Evropski kmetijski sklad Evropa investira v pode`elje pri

Hi{na imena v naseljih Bitnje, Gorju{e, Koprivnik v Bohinju, Lepence, Log v Bohinju, Nem{ki Rovt in Nomenj

§Kako se

pri vas re~e?

Evropski kmetijski skladza razvoj podeèljaEvropa investira v podeèlje

Projekt sofinancira EU

hisna imena BOHINJ 2015.qxd 24.3.2015 11:51 Page 1

Kako se pri vas re~e?Hi{na imena v naseljih Bitnje, Gorju{e, Koprivnik v Bohinju, Lepence, Log v Bohinju, Nem{ki Rovt in Nomenj

Zaloìla: Ob~ina Bohinj

Zbrala in uredila: Klemen Klinar in Ur{ka @eleznikar, RAGOR

Slikovno gradivo: Antonija Cesar, Janez Jensko, Vinko Koro{ec, Slavica Maver, Terezija Polanc,

ing. Skaberne (dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja) in Gorenjski muzej

Oblikovanje: Jamaja – Maja Rostohar

Tisk: Medium @irovnica

Naklada: 400 izvodov

Bohinjska Bistrica, februar 2015

§

Za vsebino informacij je odgovoren izdajatelj. Organ upravljanja za Program razvoja

podeèlja RS za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izdajatelj zaradi podatkov, pridobljenih preko ustnih virov, ne jam~i za popolno pravilnost hi{nih imen

in zgodb ter ne odgovarja za morebitne tipkarske napake v besedilu in zapisu hi{nih imen.

Za pomo~ pri raziskovanju hi{nih imen se zahvaljujemo sodelujo~im doma~inom, u~encem O[

dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z mentoricama Lucijo Markelj Jensko in Karmen Zupan

ter dr. Joìci [kofic (ZRC SAZU).

Za ogled zbranih gorenjskih hi{nih imen obi{~ite www.hisnaimena.si.

Fotografija na naslovnici: Vhodna vrata Pri Kobalu na Nem{kem Rovtu.

(Foto: Klemen Klinar)

§

2


3

Uvod

Hi{na imena ozna~ujejo doma~ije in pripadajo~a polja, travnike, gozdove

ter predvsem ljudi, ki na teh doma~ijahìvijo. Ta "doma~a" imena so nastala izpotrebe po la`jem lo~evanju doma~inovmed seboj in so se na doma~ijah obdràlakljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov.Danes z opu{~anjem kmetij in zamiranjemkme~kega ìvljenja v vaseh hi{na imenaizginjajo iz vsakdanjega govora, vsa ve~kratpoznajo le {e starej{i. Da bi prepre~ili njiho-vo izginotje, je bil v sklopu projekta Dedi-{~ina starih hi{nih imen opravljen podrobenpregled nekdanjih in dana{njih hi{nih imenv naseljih Bitnje, Gorju{e, Koprivnik vBohinju, Lepence, Log v Bohinju, Nem{kiRovt in Nomenj. Podatki za seznam hi{nihimen, ki so objavljena v tej knjiìci, so bilipridobljeni s pregledom zgodovinskih virov,z razgovori s starej{imi doma~ini in na sre-~anjih s krajani obravnavanih vasi. V knjiìciso zbrana stara hi{na imena, ki jih doma~iniza navedene lokacije poznajo, ~eprav se ime-na v nekaterih primerih ne uporabljajo ve~.

Pomen in izvor hi{nih imenHi{na imena so del na{e kulturne dedi{~ine.V njih se ohranja doma~e nare~je in njegovekrajevne govorne posebnosti. V razlagihi{nih imen se ve~krat skrivajo tudi za-nimive zgodovinske podrobnosti o kraju ali doma~iji. Pomembna so tudi z vidikaspodbujanja pripadnosti va{~anov doma~iji in doma~emu kraju.

Izvor hi{nih imen je raznolik in marsikdaj ni ve~ poznan. Najpogosteje izvirajo iz:• ledinskih imen (npr. Pri Murovcu –

doma~ija stoji na obmo~ju z ledinskimimenom Murova),

• krajevnih imen (npr. Pri Koro{i~u – po pri{leku s Koro{ke),

• osebnih imen (npr. Pri Jurjovcu – po imenu Jurij, Jur),

• priimkov (npr. Pri Medju – na doma~ijiso se neko~ in se {e danes pi{ejo Medja),

• vzdevkov, ki so nastali na podlagi telesnih posebnosti ali du{evnih lastnostinosilca, iz imen ìvali, rastlin, zna~ilnihjedi ipd. (npr. Pri Je{prenju – hi{no imeje domnevno nastalo po jedi je{prenj, Pri Jamru – domnevno po jamah, ki so jih kopali za lov na zveri),

• poimenovanj za poklice in dejavnosti(npr. Pri @nidarju – na doma~iji so seneko~ ukvarjali s kroja{tvom, kroja~ po doma~e je "`nidar").

