Fajmut M. Molža z mlečnim robotom in vpliv na … · proces pred-molže (Bruckmaier in Mačuhova 2011), anatomija seska, zaporedna laktacija, ... tako s kombiniranimi kot tudi s

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Mitja FAJMUT

MOLŽA Z MLEČNIM ROBOTOM IN VPLIV NA

FIZIOLOGIJO SPROŠČANJA MLEKA

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2012

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM KMETIJSTVO

Mitja FAJMUT

MOLŽA Z MLEČNIM ROBOTOM IN VPLIV NA

FIZIOLOGIJO SPROŠČANJA MLEKA

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2012

POPRAVKI:

Fajmut M. Molža z mlečnim robotom in vpliv na fiziologijo sproščanja mleka.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

I

Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru dodiplomskega univerzitetnega študijskega

programa kmetijstvo, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v

Mariboru, pod mentorstvom doc. dr. Marka VOLKA.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: doc. dr. Stanislav Tojnko

Mentor: doc. dr. Marko Volk

Član: doc. dr. Marjan Janžekovič

Lektor: Nadja Pušnik, prof. slovenščine

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora:

Mitja Fajmut



II

Molža z mlečnim robotom in vpliv na fiziologijo sproščanja mleka

UDK: 636.2.083.1:637.15:591.1 (043.2) = 863

Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv mlečnega robota na fiziologijo sproščanja mleka in

ugotoviti, ali obstajajo vplivi četrti, zaporedne laktacije ter vpliv stadija laktacije na

preučevane lastnosti količine mleka, prevodnosti, maksimalnega pretoka ter nizkega

pretoka. Namen naloge je tudi ugotovitev morebitnih korelacij med preučevanimi

lastnostmi. V februarju 2010 smo opazovali 75 krav molznic v laktaciji. Ugotovili smo, da

ima vpliv četrti signifikanten vpliv na bistveno višji donos mleka (kg), višje izmerjen

maksimalni pretok in višje izmerjen nizek pretok v zadnjih četrtih. Nadalje je bilo

ugotovljeno, da ima vpliv zaporedne laktacije vpliv le na količino mleka (kg), ugotovljen

je bil tudi vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti.

Ključne besede: mlečni robot/sproščanje mleka/pretoki/prevodnost/krave molznice

OP: V, 44 s., 10 pregl., 2 graf., 4 slike, 29 ref.

Milking with voluntary milking system (VMS) and the impact on the physiology of

milk release

The aim of the thesis is to determine the effect of the VMS on the physiology of milk

release and determine, whether there are effects of quarters, parity number and lactation

stage on the studied properties of the milk yield, conductivity, maximum flow and low

flow. The purpose of the thesis is also to identify possible correlations between the studied

properties. In February 2010 we observed 75 cows in lactation. We found, that the impact

of the quarter has significant impact on higher milk yield (kg), higher measured maximum

flow and higher measured low flow in hindquarters . It was further found, that the effect of

parity effect only on the milk yield (kg), on other studied properties has no influence. We

discovered also the influence of lactation stage on the studied properties.

Key words: milking robot/milk release/milk flow/conductivity/cows

NO: V, 44 P, 10 Tab., 2 Graph, 4 Fig., 29 Ref.



III

Kazalo vsebine

1 UVOD .............................................................................................................................. 1

2 PREGLED LITERATURE ........................................................................................... 3

2.1 Govedoreja ............................................................................................................... 3

2.2 Molža in mleko ......................................................................................................... 3

2.3 Mlečna žleza ............................................................................................................. 6

2.3.2 Sistem zbiranja mleka ......................................................................................... 7

2.3.3 Oskrba mlečne žleze s krvjo, limfni sistem in živčevje ..................................... 9

2.4 Metabolizem mlečne žleze, sinteza in sekrecija mleka ...................................... 11

2.4.1 Sinteza mlečnih komponent.............................................................................. 12

2.4.2 Sekrecija mleka................................................................................................. 14

2.4.3 Spuščanje mleka ............................................................................................... 15

2.5 Robot za molžo krav molznic in njegov vpliv na sekrecijo mleka .................... 16

2.5.1 Stimulacijski učinek čiščenja seskov pred molžo............................................. 17

2.5.2 Učinki stadija laktacije in intervala mlečnosti na sekrecijo in sestavo mleka .. 18

3 MATERIAL IN METODE DELA .............................................................................. 22

3.1 Opis kmetije ........................................................................................................... 22

3.2 Statistična analiza .................................................................................................. 23

3.3 VMS molzno mesto ............................................................................................... 23

3.2.1 Napredna robotska roka .................................................................................... 24

3.2.2 Brez kompromisa pri delu in higieni ................................................................ 24

3.2.3 Popolna kontrola in DeLaval VMS Management Software ............................. 25

3.4 Vzorci pretoka mleka ........................................................................................... 25

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ..................................................................................... 28

4.1 Vpliv četrti na preučevane lastnosti ..................................................................... 30

4.2 Vpliv zaporedne laktacije na preučevane lastnosti ............................................ 32

4.3 Vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti ................................................... 35

5 SKLEPI.......................................................................................................................... 40

6 VIRI ............................................................................................................................... 41



IV

Kazalo preglednic

Preglednica 1. Metabolne prilagoditve v povezavi s pričetkom laktacije (Reece 2004) ..... 11

Preglednica 2: Osnovni statistični parametri preučevanih lastnosti za vime ....................... 28

Preglednica 3: Osnovni statistični parametri preučevanih lastnosti za posamezne četrti .... 29

Preglednica 4: Vpliv četrti na preučevane lastnosti............................................................. 31

Preglednica 5. Vpliv zaporedne laktacije na preučevane lastnosti na nivoju četrti ............. 33

Preglednica 6: Vpliv zaporedne laktacije na preučevane lastnosti na nivoju vimena ......... 34

Preglednica 7: Vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti na nivoju četrti ................... 36

Preglednica 8: Vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti na nivoju vimena ............... 37

Preglednica 9: Pearsonov-ovi korelacijski koeficient med preučevanimi lastnostmi na

nivoju vimena ............................................................................................... 38

Preglednica 10: Pearsonov-ovi korelacijski koeficient med preučevanimi lastnostmi za

posamezne četrti ........................................................................................ 39



V

Kazalo slik

Slika 1: Alveol, obdan z krvnimi žilami in mioepitelnimi celicami (Reece 2004) ............... 8

Slika 2: Lobuloalveolarni sistem mlečne žleze (Reece 2004) ............................................... 9

Slika 3: Metabolizem energije in maščobnih kislin v mlečni celici v laktaciji

(Reece 2004) ............................................................................................................ 12

Slika 4: Območni model 100% napolnjenih alveol (A) in 50% polnostjo s podobnim

obsegom. Ejekcija mleka poteče le iz alveol v formi kroga (Bruckmaier in

Mačuhova 2001) ...................................................................................................... 20

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Povprečna količina mleka in vsebnost skozi leta (KIS 2010) ............................ 5

Grafikon 2: Pretok mleka po četrtih in za vime po 75 s čiščenju pred molžo z rotirajočo

brisačo (A) in brez priprave seska (B) (Bruckmaier in Mačuhova 2001) ........ 18



1

1 UVOD

Naprave za molžo so bile razvite in se še danes razvijajo zaradi reduciranja težkega

ročnega dela pri molži. Že stari Egipčani so poskušali z raznimi sistemi in primitivnimi

napravami za olajšanje molže. Šele leta 1830 se je pojavila prva naprava, ki je imitirala

ročno molžo. Že leta 1851 je bil predstavljen princip molže s pomočjo vakuuma. Hkrati s

potrebami po sami molzni opremi se je razvijala tudi potreba po bioloških zahtevah na

molzni opremi, kar pomeni molžo brez poškodovanja seskov, kot biti orodje za molznika

za zmanjšanje laburističnih povezav pri molži (DeLaval 2009).

Kakovostno in za zdravje neoporečno mleko lahko proizvajata le zdrava krava in zdrav

delavec v ustreznem okolju. Ustrezno okolje pa predstavljata primerno urejen hlev in

molzišče. Pri molži imamo opravka z občutljivo, visoko produktivno kravo, ki se na

nepravilne postopke in napake človeka ter stroja odzove z zmanjšano proizvodnjo ali

boleznijo. Molznik mora s pravilnimi postopki pripraviti kravo na sodelovanje pri molži,

da bi pridobil vse mleko, ki ga je krava ob ustreznem obroku sposobna proizvesti. Da to

doseže, mora pravilno uporabljati brezhiben in kakovosten molzni aparat. Vključiti

moramo še vzdrževanje, čiščenje in razkuževanje, le tako lahko zreduciramo obolenja

živali.

Intervali molže v avtomatskem sistemu se nemalo razlikujejo od običajne molže. V

avtomatskem sistemu se molža čez dan vrsti skoraj kontinuirano in obisk avtomatskega

sistema je popolnoma prostovoljno determiniran s strani živali, kar inducira večji odklon v

frekvenci obiskov. Človek pri tem izvaja le kontrole preko računalnika.

Molža z robotom se povečuje v moderni in intenzivni molži krav molznic in preko 8.000

kmetij na svetu trenutno uporablja to tehnologijo. Robotizirana molža je namenjena

zamenjavi časovno pereče težave opravil molznika pri konvencionalni molži. Krave so

pogosteje molzene v avtomatskem sistemu kot v konvencionalnem in sama molža je bolj

bazirana na posameznih četrtih kot na vimenu v celoti. Kljub velikim izboljšavam v



2

avtomatskem sistemu molže in v gradnji novih hlevov se zdravje vimena ni veliko

izboljšalo. Nekateri viri trdijo, da se je zgodilo ravno nasprotno. Glede na številne študije

primerjave zdravja vimena med molžo v avtomatskem sistemu in konvencionalno molžo

ali primerjava zdravja vimena pred in po ekspoziciji avtomatske molže v isti čredi, se je

zdravje poslabšalo skozi prvo leto ali več. Avtomatsko odkrivanje subkliničnih in kliničnih

mastitisov in čiščenje seskov so še vedno izziv pri avtomatski molži. Neuspehi detekcije

mastitisov in higiena seskov predstavljajo tveganje za zdravje vimena. Ti faktorji rizičnosti

so delno lahko kontrolirani in seveda tudi odpravljeni s strani rejca. Za vzdrževanje

dobrega zdravja vimena je nujno, da je hlev pravilno oblikovan, da so živali čiste. Tudi

previdno opazovanje živali in znanje uporabe zbranih podatkov iz sistema je nujno. Pojem

avtomatski ali robotiziran v tem smislu nikakor ne pomeni, da je rejec pri tem delu

popolnoma izključen (Hovinen in Pyörälä 2011).

Pri kravah molznicah vzorec ejekcije mleka med molžo vpliva na učinkovitost procesa

molže in status zdravja vimena krave. Več dejavnikov vpliva na lastnosti pretoka mleka:

proces pred-molže (Bruckmaier in Mačuhova 2011), anatomija seska, zaporedna laktacija,

stadij laktacije in genetske komponente. Genetske študije lastnosti pretokov mleka so zelo

zanimive in mlečnost je pogosto vključena kot rejski cilj za krave molznice. Lastnosti

pretoka imajo velik vpliv na čisti dobiček in stopnjo izločanja živali (Samore in sod. 2011).

