P R E S S E

R u e d e l a L o i 1 7 5 B – 1 0 4 8 B R U S EL J T e l . : + 3 2 ( 0 ) 2 2 8 1 6 3 1 9 / 6 3 1 9 F a k s : + 3 2 ( 0 ) 2 2 8 1 8 0 2 6 press.office@consilium.europa.eu http://www.consilium.europa.eu/Newsroom

8176/09 (Presse 73) 1

SL

SVETEVROPSKE U�IJE

SL 8176/09 (Presse 73)

(OR. en)

SPOROČILO ZA JAV�OST

2935. zasedanje Sveta

Promet, telekomunikacije in energija

Bruselj, 30. in 31. marca 2009

Predsednik Petr Bendl Češki minister za promet Ivan LA�GER Češki minister za notranje zadeve

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 2

SL

Glavni rezultati Sveta

Promet

Svet je pripravil javno orientacijsko razpravo o osnutku direktive o evrovinjeti in pozval svoja pripravljalna telesa, naj nadaljujejo obravnavo predloga.

�a javni razpravi je sprejel splošni pristop glede osnutka direktive o spremembi sedanje direktive o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu.

Sprejel je sklep o potrditvi osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi (projekt SESAR) in resolucijo o nekaterih vidikih prihodnjega razvoja tega načrta.

Poleg tega je Svet sprejel sklepe o:

– sporočilu Komisije z naslovom Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi;

– sporočilu Komisije z naslovom Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018;

– evropskem prostoru za pomorski prevoz brez meja.

Telekomunikacije

Svet je sprejel sklepe o dostopni informacijski družbi.

Izmenjal je mnenja o vplivu recesije na informacijske in komunikacijske tehnologije in o tem, kako lahko te tehnologije spodbudijo gospodarstvo EU.

30.-31.III.2009

1 � Če je Svet uradno sprejel deklaracije, sklepe ali resolucije, je to navedeno v naslovu zadevne točke,

besedilo pa je postavljeno med navednice. � Dokumenti, na katere se sklicuje besedilo, so dostopni na spletni strani Sveta

http://www.consilium.europa.eu. � Akti, sprejeti z izjavami za zapisnik Sveta, do katerih se javnosti dostop lahko omogoči, so označeni z

zvezdico; te izjave so na voljo na zgoraj navedeni spletni strani Sveta oziroma. jih je mogoče dobiti pri Tiskovnem uradu.

8176/09 (Presse 73) 3

SL

VSEBI�A1

UDELEŽE�CI.............................................................................................................................. 5

TOČKE RAZPRAVE

KOPENSKI PROMET.................................................................................................................... 7

Evrovinjeta ..................................................................................................................................... 7

Urejanje delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu............... 8

INTERMODALNI PROMET IN OMREŽJA.................................................................................. 9

Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi – sklepi Sveta ....................... 9

LETALSKI PROMET .................................................................................................................. 18

SESAR – osrednji nart za upravljanje zračnega prometa – resolucija Sveta ................................... 18

Sporazum o zračnem prometu s Kanado........................................................................................ 22

LADIJSKI PROMET.................................................................................................................... 23

Pravice potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh......................................... 23

Pomorska prometna politika EU do leta 2018 – sklepi Sveta.......................................................... 24

Evropski prostor za pomorski prevoz brez meja – sklepi Sveta ...................................................... 31

TELEKOMUNIKACIJE ............................................................................................................... 36

Dostopna informacijska družba – sklepi Sveta ............................................................................... 36

Vpliv recesije na informacijske in komunikacijske tehnologije...................................................... 43

RAZNO ........................................................................................................................................ 44

DOGODKI OB ROBU ZASEDANJA SVETA............................................................................. 47

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 4

SL

DRUGE ODOBRE�E TOČKE

PROMET

– Spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil ...........................................................................................48

– Sporazuma s Kanado o varnosti v civilnem letalstvu ........................................................................................48

– Sporazumi z Republiko Korejo, Vietnamom in Mongolijo o zračnem prevozu..................................................49

– Sporazum z Ekonomsko in monetarno unijo Zahodne Afrike o zračnih prevozih ..............................................49

– Tehnični pregledi motornih vozil .....................................................................................................................50

EKO�OMSKE I� FI�A��E ZADEVE

– Zunanji revizor nacionalne centralne banke v Nemčiji......................................................................................50

PRORAČU�

– Prilagoditve v financiranju proračuna EU.........................................................................................................51

KO�KURE��OST

– Nevarne snovi in pripravki – regulativni postopek s pregledom ........................................................................51

RAZISKAVE

– Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Rusijo.........................................................52

– Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in ZDA...........................................................52

�OTRA�JI TRG

– Homologacijski sistem za motorna vozila ........................................................................................................52

KMETIJSTVO

– Živila za posebne prehranske namene ..............................................................................................................53

OKOLJE

– Uporaba gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih .................................................................53

SKLEP, SPREJET S PIS�IM POSTOPKOM

– Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo ........................................................................................53

IME�OVA�JA

– Odbor regij......................................................................................................................................................54

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 5

SL

UDELEŽE�CI

Vlade držav članic in Evropsko komisijo so zastopali:

Belgija: Vincent VAN QUICKENBORNE minister za podjetništvo in poenostavitev Etienne SCHOUPPE državni sekretar za mobilnost pri predsedniku vlade

Bolgarija: Petar Vasilev MUTAFČIEV minister za promet Plamen VATCHKOV predsednik državne agencije za IKT

Češka: Petr BENDL minister za promet Ivan LANGER minister za notranje zadeve Lenka PTÁČKOVÁ MELICHAROVÁ namestnica ministra za notranje zadeve, pristojna za

evropske zadeve Pavel ŠKVÁRA namestnik ministra za promet Martin TLAPA namestnik ministra za industrijo in trgovino, pristojen za

Evropsko unijo

Danska: Lars BARFOED minister za promet

�emčija: Engelbert LÜTKE DALDRUP državni sekretar na Zveznem ministrstvu za promet,

gradnjo in razvoj mest Bernd PFAFFENBACH državni sekretar na Zveznem ministrstvu za gospodarske

zadeve in tehnologijo Estonija: Gert ANTSU namestnik stalnega predstavnika

Irska: Noel AHERN državni sekretar na Ministrstvu za promet, pristojen za

prometno varnost

Grčija: Evripidis STYLIANIDIS minister za promet in komunikacije Anastasis PAPALIGOURAS minister za trgovsko mornarico, Egejsko morje in otoško

politiko

Španija: Magdalena ÁLVAREZ ARZA ministrica za infrastrukturo in promet Francisco ROS PERÁN državni sekretar za telekomunikacije in informacijsko

družbo

Francija: Dominique BUSSEREAU državni sekretar, pristojen za promet Nathalie KOSCIUSKO - MORIZET državna sekretarka, pristojna za načrtovanje in razvoj

digitalnega gospodarstva

Italija: Altero MATTEOLI minister za infrastrukturo in promet

Ciper: Nicos NICOLAIDES minister za komunikacije in javna dela

Latvija: Kaspars GERHARDS minister za promet

Litva: Eligijus MASIULIS minister za promet

Luksemburg: Jean-Louis SCHILTZ minister za sodelovanje in humanitarne dejavnosti,

minister za komunikacije, minister za obrambo

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 6

SL

Madžarska: Lajos CSEPI državni sekretar na Ministrstvu za promet,

telekomunikacije in energijo

Malta: Austin GATT minister za infrastrukturo, promet in komunikacije

�izozemska: Camiel EURLINGS minister za promet, javna dela in vodno gospodarstvo

Avstrija: BURES, Doris zvezna ministrica za promet, inovacije in tehnologijo

Poljska: Magdalena GAJ namestnica ministra za infrastrukturo Maciej JANKOWSKI državni podsekretar na Ministrstvu za infrastrukturo

Portugalska: Mário LINO minister za javna dela, promet in zveze José MARIANO GAGO minister za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo

Romunija: Radu BERCEANU minister za infrastrukturo in promet Marius-Constantin FECIORU državni sekretar na Ministrstvu za komunikacije in

informacijsko tehnologijo

Slovenija: Patrick VLAČIČ minister za promet Jozsef GYÖRKÖS državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost

in tehnologijo

Slovaška: Ľubomír VÁŽNY minister za promet, pošto in telekomunikacije

Finska: Anu VEHVILÄINEN ministrica za promet

Švedska: Åsa TORSTENSSON ministrica za infrastrukturo Leif ZETTERBERG državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo

Združeno kraljestvo: Geoff HOON državni sekretar za promet Lord CARTER of BARNES parlamentarni državni podsekretar za komunikacije,

tehnologijo in radiodifuzijo

Komisija: Antonio TAJANI podpredsednik Viviane REDING članica

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 7

SL

TOČKE RAZPRAVE

KOPE�SKI PROMET

Evrovinjeta

Svet se je na javni razpravi seznanil s poročilom predsedstva o napredku v zvezi s predlogom direktive o spremembi direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (dok. 7546/09).

Svet je pripravil tudi orientacijsko razpravo, ki se je osredotočila zlasti na vprašanje prometnih zastojev, ter pozval svoja pripravljalna telesa, naj nadaljujejo obravnavo predloga. Pripravljalna telesa Sveta se bodo posvetila zlasti naslednjim odprtim vprašanjem: področje uporabe direktive, zaračunavanje za zastoje, vključno z najvišjimi zneski, ki se lahko zaračunajo, akcijski načrt, namenskost in obrobna območja.

Glavna ovira za dosego soglasja so različna mnenja glede zaračunavanja za zastoje. Češko predsedstvo je sicer predložilo kompromisne predloge, kot je odložitev uvedbe zaračunavanja za zastoje (za podrobnejše informacije glej dok. 7546/09), a stališča držav članic ostajajo različna. Pred sprejetjem končne odločitve o osnutku direktive je potreben nadaljnji razmislek o tem, kako in s kakšnimi sredstvi bi se lahko najbolje soočili z zapletenostjo problematike, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi trenutne gospodarske in finančne razmere.