Zgodovinski zapisiZapisi hi{nih imen v zgodovinskih virihnam potrjujejo, da je hi{no ime v ~asu nastanka tega vira è obstajalo. Z njimi siv~asih lahko pomagamo tudi pri ugotavlja-nju izvora hi{nega imena. Zapisi iz Franci-scejskega katastra za Kranjsko so pridoblje-ni iz Abecednega seznama lastnikovzemlji{~ za katastrske ob~ine Bohinjskaê{njica, Gorju{e, Nem{ki Rovt in Nomenjiz let 1826 oziroma 1827. Dokumentacijo


4

KKaakkoo ssee pprrii vvaass rree~~ee?? Hi{na imena v naseljih Bitnje, Gorju{e, Koprivnik v Bohinju, Lepence, Log v Bohinju, Nem{ki Rovt in Nomenj

navedenega katastra hrani Arhiv RepublikeSlovenije. Tudi v statusu animarum oziro-ma knjigi ùpljanov so hi{na imena vodenakot posebna kategorija. V tabelah so zaGorju{e in Koprivnik navedena hi{na imenaiz Statusa animarum ùpnije Koprivnik izobdobja 1886-1910, za Bitnje, Lepence,Log, Nem{ki Rovt in Nomenj pa iz Statusaanimarum ùpnije Bohinjska Bistrica iz leta1921, ponekod so dopisani tudi zapisi izstatusa animarum iz leta 1960. Navedeneùpnijske knjige hranijo na sedeìh ùpnij.V preglednicah so navedeni prepisi hi{nihimen iz predstavljenih virov, po{evnicaozna~uje, da hi{nega imena v tem viru ni,ponekod je zapis ne~itljiv.

Jezikoslovna pojasnilaKer so tako hi{na imena kot tudi nare~ja

ter njihovi krajevni govori del ìve kulturne dedi{~ine, so hi{na imena zbrana in zapisana v njihovi nare~ni obliki. Pri zapisu nare~nega izgovorahi{nega imena so uporabljena naglasnaznamenja, ki povedo, kako je hi{no imenagla{eno in kak{en je nagla{eni samoglas-nik. Ostrivec ozna~uje ozek in dolg glas(npr. répa, móka), stre{ica zaznamuje {irokin dolg glas (npr. pêta, rôka), krativec pa{irok in kratek glas (npr. kmèt, nastòp). Pri zapisu je uporabljen tudi znak za pol-glasnik " ", ki ga izgovarjamo kot samoglas-nik v besedah pes [p s], vrtnar [v rtnár].Hi{nim imenom so dodane {e delnopoknjiène oblike, to je nare~nemu izgovoru kar najbli`ji zapis z znakislovenske abecede s poknjièno kon~nico imena.

Stara razglednica Koprivnika iz 30-ih let 20. stoletja. Vir: fototeka Gorenjskega muzeja



Hi{na Stara Franciscejski Status Hi{no ime Hi{no ime{tevilka hi{na {t. kataster 1826 animarum 1921 nare~no poknjièno

1 / / / Pod Krás m Pod Krasom

2 10 Kaishar Kajàr (Urbanovec) P r V rbánovc Pri Vrbanovcu

3 9 Thomashel Matija (Ravnik) P r Roník Pri Roniku

5 14 / Pri Matiji/[prah* P r [práh Pri [prahu

7 6 Matiz Maticelj P r Matíc Pri Maticu

8 5 Biyou Bijol P r Bjóv Pri Bjolu

9 4 Waibada Vojvoda P r Bájbod Pri Bajbodu

10 3 Schvab @vab P r @váb Pri @vabu

11 2 Mathias Matija` P r Matjá` Pri Matjaù

12 1 Menzing Mencinger P r Méncgarjo Pri Mencgarju

14 15 / Pri Krek P r Krék Pri Kreku

16 11 / Mlinar P r ^ú~k Pri û~ku

17 / / / Na Váht nc Na Vahtnici

20 8 Ronig Ravnik (Peter) P r Pêtro Pri Petru

Boh. Bistrica,Ajdovska cesta 6 13 / Ravnik za gradcem Za Gráscam Za Gradcem

/ 7 Sprahouz [praha / /

/ 12 Menzinger Mencingerjeva kajà P r Podkrá{nek Pri Podkra{neku

Bitnje

5

Vzadnji ~etrtini 19. stoletja so na pobudotedanjega ùpnika Janeza Mesarja v

Bohinju ustanovili prvo sirarsko dru`bo naKranjskem. Z èljo, da bi izdelovali kar naj-bolj{i sir, so se povezali s {vicarskim sirarjemTomaèm Hitzem. Leta 1873 so pod njego-vim vodstvom za~eli na Bitenjski planini iz-delovati bohinjski sir. V nekaj letih so izdela-vo bohinjskega sira raz{irili na vse bohinjskeplanine in obe dolini. Kmalu zatem so obpomo~i Hitza v [vici nabavili sirarsko opre-mo in postavili ve~ sirarn.