Mlečnost krav molznic vpliva ne le na stroške dela, porabo elektrike, stroške molzišča

(obresti in amortizacija), ampak tudi na zdravstveni status živali in celotno prirejo mleka.

Poleg priprave vimena, vzorci pretoka mleka vplivajo na stroj glede na čas kot tudi na

maksimalne in povprečne stopnje pretoka mleka (Samore in sod. 2011).



3

2 PREGLED LITERATURE

2.1 Govedoreja

Govedoreja je poglavitna kmetijska panoga, je nosilec živinorejske proizvodnje. Prireja

mleka in mesa predstavlja okrog 50 % vsega prihodka v kmetijstvu. Slovenska govedoreja

temelji na reji kombiniranih pasem, v zadnjem času pa tudi na reji črno-bele pasme za

prirejo mleka in mesnih pasem. Osrednji razlogi so predvsem primarne podnebne in talne

razmere, ki omogočajo zadostno pridelavo voluminozne krme in žit. Govedo se lahko

prilagaja proizvajalnim razmeram v ekonomskem in ekološkem smislu. Poglavitni vir

krme so travniki in pašniki (v Sloveniji približno 2/3 vseh kmetijskih površin), ostalo so

njive. Najpomembnejša proizvodna usmeritev znotraj živinoreje in kmetijstva nasploh je

prireja mleka in mesa, tako s kombiniranimi kot tudi s specializiranimi pasmami goveda

(Janžekovič 2010).

V Sloveniji so po podatkih Statističnega urada RS v letu 2009 na nekaj manj kot 38.000

kmetijskih gospodarstvih vzrejali okoli 473.000 glav goveje živine, od tega 174.076 krav

(KIS 2010).

2.2 Molža in mleko

Molža je opravilo, s katerim v laktacijski dobi pridobivamo mleko iz vimena živali. Tisoče

let je bila molža medsebojno delovanje med živaljo in molznikom. Dokler je bila mlečnost

majhna, molža ni bila posebno naporna. Z izboljšanjem mlečnosti in s povečanjem čred je

postala vse napornejša. Danes jo prištevamo med najtežja dela v kmetijstvu. Pri ročni

molži je skoraj vsa teža dela na podlahteh in prstih. Za molžo enega litra mleka je

potrebnih od 120 do 200 stiskov s prsti. Gre za enostransko obremenitev telesa, ki kar hitro

utrudi molznika. Če molznika preobremenimo z molžo prevelikega števila krav, ostanejo

krave slabo pomolzene, prihaja do deformacij vimena in seskov, mlečnost in molznost

slabita, zmanjšuje pa se tudi kakovost mleka. Za molžo porabimo v hlevu več časa kot za



4

katerikoli drugo hlevsko opravilo, praviloma od 50 % do 75 % časa, namenjenega za

hlevska opravila. Z vključitvijo stroja postane molža medsebojno delovanje med živaljo,

človekom in molznim strojem. Pri molži imamo opravka z drago in občutljivo živaljo ter s

hitro pokvarljivim mlekom. Molznik mora biti pazljiv tudi na mikrobiološko kakovost

mleka (Volk 2008).

Poraba mleka za prehrano je v letu 2007 znašala 229 kg na prebivalca. V letu 2007/2008 so

rejci oddali 528.145 ton mleka ter neposredno prodali 14.205 ton mleka. Podatki po FAO

za leto 2007 kažejo proizvodno 669.000 ton mleka.

Povprečna mlečnost v standardni laktaciji leta 2009 je bila 6.012 kg mleka s 4,00 %

maščobe in s 3,31 % beljakovin. V primerjavi z letom 2008 se je mlečnost tako v

povprečju kot tudi pri vseh pasmah in križankah zmanjšala. Prav tako se je zmanjšala tudi

vsebnost maščobe. Vsebnost beljakovin se je pri vseh pasmah povečala, najbolj se je

povečala pri rjavi pasmi in kravah križankah z lisasto pasmo, za 0,05 % (KIS 2010).

Leta 2009 smo imeli na 8.191 kmetijskih gospodarstvih 106.483 molznic. 83.019 ali 77,96

% vseh molznic je bilo v kontroli prireje mleka, preostale (23.464 ali 22,03 %) so bile na

3.485 gospodarstvih, ki se tudi ukvarjajo s tržno prirejo mleka. V rejah s kravami

molznicami je povprečno slovensko gospodarstvo redilo 13 krav na kmetijo, največ na

Gorenjskem (15,3), najmanj v Murski Soboti (7,7). Podobno velja tudi za število krav v

kontroli prireje mleka (KIS 2010).



5

Grafikon 1: Povprečna količina mleka in vsebnost skozi leta (KIS 2010).

Do leta 1980 je bilo število krav v kontroli prireje mleka iz kmetijskih podjetij podobno

številu krav na družinskih kmetijah, po letu 1980 pa se je začelo aktivno vključevanje

slednjih. Leta 1980 je bila povprečna mlečnost 3.982 kg. Z vključevanjem večjega števila

krav iz družinskih kmetij je povprečna mlečnost po letu 1980 zanihala navzdol, po letu

1985 je opazen še večji porast v količini mleka (grafikon 1). Vsebnost maščobe se do leta

1990 bistveno ni spreminjala, po tem letu pa je opazen močno pozitiven trend, vse do leta

2004. Po letu 2004 se vsebnost maščob zmanjšuje. Vsebnost beljakovin se je v letih 1992-

2000 povečala za 0,24 %, občuten padec pa je bil po letu 2004. To pripisujemo večjemu

številu na novo vključenih rej oziroma krav v kontrolo prireje mleka, neugodnim

razmeram za pridelovanje krme, visokim poletnim temperaturam in tudi napaki pri oceni

dnevnih vsebnosti beljakovin na podlagi vzorca mleka ene molže. Po letu 2007 lahko zopet

opazimo pozitiven trend v vsebnosti beljakovin. Povprečna mlečnost kontroliranih krav v

standardni laktaciji v letu 2009 na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji je bila 6.012 kg

mleka s 4,00 % maščobe in s 3,31 % beljakovin (KIS 2010).



6

2.3 Mlečna žleza

Vime je sestavljena cevasto-mešičkasta žleza, ki sestoji iz ovojnice, veznega tkiva s

krvnimi žilami in živci, žleznega tkiva in odvodnih kanalov (Rebesko 1983).

Rast in razvoj mlečne žleze se prične že z drugim mesecem brejosti in traja vse do šestega

meseca brejosti. Ob rojstvu ima vime teleta že oblikovane in ločene cisterne in žleze,

medtem ko so izvodila razvita samo do določene stopnje. Od rojstva do spolne zrelosti je

razvoj mlečne žleze neznaten. Žleza se nekoliko povečuje zaradi razvoja veznega tkiva,

kopičenja maščob in določenega brstenja sistema izvodil. Izrazitejše spremembe na mlečni

žlezi pa se razvijajo po oploditvi in med brejostjo, ko se mlečna žleza pod vplivom

hormonov hitro razvija in dozoreva. Proti koncu brejosti nastajajo v žleznih celicah fina

zrnca in maščobne kapljice, nakopičijo se številne bele krvničke in začne se sekrecija

merokrino-apokrinega tipa, to je nastajanje mleziva. V nekaj dneh po porodu se bele

krvničke izgubijo, vezno tkivo med alveolami se vse bolj zmanjšuje, mlečna žleza pa

doseže vrh svojega delovanja ali maksimalno proizvodnjo mleka (Rebesko 1983).

Vime se povečuje na račun večanja celic in števila le-teh skozi prvih pet laktacij, ustrezno

pa se poveča tudi produkcijska zmožnost. Seveda to ni vedno popolnoma izkoriščeno, saj

produkcijska doba prenekaterih živali danes ne presega 2,5 laktacij (DeLaval 2009).

Prazna teža vimena krav molznic v laktaciji je od 14 do 32 kg. Kapaciteta ni nujno v zaprti

korelaciji s težo praznega vimena, ker razmerje parenhima (sekrecijskega tkiva) in strome

(vezivnega tkiva) široko variira. Teža in kapaciteta vimena se povečuje vse do šestega leta

starosti, ko žival doseže zrelost (Reece 2004).



7

2.3.1 Nosilna struktura mlečne žleze

Dve polovici vimena sta ločeni z medianim suspenzorskim ligamentom, ki je formiran z

dvema lamelama elastičnega veznega tkiva, izvirajoč iz trebušne membrane. Posteriorna

ekstremiteta tega ligamenta je pritrjena na prepubično tetivo. Lateralni suspenzorski

ligamenti pretežno sestojijo iz vlaken, neelastičnih pramenov, ki povzročajo številne

penetrirajoče lamele, ki predrejo žlezo in postanejo kontinuum z intersticijskim tkivom

vimena. Lateralni suspenzorski ligamenti so pritrjeni na prepubične in subpubične tetive

(tendon), ki pa so pritrjeni na medenične zrasti. Lateralni in mediani suspenzorski ligament

sta nosilni strukturi vimena krav molznic. Na ventralni površini vimena preskrbijo lamele

medianih suspenzorskih ligamentov in lateralnih suspenzorskih ligamentov nekakšno

mešičkasto podporo za mlečno žlezo. Koža nudi le manjšo mehansko podporo, a varuje

mlečno žlezo (Reece 2004).

2.3.2 Sistem zbiranja mleka

Sesek ima majhno cisterno, končujočo se na njegovi distalni ekstremiteti v progastem

kanalu, ki je odprtina na eksteriorju seska. Oddaljevanje navzdol od seskove notranje

odprtine v progast kanal se nahaja struktura imenovana ˝Fürstenberg's rosette˝, sestavljena

iz sedmih ali osmih ohlapnih gub iz dvoslojnega epitelnega in vezivnega tkiva (Reece

2004). Vsaka guba tvori število sekundarnih gub. Primarna struktura, odgovorna za

retenzijo mleka, je sfinkter mišica okoli progastega kanala. Veliki kanali se izpraznjujejo v

cisterne, locirane nad vsakim seskom. Ti kanali na koncu končajo v sekretornih enotah,

imenovanih alveoli (Neville 1999).



8

Slika 1: Alveol, obdan s krvnimi žilami in mioepitelnimi celicami (Reece 2004).

Epitelij kože progastega kanala je stratoficiranega ploščato-celičnega tipa, sesek, cisterne

in kanali pa so dvoslojnega epitelijskega tipa. Alveoli so navadno prepoznani kot primarna

funkcionalna enota mlečne žleze v laktaciji. Mleko se tvori v epitelijskih celicah alveol.