Cilj predloga Komisije je spodbujati države članice k uvedbi diferenciranih cestnih pristojbin za izboljšanje učinkovitosti ter okoljske uspešnosti cestnega tovornega prometa. Uvaja tudi okvir, s katerim bodo države članice lahko izračunale in spreminjale cestnine na podlagi zunanjih stroškov v cestnem tovornem prometu glede na onesnaževanje zraka, obremenitev s hrupom in prometne zastoje z uvedbo načel "uporabnik plača" in "onesnaževalec plača". Take pristojbine bodo avtoprevoznike spodbudile k uporabi okolju prijaznejših vozil z manjšo porabo goriva, izbiri manj prometnih poti, čim učinkovitejšemu nalaganju blaga v vozila ter k učinkovitejši uporabi infrastrukture.

Komisija je predlog predložila julija 2008 (dok. 11857/1/08). Svet za promet je o predlogu razpravljal na decembrski seji v okviru francoskega predsedstva. Evropski parlament je mnenje v prvi obravnavi sprejel marca 2009 (dok. 7419/09).

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 8

SL

Urejanje delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu

Svet je na javni razpravi sprejel splošni pristop glede predloga direktive o spremembi direktive 2002/15/ES o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (dok. 7577/09).

Sedanja direktiva določa skupna pravila, ki zagotavljajo minimalne standarde socialne varnosti za vozno osebje v cestnoprometnem sektorju in pomenijo pomemben korak k boljšemu zdravstvenemu varstvu in varnosti voznih delavcev v sektorju, večji varnosti v cestnem prometu in pošteni konkurenci.

Svet in Evropski parlament sta se ob sprejetju direktive 2002/15/ES dogovorila, da se bo za samozaposlene voznike načeloma uporabljala od 23. marca 2009, Komisija pa naj bi obema institucijama najpozneje dve leti pred navedenim datumom predložila poročilo in zatem zakonodajni predlog. Komisija je predlog o spremembi direktive 2002/15/ES v skladu s tem predložila oktobra 2008 (dok. 14461/08).

Besedilo, ki ga je odobril Svet, v skladu z načeli iz predloga Komisije predvideva, da bodo samozaposleni delavci izključeni iz področja uporabe direktive. Vendar pa to ne bi smelo posegati v pravico držav članic, da te voznike vključijo in zanje uporabljajo določbe direktive 2002/15/ES.

Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve je marca 2009 zavrnil predlog Komisije. V glasovanje bo predložen na plenarnem zasedanju maja 2009.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 9

SL

I�TERMODAL�I PROMET I� OMREŽJA

Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi – sklepi Sveta

Svet je sprejel naslednje sklepe:

"SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU:

– Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE),

– Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti,

– Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo),

– Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim,

– sporočila Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom "Okolju prijaznejši promet",

– sporočila Komisije z dne 22. junija 2006 z naslovom "Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino – Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001",

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 10

SL

– sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2007 z naslovom "Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa",

– sporočila Komisije z naslovom "Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil",

– sporočila Komisije z naslovom "Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu – Razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: deljena odgovornost",

– sporočila Komisije z naslovom "i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje",

– sporočil Komisije z dne 14. septembra 2005 z naslovom "Drugo sporočilo o varnosti vozil (eSafety) – Zagotovitev sistema za klic v sili (eCall) državljanom" ter z dne 23. novembra 2006 z naslovom "Usmerjanje sistema za klic v sili (eCall) na pravo pot – akcijski načrt (Tretje sporočilo o varnosti vozil (eSafety))",

– sporočila Komisije z dne 15. februarja 2006 o pobudi Inteligentni avtomobil – "Ozaveščanje o IKT za pametnejša, varnejša in čistejša vozila",

– zelene knjige Komisije z dne 25. septembra 2007 z naslovom "Za novo kulturo mobilnosti v mestih",

– Resolucije Sveta 94/C 309/01 z dne 24. oktobra 1994 o telematiki v transportnem sektorju, sporočila Komisije z dne 4. novembra 1994 o telematiki v prometnem sektorju in Resolucije Sveta 95/C 264/01 z dne 28. septembra 1995 o telematiki v sektorju cestnega prometa,

– sporočila Komisije z dne 20. maja 1997 o strategiji Skupnosti in okviru za uvajanje cestne transportne in prometne telematike v Evropi in predlogih o začetnem ukrepanju ter zadevnih sklepov Sveta za promet z dne 17. junija 1997,

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 11

SL

– priporočila Komisije z dne 4. julija 2001 o razvoju pravnega in poslovnega okvira za udeležbo zasebnega sektorja pri uvajanju telematike na področju storitev zagotavljanja prometnih in potovalnih informacij v Evropi;

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

– mobilnost je bistven dejavnik kakovosti življenja evropskih državljanov ter konkurenčnosti Evropske unije in njenih držav članic;

– nenehno bi si bilo treba prizadevati za izboljšanje varnosti v cestnem prometu;

– prometni sektor bi moral v veliki meri sodelovati v boju proti podnebnim spremembam;

– bolj trajnosten razvoj prometnega sektorja bi povzročil manjšo okoljsko škodo, manj zastojev in nesreč;

– inteligentni prometni sistemi (ITS) bi morali znatno pripomoči k doseganju ciljev trajnostne prometne politike na lokalni, nacionalni in evropski ravni, pri čemer je treba upoštevati vidike multimodalnosti;

– ITS bi morali prispevati k razvoju učinkovitih, varnih in okolju prijaznih prometnih storitev, ustvarjati nove tržne priložnosti za evropsko industrijo ter okrepiti njeno konkurenčno osnovo;

– uporaba ITS lahko omogoči večjo mobilnost v mestih, manj zastojev, nižje emisije CO2 in manjšo porabo energije, in sicer z zagotavljanjem bolj trajnostnih oblik prevoza, kot so tramvaji, podzemna železnica, vlaki, avtobusi, trolejbusi, skupna raba avtomobilov (car pooling) itd.;

– da bi lahko izkoristili vse prednosti ITS, morajo uvedeni sistemi in aplikacije doseči ustrezno stopnjo združljivosti, interoperabilnosti in kontinuitete storitev, ki so uporabnikom namenjene na evropski ravni;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 12

SL

– treba bi bilo upoštevati delo, ki že poteka v okviru ustreznih mednarodnih forumov;

– sedanji poslovni model za uvajanje ITS v cestnem prometu v Evropi, ki temelji predvsem na zasebnih pobudah, ima določene omejitve, zato je potrebno tesnejše sodelovanje javnega in zasebnega sektorja;

– integriran pristop Skupnosti, ki združuje zakonodajne ukrepe, standardizacijo in finančno podporo, se je uspešno uporabljal v okviru podobnih pobud ITS, kot so Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (European Rail Traffic Management System – ERTMS), nadzorni in informacijski sistemi za ladijski promet (Vessel Traffic Monitoring and Information Systems – VTMIS)/sistem samodejnega prepoznavanja (Automatic Identification System – AIS) in sistem rečnih informacijskih storitev (River Information Services – RIS);

– naložbe v uvajanje storitev ITS bi morale spodbujati inovacije, pripomorejo lahko k ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest ter omogočijo kratkoročne družbene in gospodarske koristi, ki so v trenutnih finančnih in gospodarskih razmerah še posebej pomembne;

– delo v zvezi z vseevropskim cestnim omrežjem, ki se je začelo v okviru projekta EasyWay, zagotavlja platformo za usklajeno uvajanje ITS v EU na področju cestnega prometa;

– izbor in uvedba aplikacij in storitev ITS temeljita na oceni potreb, v katero so po potrebi vključeni tudi pilotni projekti, in na načelih subsidiarnosti, učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti, geografske kontinuitete, interoperabilnosti ter stopnje razvoja;

– administrativno breme bi moralo biti čim manjše;

SVET:

(1) POZDRAVLJA sporočilo Komisije z dne 16. decembra 2008 z naslovom "Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi" in JE SEZNANJEN s predlogom direktive o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu, ki dopolnjuje navedeni načrt;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 13

SL

(2) POZIVA predsedstvo, naj v okviru razprav o predlogu direktive o ITS skliče posebno delovno sejo, na kateri bi se lahko dogovorili o vseh konkretnih ukrepih iz akcijskega načrta za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi, ki je bil objavljen decembra 2008, in bi lahko te ukrepe pojasnili;

(3) PODPIRA splošne cilje, načeloma pa tudi prednostne naloge Komisije za pospešeno in usklajeno uvajanje ITS v EU;

(4) SPODBUJA Komisijo, naj poskrbi za vseevropski regulativni okvir, ki vključuje opredelitve o združljivosti, interoperabilnosti in kontinuiteti storitev ITS, po potrebi pa tudi o učinkovitosti čezmejnega prometa. V skladu z načelom subsidiarnosti naj bi o uvajanju in izvajanju ITS odločale države članice in po potrebi zasebni sektor. Pri nadaljnjem izvajanju ITS bi bilo treba upoštevati infrastrukturo ITS, ki so jo posamezne države članice že vzpostavile, glede na tehnološki napredek in finančna prizadevanja;

(5) PRIZNAVA, da je treba še naprej opredeljevati že obstoječe pa tudi prihodnje ovire pri uvajanju ITS v EU ter razviti kratko-, srednje- in dolgoročno strategijo o odpravljanju teh ovir, na ta način pa zagotoviti združljivost, interoperabilnost in kontinuiteto storitev ITS po potrebi z regulacijo, standardizacijo, raziskavami in razvojem ter spodbujevalnimi ukrepi in finančno podporo Skupnosti v okviru sedanjega finančnega okvira;

(6) POUDARJA, da je treba za vse vrste prevozov razviti ITS, ki bodo pripomogli k doseganju ciljev trajnostne prometne politike, pri tem pa je treba upoštevati vidike multimodalnosti;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 14

SL

(7) POZIVA Komisijo in države članice, naj si še bolj prizadevajo za opredelitev in odpravo ovir za združljivost, interoperabilnost in kontinuiteto sistemov ter storitev ITS, določijo pa naj tudi funkcionalne specifikacije, potrebne za uvedbo in pospeševanje evropske standardizacije ter spodbujanje vseevropskih aplikacij na naslednjih področjih:

– optimalna uporaba cestnih in prometnih podatkov in informacij ter podatkov in informacij o potovanjih zadevnih uporabnikov;

– prehod na druge oblike prevoza (modal shift), somodalnost in optimalna uporaba storitev ITS v intermodalnem prevozu;

– kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih;

– večja varnost v cestnem prometu;

– učinkovito vključevanje vozil v prometno infrastrukturo;

(8) JE SEZNANJEN z okvirnim časovnim razporedom, ki ga je Komisija predlagala v akcijskem načrtu;

(9) POZIVA Komisijo, naj preuči možnosti za ukrepanje na področju varnosti in udobja ranljivih udeležencev v cestnem prometu in oseb z omejeno mobilnostjo ali sposobnostjo orientacije;

(10) glede na navedeno MENI, da bi si morali prizadevati predvsem za naslednje ukrepe, in sicer z boljšo vključenostjo in usklajenostjo ITS v vseh oblikah prevoza, k čemur bi pripomogli s sodelovanjem zasebnega in javnega sektorja:

(10.1) opredelitev potrebnih zahtev:

(i) da bi bile prometne informacije in informacije o potovanjih v realnem času natančne in na voljo uporabnikom ITS ne glede na nacionalne meje;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 15

SL

(ii) za zbiranje cestnih in prometnih podatkov in posredovanje teh podatkov ponudnikom storitev ITS, vključno z ustreznimi ukrepi za obvladovanje dogodkov in kriznih razmer;

(iii) da bi bili obstoječi cestni in prometni podatki, ki se uporabljajo za digitalne zemljevide, natančni in po možnosti na voljo proizvajalcem digitalnih zemljevidov in ponudnikom storitev, ter

(iv) za po možnosti brezplačno posredovanje "splošnih prometnih sporočil" uporabnikom:

– zlasti o razmerah, ki ogrožajo varnost na cesti (npr. zastoji, nesreče),

– in njihovi minimalni vsebini;

(10.2) opredelitev minimalnih/potrebnih zahtev za kontinuiteto storitev ITS za tovor in potnike na prometnih koridorjih in v mestnih/medmestnih območjih ter med različnimi vrstami prevozov;

(10.3) opredelitev potrebnih zahtev za:

(i) uporabo inovativnih tehnologij pri izvajanju aplikacij ITS v okviru logistike tovornega prometa;

(ii) spodbujanje usklajene uvedbe interoperabilnega vseevropskega sistema za klic v sili (eCall) na podlagi sodelovanja in ustrezne standardizacije;

(iii) razvoj okvirne arhitekture evropskih ITS, s poudarkom zlasti na interoperabilnosti, kontinuiteti storitev in multimodalnosti na področju ITS, znotraj katere lahko države članice in njihovi pristojni organi v sodelovanju z zasebnim sektorjem oblikujejo lastno arhitekturo ITS za mobilnost na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 16

SL

(iv) izboljšanje varnosti udeležencev v cestnem prometu, kar zadeva njihov vmesnik človek-stroj v vozilu in uporabo mobilnih naprav, kakor tudi zanesljivost komunikacije v vozilu;

(v) zagotavljanje sistemov za rezervacijo in informacije, temelječih na ITS, za varna parkirišča za tovornjake in komercialna vozila;

(vi) vključitev različnih aplikacij ITS v odprto platformo v vozilu, ki omogoči, da se vozila opremijo z eno samo napravo, vgrajeno v vozilo;

(vii) spodbujanje uvedbe naprednih sistemov za pomoč voznikom z največjim potencialom za zmanjšanje poškodb in reševanje življenj;

(viii) dokončno oblikovanje standarda za odprte vmesnike, s tem pa poenostavitev komunikacije v vozilu, med vozili ter med vozili in obcestno infrastrukturo;

(ix) nadaljnji napredek pri razvoju, testiranju in izvajanju sistemov sodelovanja (med vozili ter vozili in infrastrukturo);

(11) POZIVA Komisijo, naj najpozneje do konca leta 2011 obravnava vidike varnosti in zaščite osebnih podatkov, vezane na obdelavo podatkov v aplikacijah in storitvah ITS, in vprašanja v zvezi z odgovornostjo glede uporabe aplikacij ITS ter zlasti varnostne sisteme v vozilih;

(12) POZIVA Komisijo, naj razvije orodja za sprejemanje odločitev o naložbah v aplikacije in storitve ITS ter oblikuje smernice za javno financiranje zmogljivosti in storitev ITS;

(13) ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti in v prizadevanju, da bi se izognili motnjam, SPODBUJA Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nacionalnimi/regionalnimi/lokalnimi organi oblasti in zasebnim sektorjem (odvisno od okoliščin) vzpostavijo specifično platformo ITS za sodelovanje, in s tem na prednostno mesto postavijo pobude ITS na področju trajnostne regionalne in mestne mobilnosti;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 17

SL

(14) ŽELI, da Komisija po potrebi oblikuje mandat za standardizacijo in ga dodeli evropskim organizacijam za standardizacijo ter tako pospeši opredelitev standardov;

(15) POZIVA evropske organizacije za standardizacijo, naj sodelujejo pri uvajanju ITS in si pospešeno prizadevajo za opredelitev tehničnih standardov in specifikacij, da bodo ITS postali interoperabilni in združljivi na evropski ravni;

(16) POZIVA Komisijo, naj oblikuje metodologijo za financiranje infrastrukture, povezane z ITS, ki bi temeljila na ciljih prometne politike in vključuje tudi oceno finančnega vpliva – tako na splošno kot tudi za vsak ukrep posebej –, npr. v okviru presoje vpliva ITS. Ta metodologija bi morala biti državam članicam in Komisiji v pomoč pri financiranju nove infrastrukture ITS ali nadgrajevanju že obstoječe tovrstne infrastrukture;

(17) POZIVA Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in zadevno gospodarsko panogo okrepi sedanji okvir za varni vmesnik človek–stroj v vozilu, predvsem za informacijske in mobilne naprave v vozilu;

(18) SPODBUJA Komisijo, naj na mednarodni ravni podpira sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z ITS ter sprejme ustrezne ukrepe;

(19) SPODBUJA javni in zasebni sektor, naj v okviru aplikacij in storitev ITS, za katere je potrebno globalno, stalno, natančno in zanesljivo določanje časa in položaja, na stroškovno učinkovit način uporabljajo satelitsko infrastrukturo (kot sta sistema Galileo in EGNOS)."

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 18

SL

LETALSKI PROMET

SESAR – osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa – resolucija Sveta

Svet je sprejel sklep o potrditvi osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi (ATM) (projekt SESAR)1 (dok. 7119/09). Osrednji načrt ATM za Evropo določa časovni načrt za razvojno in uvajalno fazo projekta SESAR.

Svet je poleg tega sprejel naslednjo resolucijo o omenjeni potrditvi, ki izpostavlja nekaj vidikov razvoja tega načrta v prihodnosti:

"SVET EVROPSKE UNIJE –

ob sklicevanju na:

(i) izjavo Sveta z dne 9. junija 2006 glede predloga uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR);

(ii) Uredbo Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) in Uredbo Sveta (ES) št. 1361/2008 z dne 16. decembra 2008 o spremembi uredbe (ES) št. 219/2007;

1 Cilj projekta SESAR (program za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba – Single European Sky Air Traffic Management Research) je do leta 2020 v EU zagotoviti visoko učinkovit sistem za kontrolo zračnega prometa, ki bo omogočil razvoj varnega in okolju prijaznega zračnega prevoza. SESAR predstavlja tehnološko in industrijsko razsežnost enotnega evropskega neba. Sestavljen je iz treh faz: opredelitvena faza (2005–2008), ki je omogočila pripravo osrednjega načrta ATM za vzpostavitev prihodnjega evropskega sistema upravljanja zračnega prometa, razvojna faza (2008–2013), ki jo bo nadzorovalo skupno podjetje, in uvajalna faza (2014–2020).

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 19

SL

(iii) Resolucijo Sveta z dne 8. junija 2007 o uradni ustanovitvi skupnega podjetja;

(iv) Resolucijo Sveta z dne 9. oktobra 2008 o začetku razvojne faze projekta SESAR;

(v) pomen projekta SESAR za zagotavljanje trajnostne rasti evropskega civilnega zračnega prometa;

(vi) možnosti, ki jih ponuja projekt SESAR glede manjšega onesnaževanja okolja in znižanja emisij;

(vii) javno-zasebno partnerstvo, ki je ključen element za uspešen razvoj prihodnjega sistema ATM za Evropo;

(viii) bistveno povečane odgovornosti zasebnih partnerjev v smislu tehnične podlage za vse nadaljnje ukrepe, nastale v okviru projekta SESAR in med njegovo opredelitveno fazo, ki temeljijo na skupnem dogovoru med državami članicami in zadevnimi zainteresiranimi stranmi;

ob upoštevanju:

osnutka sklepa Sveta o potrditvi evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi v okviru programa za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) –

1. POZDRAVLJA sporočilo Komisije z naslovom "Osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa (osrednji načrt ATM)", objavljeno 14. novembra 2008;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 20

SL

2. MENI, da je osrednji načrt ATM prvotna različica, ki bi jo bilo treba obravnavati kot spreminjajoč se dokument za razvojno in uvajalno fazo projekta SESAR, in OPOZARJA, da bi bilo treba pri vsaki bistveni spremembi osrednjega načrta ATM upoštevati formalen postopek ob tesnem sodelovanju držav članic in vseh zadevnih zainteresiranih strani, sprememba pa bi morala biti v skladu s členom 5(4) Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 predložena Odboru za enotno evropsko nebo, pri čemer bi se ustrezno upoštevali funkcionalni bloki zračnega prostora in lokalne razsežnosti;

3. od Komisije ZAHTEVA zagotovitev, da bo skupno podjetje SESAR prvo posodobitev osrednjega načrta ATM predložilo v sprejetje upravnemu odboru še pred koncem marca 2010;