Poskusno izdelovanje sira naj bi se na Bitnjahpri~elo na doma~iji Pri Bjolu, prvi bohinjskisir naj bi izdelali Pri Matjaù leta 1878, leta1929 pa je bila na mestu dana{njega gasilnegadoma zgrajena tudi prva lo~ena sirarna. Vhi{i Pri Matjaù je bil v veì in kuhinji stropdebel cel meter, v njem pa so bile èleznekljuke, kamor so lahko obe{ali kotle zamleko. Kasneje so kavlje uporabljali pritehtanju. [e danes je hi{ni portal ves po~rnel,kar naj bi bila posledica kurjenja v sirarni.

* Status animarum 1960


6


6

Doma~ija Pri Petru na Bitnjah. Vir: arhiv Janeza Jenska

Doma~ija Pri Matjaù na Bitnjah leta 1916. Vir: ing. Skaberne (dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja)



7

Hi{na Stara Franciscejski Status anima- Hi{no ime Hi{no ime{tevilka hi{na {t. kataster 1826 rum 1886–1910 nare~no poknjièno

1 1 Juret Juret – spodnji P r Jázb rnjek Pri Jazbrnjeku(Jazbernik)

2 47 Koritar Koritar P r Korítarjo Pri Koritarju

3 46 Novak Novak P r Novák Pri Novaku

4 2 Nazhest Na~est P r Na~ést Pri Na~estu

5 60 / Zahlevar P r Zahlévarjo Pri Zahlevarju

6 3 Rozhnik Ro~nik P r Ró~njek Pri Ro~njeku

7 4 Gregorz Grogoric P r Grogórjo Pri Grogorju

8 5 Gregorz Bo{te P r Bo{tét Pri Bo{tetu

9 53 / Podgo{ar P r Podgó{arjo Pri Podgo{arju

10 8 Mathijov Matija P r Matíjo Pri Matiju

11 9 Matiyouz Matijevec P r Matíjovc Pri Matijovcu

12 49 / Kapsnjek P r Káps Pri Kapsu

13 10 Kapsnek Kocijan P r Kocján Pri Kocjanu

14 / / / Na Gáb rc Na Gabrci

15 44 u Graschin Graj{ina P r Pré` ljno Pri Preèljnu

16 6 Urschnek Ur{inik P r Vúr{njek/ Pri Vur{njeku/P r Úr{njek Pri Ur{njeku

Gorju{e

Doma~ija Pri Mencgarju na Bitnjah leta 1968. Vir: fototeka Gorenjskega muzeja


8



17 7 Uschman U`man (Jo`man) P r Ú`man Pri U`manu

18 12 Koroschitz Koro{ec – spodnji P r Grogorín/ Pri Grogorinu/P r Gregorín Pri Gregorinu

19 57 / Peter P r Pêtro Pri Petru

20 14 Marofar Marofar P r Marófarjo Pri Marofarju

21 13 Koroschitz Koro{ec - zgornji P r Koró{co Pri Koro{cu

23 15 Koratan Goratan P r Koretán Pri Koretanu

24 / / / P r V rtnárjo Pri Vrtnarju

25 11 Oretouz Lovretovec P r Urétovc/ Pri Uretovcu/P r Vrétovc Pri Vretovcu

27 67 / pri [vebu v Gmajni P r [vébo Pri [vebu

28 16 Skriunek Skrivnik P r Skrívnjeko Pri Skrivnjeku

29 48 Pastbar Pa{tbar P r Pá{tbarjo Pri Pa{tbarju

30 63 / / P r Úl~arjo Pri Ul~arju

31 39 Grabner Grabnar P r Grábnarjo Pri Grabnarju

32 51 / Bajar P r Bájarjo Pri Bajarju

33 / / / P r Martíno Pri Martinu

33a 65 / pri Matevù U Frátjo V Fratju

34 17 Potozhnig Poto~nik Na Potók Na Potoku

35 / / / P r Rótarjo Pri Rotarju

37 41 Woltar Potar P r Pótarjo Pri Potarju

38 21 Sodar Sodar P r Sódarjo Pri Sodarju

39 / / / [ôva [ola

40 62 / Zapotnik P r Zapótnjek Pri Zapotnjeku

41 20 Skuminz Skominec P r Skmínco Pri Skmincu

42 19 Schaleher Zalokar P r @áleharjo Pri @aleharju

43 18 Tessu Tes P r Tês Pri Tesu

44 61 / [imenc P r Bo{tján Pri Bo{tjanu

46 23 Zhetirtenak êtenjak P r êtenják Pri êtenjaku

48 38 / Dobravec – staja P r Kova~évc Pri Kova~evcu(iz Nomenja)