Premer alveol, polnjenih z mlekom, je v povprečju od 100 do 300 µm. Na velikost alveol

ima vpliv veliko faktorjev, zlasti količina mleka v lumnu. Alveoli so formirani skupaj v

enote, imenovane lobuli, od katerih je vsak obdan z ločenim vezivnim tkivom. Volumen

lobul pri kravah pa znaša manj kot 1 mm3. Alveoli so obdani s kontrakcijskimi

mioepitelnimi celicami, ki sprožijo ejekcijo mleka ali tako imenovani refleks spuščanja

mleka (milk let-down). Mioepitelne celice so locirane tudi vzdolž kanala ( Reece 2004).



9

Slika 2: Lobuloalveolarni sistem mlečne žleze (Reece 2004).

2.3.3 Oskrba mlečne žleze s krvjo, limfni sistem in živčevje

Glavna pot krvi na prehodu od srca do mlečne žleze v inguinalni regiji je pot preko

kaudalne aorte, leve in desne skupne kolčne arterije (od te točke naprej je pot bilateralna),

zunanje kolčne arterije in zunanje sramnične arterije. Arterije vimena, ki izhajajo iz

zunanjih sramničnih arterij, tvorijo kranialne in kaudalne dele vimena. Številne veje teh žil

zagotavljajo kri vsem delom mlečne žleze (Wilde in sod. 1995).

Velika pot povratka krvi iz vimena do srca je po žilah ven. Kri prehaja preko zunanje

sramnične vene, zunanje kolčne vene in kaudalne vene. Podkožna trebušna vena (kaudalna

in kranialna epigastrična vena) zagotavlja potencialno pot za prehod krvi iz vimena do srca

po kranialni veni cava. "Ventilna" struktura pri moških in deviških ženskih živalih je taka,

da je večina kaudalne krvi do popkovne regije usmerjena neposredno proti vimenu. S

staranjem živali postanejo ti "ventili" neučinkoviti; pretok v obe smeri. Pri živali v laktaciji

se znatna količina krvi iz vimena odstrani preko podkožne trebušne vene. Poleg tega del



10

krvi iz mlečne žleze odteče po venah presredka preko notranjih sramničnih ven. Relativna

količina krvi skozi to pot v primerjavi s tisto, ki se vrača v srce po zunanjih sramničnih

venah, je deloma odvisna od položaja živali, kar pomeni, da ko žival leži, je pretok krvi

skozi eno izmed podkožnih trebušnih ven lahko oviran. Manj pogosta povratna pot, ki ni

vedno prisotna, je iz lateralne površine vimena na medialno površino vse do stegenske

vene. Razmerje med cirkulajočo količino krvi v mlečni žlezi in količino proizvedenega

mleka je bilo predmet številni študij. Pri kravah molznicah z zmerno prirejo je to razmerje

okoli 670 : 1 (Reece 2004).

Telesne tekočine in raztopine se nenehno izmenjujejo med krvno plazmo in intersticijsko

tekočino, limfo. Mlečna žleza ima obsežen splet limfnih žil, ki pri kravi zapustijo vime po

poti supramamarnih bezgavk. Žile, ki vodijo stran od supramamarnih bezgavk, potekajo

skozi inguinalni kanal do zunanje kolčne bezgavke. Pretok limfe iz mlečne žleze je veliko

večji pri živalih v laktaciji, kot pri tistih, ki niso. Limfa se premika zaradi diferencialnega

tlaka, ki ga povzroča dihanje, zaradi tlaka v krvnih kapilarah in zaradi kontrakcij mišic. Ko

se prekomerna količina limfe akumulira med kožo in sekretornim tkivom vimena, se

razvije edem. To je najbolj resen pojav pri prvesnicah in starejših kravah s slabo pripetim

vimenom v času telitve (Wilde in sod. 1995).

Vime krav molznic je oživčeno s senzoričnimi (aferentnimi) in z motoričnimi (eferentnimi)

živci. Aferentni živci obsegajo ventralne veje lumbalnih živcev, inguinalnih živcev in

živcev presredka. Ventralne veje lumbalnih živcev oživčujejo majhno območje kranialnega

dela vimena, pretežno kožo. Inguinalni živec se nahaja na prednjem delu zunanjih

iliakalnih žil, nato se spusti skozi notranji inguinalni obroč, kjer se inguinalni živec loči na

kranialni in kaudalni živec. Koža kaudalnega dela vimena nad seskom je inervirana z živci

presredka. Ti aferentni živci so signifikantni za ejekcijo mleka. Niti sekrecija niti ejekcija

mleka pri molznicah ne potrebuje eferentnih živčnih vlaken. Mlečna žleza ni inervirana s

parasimpatičnimi vlakni, kar bi seveda lahko bilo pričakovano zaradi njenega kožnega

izvora. Živci mležne žleze so locirani v vezivnem tkivu in niso v neposrednem kontaktu z

alveolarnimi celicami. Poleg tega pa očitno nimajo neposrednega vpliva na stopnjo

sekrecije mleka ali na sestavo mleka (Reece 2004).



11

2.4 Metabolizem mlečne žleze, sinteza in sekrecija mleka

Presenetljiva značilnost prilagoditve metabolizma v povezavi z začetkom laktacije je

znatno povečanje vnosa hrane in vode skupaj s hipertrofijo v prebavnem traktu, ki

omogoča hitrejšo absorbcijo hranil (Rebesko 1983). Obstaja tudi hipertrofija mlečne žleze,

jeter in srca. Število tkiv je vključenih v absorbcijo in mobilizacijo hranil za metabolne

potrebe v laktaciji. Periferne zahteve tkiva se zmanjšajo za zagotovitev ustrezne

razpoložljivosti hranil pri sintezi mleka (Neville 1999). To metabolno ravnovesje med

mlečno žlezo in hranili za telo so v veliki meri regulirani s centralnim živčnim sistemom, z

nevropeptidi in z nevrotransmiterji (Reece 2004).

Preglednica 1. Metabolne prilagoditve v povezavi s pričetkom laktacije (Reece 2004).

Funkcija metabolne spremembe vključena tkiva

Sinteza mleka večja poraba hranil mlečna žleza

Vnos in prebava

Metabolizem lipidov

Metabolizem glukoze

Metabolizem

proteinov

povečana konzumacija hrane in vode

hipertrofija prebavnega traka

povečana absorbcija hranil

povečana lipoliza

zmanjšana lipogeneza

povečana glikogeneza in glikogenoliza

poraba acetata za energijo

mobilizacija rezerv proteinov

centralni živčni sistem

vsi segmenti prebavnega traka

maščobno tkivo

jetra

mlečna žleza

mišice in druga tkiva

Metabolizem mineralov povečana absorbcija in mobilizacija

rezerv

črevo, kosti, ledvice, jetra

Metabolizem vode povečana absorbcija črevo, ledvice, centralni živčni

sistem



12

Glukoza (propionat) in acetat sta primarna vira energije krav molznic. Zaradi svoje

dostopnosti in visoke stopnje sprejemanja s strani mlečne žleze v laktaciji sta acetat in v

manjši meri β-hidroksimaslena kislina najpomembnejša metabolita energije v mlečni žlezi.

Koncentracija glukoze v krvi pri prežvekovalcih je nižja (40–80 mg/dl) kot pri

monogastričnih živalih (80–12 mg/dl). Zaradi nizke koncentracije glukoze v krvi in velike

dostopnosti acetata za energijo se je pri molznicah v številnih tkivih razvil nekakšen

glukozno-varčevalni mehanizem, zaradi preprečitve hipoglikemije pod pogoji velikih

metabolnih zahtev, kot je laktacija (Reece 2004).

Slika 3: Metabolizem energije in maščobnih kislin v mlečni celici v laktaciji (Reece 2004).



13

2.4.1 Sinteza mlečnih komponent

Maščobe v mleku so okarakterizirane kot mešani trigliceridi z velikim deležem maščobnih

kislin s kratkimi verigami (C4-C16). Maščobne kisline, glicerol in druge sorodne snovi so

sintetizirane v citosolu. Biosinteza trigliceridov se vrši v ali v okolici endoplazmatskega

retikuluma epitelnih celic. Poznamo tri velike vire maščobnih kislin. Prvi in tudi glavnega

pomena pri molznicah je sinteza maščobnih kislin v mlečni žlezi iz acetata in β-

hidroksimaslene kisline transportiranih iz vampa. Drugi vir maščobnih kislin je prisotnost

trigliceridov v obtoku hilomikronov in nizke gostote lipoproteinov. Tretji vir maščobnih

kislin je citoplazmični acetil CoA iz glukoze preko glikolize in citronske kisline (Neville

1999).

Velik del proteinov, sintetiziranih v mlečni žlezi epitelnih celic, je kazein (αs, β in κ-

kazein), β-laktoglobulin in α-laktalbumin. Kazein sestavlja velik del proteinov mleka z

dominacijo αs-kazeina. Laktoferni in lizosomalni encimi so količinsko pomembni proteini

v mleku. Imunoglobulini in krvni albumini vstopajo v mlečne celice kot predformirani

proteini v krvi. Mehanizem sinteze proteinov v mlečni žlezi je primerljiv z ostalimi

celicami, ki sintetizirajo proteine. Sinteza mlečnih proteinov je nadzorovana z hormonalno

regulacijo transkripcije, stabilnostjo mRNA in stopnjo translacije mRNA. Mlečni proteini

so sintetizirani iz prostih aminokislin v skladu s pred-determiniranimi načrti kodiranimi v

genih (Wilde in sod. 1995).

Laktoza je disaharid, sestavljen iz glukoze in galaktoze, je prevladujoč ogljikov hidrat,

najden skoraj izključno v mleku. Glukoza je edini predhodnik laktoze. Dve molekuli

glukoze morata vstopiti v epitelne celice mlečne žleze za tvorbo vsake molekule laktoze.

Ena enota glukoze je pretvorjena v galaktozo. Sinteza laktoze katalizira reakcijo glukoze in

galaktoze za tvorbo laktoze v Golgijevem aparatu (Reece 2004).

Druge komponente v mleku kot primarni minerali v mleku so kalij, kalcij, fosfor, klorid,

natrij in magnezij. Čeprav minerali v mleku izvirajo iz krvi, ni znano, ali se dokončno

absorbirajo v sorazmerju z njihovo koncentracijo v krvi, ali obstajajo mehanizmi, ki



14

omogočajo selektiven vnos. Obstaja dokaz, da lahko epitelne celice vrnejo minerale nazaj

v krvni obtok in obratno, kar namiguje na nekakšen tip mehanizma aktivnega transporta.

Vitamini se ne sintetizirajo v mlečni žlezi, ampak se absorbirajo iz prehrane, ali pa se

sintetizirajo z bakterijami v vampu (Reece 2004).

2.4.2 Sekrecija mleka

Sekrecija mleka je stalen proces, čeprav stopnja izločanja ni. Poleg tega mlečna žleza

sprosti svoj akumulat le periodično. Ta edinstvena fiziologija nakazuje, da lahko že

proizvedeni sekretororji vplivajo na nadaljnji proces sekrecije. Kapaciteta mlečne žleze za

sekrecijo in shranjevanje mleka determinira stopnjo izločanja mleka in produkcijsko

sposobnost mlečne žleze. Stopnja izločanja mleka je deloma odvisna od tlaka, ki se

ustvarja v mlečni žlezi, in od povratne regulacije specifičnih mlečnih komponent. Nizek

intramamarni (intra-alveolarni) tlak in zmanjšan negativni povratek po periodi takoj po

molži ali negi verjetno pospeši transport novo sintetiziranega mleka v alveolarni lumen.