4. POUDARJA, da je treba v razvojni fazi nadaljevati raziskave in razvoj na področju novih tehnologij ter določiti ustrezno metodologijo (vključno z načeli o zbiranju stvarnih podatkov) za cilje o uspešnosti in za spremljanje napredka glede na osrednji načrt ATM;

5. MENI, da je načrt o obvladovanju tveganja, ki ga bo pripravilo skupno podjetje SESAR, ključni sestavni del osrednjega načrta ATM, in POZIVA Komisijo, naj zagotovi, da bo skupno podjetje izpililo sedanji načrt o obvladovanju tveganja, pri čemer bo njegova prednostna naloga posodobitev ocen o visokih tveganjih in ustreznih blažilnih ukrepih;

6. OPOZARJA, da je skladno s členom 1(5) Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 skupno podjetje SESAR odgovorno za izvajanje osrednjega načrta ATM, in POUDARJA, da bo to podjetje še naprej v celoti nadzorovalo vsakršne dejavnosti, prenesene na Eurocontrol, in razvojno fazo, vključno z ustreznimi dogovori o finančnih virih in sredstvih;

7. OPOZARJA, da mora Komisija Odbor za enotno evropsko nebo redno obveščati o delu skupnega podjetja, tudi o tveganjih in blažilnih ukrepih;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 21

SL

8. POZIVA Komisijo, naj Svetu o napredku, ki ga je skupno podjetje doseglo pri uresničevanju osrednjega načrta ATM, prvič poroča leta 2010, potem pa vsako leto. To poročilo bi moralo dosledno vključevati posodobitev osrednjega načrta ATM, blažilne ukrepe in vsakršne bistvene posledice za proračun;

9. PONAVLJA POZIV Komisiji, naj po posvetovanju z Odborom za enotno evropsko nebo še pred koncem leta 2010 pripravi podrobne predloge za pripravo in začetek uvajalne faze projekta SESAR, pri čemer naj bo pozornost namenjena upravljanju ter ustreznim in po potrebi, za nekatere zainteresirane strani, inovativnim mehanizmom financiranja;

10. POZIVA Komisijo, naj pripravi in posodablja zakonodajni časovni načrt, pri tem pa se posvetuje s skupnim podjetjem SESAR in vsemi zainteresiranimi stranmi ter sodeluje z vojsko. Ta časovni načrt bo temeljil na pravnem okviru Skupnosti (izvedbeni predpisi in specifikacije Skupnosti) v podporo uporabi paketov za izvajanje programa SESAR;

11. od Komisije ZAHTEVA zagotovitev, da bo skupno podjetje SESAR oblikovalo celovit komunikacijski načrt za vse zainteresirane strani, ki bo temeljil na morebitnih obstoječih dogovorih o posvetovanju ter upošteval funkcionalne bloke zračnega prostora in lokalne razsežnosti;

12. od Komisije ZAHTEVA zagotovitev, da bodo med razvojno fazo regulativni organi ustrezno vključeni v postopek posvetovanja, ki ga vzpostavi skupno podjetje SESAR;

13. POZIVA Komisijo, naj dejavnosti skupnega podjetja in zadevnih zainteresiranih strani odločno usmeri v čimprejšnjo dosego rezultatov v okviru programa SESAR z uporabo potrjenih in standardiziranih tehnologij ter na podlagi poslovnih modelov, analize stroškov in koristi ter dogovorov glede posvetovanja;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 22

SL

14. POZIVA Komisijo, naj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev najvišje stopnje interoperabilnosti med programom SESAR, ustreznim sistemom Združenih držav Amerike NEXTGEN in drugimi projekti v regijah ICAO, nadalje naj se seznani s potrebo po usklajenosti s premiki v svetovnih konceptih ICAO in to potrebo upošteva;

15. Komisijo v ta namen POZIVA, naj Svetu predloži priporočilo za pooblastitev Komisije, da začne pogajanja za sporazum o sodelovanju z Zvezno upravo za letalstvo Združenih držav Amerike;

16. POUDARJA, da bi bilo treba pri pripravi osrednjega načrta ATM upoštevati soseščino držav, ki niso članice EU, kot enega od elementov zunanje razsežnosti enotnega evropskega neba, če naj bi Komisiji pomagali napredovati pri oblikovanju skupnega zračnega prostora."

Sporazum o zračnem prometu s Kanado

Svet je zavzel pozitivno politično stališče glede osnutka sporazuma o zračnem prometu s Kanado in zaprosil, da se pripravi končno besedilo, da bi sklep lahko sprejeli pred podpisom sporazuma, predvidenim na majskem vrhu med EU in Kanado.

Komisija se je o sporazumu pogajala v okviru mandata, ki ji ga je Svet podelil oktobra 2007; sporazum bo nadomestil obstoječe dvostranske sporazume, ki so jih države članice sklenile s Kanado. Zajema postopno uvedbo prometnih pravic, naložbenih priložnosti in sodelovanja v zvezi s številnimi vprašanji, ko so varnost, zaščita, socialne zadeve, interesi potrošnikov, okolje, upravljanje zračnega prometa, državne pomoči in konkurenca. S sporazumom se bodo izboljšale povezave med trgoma pogodbenic in medčloveški stiki ter ustvarile nove priložnosti za letalski sektor.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 23

SL

LADIJSKI PROMET

Pravice potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh

Svet se je na javni razpravi seznanil s poročilom predsedstva o napredku (dok. 7141/09) v zvezi z osnutkom uredbe o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinski plovni poti. Poleg tega je na podlagi vprašalnika predsedstva pripravil orientacijsko razpravo, ki se je osredotočila na področje uporabe tega predloga.

Med razpravo so vse države članice pozdravile predlog Komisije in znova potrdile, da so odločene okrepiti pravice potnikov.

Večina delegacij je pri prvem vprašanju o vrsti storitev za potnike menila, da bi moralo področje uporabe predlagane uredbe zajemati vse vrste storitev, razen turističnih storitev in storitev, povezanih z ogledom znamenitosti.

Na drugo vprašanje o ozemeljski veljavnosti je večina delegacij menila, da bi se moral osnutek uredbe uporabljati za potnike, ki potujejo v Skupnosti, ter med pristanišči Skupnosti in tretjih držav.

Pri tretjem vprašanju o vrsti ladij pa je večina delegacij izjavila, da se predlog ne bi smel uporabljati za ladje, ki opravljajo predvsem prevoz tovora.

Svet je pozval pripravljalna telesa, naj nadaljujejo obravnavo predloga, da bi dogovor dosegli junija.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 24

SL

Predlagana uredba je del splošne politike EU za zagotovitev enake obravnave potnikov, ne glede na način prevoza, ki so ga izbrali za potovanje. Podobna zakonodaja je bila že sprejeta za letalski in železniški prevoz, za avtobusni prevoz pa je predlagana.

Osnutek uredbe določa pravila za zagotovitev pomoči in informacij invalidnim potnikom ali potnikom z omejeno mobilnostjo. V zvezi s potniki na splošno vsebuje določbe o pomoči, obveščanju in odškodnini v primeru odpovedi potovanja ali zamude pri potovanju.

Komisija je predlog Svetu predstavila decembra 2008 (dok. 11990/08). Evropski parlament naj bi mnenje v prvi obravnavi sprejel aprila 2009.

Pomorska prometna politika EU do leta 2018 – sklepi Sveta

Svet je sprejel naslednje sklepe:

"Svet Evropske unije –

OB UPOŠTEVANJU bistvenih ciljev evropske politike za trajnostni promet in najpomembnejših ciljev celostne pomorske politike;

OPOZARJA, da več kot 90 % svetovne trgovine poteka po morju, da ladijski promet in s tem povezane storitve pomorskega prometa pomembno prispevajo k evropskemu gospodarstvu, da so pomorski promet in s tem povezane storitve v Evropski uniji neobhodno potrebne za konkurenčnost Evrope, da pomorski promet neposredno vpliva na kakovost življenja v Evropi in da je pomorski prevoz na kratkih razdaljah bistveni sestavni del multimodalnega evropskega prometnega sistema in logistične verige od vrat do vrat;

POUDARJA, da želi Evropska unija spodbujati varen, zanesljiv in učinkovit ladijski promet na čistih oceanih in da so evropske uprave za pomorstvo in evropski sektor ladijskega prometa dosegli pomemben napredek na področju pomorske varnosti in zaščite ter varstva morskega okolja;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 25

SL

SE ZAVEDA, da se bo moral evropski pomorski sektor v naslednjih desetih letih soočiti z velikimi izzivi, med drugim posledicami sedanje recesije, težavami s pridobivanjem pomorščakov znotraj Skupnosti, strateškim pomenom pomorskega prometa za oskrbo z energijo, perečimi okoljskimi vprašanji, tudi zaradi podnebnih sprememb, nelojalno konkurenco iz tretjih držav in nevarnostjo piratstva in terorizma;

SE prav tako ZAVEDA, da bi bilo treba v prihodnjih evropskih pomorskih politikah ustrezno upoštevati geografski položaj različnih morskih območij v Evropi ter njihove posebne danosti glede plovil, prometa, potreb po varnosti in zaščiti, zahtev v zvezi s plovbo v ledu, in prevladujočih okoljskih pogojev, saj postavljajo posebne zahteve glede lastnosti in kakovosti ladij, infrastrukture in usposobljenosti posadke;

OPOZARJA, da ima EU s sprejetjem tretjega paketa o pomorski varnosti in mednarodno priznanimi predpisi sedaj enega najcelovitejših regulativnih okvirov za pomorski promet na svetu; OPOZARJA na vlogo Evropske agencije za pomorsko varnost pri podpori držav članic in Komisije pri uresničevanju tozadevnih ciljev EU;

MENI, da je treba ohraniti in nadgraditi privlačen in trajnosten okvir za kakovostni ladijski promet v okviru liberaliziranega mednarodnega pomorskega prometa, da bi preprečili preselitev evropskih centrov za pomorski promet v druge dele sveta in preprečili obratovanje ladij, ki ne izpolnjujejo standardov, ter da je to zato prednostno vprašanje;

