opravljanjegove naloge in pooblastila podpredsednik PD ali tajnikPD ali ~lan UO PD, ki ga predsednik pooblasti.

VVIIII.. NNAA^̂IINN VV^̂LLAANNJJEEVVAANNJJAA IINN PPRREENNEEHHAANNJJEE ^̂LLAANNSSTT--VVAA,, PPRRAAVVIICCEE IINN DDOOLL@@NNOOSSTTII ^̂LLAANNOOVV DDRRUU[[TTVVAA

1177.. ~~lleenn^lan PD [o{tanj lahko postane vsakdo, ki sprejema pra-vila in program dru{tva, ~e pla~a ~lanarino in podpi{e pri-stopno izjavo. ^lan PD [o{tanj je lahko tudi tuj dràvljanpod pogojem, da se s tem strinja UO PD.ê se v dru{tvo v~lani mladoletnik do dopolnjenega 7.leta starosti, podpi{e pristopno izjavo njegov zakonitizastopnik, od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njego-vim vstopom v dru{tvo podati pisno soglasje.

1188..~~lleennâstno ~lanstvo PD [o{tanj je najvi{je priznanje, ki ga


40


lahko PD [o{tanj podeli svojemu ~lanu za posebne zaslu-ge za delo ~lanstva. PD izjemoma lahko podeli to priznan-je tudi drugemu ob~anu za izredne zasluge za delovanjedru{tva. PD [o{tanj podeli to priznanje na ob~nem zboru.

1199.. ~~lleennPravice ~lanov PD [o{tanj so, da:- delujejo in odlo~ajo o delu v PD [o{tanj,- volijo in so lahko izvoljeni v organe PD [o{tanj in dru-

gih planinskih organizacij,- dajejo predloge in pobude za delovanje PD [o{tanj,- so obve{~eni o delu organov PD [o{tanj,- uìvajo pravice, ki jih daje PD [o{tanj svojim ~lanom.

2200.. ~~lleennDol`nosti ~lanov PD [o{tanj so, da:- izvr{ujejo naloge, ki so jim zaupane,- s svojim delom izvajajo pravila PD [o{tanj in drugih

planinskih organizacij, v katere je PD [o{tanj v~lanje-no,

- se udeleùjejo ob~nih zborov in drugih oblik delovan-ja PD [o{tanj,

- pla~ujejo ~lanarino,- opravljajo {e druge dol`nosti v skladu s pravili PD

[o{tanj in PZS.

2211.. ~~lleenn^lanstvo v PD [o{tanj preneha:- s smrtjo,- z izstopom iz PD [o{tanj,- zaradi nepla~ane ~lanarine ve~ kot dve zaporedni

leti,- z izklju~itvijo^lan PD [o{tanj je lahko izklju~en s sklepom ~astnegasodi{~a, ~e je ta kr{il pravila, âstni kodeks slovenskihplanincev ali povzro~il PD [o{tanj {kodo.

2222.. ~~lleenn^lan PD [o{tanj uveljavlja pravice do popustov in drugih~lanskih ugodnosti na podlagi ~lanske izkaznice in dokazi-la o pla~ani ~lanarini za teko~e leto, v mesecu januarju patudi z dokazilom o pla~ilu za preteklo leto.

VVIIIIII.. OORRGGAANNII DDRRUU[[TTVVAA,, NNJJIIHHOOVVOO DDEELLOOVVNNOOPPOODDRROO^̂JJEE IINN MMEEDDSSEEBBOOJJNNAA RRAAZZMMEERRJJAA TTEERR MMAANN--

DDAATTNNAA DDOOBBAA

2233.. ~~lleennOrgani PD [o{tanj so: a. ob~ni zbor, b. upravni odbor, c. nadzorni odbor in d. ~astno sodi{~e.

2244.. ~~lleennMandatna doba organov PD [o{tanj je dve oziroma {tirileta (po sklepu ob~nega zbora). Nih~e ne more biti ve~kot petkrat zapored ~lan istega organa.

VVIIIIII//II.. OOBB^̂NNII ZZBBOORR PPDD [[OO[[TTAANNJJ2255.. ~~lleenn

Najvi{ji organ PD [o{tanj je ob~ni zbor. Ob~ni zborsestavljajo vsi ~lani PD.

2266.. ~~lleennOb~ni zbor je lahko redni ali izredni. Redni ob~ni zbor mora biti enkrat letno. Izredni ob~ni zbor

se skli~e po potrebi. Izredni ob~ni zbor mora sklicati predsednik PD, kadar tozahteva upravni ali nadzorni odbor ali petina ~lanovdru{tva. ê predsednik PD ne skli~e izrednega ob~negazbora v 30 dneh, ga skli~e predlagatelj s tem, da dolo~ipredlog dnevnega reda in gradivo za sejo.

2277.. ~~lleennOb~ni zbor je pristojen, da:- sprejema pravila ter spremembe in dopolnitve pravil,- spreminja sede` dru{tva,- sprejema program dela,- sprejema finan~ni na~rt in zaklju~ni na~rt,- razpravlja in odlo~a o poro~ilih in predlogih UO PD,

nadzornega odbora in ~astnega sodi{~a, - odlo~a o predlogih, pobudah in pro{njah svojih

~lanov,- voli in razre{uje predsednika, podpredsednika, tajni-

ka in blagajnika PD ter do pet ~lanov UO PD, tri ~laneNadzornega odbora in tri ~lane ~astnega sodi{~a,

- odlo~a o prito`bah zoper sklepe ~astnega sodi{~a,- odlo~a o izstopu iz PZS ali druge zveze dru{tev, kate-

rih ~lan je PD [o{tanj,- odlo~a o prenehanju dru{tva,- voli delovno predsedstvo,- imenuje delovna telesa ob~nega zbora (volilna komi-

sija, kandidacijska komisija, komisija za sklepe, ipd.),- odlo~a o drugih zadevah v skladu s predpisi in temi

pravili.