Sekrecija se nadaljuje med molžami, tlak se zviša in koncentracija mlečnih komponent se

poveča. Nastanek novo sintetiziranega mleka zavira privzem mlečnih predhodnikov z

mehanizmom kemičnega povratka, s fizikalnimi faktorji ali z obojim. Fizikalni faktorji so

rezultat razširjenih alveol delno izpodrinjenih drugih intramamarnih predelov, tudi krvnih

žil. Pranje seskov, kar stimulira spuščanje mleka, rezultira povečan intramamarni tlak (od

35 do 50 mm Hg). Ta povišan intramamarni tlak počasi upada, četudi mleko ni odstranjeno

iz mlečne žleze. Po približno 1 uri po zadnji molži, se tlak hitro poveča za okoli 8 mm Hg.

To povečanje naj bi povzročilo rezidualno mleko po normalni molži. Po tem začetnem

povečanju pritisk naraste postopoma, ko se na novo sintetizirano mleko začne kopičiti v

sistemu kanalov. Po tem je pospešeno povečanje tlaka, kar predstavlja prenapolnjenost

alveol, kanalov in cistern (Neville 1999).

Splošni odnos med tlakom v vimenu in stopnjo izločanja mleka pri molznicah pri

podaljšani periodi molže je približno 10 ur po zadnji molži, povprečna stopnja izločanja se

začne zniževati, sekrecija pa je prekinjena, oziroma se ustavi po 35 urah (Reece 2004).



15

Absolutno povečanje pritiska vimena je podobno pri molznicah z visoko in z nizko prirejo

mleka, kar pa je manj povečanega tlaka na enoto na novo formiranega mleka pri kravah z

visoko prirejo. Frekventno spuščanje mleka prispeva k povečanju stopnje izločanja mleka

in zmanjša intramamarni tlak (Neville 1999). Torej lahko govorimo o obratnem sorazmerju

med stopnjo izločanja mleka in tlakom vimena (Reece 2004).

2.4.3 Spuščanje mleka

Spuščanje mleka iz mlečne žleze je odvisno od nevrohormonalnega refleksa, kar rezultira

ejekcijo mleka. Ta proces vključuje aktivacijo nevronskih receptorjev kože seska.

Mehanska stimulacija seska iniciira nevralni refleks, ki potuje od seska po spinalnem

kanalu do paraventrikularnega in supraoptičnega jedra hipotalamusa in nato do

nevrohipofize, kjer se oksitocin sprosti v krvni obtok. Očitno je tudi, da je sprostitev

oksitocina lahko inducirana s pogojenim odzivom ali z zunanjimi dražljaji. Oksitocin se

veže na receptorje in s tem povzroči kontrakcijo mioepitelnih celic. S tem se zaključi krog,

sproži pa se spuščanje mleka. Število receptorjev oksitocina na mioepitelnih celicah doseže

maksimum skozi prvo laktacijo (Reece 2004). Številne stresne situacije zaviralno vplivajo

na refleks ejekcije mleka. Stres aktivira sproščanje epinefrina in norepinefrina, kar

povzroči kontrakcije gladkih mišic, s tem delno tudi mlečno žlezo in krvne žile in s tem

blokira povezavo med oksitocinom in mioepitelnimi celicami (Rebesko 1983).

Evakuacija mleka iz mlečne žleze se izvede tako, da se ustvari diferencialni tlak med

seskovimi kanali in zadostnim okoliškim ozračjem. Diferencialni tlak je potreben za

premaganje rezistenčnosti pretoka, ki obstaja zaradi rezistenčnosti seskovega kanala,

posebej z rezistenčnostjo sfinktra. Sesanje telet ustvari zadosten vakuum za premagovanje

rezistenčnosti sfinktra. Stroji za molžo uporabljajo vakuum za molžo. Trajni vakuum

povzroči hitrejši pretok mleka, poškoduje pa tudi sesek. Dvojno-akcijski stroj za molžo

masira sesek v presledkih med vakuum pulzi. Stroji s 50- do 80-pulzacijskimi cikli na

minuto so najpogostejši (Reece 2004).



16

Rezidualno mleko je mleko, ki ostane v mlečni žlezi po končani molži ali sesanju. To

rezidualno mleko se lahko odstrani le z injekcijo oksitocina in nadaljnjo molžo ali s

sesanjem. Količina rezidualnega mleka se lahko izrazi kot odstotek količine mleka na

začetku molže in lahko znaša 10–20 %. Visok odstotek rezidualnega mleka je v povezavi z

nizko perzistenco laktacije (Reece 2004).

2.5 Robot za molžo krav molznic in njegov vpliv na sekrecijo mleka

Intervali molže in rutina molže v avtomatskem molznem sistemu (AMS) se nemalo

razlikuje od tiste v konvencionalnem sistemu molže. V AMS se molže vršijo skoraj

kontinuirano skozi cel dan in obiski AMS so prostovoljno determinirani s strani krave,

kljub temu kontrola rejca seveda ni izključena (Bruckmaier in sod. 2001).

Molža v AMS se po navadi izvaja po krajših intervalih od 4 do 6 h. V kar nekaj poskusih je

bilo videno, da krave obiščejo AMS v povprečju od 4,9 do 6,9 krat na dan (Ipema in

Benders 1992), (Ketelaar-de Lauwere in sod. 1999), (Wendl in sod. 2000). Povprečna

frekvenca molže variira med 2,3 in 2,8 (de Koning in Outweltjes 2000), (Wendl in sod.

2000). Povprečni interval med dvema zaporednima molžama je 9,2 h, 14,9 % molž se

izvrši po intervalih 6 h ali prej in 17,7 % po daljšem intervalu kot 12 h ( de Koning in

Ouweltjes 2000).

Čas, potreben za namestitev sesnega tulca, je v AMS po navadi daljši, kot v tako

imenovani konvencionalni molži. Seveda je pa uspeh namestitve variabilen glede na

posamezne molže. Minimalen čas za namestitev v AMS je lahko predviden na 0.6 min.

Poleg tega je lahko start namestitve tulca po koncu čiščenja seskov nekoliko preložen ali

izveden z nekakšnim zamikom zaradi tehničnih razlogov (Bruckmaier in sod. 2001).

Oksitocin, ključni hormon za induciranje sekrecije mleka, je sproščen v krvožilni sistem z

odzivom na dražljaj oziroma glede na stimulacijo seska bodisi ročno ali mehansko.

Povečana koncentracija oksitocina povzroči kontrakcije mioepitelnih celic okoli alveol.



17

Čas od starta stimulacije do ejekcije mleka ponavadi traja 1–2 min (Bruckmaier in sod.

1994). Čas sprostitve oksitocina in sekrecije mleka pred začetkom sproščanja mleka je

lahko ključnega pomena za uspeh mlečne zmogljivosti. Zapoznela sekrecija mleka na

začetku molže je označena z bimodalno krivuljo pretoka mleka, predhodno zmanjšan ali

prekinjen pretok mleka po sproščanju mleka iz cistern mlečne žleze pred alveolarnim

mlekom je mogoč (Bruckmaier in Blum 1996).

2.5.1 Stimulacijski učinek čiščenja seskov pred molžo

Sekrecija alveolarnega mleka na začetku molže je ključnega pomena za hitro in popolno

sproščanje mleka. V konvencionalni molži je stimulacija seska pred začetkom molže

pogosto opravljena, da se izognemo zakasneli sekreciji mleka. Ta pred-stimulacija je lahko

ročna ali mehanska. Pogojno sproščanje oksitocina in sekrecija mleka skozi številne

optične ali akustične dražljaje ni mogoče opaziti (Bruckmaier in Blum 1998).

V AMS so seski čiščeni z vodo, s krpo ali s krtačo. V našem primeru gre za čiščenje z

vodo. Ta perioda čiščenja je najboljši primer pred-stimulacije, pod pogojem, da tip čiščenja

seskov in vimena inducira zadostno sprostitev oksitocina za sekrecijo mleka. Preučevan je

bil tudi stimulatorni vpliv čiščenja z rotacijo krtač ali krpe. 60-sekundno ščetkanje seskov

in vimena sproži sproščanje oksitocina in s tem alveolarno sekrecijo mleka. Podobno je

tudi v primeru z rotirajočo krpo ali brisačo (Bruckmaier in sod. 2001). Kot je prikazano v

sliki 3, model A, 75-sekundno čiščenje z brisačo v pomanjkanju rezultira bimodalno

krivuljo pretoka mleka za katerikoli četrtino. V nasprotju pa pritrditev sesnih tulcev brez

čiščenja seskov (model B) rezultira bimodalno krivuljo pretoka mleka le za prvo pritrjeno

četrtino. Ker je bila molža začeta takoj po namestitvi tulca v vsaki četrti, pomeni, da je

stimulatorni efekt prvega nameščenega sesnegaa tulca induciral sekrecijo mleka v vseh

četrtih. Posledica tega je, da krivulje pretoka mleka v kasneje nameščenih četrtih niso

bimodalne. Mehansko čiščenje seska v AMS povzroči sproščanje oksitocina in inducira

sekrecijo mleka. Čiščenje seska mora trajati dovolj dolgo za zagotovitev dovolj dolgega

obdobja pred-stimulacije brez iztekanja mleka (Bruckmaier in sod. 2001).



18

Grafikon 2: Pretok mleka po četrtih in za vime po 75 s čiščenju pred molžo z rotirajočo

brisačo (A) in brez priprave seska (B) (Bruckmaier in Mačuhova 2001).

2.5.2 Učinki stadija laktacije in intervala mlečnosti na sekrecijo in sestavo mleka

Samo mleko cistern, mleko v sesku in mlečnih kanalih je izmolzeno z vakuumom že pred

samo sekrecijo mleka. Ta del ponavadi znaša manj kot 20 % celotne količine mleka po 10–

14 h intervala molže. Alveolarni del mleka, to je več kot 80 % mleka, mora biti aktivno

transportiran v votline cistern s sekrecijo mleka, da je na voljo za molžo. Proti koncu

laktacije se količina in delež mleka v cisternah zmanjšuje, s tem pa se zmanjšuje tudi

prireja mleka (Pfeilsticker in sod. 1996). Podoben učinek je lahko opažen tudi po kratkih



19

intervalih molže. Do nekaj ur po molži ni prisotnega skoraj nič mleka v cisternah (Knight

in sod. 1994).

Sekrecija mleka se zmanjšuje proti koncu laktacije, ampak ta razlog ni v zmanjšanju ali

zakasneli sprostitvi oksitocina. Koncentracija oksitocina skozi zgodnjo molžo največkrat

celo razširi potek laktacije (Mayer in sod. 1991).