POUDARJA, da so zadostni in dobro usposobljeni človeški viri bistveni za celoten pomorski grozd in predvsem za varnost na morju; MENI, da so sklepi Sveta, sprejeti junija 2003 in decembra 2005, o izboljšanju podobe pomorskega prometa Skupnosti in o tem, kako mlade pritegniti v pomorski poklic,1 zato še naprej relevantni;

POUDARJA, da je treba zaradi mednarodne narave pomorskega prometa zagotoviti naslednje: enake konkurenčne pogoje, pri čemer se mednarodno dogovorjeni predpisi uporabljajo in uveljavljajo enotno na svetovni ravni, nenehno podporo Evropske unije prizadevanjem mednarodne skupnosti in predvsem prizadevanjem Mednarodne pomorske organizacije (IMO), Mednarodne organizacije dela (ILO) in Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) za dosego tovrstnih enakih konkurenčnih pogojev, in močan interes Evropske unije, da se spodbujajo odprti trgi pomorskega prometa, odprta trgovina in vrednote kakovostnega ladijskega prevoza skupaj z glavnimi trgovskimi partnerji in partnerji na področju ladijskega prevoza;

1 10737/03 z dne 20. junija 2003.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 26

SL

POUDARJA, da so znanje, inovacije in najsodobnejša tehnologija ključnega pomena za izboljšanje učinkovitosti celotnega evropskega pomorskega sektorja, povečanje konkurenčnosti evropskega sektorja pomorskega prometa in energetske učinkovitosti ter za zmanjšanje vpliva na okolje; zato, USMERJEN k dolgoročni viziji evropskega pomorskega prometa "ničelne stopnje" s čim večjim zmanjšanjem odpadkov in emisij –

1. POUDARJA, da ima Evropska unija ključni strateški interes izboljšati uspešnost svojega sistema pomorskega prometa glede varnosti oskrbe, konkurenčnosti, zaposlovanja, okoljske uspešnosti in prispevka h gospodarski rasti;

2. OPOZARJA, da na evropski pomorski promet in na povezane sektorje precej vplivata finančna kriza in gospodarski upad, da protekcionistična praksa v pomorski trgovini in nelojalna konkurenca na trgih pomorskega prometa resno ogrožata oživitev evropskega in svetovnega gospodarstva ter da neugodne tržne razmere lahko zlahka privedejo do pomorskega prometa, ki ne izpolnjuje standardov, kar ima za posledico nesprejemljivo tveganje, da pride do človeških žrtev na morju in precejšnjega poslabšanja morskega okolja;

3. SE STRINJA, da si morajo vsi gospodarski subjekti odločno in skupaj prizadevati, da bo Evropa ohranila znanje in izkušnje s področja pomorstva, da so ji na voljo ustrezni človeški in tehnološki viri, pa tudi ugodne razmere za dolgoročno konkurenčnost evropskega pomorskega prometa na svetovnih trgih ter za izkoriščanje celotnega potenciala pomorskega prevoza na kratkih razdaljah;

4. POZDRAVLJA strateški pregled, ki ga je Komisija izvedla v sodelovanju z upravami za pomorstvo in evropskim sektorjem ladijskega prometa, in sporočilo Komisije o strateških ciljih in priporočilih za politiko EU za pomorski promet do leta 2018, ki je bilo pripravljeno na podlagi tega strateškega pregleda, in MENI, da zagotavlja pristop, opredeljen v strateškem pregledu, dolgoročno vizijo za bolj konkurenčen in trajnosten evropski sektor pomorskega prometa, poglobljeno znanje in izkušnje s področja pomorstva in kakovostna delovna mesta v sektorju pomorskega prometa v Evropi, in s tem učinkovit in zanesljiv pomorski promet v Evropi, iz Evrope in v Evropo;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 27

SL

5. POUDARJA, da je treba na mednarodni ravni v okviru Mednarodne pomorske organizacije in Svetovne trgovinske organizacije in po potrebi v okviru dvostranskih dialogov in dvostranskih sporazumov o pomorskem prometu s trgovinskimi partnerji in partnerji na področju pomorskega prometa graditi medsebojno zaupanje in oblikovati partnerstva;

6. POTRJUJE šest strateških področij za ukrepanje, opredeljenih v sporočilu Komisije: evropski pomorski promet in globalizacija, človeški viri, pomorske veščine ter znanje in izkušnje s področja pomorstva, spodbujanje kakovostnega ladijskega prometa, sodelovanje na mednarodni ravni, izkoriščanje celotnega potenciala pomorskega prevoza na kratkih razdaljah in storitev pomorskega prometa za podjetja in državljane v Evropi ter raziskave in tehnološki razvoj;

7. POZIVA Komisijo, naj na podlagi posvetovanja z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi dodela ustrezne ukrepe na strateških področjih, zlasti kar zadeva:

(a) ohranitev in po potrebi izboljšanje jasnega in globalno konkurenčnega okvira EU za državno pomoč, obdavčitev tonaže in obdavčitev dohodkov;

(b) spremljanje tržnih razmer in spodbujanje poštene in dejanske konkurence za pomorski promet po celem svetu;

(c) pripravo ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje podobe ladijskega prometa in boljšo ozaveščenost javnosti o različnih poklicih v sektorju pomorskega prometa za spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja evropskih pomorščakov in mešanih karier tako v poklicih na morju kot poklicih na kopnem, da bi zagotovili potrebne človeške vire za celoten evropski pomorski grozd; izboljšanje delovnih razmer in socialne zaščite ter uveljavljanje ustreznega mednarodnega prava, na primer Konvencije Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu;

(d) sodelovanje z državami članicami in drugimi državami, da bi se na podlagi mednarodnih instrumentov, dogovorjenih v okviru Mednarodne pomorske organizacije in Mednarodne organizacije dela, sprožilo in spodbudilo nenehno izboljševanje varnosti, zaščite, okoljske uspešnosti in delovnih razmer, in zagotovitvi, da vse države zastave, države pristanišča in obalne države na svetu učinkovito izvajajo mednarodno dogovorjene predpise;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 28

SL

(e) vzpostavitev ugodnih razmer za izkoriščanje celotnega potenciala pomorskega prevoza na kratkih razdaljah in storitev pomorskega prometa za državljane in podjetja v Evropi, nadzor predvsem nad nemotenim izvajanjem vseh obstoječih ali novih mednarodnih instrumentov na področju varstva okolja, ob preprečitvi sprememb logistične verige ter drugih posledic, tudi tistih, ki bi lahko povzročile preusmeritev s pomorskega prevoza na kratkih razdaljah na cestni prevoz;

(f) sodelovanje z državami članicami, da se zagotovi dejavni prispevek Evropske unije k prizadevanjem Mednarodne pomorske organizacije za ohranitev in nadgradnjo celovitega mednarodnega okvira za ladijski promet;

(g) ob upoštevanju prihodnjih izzivov okrepitev prizadevanj Evropske agencije za pomorsko varnost za tehnično in znanstveno podporo, ki jo zagotavlja državam članicam in Komisiji;

(h) odpravo nepotrebnih upravnih ovir, spodbujanje izvajanja elektronskih storitev, nadaljnji razvoj pomorskih avtocest in nadaljnjo podporo pomorskih povezav in povezav pristanišč z zaledjem v okviru programa TEN-T in programa Marco Polo;

(i) podporo raziskavam in razvoju na področju pomorstva, predvsem platforme Waterborne, in izboljšanje energetske učinkovitosti in okoljske uspešnosti, koristno uporabo raziskovalnega dela in tehnološkega razvoja in spodbujanje uporabe naprednih tehnologij na področju informacij in komunikacij v korist evropskega sistema pomorskega prometa in evropskega pomorskega sektorja;

(j) povečanje konkurenčnosti pomorskega grozda EU na področjih proizvodnje in opravljanja storitev, vključno z njegovo povezavo s sektorjem ladjedelništva, s spodbujanjem naprednih tehnoloških rešitev s ciljem, da bi se zagotovilo visoko stopnjo zaposlenosti in dosego visokih okoljskih ciljev;

(k) dosledno uporabo sistemov AIS, LRIT in satelitskih sistemov (GMES) v širšem okviru prihodnjih storitev "e-pomorstvo" v korist ciljev evropske politike za pomorski promet;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 29

SL

8. POZIVA države članice, naj

(a) spodbujajo globalno konkurenčnost sektorjev pomorskega prometa in sprejmejo posebne ukrepe za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v prej omenjenih sklepih Sveta iz leta 2003 in 2005, da bi poglobili znanje in izkušnje s področja pomorstva in povečali privlačnost poklicev v pomorstvu, tako za moške kot ženske, na morju in na kopnem, ter z ratifikacijo in uveljavljanjem Konvencije Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu hkrati prispevali k izboljšanju delovnih in življenjskih razmer na krovu;

(b) na nacionalni ravni izvajajo in uveljavljajo mednarodne in evropske predpise o varnosti, zaščiti in okolju ter naj si v okviru Mednarodne pomorske organizacije prizadevajo zagotoviti, da bi vse države zastave, obalne države in države pristanišča učinkovito izvajale mednarodno dogovorjena pravila;

(c) si dejavno prizadevajo za razvoj celovitega sistema EU za informiranje in nadzor pomorskega prometa, za katerega se uporabljajo najnovejša razpoložljiva orodja, kot denimo sistemi AIS, LRIT, SafeSeaNet in CleanSeaNet) ali instrumenti, ki so še v razvojni fazi (npr. Galileo in GMES);

(d) bodo dejavne pri zmanjševanju nepotrebnega upravnega bremena in odpravljanju dvojnih mejnih kontrol ter po potrebi usklajevanju dokumentov na ravni EU in na svetovni ravni;

(e) odločno poudarijo, da podpirajo delo Mednarodne pomorske organizacije, da bi bil v juliju 2009 sprejet ustrezni sporazum, in na ta način izrazijo svojo pripravljenost in odločnost za omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z ladij, pri čemer bi bil končni cilj ta, da se do leta 2011 sprejme globalen in zavezujoč instrument za ladje ne glede na to, pod katero zastavo plujejo1;