49 43 / êber P r ^ébro Pri êbru

50 40 Vasner Vasnar P r Vásnarjo Pri Vasnarju



9

Kmetija Pri Na~estu leì skoraj na 1000metrih nadmorske vi{ine, vendar so

kljub temu v prvi polovici 20. stoletja pride-lovali ve~ vrst ìta. Ena od takrat nepogre-{ljivih polj{~in je bil tudi lan oziroma podoma~e "van". Navadno so ga sejali avgusta,in sicer na veliko njivo, kjer so pred tempoèli r`. Vsa opravila, povezana z lanom,

so bila izklju~no ènsko delo. Konec okto-bra so ènske lan populile in ga "orflale" –z lana so potrgale drobne glavice s semeni,ki so jih posu{ile in nato s tolka~em zdro-bile, da so pri{le do semen, ki so jih spravi-le v ka{~o na podstre{je. Tam so po~akalado naslednje setve. Populjen lan so razgr-nile po bregu, na katerem so pred tem


53 24 Urbanouz Urbanovec P r Vorbánovc Pri Vorbanovcu

54 25 Jakopouz Jakobovec P r Jákopovc Pri Jakopovcu

55 22 Joschefouz Joèfovec P r Jóèfovc Pri Joèfovcu

56 37 / Pi{ek P r Pí{k Pri Pi{ku

57 26 Woltar Boltar P r Bóltarjo Pri Boltarju

58 54 / Tmin~eva (Anton P r Andréjo Pri Andreju@mitek z Nomenja)

59 27 Jurjouz Jurjevec P r Júrjovc Pri Jurjovcu

60 28 Stergar Stergar P r Stgárjo Pri Stgarju

61 36 Bouz Bovec P r Bóvc Pri Bovcu

63 34 Schevel [evelj P r [êvljo Pri [evlju

64 33 Poscherl Poèrl P r Po` rvo Pri Po`rvu

65 32 Wesnig Beznik - Lovrenc P r Bezník Pri Bezniku

66 31 Wesnig Beznik - Florijan P r Frônc Pri Froncu

67 50 / Zarobnik P r Zaróbnjek Pri Zarobnjeku

68 29 Sarobnek Zarobnik - zgornji P r Bávant Pri Bavantu

71 42 Mlakar Mlakar P r Mvákarjo Pri Mvakarju

72 30 Schuschnig Su{nik P r Sú{ nk Pri Su{niku

73 45 Voglar Voglar P r Vógvarjo Pri Vogvarju

/ 35 Kaischar Kajàr P r Kájàrjo Pri Kajàrju

/ 52 / Obad P r Obádo Pri Obadu

/ 56 / Fran~i{ek P r Fran~í{ko Pri Fran~i{ku

/ 59 / Pre{iren P r Pre{érno Pri Pre{ernu


10


pokosili otavo. Tam je leàl pribli`no tritedne, da so se drobna stebla, izpostavljenasoncu, de`ju in prvim jesenskim slanam,omeh~ala. Tik preden je zapadel prvi sneg,so lan pobrale in ga spravile v velike butare.Te so po~akale, da so na kmetiji postorilivsa jesenska dela, nato pa so jih z vozomodpeljali k "pa{dbi", manj{i kamniti stavbipod hi{o, ki je imela veliko "velbano" pe~ z zunanjim kuri{~em. Za lan v "pa{dbi" jeskrbela gospodarica trenja, ki so ji rekli tudi "ta suha". Ko so zjutraj zakurili pe~, so lan v "pa{dbi" v vro~ini in dimu popolnomaposu{ili. Temu je sledilo trenje, kar je bilone~edno opravilo, saj je bilo polno prahuin umazanije, a za "trice", ki so se zbrale scele vasi, je bil to ~as druènja, veselja, kle-petanja, dobre hrane in v~asih tudi plesa.Najprej so trle Na~estov lan, nato pa so sevsak dan zvrstile {e druge kmetije. Pri Na~estuso v "pa{dbi" tako vsako leto trli lan okolidvajsetim kmetom iz Gorju{, Nomenja inLepenc. Ko so "trice" lan strle, so ga dale "v pare". Dve pesti lanu je bilo za "en par".Deset takih parov so nato dale v "kola~" inga zvezale. "Kola~e" so spravile v skrinje,kjer so ~akali na predenje na kolovratu.Pozno zve~er, ko so "trice" kon~ale svojedelo, so od{le v hi{o, kjer jih je ~akala dobrave~erja. Veljalo je pravilo, da je za pripravohrane poskrbela gospodarica kmetije, katerelan so tisti dan trli. Neko~ je gospodinja do-ma~ije Pri Kova~evcu "tricam" poslala bele{truklje. @enskam so se kar sline cedile obpogledu nanje, a ker nobena ni upala prvase~i po njih, so jih na koncu odnesli in