Intervali, krajši od 8 h ponavadi niso prisotni v konvencionalni molži, a so v AMS sistemih

pogosti. Lahko se dokaže, da je čas obotavljanja do pojava sekrecije mleka, v odgovoru na

stimulacijo seska, funkcija, odvisna od stopnje polnjenja vimena. Sekrecija mleka je

zapoznela, če je manj mleka shranjenega v vimenu, neodvisno zaradi zmanjšane prireje

proti koncu laktacije ali zaradi kratkega intervala od prejšnje molže. Po začetku sekrecije

mleka do dosega maksimalnega intramamarnega tlaka po še dodatnih 30–60 s po pogosto

priporočljivi minutni pred-stimulaciji, sekrecija ni nikoli zaključena, niti v začetku

laktacije po dolgih intervalih pred prejšnjo molžo. Vendar pa je ključnega pomena, da se

izognemo molži praznih seskov in da se sekrecija mleka pojavi pred popolnim

izpraznjenem mleka iz cistern. Torej mora biti pričakovana vrednost mleka iz cistern

preudarno izračunana zaradi optimalnega trajanja pred-stimulacije (Bruckmaier in sod.

2001).

Čas zamika do sekrecije mleka ni odvisen od količine shranjenega mleka. Sekrecija mleka

se pojavi po podobnem času zamika pri živalih različne ravni produkcije v isti fazi

laktacije. V tem primeru je stopnja polnjenja posameznega vimena podobna, ker imajo

nižje produktivna vimena nižjo skladiščno zmogljivost. Domneva se, da je v delno

napolnjenih alveolih več krčenja mioepitelnih celic in s tem potrebnega več časa za

spuščanje mleka v kanal in cisterne. Slika 4 prikazuje posplošeno področje modela alveol,

100 % napolnjenega in 50 % napolnjenega z vzdrževanim obsegom. Samo v primeru, ko

ima alveol obliko kroga, mioepitelne kontrakcije nemudoma rezultirajo sekrecijo mleka.

Kontrakcije mioepitelnih celic le delno napolnjenih alveol pa sprva vodi do manjših alveol

v obliki kroga, šele nato v kanale (Bruckmaier in sod. 2001).



20

Slika 4: Območni model 100 % napolnjenih alveol (A) in 50 % polnostjo s podobnim

obsegom. Ejekcija mleka poteče le iz alveol v formi kroga (Bruckmaier in sod.

2001)

V nizki stopnji polnjenja vimena, po kratkem intervalu prejšnje molže in v pozni laktaciji,

je pojav ejekcije mleka zakasnel. Čas od začetka stimulacije seska do pojava ejekcije je

pokazal, da traja tudi do 3 minute na zelo nizkih stopnjah polnjenja vimena. Če ni izvršena

specifična pred-stimulacija, se mleko cistern odstrani med časovnim zamikom do pojava

ejekcije mleka. Ker je mlečnost cistern delno nizka po kratkem intervalu prejšnje molže in

v pozni laktaciji pri nizkem polnjenju vimena, je negativni učinek zapoznele ejekcija

mleka celo izboljšan z majhno količino mleka cistern. Posledica je molža praznih seskov.

Zato je trajanje čiščenja seskov v AMS potrebno prilagodit fazi laktacije in dejanskemu

intervalu predhodne molže za vsako posamezno žival z namenom obravnave

pričakovanega časovnega zamika ejekcije mleka (Bruckmaier in sod. 2001).



21

Stadij laktacije in interval molže imata znatni vpliv na sestavo mleka. Predvsem se

vsebnost mlečne maščobe povečuje skozi laktacijo in zmanjšuje s podaljšanjem intervala

med molžami. Spremembe skozi potek laktacije so dobro uveljavljene in variabilni

intervali molže niso relevantni v konvencionalni molži. V AMS lahko variabilnost molže

povzroči težave z jemanjem reprezentativnih vzorcev za analizo vsebnosti maščob v mleku

(Bruckmaier in sod. 2001).

V eksperimentu z 18. kravami molznicami v zgodnji, srednji in pozni laktaciji, molzene po

intervalu 4, 8 in 12 h po predhodni molži, je vsebnost dokazana kot odvisnost od stopnje

polnjenja vimena na dejansko molžo. Vrednosti se občutno zmanjšajo z povečanjem

polnjenja vimena in so bili 6,9 ± 0,5; 5,2 ± 0,3; 3,7 ± 0,4 in 3,3 ± 0,5 g maščob/100 ml v

razredih polnjenja vimena ( 0–20% ), ( 20–40% ), ( 40–60% ), ( 60–80% ) in ( 80–100% )

(Bruckmaier in sod. 2001).



22

3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Opis kmetije

Podatki so bili zbrani na visoko produktivni živinorejski kmetiji na Koroškem, in sicer v

mesecu februarju leta 2010. Kmetija se ukvarja s prirejo mleka in z rejo perutnine. Skupna

prireja črede na kmetiji za leto 2010 je bila 928.220 kg mleka, od tega 35.791,9 kg

maščobe, kar znaša 3,86% in 31.483,7 kg beljakovin, kar znaša 3,39%. Produkcija črede v

februarju 2010 je bila 65.165 kg mleka, od tega 3,78 % maščobe in 3,45 % beljakovin.

Povprečna prireja mleka na žival v standardni laktaciji v letu 2010 je bila 8.414 kg, od tega

3,69 % maščobe in 3,32 % beljakovin. Pasemski sestav črede je v večini črno-bela pasma,

z nekaj križankami. Število krav na dan 31. 12. 2010 je bilo 114, od tega 40 prvesnic, 33

krav v 2. laktaciji, 17 krav v 3. laktaciji, 17 krav v 4. laktaciji, 4 krave v 5. laktaciji in 3

krave v 6. ali višji laktaciji.

Krmni obrok živali je bil zimski, krmljene so bile s travno silažo, koruzno silažo in

krmnimi mešanicami (KM). KM se pokladajo v krmilnikih, ki so nameščeni v hlevu ter v

AMS sistemu. Krmilnik v AMS sistemu je v večji meri tudi razlog, da krava vstopi v

molzišče. Potek molže je bil sledeč: čiščenje seskov s specialnim tulcem za čiščenje,

sušenje seskov ter pred-molža, sledi nameščanje tulcev s priučeno strategijo. Zaporedje

nameščanja je LS, DS, LZ in DZ. Vse krave so molzene v avtomatskem sistemu z dvema

enotama AMS sistema (DeLaval VMS). Vakuum v sistemu je 46 kPa s 60 pulzi na minuto

in z utripnim razmerjem 65 : 35. Interval med molžami je 390 min, oziroma akcija molže

je dovoljena po 6,5 h po predhodni molži. Čakalna vrsta za molžo je 720 min po zadnji

popolni ali nepopolni molži, povprečno število molž krave na dan je 2,54.



23

3.2 Statistična analiza

Za obdelavo podatkov je bila odbrana čreda 75. krav, saj so le-te molzle skozi cel mesec

februar, ostale smo izključili zaradi plodnostnih dogodkov ali bolezni vimena. Podatki za

cel mesec so bili zbrani s programom VMS Management Software 2009.

Statistično analizo smo izvedli v programu SPSS. Osnovne statistične parametre (n,

povprečje, standardni odklon, minimum in maksimum) za preučevane lastnosti (količina

mleka, maksimalni pretok, nizek pretok in prevodnost) smo izračunali s proceduro Analyse

- Descriptive Statistics - Descriptives. Vpliv četrti, zaporedne laktacije in stadija laktacije

smo izračunali z analizo variance (Analyze - Compare Means - One-way ANOVA), pri

čemer smo v model kot fiksni vpliv vključili četrt, zaporedno laktacijo in stadij laktacije.

Razlike med povprečji obravnavanj smo ocenili s Tukey-evim testom. Dodatno smo

izračunali še Pearsonov korelacijski koeficient med preučevanimi lastnostmi (Analyse -

Correlate - Bivariate).

3.3 VMS molzno mesto

Hlev z veliko obvezo narekuje popolno harmonijo med obliko in tehniko. Robotska roka,

vrata in okvir so polirani, kar daje postaji svoj izjemen videz in seveda omogoča lažje

čiščenje. Ostali deli so narejeni iz poliranega ali barvanega nerjavečega jekla.

Minimalizirana je uporaba materialov za maksimiranje vrednosti investicije skozi čas.

Molzno mesto je odprte oblike za lažji dostop do živali in omogoča ročno namestitev

molzne enote, če je le-to potrebno.

Tehnologija molže se mora prilagajati živali, ne pa tudi obratno. Molzno mesto omogoča

živali, da sledi svojemu naravnemu ritmu. V mirnem in tihem okolju so živali molzene

kadar želijo. To poveča prirejo mleka, izboljša stanje vimena in ima velik vpliv na

dolgoživosti živali. Molzno mesto je grajeno tako, da kar se da zreducira stresna stanja.



24

Žival mirno vstopi v molzno mesto in stoji ravno na nedrseči podlagi. Med molžo ni pod

živaljo nikakršne naprave, da ne tvegamo poškodb. Le če je živali prijetno in je sproščena

lahko imamo od nje korist (DeLaval 2011).

3.2.1 Napredna robotska roka

Hidravlična robotska roka loči DeLaval VMS od drugih avtomatiziranih sistemov za

molžo. S svojo edinstveno zasnovo omogoča molžo tudi tistih živali, ki nimajo najbolj

optimalnega vimena za molžo v avtomatskem sistemu. Hitra, a hkrati nežna roka je dovolj

fleksibilna za natikanje tulcev tudi pod kotom 45O. Tudi z variabilno strategijo natikanja je

možna bolj kompatibilna molža več živali. Hidravlična roka zagotavlja večjo zanesljivost

in zmanjša zahteve po servisih v primerjavi s pnevmatskim sistemom. Sistem visoke

zmogljivosti vizualizacije seska ima optično kamero z dvojnim laserjem za zagotovitev

hitre in natančne lokalizacije seska za hitrejše in zanesljivejše natikanje. Avto-Teach pa za

prihranitev časa in nadaljnji komfort rejca avtomatsko najde seske brez predhodnega

programiranja (DeLaval 2011).

3.2.2 Brez kompromisa pri delu in higieni

Proces priprave seska je prepoznan kot eden od DeLaval-ovih največjih posebnosti. Vsak

sesek je individualno očiščen s toplo vodo in z zrakom, osušen ter pred-molzen pred

molžo. Le nekaj sekund je potrebnih za optimalno pripravo ali sanacijo seska, kar daje

rezultat v visoki kvaliteti mleka ter večji kapaciteti mlečnosti. Tulec za pripravo seska je v

svoji ločeni liniji, tako da umazano pred-molzeno mleko ne pride v stik z glavnim

mlekovodom.

Več lastnosti je popolnoma avtomatiziranih za prihranek rejčevega časa, vzdržujejo pa tudi

nemoteno delovanje sistema v higienskih pogojih. Začne s celostnim avtomatskim

izplakovanjem za živaljo za odstranitev gnoja in urina stran od molznega območja.