1 Glej sklepe Sveta za okolje z dne 2. marca 2009 (dok. 7128/09).

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 30

SL

(f) potrdijo svojo odločenost, da bodo storile vse za čimprejšnjo sprejetje protokola h Konvenciji HNS iz leta 1996, ki bi urejal odgovornost za škodo in njeno nadomestilo pri prevozu nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, in bi se o njem sklenil dogovor, da bi bilo mogoče mednarodni regulativni okvir uveljaviti v najkrajšem možnem času;

(g) podprejo postopek revizije konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (MKSULSP) in končno zagotovijo hitro ratifikacijo te konvencije, da bi bilo mogoče uveljavljati zahtevo po višji strokovni usposobljenosti posadke;

9. POZIVA vse zainteresirane strani, naj dejavno prispevajo k spodbujanju kakovosti pomorskega prometa in uresničevanju najpomembnejših ciljev, v skladu s katerimi naj bi se do leta 2018 oblikoval učinkovit sektor evropskega pomorskega prometa, ki bi upošteval načela trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vlaganjem v človeški kapital, ki je ključni dejavnik konkurenčnosti za zagotovitev vodilnega položaja evropskega pomorskega prometa na svetovnem trgu;

10. POZIVA Komisijo in države članic, naj ustreznim mednarodnim organizacijam in v okviru dvostranskih odnosov ob ustreznem času predstavijo in razložijo strateške cilje politike EU za pomorski promet do leta 2018;

11. POZIVA Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi čim prej, v vsakem primeru pa najkasneje do konca leta 2009 pripravi podroben časovni načrt in do konca leta 2013 opravi vmesni pregled o izvajanju evropske politike za pomorski promet."

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 31

SL

Evropski prostor za pomorski prevoz brez meja – sklepi Sveta

Svet je sprejel naslednje sklepe:

"Svet Evropske unije –

OB UPOŠTEVANJU

– sporočil, sklepov, resolucij, akcijskih načrtov in posebnih ukrepov, namenjenih spodbujanju pomorskega prevoza na kratke razdalje, ki so jih od leta 1999 dalje sprejeli Evropska komisija, Evropski parlament in Svet;

– sklepov ministrske konference o pomorskih avtocestah, ki je 24. januarja 2006 potekala v Ljubljani;

– sporočila Komisije o vmesnem pregledu Bele knjige o prometu;

– sporočila Komisije o celostni pomorski politiki in sporočila Komisije o politiki evropskih pristanišč.

SE ZAVEDA, da skoraj 40 % trgovske izmenjave na notranjem trgu poteka v okviru pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, ki predstavlja bistveni del somodalnih evropskih prometnih verig za premeščanje tovora znotraj Skupnosti;

POTRJUJE napredek, ki je bil v zadnjih letih dosežen pri razvoju pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, in zlasti delo nacionalnih središč za spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, evropske mreže za pomorski prevoz na kratkih razdaljah ter pomorskih avtocest in kontaktnih točk za pomorski prevoz na kratkih razdaljah;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 32

SL

MENI, da pomorski prevoz na kratkih razdaljah prispeva k uresničevanju ciljev lizbonske strategije in predstavlja učinkovit način za zmanjšanje prometnih zastojev in škodljivih vplivov prometa na okolje, ter – v zvezi z varovanjem podnebja – za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, za povečanje in izboljšanje pretoka blaga v okviru evropskega prometnega sistema ter povezanosti znotraj Skupnosti, in za spodbujanje povezanosti obrobnih regij, otokov in držav članic, ki so odvisne od pomorskega prevoza;

POUDARJA, da sta za razvoj pomorskega prevoza na kratkih razdaljah odgovorna predvsem sektor logistike in sektor pomorskega prometa, evropski organi pa imajo ključno vlogo pri zmanjševanju upravnih ovir in ustvarjanju ugodnih pogojev za razvoj pomorskega prevoza na kratkih razdaljah;

POUDARJA, da pri razvoju pomorskega prevoza na kratkih razdaljah še vedno obstajajo številne upravne ovire, zlasti tiste, opredeljene v sporočilu Komisije;

PRIZNAVA, da imajo tehnične pobude, predvsem zmogljivosti obalnih, pristaniških in carinskih organov za nadzor blaga in ladij, vključno s sateliti (EGNOS/GALILEO in GMES), pa tudi prihodnji elektronski sistemi za pomorski prevoz (e-maritime) in prevoz tovora (e-Freight) ključno vlogo pri poenostavitvi upravnih postopkov; in meni, da bi bilo treba med drugim za poenostavitev upravnih postopkov v celoti izkoristiti omrežje SafeSeaNet za spremljanje za ladijski promet, sistem samodejnega prepoznavanja (AIS) in sistem identifikacije in spremljanja ladij na dolge razdalje (LRIT);

1. PRITRJUJE potrebi po nadaljnjem spodbujanju pomorskega prevoza na kratke razdalje ter zagotavljanju nadaljnjega razvoja pomorskih avtocest, da bi se zmanjšali splošni vplivi prevoza na okolje in zagotovil učinkovit, bolj konkurenčen, celosten in stroškovno učinkovit prometni sistem za evropsko gospodarstvo; in MENI, da so zaradi sedanje gospodarske recesije pobude za spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah še pomembnejše;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 33

SL

2. POZDRAVLJA sporočilo in akcijski načrt Komisije za vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja; in PODPIRA cilj razširitve notranjega trga z vključitvijo pomorskega prevoza med pristanišči na ozemlju EU, ki naj bi ga dosegli s poenostavitvijo in pospešitvijo upravnih postopkov (med drugim ob uporabi informacijske tehnologije) v pomorskem prevozu znotraj EU; na ta način naj bi zagotovili, da bo sektor privlačnejši, učinkovitejši in bolj konkurenčen;

3. POUDARJA, da je strategija za boljše predpise zelo pomembna in poziva Komisijo, naj usklajuje svoje dejavnosti na različnih področjih, da bi se odpravila nepotrebna birokracija in se koristi evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja ne bi izničile zaradi uvedbe novih upravnih bremen;

4. POUDARJA, da je treba v prvi vrsti spremeniti uredbo o določitvi določb za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti, kot je opredeljeno v sporočilu, da bi zmanjšali ovire za rešitve v pomorskem prevozu znotraj Skupnosti, in poziva države članice, naj razvijejo sisteme za poenostavljene nacionalne upravne postopke;

5. POZDRAVLJA predlog direktive, ki ga je predstavila Komisija in s katero naj bi racionalizirali predpise o poročanju in obrazci za plovila in blago, kot je določeno v direktivah o pomorskem prevozu, in s katero naj bi bila nadomeščena direktiva 2002/6/ES o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti in/ali izplujejo iz njih; SE ZAVEZUJE, da bo to direktivo v zakonodajnem programu obravnaval prednostno, da bi z uskladitvijo zahtev IMO/FAL s predpisi Skupnosti še bolj racionaliziral upravne postopke za plovila, ki priplujejo v pristanišča EU in iz njih izplujejo;

6. POZIVA Komisijo, naj preuči možnost uvedbe poenostavljenega upravnega postopka za plovila, ki plujejo predvsem med pristanišči EU in imajo postanek v tretji državi ali v prosti coni, pri tem pa naj skrbno upošteva visoke standarde, ki veljajo na področju preprečevanja goljufij in ponarejanja;

7. PRIPOROČA, naj si Komisija, države članice in zadevni sektor še naprej izmenjujejo mnenja, da bi tako našli najbolj praktično rešitev za spodbujanje konkurence znotraj pristanišč in med pristanišči v korist pomorskega prevoza na kratkih razdaljah;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 34

SL

8. POZIVA Komisijo, naj čim prej predstavi smernice, v katerih je zaradi pospešitve pristaniške dejavnosti v skladu s carinskimi predpisi pojasnjeno, kako je treba uporabiti predpise Skupnosti o preverjanju dokumentacije s področja veterine in zootehnike ter fitosanitarnega področja in pregledih na morebitnih drugih področjih;

9. POZIVA Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi opravi ustrezne priprave in študije, ki so potrebne za predstavitev nadaljnjih srednjeročnih ukrepov v letu 2010;

10. POUDARJA, da je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi na podlagi veljavnih sistemov in najboljših praks zmanjšali upravne ovire za pomorski prevoz, zlasti pomorski prevoz na kratkih razdaljah; in racionalizirali predpise o prevozu nevarnega blaga za pomorski prevoz na kratkih razdaljah brez znižanja sedanje stopnje varnosti;

11. POUDARJA, da si je treba na področju pomorskega prevoza prizadevati za komunikacijo, ki bo v celoti temeljila na informacijski tehnologiji, vključno z boljšim elektronskim prenosom podatkov na podlagi obstoječih ali uveljavljenih sistemov, in sicer z razvojem elektronskih sistemov za pomorski prevoz (e-Maritime) in rešitev "vse na enem mestu"; za to se po potrebi v okviru zgornjih mej sedanjega in prihodnjega večletnega finančnega okvira zagotovi finančna podpora Skupnosti;

12. POUDARJA, da je treba v okviru ustreznih mednarodnih organov skupaj s tretjimi državami sprejeti pobude za zmanjšanje upravnih ovir v mednarodnem pomorskem prevozu, da bi se v pomorskem prometu vzpostavili pošteni konkurenčni pogoji;

13. PODPIRA Komisijo pri tem, da bi izboljšala upravljanje in razvoj centralnega sistema SafeSeaNet na ravni odločanja in preučila možnost, da bi podatke o pristaniščih obdelali v sistemu SafeSeaNet; SE STRINJA, da bi morale Komisija in države članice organizirati racionalno širitev informacij o ladjah in blagu s pomočjo interoperabilnih sistemov SafeSeaNet in e-carina;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 35

SL

14. SE STRINJA, da bi morale države članice v največji možni meri usklajevati inšpekcijske preglede v pristaniščih in preučiti možnost o določitvi ločenih območij za pretok blaga znotraj EU, izboljšati uporabo elektronskih tovornih listov in po potrebi uporabe potrdil o oprostitvi pilotaže in z odpravo jezikovnih pregrad dodatno poenostaviti komunikacijo med upravami;