2288.. ~~lleennVolitve organov PD [o{tanj praviloma tajne, ob~ni zborpa lahko sklene, da so javne.

2299.. ~~lleennOb~ni zbor je sklep~en, ~e je ob predvidenem za~etkunavzo~ih najmanj polovica ~lanov. ê ob predvidenem za~etku ob~ni zbor ni sklep~en, seza~etek odloì za 30 minut, na kar je ob~ni zbor sklep~en,~e je prisotnih vsaj deset polnoletnih ~lanov dru{tva.

3300.. ~~lleennSklep je sprejet, ~e je zanj glasovalo ve~ kot polovicanavzo~ih ~lanov, razen glede prenehanja delovanjadru{tva, odtujitve in razdelitve premoènja, za kar jepotrebna 2/3 ve~ina navzo~ih.

3311.. ~~lleennSklepi ob~nega zbora so obvezni za vse ~lane in organePD [o{tanj.

VVIIIIII//IIII.. UUPPRRAAVVNNII OODDBBOORR PPDD [[OO[[TTAANNJJ3322.. ~~lleenn

Najvi{ji organ upravljanja dru{tva med dvema ob~nimazboroma je Upravni odbor PD [o{tanj. UO PD sestavljajo:a.) na ob~nem zboru voljeni predstavniki: predsednik,

podpredsednik, tajnik, blagajnik ter najve~ pet~lanov, odgovorni za posamezna podro~ja,

b.) po funkciji so ~lani UO PD: na~elnik Mladinskegaodseka, predstavnik mentorjev planinskih skupin,na~elnik Markacijskega odseka in na~elnikVodni{kega odseka,

c.) po funkciji so ~lani UO PD tudi vodje sekcij: vsaka sek-cija ima pravico do enega predstavnika.

ê se {tevilo izvoljenih ~lanov UO PD med trajanjemmandata zmanj{a za ve~ kot polovico je potrebno sklica-ti izredni ob~ni zbor.

3333.. ~~lleennUO PD je pristojen, da:- izvr{uje sklepe ob~nega zbora,- daje navodila: sekcijam, odsekom in drugim oblikam

delovanja dru{tva ter spremlja njihovo delo,- izvr{uje program dela ter ga po potrebi spreminja in

dopolnjuje,- izvaja finan~ni na~rt,- sprejema splo{ne akte, razen tistih, ki so v pristojno-

sti ob~nega zbora,- sklepa o v~lanitvi v zvezo dru{tev oz. v drugo obliko

povezovanja ali sodelovanja z drugimi dru{tvi,- sprejema pogodbo o ustanovitvi zveze in njene spre-

membe in dopolnitve,- upravlja premoènje in sklade PD [o{tanj,- dolo~a ~lanarino in vi{ino prispevkov za posamezne

namene,- skrbi za zagotavljanje finan~nih in drugih materialnih

sredstev za izvajanje dru{tvene dejavnosti,- imenuje stalna in ob~asna delovna telesa,- dolo~a delegate v vi{je oblike povezovanja PD,- dolo~a sistematizacijo delovnih mest,- opravlja {e druge teko~e zadeve in naloge v skladu s

predpisi in temi pravili.

3344.. ~~lleennSeje UO PD sklicuje predsednik PD ali ~lan UO PD, ki gapredsednik pooblasti. Seje UO PD so po potrebi oziromavsaj petkrat letno. Seja UO PD je sklep~na, ~e je navzo~ihnajmanj polovica ~lanov. UO PD sklepa z ve~ino glasovnavzo~ih ~lanov. UO PD je za svoje delo odgovorenob~nemu zboru.

VVIIIIII//IIIIII.. NNAADDZZOORRNNII OODDBBOORR PPDD [[OO[[TTAANNJJ3355.. ~~lleenn

Nadzorni odbor PD [o{tanj (v nadaljnjem besedilu: NO)ima tri ~lane. NO izvoli izmed sebe predsednika. NOspremlja in nadzoruje delo vseh organov PD [o{tanj, zla-sti pa celotno gospodarsko, finan~no in materialno poslo-vanje. ^lani NO imajo pravico in dol`nost prisostovatiob~nim zborom in sejam UO ter morajo imeti na razpola-go vsa gradiva. NO poro~a o svojih ugotovitvah ob~nemuzboru in o njih sproti obve{~a UO. NO je za svoje deloodgovoren ob~nemu zboru.

VVIIIIII//IIVV.. ^̂AASSTTNNOO SSOODDII[[^̂EE PPDD [[OO[[TTAANNJJ3366.. ~~lleenn

âstno sodi{~e PD [o{tanj (v nadaljnjem besedilu: ^S)ima predsednika in dva ~lana. ^S izvoli izmed sebe pred-sednika ^S. ^S obravnava grobe kr{itve teh pravil inâstnega kodeksa slovenskih planincev oziroma ~e je~lan PD povzro~il PD [o{tanj ali drugemu veliko {kodo.^S lahko izre~e ~lanu naslednje ukrepe:- opomin,- javni opomin,- prepoved opravljanja funkcije v PD [o{tanj za najve

Documents

Februar 2003 {tevilka 12, letnik IX - sostanj.infoob~utek, da si v »sredi{~u« Alp. Po ulicah sre~uje{ smu~arje, planince, lovce, fjakarje s turisti, ki vabijo na raznorazna zimska