ponudili sosedom. Tako so se drugi sladkali,"trice" pa so zaradi svoje srame`ljivostiostale brez pribolj{ka.

êtenjakov Janez je kot desetleten de~ek pomagal svoji mami in Bov~ovi Toni po poti~ez Zajamo v nahrbtniku nositi skuto, masloin jajca, ki sta jih hodili prodajat na Bled.Pred Bledom se je Janez obrnil in {el domov,nato pa jima proti ve~eru ponovno {el na-proti. Velikokrat je to pot opravil v temi, sam, z le{~erbo. Dogovorjeni sta bili, da je en teden prodajala ena, drug teden pa druga.Kadar je bila pot ledena, si je Janezovamama dala ~ez ~evlje kar nogavice, da bi jimanj drselo. S prisluènim denarjem je predza~etkom {olskega leta na Bledu vedno kupi-la tudi skromne {olske potreb{~ine za svojegasina. Podobno opravilo so imele tudi ènskeiz Spodnjih Gorju{, ki pa so skuto, maslo injajca nosile po drugi poti v Sotesko, {le natona vlak do Jesenic in tam svoje izdelke proda-jale po hi{ah.

Doma~ija Pri Koritarju na Gorju{ah leta 1964.Vir: fototeka Gorenjskega muzeja


11


Doma~ija Pri Sodarju na Gorju{ah.Vir: arhiv Terezije Polanc


1 55 / Vrta~ar P r V rtá~arjo Pri Vrta~arju

2 1 Zerkounig Cerkvenik U Cerkónce V Cerkonci

3 / / / P r Andréjco Pri Andrejcu

6 2 Koroschitsch Koro{ec – spodnji P r ta Spódnjem Koro{í~o Pri Spodnjem Koro{i~u

8 3 Koroschitsch Koro{ec – zgornji P r ta Zgórnjem Koro{í~o Pri Zgornjem Koro{i~u

9 30 Podkokar Podkokar P r Podkôkarjo Pri Podkokarju

10 46 / Jurjevec – mali P r ta Zgórnjem Júrjovco Pri Zgornjem Jurjovcu

11 31 Jurjouz Jurjevec – veliki P r ta Spódnjem Júrjovco Pri Spodnjem Jurjovcu

12 32 Markotsch Markotec – spodnji P r Markótco Pri Markotcu

13 33 Markotsch Markotec – zgornji P r Hríbarjo Pri Hribarju

14 / / / P r [ó{tarjo Pri [o{tarju

15 35 / Tomaèvec P r Tomáòvco Pri Tomaòvcu

Koprivnik v Bohinju



12


16 36 Blaschin Blaìn – spodnji P r ta Spódnjem Bva`íno Pri Spodnjem Bvaìnu

17 / / / P r Zévtarjo Pri Zevtarju

19 52 / pri Mihu P r Mího Pri Mihu

20 43 na Vogar Logar – spodnji P r ta Spódnjem Vógarjo Pri Spodnjem Vogarju

21 42 / Logar – zgornji P r ta Zgórnjem Vógarjo Pri Zgornjem Vogarju

22 34 Blaschin Blaìn – zgornji P r ta Zgórnjem Bva`íno Pri Zgornjem Bvaìnu

23 41 Quantzhar Klan~ar P r Kván~arjo Pri Kvan~arju

24 / / / Na Ková~ nc Na Kova~nici

25 39 Fortunz Vertinec P r F rtúnco Pri Frtuncu

28 / / / P r Kó~narjo Pri Ko~narju

29 29 Gregelzh Gregelje~ P r Grég lj~o Pri Gregelj~u

30 28 Anschitsch Anì~ P r An`í~o Pri Anì~u

31 27 Verschitzhnek Ver{i~nik – spodnji P r V r{í~njeko Pri Vr{i~njeku

32 26 Skominz Skominec P r Skmínco Pri Skmincu

33 38 Htscher Hi{i~ar P r Hí{~arjo Pri Hi{~arju

34 21 Andreizhouz Je{pren P r Je{prénjo Pri Je{prenju

35 22 u Vogli Medkovec P r Mé~njeko Pri Me~njeku

36 51 / Malinar P r Mlínarjo Pri Mlinarju

37 / / / P r Dolínarjo Pri Dolinarju

39 25 Koschar Koàr – zgornji P r Knóf ljno Pri Knofeljnu(Knofelj)