25

Avtomatsko čiščenje tal omogoča živalim, da vedno stojijo na čisti površini. Vsi tulci so

med posameznimi molžami izplaknjeni zunaj in znotraj, nato se obrnjeno navzdol, da se

lahko odtečejo in so zaščiteni pred tem, da bi kaj padlo v njih. DeLaval VMS tudi skoraj

takoj prepozna padec tulca in sproži uvlečenje ter ponovni postopek izpiranja pred

ponovno namestitvijo. Možnost je tudi avtomatska dezinfekcija seska po molži z

možnostjo izbire različnih načinov delovanja (DeLaval 2011).

3.2.3 Popolna kontrola in DeLaval VMS Management Software

DeLaval VMS Management Software je nekakšen pomočnik, ki pomaga pri sprejemanju

najboljših odločitev ob pravem času. Ta popolna integrirana programska oprema omogoča

nadzor nad čredo živali, molžo, hladilnim sistemom in krmilnim sistemom. Lahko in hitro

identificira krave potrebne pozornosti na podlagi odstopanja v intervalu molže, prevodnosti

seskov, količini mleka in količini krvi v mleku. Software pomaga tudi pri upravljanju

prometa krav na najbolj učinkovit način. Prilagojena poročila je možno tudi natisniti, da so

na voljo za kakšne preglede. Povezava z OCC (online cell counter) ponuja poročila in

alarme za SCC vseh krav. Tako zdravstveno stanje ni več skrivnost.

3.4 Vzorci pretoka mleka

Vzorci pretoka mleka zagotavljajo pomembne informacije o odzivu krave na pogoje

molže. Vzorci pretoka mleka in mlečnosti kažejo tudi fiziološke faktorje in faze, kot so

pariteta, stadij laktacije, pripravljenost za molžo, zdravstveno stanje vimena in dejavniki,

ki povzročajo slab iztok mleka. V zadnjem času je bil večji poudarek na vzorcih po

posameznih četrtih vimena, saj ponujajo več bioloških informacij za izboljšanje

avtomatske molže in dobrega počutja živali. Vzorec pretoka mleka ima 4 faze intenzivnosti

pretoka (rast, vrh ali plato, upadanje in slepo fazo). Trajanje faze rasti tako pri vimenu kot

pri posamezni četrti je primarno v povezavi s časom priprave na molžo (Tančin in sod.

2007).



26

Nezadostna priprava vimena na molžo se rezultira v bimodalnem tipu pretoka mleka skozi

fazo rasti. Pretok mleka vimena in glede na četrti se razlikuje v fazi platoja in v fazi

upadanja. Trajanje faze platoja pri pretoku mleka vimena je, ko so vse četrti molzene

skupaj. Ko se ena ali več četrti izprazni v korakih ali kontinuiranem zniževanju pretoka v

vseh četrtih hkrati, se začne faza padanja pretoka mleka (Mačuhova in sod. 2004). Na ravni

ene četrti je trajanje faze platoja odvisno od razpoložljivega mleka v cisterni, intenzivnosti

njenega stalnega polnjenja in mlečnosti. Faza upadanja se začne, ko stopnja ponovnega

polnjenja cistern z alveolarnim mlekom upade ali preneha, ali ko je stopnja polnjenja nižja

od stopnje pretoka skozi seskov kanal (Tančin in sod. 2007)

Bimodalnost pretoka mleka, ki rezultira zakasnitev ejekcije mleka na začetku molže, je

eden izmed najzanimivejših spremenljivk, merljivih z milkometrom. Bimodalnost, ki je

povezana z časovnim zamikom pred-molže in priprave seskov, negativno vpliva na

učinkovitost molže, podaljša čas strojne molže in modificira parametre pretoka mleka.

Poleg tega lahko bimodalnost vpliva na zdravje vimena in seskov. Na fenotipskem nivoju

je bimodalnost povezana s krajšim časom trajanja faze platoja, s podaljšanjem faze rasti in

faze upadanja, vse pa se navezuje na povečanje števila SCC in neugodne pogoje

zdravstvenega stanja vimena (Samore in sod. 2011)

Velik vpliv na prirejo mleka (kg/h) in stopnjo pretokov mleka ima tudi interval med

molžami. Pri kravah z visoko produkcijo mleka na uro se pojavi strmejše pobočje upadanja

pri krivulji vpliva intervala molže na produkcijo mleka, kot pri kravah z nižjo produkcijo

mleka na uro. To pomeni, da ima krajši interval med molžami velik vpliv na povečanje

prireje mleka (kg/h) pri kravah z višjo prirejo mleka kot pri kravah z nižjo prirejo mleka

(Hogeveen in sod. 2001).

V našem primeru je akcija molže dovoljena po 6,5 urah, povprečje molž po kravi na dan pa

2,54, kar ustreza frekvenci med 2,3 in 2,8 (Bruckmaier in sod. 1996). Če je krava molzena

pogosteje na dan, se poveča število obdobij, v katerih obstaja velika nevarnost bakterijske

invazije v mlečno žlezo. Tudi stopnja pretoka mleka je nižja pri molžah z krajšim

intervalom med molžami (Hogeveen in sod. 2001).



27

Statistični model z vključitvijo faz intenzivnosti pretoka lahko zapišemo v naslednji obliki

(Tančin 2007):

Podatki za vime

yijkp = µ + PARi + STAGEj + PEAKk + BIMOz + up + eijkzp

Podatki za četrti

yijklmnp = µ + PARi + STAGEj + PEAKk + DECl + OVERm + QUARn + BIMOz + up +

eijklmnzp

, kjer yijkp in yijklmnp = meritve za količino mleka in lastnosti pretoka na ravni vimena in

četrti;

µ = skupno povprečje; PARi = fiksni učinki paritete; STAGEj = fiksni učinek stadija

laktacije (j = 0-100, 101-200, 201- 300, > 300); PEAKk = fiksni učinek rezultata stopnje

vrha pretoka (k = od 1 do 3); DECl = fiksni učinek trajanja faze upada (l = od 1 do 3);

OVERm = fiksni učinek trajanja slepe faze (overmilking) (m = 1 do 3); QUARn = fiksni

učinek pozicij četrti (n = od 1 do 4); BIMOz = fiksni učinek bimodalnosti ( z = 1, 2); up =

naključni učinek krave, up ~ N(0, σc2); eijnklmnzp = slučajna napaka, ob predpostavki eijnklmnzp

~ N(0, σe2).



28

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V nalogi smo preučevali 4 lastnosti, in sicer: količino mleka (kg), maksimalni pretok

(kg/min), minimalni pretok (kg/min) ter prevodnost (siemens).

Preglednica 2: Osnovni statistični parametri preučevanih lastnosti za vime.

Lastnost

(n = 4762) Povprečje

Standardni

odklon Minimum Maksimum

Količina mleka ( kg) 10,53 3,64 0,77 25,96

Maksimalni pretok

(kg/min) 1,40 0,33 0,57 2,39

Nizek pretok (kg/min) 0,95 0,27 0,21 1,68

Prevodnost (siemens) 4549 445 2536 6658

n – število molž

Iz preglednice 2 so razvidni podatki preučevanih lastnosti (povprečje, standardni odklon,

minimum ter maksimum) za vime obravnavano kot celoto. V analizo je bilo zajetih 4.762

dokončanih molž, kar pomeni, da smo vse molže s terminom nepopolna molža ali

nedokončana molža izpustili. Nepopolna molža pomeni, da stroj ni pravilno namestil

sesnega tulca, žival je nemirna, VMS enota ne "vidi" seska. Nedokončana molža pa

pomeni, da krava ni dala toliko mleka, kot je pričakovano po četrtini, to je 80 %.



29

Preglednica 3: Osnovni statistični parametri preučevanih lastnosti za posamezne četrti.

Četrt Lastnost Povprečje Standardni

odklon Minimum Maksimum

LS

(n = 5865)

Količina mleka ( kg) 2,21 0,97 0,20 6,91

Maksimalni pretok 1,33 0,40 0,06 3,30

Nizek pretok 0,88 0,33 0,06 1,80

Prevodnost 4560 612 603 8174

LZ

(n = 5865)

Količina mleka, kg 2,98 1,36 0,20 10,12


Nizek pretok 0,96 0,36 0,06 2,16

Prevodnost 4539 598 402 9514

DZ

(n = 5865)



Nizek pretok 0,95 0,32 0,06 2,34

Prevodnost 4515 520 469 7169

DS

(n = 5865)



Nizek pretok 0,88 0,33 0,06 2,22

Prevodnost 4523 595 134 9514


LS – levo spredaj

LZ – levo zadaj

DZ – desno zadaj

DS – desno spredaj



30

V analizo je bilo zajetih 5.865 dokončanih molž. Iz preglednice 3 je razvidno, da je v

zadnjih dveh četrtih (LZ, DZ) večja količina namolzenega mleka, kot v prednjih dveh (LS,

DS). V četrti LZ je bila povprečna količina mleka 2,98 kg; v četrti DZ pa 2,95 kg. V četrti

LS je bila povprečna količina mleka 2,21 kg; DS pa 2,37 kg. Da je v zadnjih četrtih večja

količina mleka kot v prednjih navajajo tudi Ipema in sod. (2008) ter Tančin in sod. (2006).

Maksimalni pretok je v zadnjih četrtih (LZ, DZ) višji kot v prednjih četrtih (LS, DS). LS

znaša povprečni maksimalni pretok 1,33 kg/min; DS pa 1,28 kg/min. LZ znaša povprečni

maksimalni pretok 1,42 kg/min, DZ pa 1,40 kg/min. Iz tega je razvidno, da je povprečni

maksimalni pretok v zadnjih četrtih višji kot v prednjih četrtih.

Tudi nizek pretok je v zadnjih četrtih višji kot v prednjih. LS in DS znaša povprečni nizek

pretok 0,88 kg/min. LZ znaša povprečni nizek pretok 0,96 kg/min; DZ pa 0,95 kg/min.

4.1 Vpliv četrti na preučevane lastnosti

Vpliv četrti kot fiksni vpliv na preučevane lastnosti vpliva na izmerjene lastnosti količine

mleka, maksimalni pretok ter nizek pretok. Zadnji četrti imata bistveno višji donos količine

mleka, višje izmerjen maksimalni pretok in višje izmerjen nizek pretok. Z višjim donosom

količine mleka je pogojen tudi daljši čas molže. Podobne rezultate navajajo tudi Tančin in

sod. (2007) ter Ipema in sod. (2008). Četrt pa nima vpliva na prevodnost kot izmerjeno

lastnost, saj so vrednosti relativno enake v vseh četrtih.



31

Preglednica 4: Vpliv četrti na preučevane lastnosti.