15. POUDARJA, da je treba izvesti vse te ukrepe za spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, ne da bi pri tem ogrozili varnost na zunanjih mejah EU ali vplivali na okolje, varnost in zaščito pomorskega prometa ali prihodke od carin in davkov oziroma negativno vplivali na druge kategorije blaga, dejavnosti ladijskega prevoza in pristaniške dejavnosti;

16. POZIVA Komisijo, naj čim prej predstavi vizijo za uresničevanje in povezanost pobud, ki temeljijo na sodobnih informacijskih tehnologijah, kot so e-Freight, e-Maritime, SafeSeaNet in e-Customs;

17. POZIVA Komisijo, naj spremlja napredek pri vzpostavljanju evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja in po potrebi najkasneje v rednem poročilu o pomorskem prevozu na kratkih razdaljah, predvidenem za leto 2012, predstavi morebitne sanacijske ukrepe.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 36

SL

TELEKOMU�IKACIJE

Dostopna informacijska družba – sklepi Sveta

Svet je sprejel naslednje sklepe:

"Svet Evropske unije –

POZDRAVLJA

(a) Sporočilo Komisije z dne 1. decembra 2008 z naslovom "Za dostopno informacijsko družbo"1;

(b) izid ministrske konference o e-vključenosti in razstavo na Dunaju od 30. novembra do 2. decembra 2008, ter sklepe te prireditve;

OPOZARJA NA

(a) ministrsko izjavo "IKT za vključujočo družbo", sprejeto v Rigi 11. junija 2006 na konferenci o e-vključenosti;

(b) resolucijo Sveta iz leta 2002 o "e-dostopnosti za invalidne osebe" in o "dostopnosti javnih spletnih strani – dostop za invalidne osebe", resolucijo Sveta iz leta 2003 o "e-dostopnosti – izboljšanje dostopa invalidnih oseb do družbe, temelječe na znanju", sklep Sveta o "e-dostopnosti" iz leta 2005, sklep Sveta o "prijetnem staranju v informacijski družbi" iz leta 2007 ter resolucijo Sveta o "položaju invalidov v Evropski uniji" iz leta 2008;

1 COM(2008) 804.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 37

SL

(c) evropsko pobudo o podpori iz okolja pri samostojnem življenju (Ambient Assisted Living – AAL) na podlagi člena 169 Pogodbe EU;

(d) sporočilo Komisije z dne 8. novembra 2007 z naslovom "Evropska pobuda i2010 o e-vključenosti: biti del informacijske družbe"1 in sporočilo Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom "Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja"2;

(e) Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, zlasti njene določbe o dostopu do tehnologij in informacij;

PRIZNAVA, DA:

(a) so v današnji družbi in gospodarstvu informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ključnega pomena ter da lahko v veliki meri izboljšajo osebno samostojnost in kakovost življenja, zlasti invalidnim ali starejšim osebam. E-dostopnost je nujen predpogoj za široko uporabo IKT, njeni stroški pa se lahko bistveno zmanjšajo s pristopi, "namenjenimi vsem uporabnikom", ter boljšo medsebojno povezljivostjo storitev in naprav;

(b) številne skupine ljudi, pa tudi javni in komercialni ponudniki storitev, z boljšo e-dostopnostjo pridobijo pomembne socialne in ekonomske koristi. Invalidni ljudje in starejši ljudje, ljudje, ki živijo v oddaljenih območjih, ter ljudje, ki imajo na voljo manj možnosti na področju gospodarstva ali izobraževanja, so lahko na primer dejavnejši od delavcev ali potrošnikov. Javni in komercialni ponudniki storitev lahko dosežejo širše tržišče;

(c) so pobude nekaterih vlad izboljšale e-dostopnost. V zadnjih letih so se oblasti na vseh ravneh in številne zainteresirane strani odločneje posvetile izboljšanju e-dostopnosti. Kljub temu je e-dostopnost v Evropi na splošno slaba;

1 COM(2007) 694. 2 COM(2008) 412.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 38

SL

(d) mnogo ljudi v Evropi še zmeraj redko ali sploh ne uporablja IKT, deloma zaradi slabe dostopnosti. Izpolniti je treba še veliko ciljev ministrske izjave iz Rige. Zato so potrebna nadaljnja prizadevanja vseh zadevnih strani, da bi preprečili razdrobljenost zaradi različnih pristopov. Med omenjena prizadevanja bi moralo soditi usklajeno ukrepanje na evropski ravni;

POUDARJA, DA

(a) bi moral imeti vsakdo možnost dostopa do storitev javne uprave, tudi invalidni uporabniki in starejši uporabniki ter tisti, ki imajo posebne težave pri vključevanju v digitalno družbo. Možnost dostopa do storitev javne uprave bi morala obstajati ne glede na programsko opremo, komunikacijsko pot ali tehnološko napravo, ki se uporablja;

(b) javni organi imajo posebno odgovornost pri spodbujanju socialne kohezije ter posledično e-dostopnosti z uporabo različnih instrumentov, ki so jim na voljo, kot so zakonodaja, standardizacija in certifikacija ter javna naročila;

(c) so se ministri več držav članic z izjavo iz Rige zavezali, da bodo do leta 2010 zagotovili bistven napredek;

(d) so potrebne tehnične specifikacije zagotovljene v drugi različici smernic za dostopnost spletnih vsebin (WCAG 2.0), ki jih je sprejel Konzorcij za svetovni splet (W3C);

(e) je prispevek evropskih organizacij za standardizacijo, tj. njihovo delo na področju zahtev glede dostopnosti pri javnih naročilih za proizvode in storitve na področju IKT, še vedno pomemben1;

1 Z mandatom Komisije za standardizacijo 376 Evropskemu odboru za standardizacijo (CEN), Evropskemu odboru za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in Evropskemu inštitutu za telekomunikacijske standarde (ETSI).

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 39

SL

POZDRAVLJA NAMERO KOMISIJE, DA

(a) nadaljuje aktivnosti v zvezi z e-dostopnostjo v okviru skupine i2010 na visoki ravni;

(b) spodbuja dialog z zainteresiranimi stranmi na evropski ravni in med njimi ter po potrebi usklajuje prizadevanja;

(c) z različnimi poročili še naprej spremlja ter ocenjuje položaj in razvoj e-dostopnosti v Evropi;

(d) izboljša dostopnost spletnih strani Komisije;

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

(a) bosta splošna e-vključenost, zlasti pa e-dostopnost, še naprej visoko na dnevnem redu, tako da bi Svet spodbudili, da bosta obe še naprej prednostna naloga tudi v okviru politike EU o informacijski družbi, ki je nadaljevanje dela na področju pobude i2010, ter v naslednjem evropskem akcijskem načrtu o invalidnosti;

(b) še naprej zagotavlja finančno podporo za e-dostopnost prek zadevnih programov EU, kot so okvirni program za razvoj, strukturni in socialni skladi ter podporni program za politiko IKT za konkurenčnost in inovativnost (CIP-ICT PSP);

(c) podpre prizadevanja glede smernic in izmenjave dobre prakse na evropski ravni za izboljšanje dostopnosti do spleta, vključno s tehnično podporo pri izvajanju sodobnih specifikacij za spletno dostopnost in praktičnimi spremljajočimi ukrepi;

(d) poroča Svetu o napredku v zvezi s cilji izjave iz Rige;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 40

SL

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ

(a) podprejo zagotovitev javnih storitev po več poteh in brezplačen dostop do javnih informacij;

(b) prispevajo k cenovni ugodnosti proizvodov in storitev IKT za končne uporabnike z uporabo ustreznih shem javnega financiranja;

(c) v javnih naročilih za proizvode in storitve IKT uporabijo merila za dostopnost, vključno z zahtevami za dostopnost do spleta pri javnih naročilih za oblikovanje ali preoblikovanje spletnih strani, ki se financirajo iz javnih sredstev;

(d) se pridružijo evropskemu raziskovalnemu programu o podpori iz okolja pri samostojnem življenju (Ambient Assisted Living) ali razmislijo o okrepitvi njegove podpore;

(e) izvajajo določbe Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, vključno z določbami o dostopu do tehnologije in informacij;

(f) v celoti izkoristijo določbe v obstoječi zakonodaji Skupnosti, ki se neposredno ali posredno nanašajo na IKT in invalidnost;

(g) sprejmejo in bolj učinkovito izvajajo ukrepe za spodbujanje e-dostopnosti ter zlasti izvajajo smernice WCAG 2.0. Skupni pristop bi lahko opredelili v priporočilu Komisije in se s tem izognili razdrobljenemu evropskemu trgu. WCAG 1.0 so poleg tega že zastarele, zato bi se lahko s priporočilom Komisije izognili temu, da bi nekatere države članice še naprej uporabljale standarde za certifikacijo, ki se razlikujejo od tistih, ki jih priporoča Konzorcij za svetovni splet (W3C);

(h) spodbujajo sodelovanje ter dialog med nacionalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi zainteresiranimi stranmi pri izvajanju navedenih ukrepov;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 41

SL

(i) razširijo področje uporabe in spodbujajo ne le e-dostopnost, ampak tudi druge storitve prihodnosti: predvsem dostopnost digitalne televizije, elektronskih komunikacij (vključno z dostopnostjo enotne evropske številke za klic v sili), mobilne televizije ter drugih m-storitev in samopostrežne terminale ter sisteme elektronskega bančništva;

POZIVA VSE ZAINTERESIRANE STRANI, NAJ

(a) sodelujejo s Komisijo pri izražanju podpore dialogu zainteresiranih strani in spremljanju napredka;

(b) v skladu z zahtevami po dostopnosti čim bolje zasnujejo svoje spletne strani in spletne storitve;

(c) izboljšajo razpoložljivost, medsebojno povezljivost, cenovno ugodnost ter poznavanje dostopnih rešitev IKT, kolikor je mogoče v skladu s pristopom, "namenjenem vsem uporabnikom", ter se osredotočijo na razširjene tehnologije, kot so internet, fiksni in mobilni telefoni, televizija in samopostrežni terminali, ter na domačo in delovno pisarniško opremo, temelječo na IKT;