43 50 / Bobnar P r Bóbnarjo Pri Bobnarju

45 / / / P r Kocján{~o Pri Kocjan{~u

46 24 Koschar Koàr – spodnji P r Kóàrjo Pri Koàrju

48 / / / P r V rjáko Pri Vrjaku

49 15 Podrobitscher Podrobi~ar P r Podrobí~arjo Pri Podrobi~arju

50 48 / Dumpelj P r Dúmp ljno Pri Dumpeljnu

51 / / / P r Bréàno Pri Breànu

52 14 Jeklar Jeklar – spodnji P r Jékljarjo Pri Jekljarju

53 13 Jekler Jeklar – srednji P r ta Srédnjem/ Pri Srednjem/P r ta Srédnj h Pri Srednjih

54 / / / P r [pênglarjo Pri [penglarju



55 12 Jekler Klemen P r Kleméno Pri Klemenu

56 16 Stefuz [tefuc P r [tefúco Pri [tefucu

57 17 Petritsch Petri~ P r Pêt r~o Pri Petr~u

58 18 Urch Urh P r Vórho Pri Vorhu

59 19 Galet Gale P r Galéto Pri Galetu

60 20 Diak Dijak P r Djáko Pri Djaku

61 4 Luketz Lukec P r Vúkco/P r Úkco Pri Vukcu/Pri Ukcu

62 5 Senekar Senekar – zgornji P r Senjékarjo Pri Senjekarju

63 6 Senekar Senekar – spodnji P r Bájdro Pri Bajdru(Bajder)

64 40 Pfarrhof Farov` Fáro` Faro`

65 7 Diak Me`nar P r Mé`narjo Pri Me`narju

66 8 Marjetezh Marjeti~ P r Marét~o Pri Maret~u

67 47 / Klobu~ar P r Kof~árjo Pri Kof~arju

68 9 neberljivo êteni~ar P r êtení~arjo Pri êteni~arju

69 11 Podrobar Podrobar P r Podróbarjo Pri Podrobarju

71 10 Juret Juret – zgornji P r Júreto Pri Juretu

/ 37 / Kerni~ar – / /pri Bajdrovih

/ 45 / Ver{i~nik – zgornji / /

/ 49 / Goljat P r Góljo Pri Golju

13


Na Koprivniku je nekdaj stal mlin naveter, kar je bilo v teh krajih dokaj

redko. Okoli leta 1870 ga je dal postavitimo` iz Stare Fuìne, ki je stanoval PriUkcu. Vojsko je sluìl v Galiciji, kjer jetovrstne mline najverjetneje prvi~ videl ter se po njihovem vzoru odlo~il zgraditisvojega na polju blizu doma~ije, kjer jebival. Ves mlin, vklju~no s pogonskim

mehanizmom, je bil popolnoma lesen.Kasneje je mo` kupil nekaj sveta malovi{je, na za~etku te koprivni{ke ravnine,in si zgradil doma~ijo, katere se je prijelohi{no ime Pri Mlinarju. Tja je prestaviltudi svoj mlin, ki je deloval {e nekaj ~asa,a pravega vetra tam v primerjavi s prvot-no lokacijo sredi polja ni bilo. Mlin se jedokon~no podrl leta 1980.



14

Stara fotografija Koprivnika; v ospredju mlin na veter, zadaj od leve proti desni doma~ije Pri Ukcu, Pri Senjekarju, Pri Bajdru, Faro` in Pri Me`narju. Vir: arhiv Vinka Koro{ca


1 31 Lepenar Lepinar P r lpénarjo Pri Lepenarju

2 32 Osefk Ozebek P r Ozéfk Pri Ozefku

3 33 Vobian Objan P r Obján Pri Objanu

4 35 Dobrauz Dobravec P r Dobrávc Pri Dobravcu

5 34 Navertnek Navrtnik/Marin~nik* P r Marín~nek Pri Marin~neku

6 36 Gregorin Gregorin P r Gregorín Pri Gregorinu

7 37 Pollak Poljak P r Polák Pri Polaku

Lepence



15



V~asu, ko so v Bohinju za~eli graditièleznico in so postavljali traso

proge, so pri{li inènirji tudi do Lepenar-jevih. Proga naj bi potekala ravno tam,kjer so imeli hlev. Ko so predstavilipredvideno traso doma~im, je botradejala, da ne bo teàv in da proga lahkopoteka skozi njihov hlev, vendar najvedo, da ga pri njih ob devetih zapirajo.