Četrt

LS

(n = 5865)

LZ

(n = 5865)

DZ

(n = 5865)

DS

(n = 5865) P

Količina

mleka (kg)

2,31a

± 0,01

3,09d

± 0,02

3,01c

± 0,02

2,47b

± 0,02 < 0,0001

Prevodnost

(siemens)

4639a

± 8,3

4606b

± 8,4

4597b

± 8,5

4605b

± 8,4 < 0,0001

Maksimalni

pretok

(kg/min)

1,34a

± 0,006

1,43b

± 0,006

1,39b

± 0,006

1,29a

± 0,006 < 0,0001

Nizek pretok

(kg/min)

0,89a

± 0,005

0,97b

± 0,005

0,95b

± 0,005

0,88a

±0,005 < 0,0001


LS – levo spredaj

LZ – levo zadaj

DZ – desno zadaj


Iz preglednice 4 je razvidno, da je količina mleka iz posameznih četrti statistično značilno

različna. Najnižji povprečni donos količine mleka je bil izmerjen v prvi četrti (LS),

največji pa v drugi četrti (LZ). Čeprav se v količini mleka vse četrti med seboj statistično

značilno razlikujejo (kar je verjetno posledica velikega števila podatkov), pa je iz

rezultatov razvidno, da je količina mleka iz obeh sprednjih četrti zelo podobna (2,31 in

2,47 kg/molžo) za okoli 30 % nižja v primerjavi z zadnjima četrtma, med katerima prav

tako ni velikih razlik (3,09 in 3,01 kg/molžo), kar navaja tudi Tančin s sod. (2007).

Podobne rezultate navajata tudi Ipema in Hogewerf (2008), vendar pa je količina mleka

(kg) v vseh četrtih višja, LS in LZ (3,38 in 4,48) ter DZ in DS (4,82 in 3,68).



32

Pri prevodnosti odstopa le prva četrt (LS), pri kateri je prevodnost statistično značilno višja

kot pri ostalih treh (p ≤ 0,0001).

Rezultati nadalje kažejo, da je maksimalni pretok v sprednjih četrtih (1,34 in 1,29)

statistično značilno nižji kot v zadnjih (1,39 in 1,43). Enaka zakonitost se kaže tudi nizkem

pretoku, kjer je so vrednosti v sprednjih seskih (0,88 in 0,89) statistično značilno nižje kot

v zadnjih (0,95 in 0,97).

Primerjava preučevanih lastnosti med četrtmi je v splošnem pokazala, da so razlike

predvsem med sprednjimi in zadnjimi četrtmi, medtem ko so bistveno manjše med obema

sprednjima oziroma med obema zadnjimi četrtma, kar navajajo tudi Tančin in sod. (2006)

ter Ipema in Hogewerf (2008).

4.2 Vpliv zaporedne laktacije na preučevane lastnosti

Efekt paritete ali vpliv laktacije kot fiksni vpliv na preučevane lastnosti ima signifikanten

vpliv na količino mleka. Krave smo razdelili v 4 razrede ( od 1. do 4. laktacije). Krave v

drugi ali višji laktaciji imajo znatno višjo produkcijo mleka kot prvesnice, kar pomeni, da

se količina mleka z laktacijo viša (Reece 2004) in (Tančin in sod. 2006). Vendar pa

pariteta ne vpliva na faze intenzivnosti pretoka (Tančin in sod. 2006), kot tudi ne na

maksimalni pretok, nizek pretok in prevodnost. Te tri preučevane lastnosti ostajajo

relativno nespremenjene oziroma stabilne skozi vse 4 laktacije.



33

Preglednica 5: Vpliv zaporedne laktacije na preučevane lastnosti na nivoju četrti.

Laktacija

Prva

(n = 8560)

Druga

(n = 6960)

Tretja

(n = 4892)

Četrta

(n = 3048) P

Količina

mleka (kg)

2,52a

± 0,01

2,52a

± 0,01

2,72b

± 0,02

3,12c

± 0,02 < 0,0001

Prevodnost

(siemens)

4363a

± 6,9

4541b

± 7,8

4703c

± 9,3

4840d

± 11,3 < 0,0001

Maksimalni

pretok

(kg/min)

1,35a

± 0,005

1,29b

± 0,005

1,40c

± 0,006

1,42c

± 0,008 < 0,0001

Nizek pretok

(kg/min)

0,91a

± 0,004

0,85b

± 0,004

0,95c

± 0,005

0,98c

±0,006 < 0,0001


LS – levo spredaj

LZ – levo zadaj

DZ – desno zadaj


Vpliv zaporedne laktacije na preučevane lastnosti na nivoju četrti je prikazan v preglednici

5. Količina mleka z zaporedno laktacijo v splošnem narašča. Izjema sta prva in druga

laktacija z najnižjo količino mleka na molžo (2,52 kg/molžo), ki se med seboj ne

razlikujeta, medtem ko Tančin in sod. (2006) navajajo, da se prva in druga laktacija

razlikujeta po količini mleka (kg/molžo). V tretji laktaciji se količina mleka glede na prvi

dve laktaciji statistično značilno poveča na 2,72 kg. Najvišja mlečnost je bila zabeležena v

četrti laktaciji (3,12 kg) in se tako kot tretja statistično značilno razlikuje od preostalih treh.

Pri prevodnosti je opazen skoraj linearen trend naraščanja z zaporedno laktacijo. Od prve

do četrte laktacije se skupno poveča za okoli 500 siemens enot (100-200 enot na laktacijo).



34

Vrednosti za prevodnost se med vsemi preučevanimi laktacijami med seboj statistično

značilno razlikujejo.

Najnižji vrednosti za oba pretoka (maksimalnega in nizkega) so bile dosežene v drugi

laktaciji (1,29 kg/min in 0,89 kg/min), najvišje pa v tretji (1,40 kg/min in 0,95 kg/min) in

četrti laktaciji (1,42 kg/min in 0,98 kg/min). Povprečja za pretoke se z izjemo tretje in

četrte laktacije med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,0001).

Primerjava preučevanih lastnosti med zaporednimi laktacijami je v splošnem pokazala

trend naraščanja količine mleka, prevodnosti, maksimalnega in nizkega pretoka od prve do

četrte laktacije.

Preglednica 6: Vpliv zaporedne laktacije na preučevane lastnosti na nivoju vimena.

Zaporedna laktacija

Prva

(n = 1754)

Druga

(n = 1379)

Tretja

(n = 989)

Četrta

(n = 640) P

Količina

mleka ( kg)

9,98a

± 0,09

10,35b

± 0,10

10,48c

± 0,12

12,62d

± 0,14 < 0,0001

Prevodnost

(siemens)

4388a

± 10,6

4556b

±12,0

4713c

± 14,8

4900d

± 17,1 < 0,0001

Maksimalen

pretok

(kg/min)

1,36a

± 0,008

1,33b

± 0,009

1,45c

± 0,011

1,44c

±0,013 < 0,0001

Nizek pretok

(kg/min)

0,92a

± 0,006

0,89b

± 0,007

0,98c

± 0,009

1,01c

± 0,010 < 0,0001


LS – levo spredaj

LZ – levo zadaj

DZ – desno zadaj




35

Vpliv zaporedne laktacije na preučevane lastnosti smo analizirali tudi na nivoju vimena

(Preglednica 6). Rezultati večinoma kažejo enake zakonitosti glede vpliva zaporedne

laktacije na preučevane lastnosti kot pri analizah po četrtih. Opazen je trend naraščanja pri

količini mleka in prevodnosti. Pri teh lastnostih se vse laktacije med seboj razlikujejo. Pri

pretokih vrednosti od prve do tretje laktacije prav tako naraščajo, nato pa se ustalijo.

Razlike med povprečji pri maksimalnem in nizkem pretoku so statistično značilne med

vsemi laktacijami, razen med tretjo in četrto.

4.3 Vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti

Spremljali smo vpliv stadija laktacije kot fiksni vpliv na preučevane lastnosti in ga razdelili

na 4 razrede ( < 100 dni, 100–200 dni, 200–300 dni, > 300 dni).

Stadij laktacije bistveno vpliva na vse študije merjenja tako na ravni vimena kot na ravni

četrti. Vrh prireje mleka je bil dosežen v prvem razredu stadija laktacije (< 100 dni), nato

se je prireja zmanjševala. Podobne ugotovitve so navedli tudi Tančin in sod. (2006).

Vrednosti trajanja molže, trajanje in prireja v fazi platoja in povprečna hitrost pretoka

sovpadata spremembam skozi laktacijo. Stopnje pretoka na ravni vimena in ravni četrti so

relativno stabilne skozi vse 4 razrede stadija laktacije. Maksimalna hitrost pretoka se

postopoma znižuje z daljšanjem laktacije, kot so dokazali tudi Tančin in sod. (2006). Tudi

nizek pretok se postopoma znižuje z daljšanjem laktacije, saj je v močni korelaciji z

maksimalnim pretokom. Prevodnost pa ohranja relativno stabilne vrednosti skozi vse 4

razrede.



36

Preglednica 7: Vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti na nivoju četrti

Stadij laktacije

< 100 dni

(n = 3900)

100 do 200 dni

(n = 5644)

200 do 300 dni

(n = 6076)

> 300 dni

(n = 4864) P

Količina

mleka (kg)

3,29a

± 0,02

2,88d

± 0,02

2,60b

± 0,01

2,10c

± 0,02 < 0,0001

Prevodnost

(siemens)

4677a

± 9,7

4573b

± 8,1

4584b

± 7,9

4613c

± 8,8 < 0,0001

Maksimalni

pretok

(kg/min)

1,51a

± 0,007

1,41d

±0,006

1,33c

±0,005

1,20b

± 0,006 < 0,0001

Nizek pretok

(kg/min)

1,04a

± 0,005

0,96d

±0,004

0,90c

± 0,004

0,78b

±0,005 < 0,0001


LS – levo spredaj

LZ – levo zadaj

DZ – desno zadaj


Vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti na nivoju četrti je prikazan v preglednici 7.

Stadij laktacije bistveno vpliva na količino mleka, vrh prireje mleka je bil dosežen v prvem

razredu stadija laktacije (< 100 dni), in sicer 3,29 kg. Tančin in sod. (2006) navajajo, da je

najvišja prireja mleka (kg) dosežena v drugem mesecu laktacije (4,96 kg). Z daljšanjem

stadija laktacije se znižuje prireja mleka (kg) in v 4 razredu (> 300 dni ) doseže 2,10 kg,

kar predstavlja najnižjo prirejo. Vsi razredi se med seboj statistično značilno razlikujejo (p

≤ 0,0001).

Pri prevodnosti odstopata drugi stadij laktacije (od 100 do 200 dni) in tretji stadij laktacije (od

200 do 300 dni), pri katerih je prevodnost statistično značilno nižja kot pri ostalih dveh (p ≤

0,0001).



37

Najnižji vrednosti za oba pretoka (maksimalnega in nizkega) so bile dosežene v četrtem

stadiju laktacije (1,20 kg/min in 0,78 kg/min), najvišji pa v prvem stadiju laktacije (1,51

kg/min in 1,04 kg/min). Povprečja za pretoke se med seboj statistično značilno razlikujejo

(p ≤ 0,0001).