Pri Objanu so imeli v~asih ~evljarstvo.Stranke so hodile popravljat in naro~at~evlje celo z Bleda. V delavnico je bilomo~ priti le skozi kuhinjo. To ni bilo v{e~gospodinji, ki je menila, da je skozi hi{ovse preve~ prometa.

Hi{na Stara Franciscejski Status anima- Hi{no ime Hi{no ime{tevilka hi{na {t. kataster 1826 rum 1921 nare~no poknjièno

2 30 Loshan Zg. Loàn P r ta Zgór nmo Lo`án Pri Zgornjem Loànu

3 / / Kova~* P r Ková~ Pri Kova~u

4 29 / Sp. Loàn P r ta Spód nmo Lo`án Pri Spodnjem Loànu

Log v Bohinju

Doma~ija Pri Kova~u na Logu v Bohinju. Vir: arhiv Antonije Cesar


16


Nem{ki Rovt

Hi{na Stara Franciscejski Status anima- Hi{no ime Hi{no ime{tevilka hi{na {t. kataster 1827 rum 1921 nare~no poknjièno

1 1 Natzk Nacek P r Náck Pri Nacku

2 2 Schuller [iljar P r [ílarjo Pri [ilarju

3 3 Kramar Kramar P r Krámarjo Pri Kramarju

4 4 Media Medja P r Médjo Pri Medju

5 5 Kobau Kobal P r Kobáv Pri Kobalu

6 6 Lenzek Len~ek P r Lén~k Pri Len~ku

7 7 Pollanz Poljanec P r Polánc Pri Polancu

8 25 Schimneg Simenik P r [ím nk Pri [imenku

9 8 Mateusel Mateu` P r Matév` Pri Matevù

10 22 Skaff [kof P r [kóf Pri [kofu

11 21 Kaisouz Kajàr P r Kájò Pri Kajù

12 23 Slosar [losar P r [lósarjo Pri [losarju

13 24 Bridman Bridman P r Brídman Pri Bridmanu

14 20 Jauch Jauh P r Jávho Pri Javhu

15 19 Batzar Ba~ar P r Bá~arjo Pri Ba~arju

16 12 Koschar Ko{ar P r Ko{árjo Pri Ko{arju

17 26 Mesnar Pust P r Táv~arjo/P r Pústo Pri Tav~arju/Pri Pustu

19 29 / Travnikar P r Tránkarjo Pri Trankarju

20 28 Muroutz Mozovec P r Múrovc Pri Murovcu

21 / / ûfer* P r ^úfro Pri ûfru

22 30 / Fortunec P r F rtúnc Pri Frtuncu

23 15 Gattey Gatej P r Gátej Pri Gateju

24 31 / Barakar P r Barákarjo Pri Barakarju

25 13 Hkauz Hkavec P r Hkávc Pri Hkavcu

26 14 Sodizh Sodja P r Sódjo Pri Sodju

27 11 neberljivo Hribar P r Hríbarjo Pri Hribarju

28 10 Paule Pavle P r Polét/P r Povlét Pri Poletu/Pri Povletu

29 9 Thomasin Tomaìn P r Toma`ín Pri Tomaìnu

30 16 Franz Francek P r Kéndo Pri Kendu

31 17 Lomar Lomar P r Vómarjo Pri Vomarju

32 18 Achzezh Ah~i~ P r Ah~í~ Pri Ah~i~u

/ 27 Pototschnig Potokar P r Potókarjo Pri Potokarju



17


Doma~ija Pri [imenkuna Nem{kem Rovtuleta 1969. Vir: fototekaGorenjskega muzeja

Po ljudskem izro~ilu naj bi v ~asuBriksen{kih {kofov na Bledu nekega

{kofa udaril njegov brat. Takrat je bila zatak prestopek zagroèna smrtna kazen.Ker pa je vendarle {lo za brata, ga je {kofza kazen le izgnal. Izgnanec se je nastanilna Nem{kem Rovtu, doma~ije pa se je prijelo hi{no ime Pri [kofu.


1 / / / P r Cêneto Pri Cenetu

2 / / Jamar - ~uvajnica* P r Rúd lno Pri Rudeljnu

4 41 / Mihov~ev mlin (Jamrov mlin) P r Fájfarjo Pri Fajfarju

5 / / / P r Tí{larjo Pri Ti{larju

7 50 / Andol{ek* P r Andól{ko Pri Andol{ku

8 / / Katra{nik* P r Katrá{neko Pri Katra{neku

9 28 Jamer Jamer P r Jámro Pri Jamru

10 27 Dobrauz Dobravec P r Dobrávc Pri Dobravcu

11 38 / Studen~ar P r Stên~arjo Pri Sten~arju

12 25 Stedenzhnek Studen~nek P r Stén~neko Pri Sten~neku

13 26 Pintar Pintar P r Píntarjo Pri Pintarju

14 24 Pischek Pi{ek P r Pí{ko Pri Pi{ku

15 23 Licef Li~ev P r Lí~ebo Pri Li~ebu

16 22 Jensko An{kot P r An{kót Pri An{kotu

17 21 Sodar Sodar P r Sódarjo Pri Sodarju

18 20 Schuster [o{tar P r [ó{tarjo Pri [o{tarju

Nomenj




19 / / A`man* P r Á`mano Pri A`manu

22 / / Trgovina* Sírarca Sirarca

23 / / / Ková~ nca Kova~nica

24 19 Thominz Tominc P r Tmínc Pri Tmincu

25 16 / Urh P r Vórho Pri Vorhu

26 15 Schushnig Su{nik/[ola* P r Sú{ nko/[óla Pri Su{niku/[ola

27 18 Schefel [evelj P r [êvlo Pri [evlu

29 17 Pershiuznek Per{ivc Na P r{ívc Na Pr{ivcu

30 / / / P r Zavázarjo Pri Zavazarju

32 14 Batin Botin P r Butíno Pri Butinu

33 13 Novin Novin P r Novíno Pri Novinu

35 12 Suppan [pan P r [páno Pri [panu

36 11 Meschnouz Mi{evec P r Mi{évc Pri Mi{evcu

37 10 Boshtetouz Bajer~ek (Bo{te) P r Báj r~ko Pri Bajer~ku

38 9 Markotouz Markotovec (Kenda) P r Markótovc Pri Markotovcu

39 8 Jakouz Jak/Jakovec* P r Jákovc Pri Jakovcu

40 6 Schnidar @nidar P r @nídarjo Pri @nidarju

41 7 Pavutz Pavovec P r Pávovc Pri Pavovcu

42 3 Mihoutz Mihovec P r Míhovc Pri Mihovcu

43 5 Basternek Va{ternjek P r Vá{t rneko Pri Va{trneku

45 1 neberljivo Ton~ek P r Tón~ko Pri Ton~ku

46 / / / [tacjón [tacjon

/ 2 Schimnouz [imnov~ek (A`man) / /

/ 4 Schusnig Su{ni~ek P r Sú{ n{~ Pri Su{en{~u

/ 39 / Ga{per / /

/ 42 / Mlinar / /

/ 56 / / P r Ogríno Pri Ogrinu


Na doma~iji Pri Jamru so bili v~asih"jagri". Za lov medvedov in volkov

so kopali jame, od koder domnevno izvi-ra tudi njihovo hi{no ime. Zveri so lovilitako, da so izkopali jamo, na sredo po-stavili kol, nanj pa jerbas z jagenj~kom,

ki je sluìl za vabo. Okoli kola so jamozakrili z vejami. Jagenj~ek je celo no~jokal in tako privabil ìval, da se je ujela v past. V bliìni ene takih jam je tekla potna Gorju{e. Anekdota pravi, da sta seneko no~ v isto jamo ujela medved in

18



Nomenj po 2. svetovni vojni; spredaj doma~ijaPri Mi{evcu, za njo Pri [panu, v ozadju PriButinu. Vir: fototeka Gorenjskega muzeja

Doma~ija Pri Vorhu na Nomenju leta 1935. Vir: arhiv Slavice Maver

19

neka ènska. Ko so zjutraj pri{li pogledat,ali se je kaj ujelo, so v enem kotu jamena{li medveda, v drugem pa nesre~noènsko. Drug drugega sta se na smrt bala, a sta oba ostala ìva.

Na Nomenju so Pri [panu poskusili pridelovati svilo in so v ta namen pri~eli z gojenjem sviloprejk. Za prehrano tehùèlk so za hi{o posadili {tiri murve, dve~rni in dve beli. Gojenje ni bilo uspe{no,saj je na tem obmo~ju podnebje prehladno.Murve so posekali okoli leta 1980.

Doma~ija Pri Dobravcu na Nomenju leta 1916.Vir: ing. Skaberne (dokumentacija Slovenskegaetnografskega muzeja)


... neko~ in danes ...

Zgoraj: Izsek karte franciscejskega katastra za katastrsko ob~ino Gorju{e (SI ARS, AS 176, k. o. Gorju{e L 72) iz leta 1826 z delom naselja Gorju{e in vpisanimi starimi hi{nimi {tevilkami.Spodaj: Izsek digitalnega letalskega posnetka dela naselja Gorju{e z vpisanimi hi{nimi{tevilkami, ki nosijo hi{no ime, leto 2011. Vir: Ob~ina Bohinj


Documents

Evropski kmetijski sklad Evropa investira v pode`elje pri