Preglednica 8: Vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti na nivoju vimena

Stadij laktacije

< 100 dni

(n = 847)

100-200 dni

(n = 1189)

200-300 dni

(n = 1198)

> 300 dni

(n = 869) P

Količina

mleka (kg)

12,63a

± 0,12

11,00b

± 0,10

9,47c

± 0,10

7,30d

± 0,11 < 0,0001

Prevodnost

(siemens)

4681a

± 16,1

4575b

± 13,4

4587b,c

± 12,9

4614c

± 14,3 < 0,0001

Maksimalni

pretok

(kg/min)

1,50a

± 0,010

1,40b

± 0,009

1,34c

± 0,008

1,19d

± 0,009 < 0,0001

Nizek pretok

(kg/min)

1,04a

± 0,008

0,86b

± 0,007

0,90c

± 0,007

0,77d

± 0,008 < 0,0001


LS – levo spredaj

LZ – levo zadaj

DZ – desno zadaj


Vpliv stadija laktacije na preučevane lastnosti smo analizirali tudi na nivoju vimena

(Preglednica 8). Rezultati za količino mleka kažejo enake zakonitosti glede vpliva stadija

laktacije na preučevane lastnosti kot pri analizah po četrtih. Vrh prireje mleka (kg) je bil

dosežen v prvem stadiju laktacije (< 100 dni) in sicer 12,63 kg. Tančin in sod. (2006)

navajajo, da je vrh prireje v drugem mesecu (19.86 kg).



38

Najvišja povprečna prevodnost je bila v prvem stadiju laktacije (< 100 dni) in se statistično

značilno razlikuje med vsemi preučevanimi stadiji laktacije (p ≤ 0,0001). Tretji stadij

laktacije (od 200 do 300 dni) se statistično značilno ne razlikuje od drugega (od 100 do 200

dni) in četrtega stadija (> 300 dni). Drugi (od 100 do 200 dni) in četrti stadij (> 300 dni) se

med seboj statistično značilno razlikujeta (p ≤ 0,0001).

Najnižji vrednosti za oba pretoka (maksimalnega in nizkega) so bile dosežene v četrtem

stadiju laktacije (1,19 kg/min in 0,77 kg/min), najvišji pa v prvem stadiju laktacije (1,50

kg/min in 1,04 kg/min). Povprečja za pretoke se med seboj statistično značilno razlikujejo

(p ≤ 0,0001).

Preglednica 9: Pearsonov-ovi korelacijski koeficient med preučevanimi lastnostmi na

nivoju vimena.

n = 4762 Količina

mleka

Maksimalni

pretok

Nizek

pretok Prevodnost

Količina

mleka (kg) 0,40 0,45 0,32

Maksimalni

pretok

(kg/min)

0,96 0,27

Nizek pretok

(kg/min) 0,29

Prevodnost

(siemens)


Iz preglednic 9 in 10 je razvidno, da bistvenih korelacij med preučevanimi lastnostmi

količine mleka, maksimalnim pretokom, nizkim pretokom in prevodnostjo nismo ugotovili,

v neposredni korelaciji sta le maksimalni pretok in nizek pretok.



39

Preglednica 10: Pearsonov-ovi korelacijski koeficient med preučevanimi lastnostmi za

posamezne četrti.

LS (n = 5612) Količina

mleka, kg

Maksimalni

pretok Nizek pretok Prevodnost

Količina mleka

(kg) 0,51 0,55 0,09

Maksimalni pretok

(kg/min) 0,95 0,14

Nizek pretok

(kg/min) 0,17

Prevodnost (siemens)

LZ (n = 5439) Količina

mleka, kg

Maksimalni


Količina mleka

(kg) 0,43 0,49 0,15

Maksimalni pretok

(kg/min) 0,95 0,19

Nizek pretok

(kg/min) 0,19


DZ (n = 5210) Količina

mleka, kg

Maksimalni


Količina mleka

(kg) 0,36 0,42 0,20

Maksimalni pretok

(kg/min) 0,94 0,23

Nizek pretok

(kg/min) 0.25


DS (n = 5417) Količina

mleka, kg

Maksimalni


Količina mleka

(kg) 0,46 0,52 0,18

Maksimalni pretok

(kg/min) 0,95 0,25

Nizek pretok

(kg/min) 0,27


n – število molž ; LS – levo spredaj; LZ – levo zadaj

DZ – desno zadaj; DS – desno spredaj



40

5 SKLEPI

Analiza preučevanih lastnosti količine mleka (kg), maksimalnega pretoka (kg/min),

nizkega pretoka (kg/min) in prevodnosti (siemens) nam pokaže:

– Pod vplivom četrti je bilo ugotovljeno, da imata zadnji dve četrti (LZ, DZ) za

približno 0,74 kg (po četrti) večjo prirejo mleka; za 0,1 kg/min višje izmerjen

maksimalni pretok (po četrti) in za 0,8 kg/min višje izmerjen nizek pretok (po

četrti).

– Vpliv zaporedne laktacije ima signifikanten vpliv na količino mleka (kg), kar

pomeni, da se z vsako nadaljnjo laktacijo dviguje količina mleka (kg/molžo).

– Stadij laktacije bistveno vpliva na vrh krivulje prireje mleka, ki je bil dosežen v

drugem razredu stadija laktacije (100–200 dni), nato se je prireja zmanjševala;

maksimalna hitrost pretoka se postopoma znižuje z daljšanjem laktacije; tudi

nizek pretok se postopoma znižuje z vsakim daljšanjem laktacije, saj je v

neposredni korelaciji z maksimalnim pretokom.

– Pearsonov korelacijski koeficient nam ni pokazal bistvenih korelacij med

preučevanimi lastnostmi, v neposredni korelaciji sta le maksimalni pretok

(kg/min) in nizek pretok (kg/min).

Ugotovili smo, da je v VMS sistemu dosti večji pregled nad fiziološkimi lastnostmi molže

kot v konvencionalnem sistemu. Vime ni več obravnavano kot celota, ampak je ločeno po

četrtih. VMS sistem nam lahko zagotavlja malo bolj fiziološki posnetek pravega sesanja,

saj so krave molzene večkrat na dan v primerjavi s konvencionalno molžo.



41

6 VIRI

1. Bruckmaier RM, Blum JW. 1996. Simultaneous recording of Oxytocin release,

milk ejection and milk flow during milking of Dairy cows with and without

prestimulation. J. Dairy Res. 63: 201-208.

2. Bruckmaier RM, Blum JW. 1998. Oxytocin release and milk removal in ruminants.

J. Diary Sci. 81: 939-949.

3. Bruckmaier RM, Mačuhova J, Meyer HHD. 2001. Specific aspects of milk ejection

in robotic milking. Livest. Prod. Sci. 72: 169–176.

4. Bruckmaier RM, Schams D, Blum JW. 1994. Continuosly elevated concentrations

of Oxytocin during milking are necessary for complete milk removal in Dairy

cows. J. Dairy Res. 61: 323-334.

5. DeLaval VMS Management Software. 2009.

6. DeLaval VMS Basicbrochure. 2011. (elektronski vir)

http: //www.delaval.com

7. DeLaval concepts. 2009. (elektronski vir)

http: //www.delaval.com

8. Hogeveen H, Ouweltjes W, de Koning CJAM, Stelwagen K. 2001. Milking

interval, milk production and milk flow-rate in an automatic milking system.

Livest. Prod. Sci. 72: 157–167.

9. Hovinen M, Pyörälä S. 2011. Udder health in dairy cows in automatic milking. J.

Dairy Sci. 94: 547-562.



42

10. Ipema AH, Benders E. 1992. Production, duration of machine – milking and teat

quality of dairy cows milked 2, 3 or 4 times daily with variable intervals. EAAP.

65: 244-252.

11. Ipema AH, Hogewerf PH. 2008. Quarter controlled milking in dairy cows.

Computers and Electronics in Agriculture. 62: 59-66.

12. Janžekovič M. 2010. Govedoreja: Zapiski predavanj. Maribor.

13. Ketelaar – de Lauwere CC, Ipema AH, van Ouwenkerk ENJ, Hendriks MMWS,

metz JHM, Noordhuizen JPTM, Schouten WGP. 1999. Voluntary automatic

milking in combination with grazing of Dairy cows – Milking frequency and

effects on behaviour. App. Anim. Behav. Sci. 64: 91-109.

14. de Koning K, Ouweltjes W. 2000. Maximising the milking capacity of an automatic

milking system. Robotic milking. 38-46.

15. Kmetijski inštitut Slovenije. 2010. Rezultati kontrole prireje mleka in mesa.

Ljubljana, KIS. (elektronski vir)

http: //www.kis.si

16. Knight CH, Hirst D, Dewhurst RJ. 1994. Milk accumulation and distribution in the

Bovine udder during the interval between milkings. J. Dairy Res. 61: 167-177.

17. Mačuhova J, Tančin V, Bruckmaier RM. 2004. Oxytocin release and milk removal

after delayed or long-lasting teat cup attachment during automatic milking. Livest.

Prod. Sci. 87: 237– 244.

18. Mayer H, Bruckmaier, Schanes D. 1991. Lactational changes in Oxytocin release,

Intramammary pressure and milking characteristics in Dairy cows. J. Dairy Res. 58:

159-169.

19. Neville MC. 1999. Physiology of lactation. Clin. Perinatol. 26: 251–79.



43

20. Pfeilsticker HV, Bruckmaier RM, Blum JW. 1996. Cisternal milk in the Dairy cow

during lactation and after preceding teat stimulation. J. Dairy Res. 63: 509-515.

21. Rebesko B.1983. Fiziologija z anatomijo domačih živali. DZS Ljubljana.

22. Reece WO. 2004. Duke`s physiology of domestic animals. Cornell University

Press. 40: 720-741.

23. Samore AB, Roman-Ponce SI, Vaeirca F, Frigo E, Canavesi F, Bognato A,

Maltecca C. 2011. Bimodality and the genetics of milk flow traits in the Italian

Holstein-Freisian breed. J. Dairy Sci. 94: 4081-4089.

24. SPSS 15.0 for Windows. Statistični licenčni program Univerze v Mariboru.

25. Tančin V, Ipema AH, Hogewerf P. 2007. Interaction of somatic cell counts and

quarter milk flow patterns. J. Dairy Sci. 90: 2223-2228.

26. Tančin V, Ipema B, Hogewerf P, Mačuhova J. 2006. Sources of variation in milk

flow characteristics at udder and quarter levels, J. Dairy Sci. 89: 978-988.

27. Volk M. 2008. Fiziologija z anatomijo domačih živali: Zapiski predavanj. Maribor.

28. Wendl G, Harms J, Schon H. 2000. Analysis of milking behaviour on automatic

milking. Robotic milking. 143-151.

29. Wilde CJ, Peaker M, Knight CH. 1995. Intercellular Signalling in the Mammary

Gland. Plenum Press. New York.



44

7 ZAHVALA

Zahvaljujem se doc. dr. Marku Volku, za pomoč, svetovanje in ideje pri nastajanju

diplomskega dela.

Hvala asistentki dr. Maji Prevolnik za pomoč pri statistični obdelavi podatkov.

Posebna zahvala lastniku kmetije, ki mi je omogočil uporabo podatkov za potrebe

diplomskega dela.

Documents

Fajmut M. Molža z mlečnim robotom in vpliv na … · proces pred-molže (Bruckmaier in Mačuhova 2011), anatomija seska, zaporedna laktacija, ... tako s kombiniranimi kot tudi s