(d) ustreznim razvijalcem in izvajalcem IKT ter osebam, ki sprejemajo odločitve o IKT, v javnem, zasebnem in nepridobitnem sektorju zagotovijo informacije ter poskrbijo za njihovo usposabljanje in podporo;

izboljšajo zaposlitvene in delovne pogoje za invalidne osebe in starejše osebe ter zagotovijo proizvode in storitve IKT, prilagojene njihovim zmožnostim in delovnim vzorcem;

(e) izboljšajo dostopnost in uporabnost izobraževalnega materiala in metod, temelječega na IKT, s čimer se izboljšajo možnosti učenja za osebe, ki so manj seznanjene z IKT, ter za invalidne osebe;

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 42

SL

(f) spodbujajo dostopnost in uporabnost spletnih storitev, tako javnih kot komercialnih, ki so posebnega pomena za socialno udeleženost; sem sodijo socialna oskrba in zdravstvena oskrba, socialna pomoč, službe za nujne primere, izobraževanje, prevoz in bančništvo;

(g) sprejmejo konkretne ukrepe na področju dostopa do digitalne televizije in bančnih terminalov, kar je prebivalstvo v okviru javnega posvetovanja v Evropski uniji leta 2008 opredelilo kot prednostno nalogo;

(h) podprejo evropska prizadevanja na področju standardizacije s spodbujanjem evropskih organizacij za standardizacijo, da hitro izpolnijo zadolžitve iz mandata 376 glede dostopnosti IKT."

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 43

SL

Vpliv recesije na informacijske in komunikacijske tehnologije

V Svetu je potekala izmenjava mnenj o vplivu recesije na informacijske in komunikacijske tehnologije in o tem, kako lahko te tehnologije spodbudijo gospodarstvo EU. Predsedstvo je to točko dalo na dnevni red v sklopu trenutne gospodarske krize in Evropskega načrta za oživitev gospodarstva1, da bi ministrom o tem omogočili orientacijsko razpravo s poudarkom na IKT.

Predsedstvo je za namen strukturiranja in usmerjanja razprave pripravilo vprašanja in zagotovilo nekatere obrazložitve, ki so v dok. 7749/09.

Vse države članice so se strinjale, da je treba poiskati dolgoročne rešitve z oblikovanjem prihodnjih vodilnih trgov s tehnologijo, vključno s satelitskimi rešitvami za odročne predele na podeželju in inovacijami na področju IKT, da bi v trenutnih razmerah naredili najboljše, kar lahko. To pomeni okrepljene in pametnejše naložbe na vseh ravneh: javne in zasebne naložbe, naložbe v infrastrukturo, raziskave in inovacije ter naložbe v ljudi in njihova znanja.

Svet je v okviru tega opozoril tudi na marčevski dogovor Evropskega sveta (glej sklepe Sveta 7880/09), ki je bil dosežen med drugim v zvezi z vlogo Skupnosti pri Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva na področju širokopasovnega interneta in v okviru katerega je bilo vnovič potrjeno, da bodo prizadevanja usmerjena v čimprejšnjo uresničitev tega načrta, še pred parlamentarnimi počitnicami po junijskih evropskih volitvah.

Komisija je za ustvarjanje novih delovnih mest in podporo gospodarski rasti v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva predlagala sveženj v višini pet milijard EUR, ki bo namenjen opredeljenim ciljem, kot sta energetika in širokopasovna infrastruktura. Namen te pobude na področju širokopasovnega interneta je razvoj širokopasovne infrastrukture, zlasti na podeželju, pa tudi izboljšanje obstoječe.

1 Odziv Komisije na trenutne gospodarske razmere je Evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki je bil predstavljen novembra 2008 (16097/08).

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 44

SL

RAZ�O

Marco Polo II

Predsedstvo je Svet obvestilo o stanju razprav v zvezi s predlogom Komisije o drugem programu Marco Polo (dok. 17294/08), ki trenutno potekajo z Evropskim parlamentom, da bi dosegli dogovor v prvi obravnavi.

Galileo

Svet se je seznanil s poročilom Komisije o stanju v zvezi z Galileom (zlasti z ukrepi, sprejetimi za izvajanje uredbe (ES) št. 683/2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov) ter z idejami in vizijo Komisije glede prihodnjega razvoja in izvajanja programov.

Spremljanje in pregled programa TE�-T

Svet se je seznanil z informacijami Komisije o procesu spremljanja in pregleda programa TEN-T, pobude "Razširjena Evropa" in nacionalnih operativnih programov za promet (dok. 8057/09).

Sveženj "Enotno nebo"

Predsedstvo je Svet seznanilo z dogovorom, doseženim z Evropskim parlamentom v prvi obravnavi, o svežnju "Enotno nebo" (osnutek uredbe o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema in osnutek uredbe o spremembi uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z letališči, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa).

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 45

SL

Sloti na letališčih

Komisije je predstavila glavne smernice predloga o spremembi Uredbe (EGS) št. 95/93 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (dok. 7500/09).

Program CERG za varnost v letalstvu za leto 2009

Svet se je seznanil z informacijami romunske delegacije o programu CERG za varnost za leto 2009 (dok. 7613/09 + 7613/09 COR1).

�euradno srečanje ministrov za promet

Predsedstvo je Svet seznanilo z bližnjim neuradnim srečanjem ministrov za promet, ki bo 29. aprila 2009 v mestu Litoměřice (dok. 8177/09). Srečanje bo posvečeno vprašanjem, povezanim z uvedbo inteligentnih prometnih sistemov, ki so po mnenju češkega predsedstva pomembna, še posebej v trenutni gospodarski krizi.

Pomorsko piratstvo

Svet se je seznanil z zaskrbljenostjo grške delegacije, ki so jo podprle druge delegacije, zaradi pomorskega piratstva zlasti v Afriškem rogu in Adenskem zalivu.

Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave

Svet se je seznanil z informacijami predsedstva o trenutnem stanju v zvezi s predlogom o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (13644/08).

Evropski dan 112

Predsedstvo je Svet seznanilo o novem evropskem dnevu 112.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 46

SL

Mobilizacija IKT za pospeševanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo

Komisija je Svetu predstavila sporočilo "o spodbujanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za olajšanje prehoda na energetsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika" (7566/09).

Pregled regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Predsedstvo je Svet seznanilo o tekočih pogajanjih v zvezi s tem svežnjem zakonodajnih predlogov.

Četrti svetovni forum o telekomunikacijski politiki

Svet se je seznanil s poročilom portugalske delegacije o četrtem svetovnem forumu o telekomunikacijski politiki Mednarodne telekomunikacijske zveze, ki bo od 22. do 24. aprila 2009 v Lizboni (8048/09).

Ministrska konferenca o varovanju informacij o kritični infrastrukturi

Estonska delegacija je Svet seznanila o Ministrski konferenci o varovanju informacij o kritični infrastrukturi, ki bo 27. in 28. aprila 2009 v Talinu.

Varovanje informacij o kritični infrastrukturi

Komisija je Svetu predstavila sporočilo o varovanju informacij v zvezi s kritično infrastrukturo.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 47

SL

DOGODKI OB ROBU ZASEDA�JA SVETA

Ob robu zasedanja Evropskega sveta je bil 31. marca podpisan protokol o razširitvi sporazuma o pomorskem prometu med Kitajsko in EU na Bolgarijo in Romunijo.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 48

SL

DRUGE ODOBRE�E TOČKE

PROMET

Spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil

Svet je sprejel direktivo o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (dok. 3711/08). Svet in Evropski parlament sta dogovor o tem zakonodajnem aktu dosegla v prvi obravnavi.

Namen direktive je spodbuditi trg čistih in energetsko učinkovitih vozil ter izboljšati prispevek prevoznega sektorja k okoljski, podnebni in energetski politiki EU. Direktiva določa, da morajo organi in določeni operaterji pri nakupu vozil upoštevati energetske in okoljske posledice v življenjski dobi, vključno s porabo energije, emisijami CO2 in drugih onesnaževal.

Nova direktiva v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije ponovno opredeljuje področje uporabe in uvaja zahtevo za organe in operaterje, ki morajo pri nakupu vozil upoštevati energetske in okoljske posledice, za izpolnitev te zahteve pa dopušča več možnosti.

Državam članicam bo za prenos določb direktive na voljo 18 mesecev od njenega začetka veljavnosti.

Sporazuma s Kanado o varnosti v civilnem letalstvu

Svet je sprejel sklep o odobritvi sklenitve Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kanado o varnosti v civilnem letalstvu.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 49

SL

Sporazum je bil dosežen s pogajanji, ki jih je Komisija vodila na osnovi mandata Sveta iz marca 2004. Njegov cilj je okrepiti sodelovanje in povečati učinkovitost v zadevah v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu ter spodbujati varnost v civilnem letalstvu ter okoljsko kakovost in združljivost.

Sporazumi z Republiko Korejo, Vietnamom in Mongolijo o zračnem prevozu

Svet je sprejel sklepe o odobritvi podpisa in začasne uporabe sporazumov z Republiko Korejo in Socialistično republiko Vietnam in odobritvi podpisa z vlado Mongolije.

Sporazumi so rezultat pogajanj v okviru mandata, na podlagi katerega se Komisija lahko pogaja s katero koli tretjo državo, da bi obstoječe dvostranske sporazume o zračnih prevozih, sklenjene med državami članicami in zadevno tretjo državo, uskladila s pravom Skupnosti.

Sporazum z Ekonomsko in monetarno unijo Zahodne Afrike o zračnih prevozih

Svet je sprejel sklep o odobritvi podpisa in začasne uporabe sporazuma med EU ter Ekonomsko in monetarno unijo Zahodne Afrike o nekaterih vidikih zračnih prevozov.

Sporazum je rezultat pogajanj v okviru mandata, na podlagi katerega se Komisija lahko pogaja s katero koli tretjo državo, da bi obstoječe dvostranske sporazume o zračnih prevozih, sklenjene med državami članicami in zadevno tretjo državo, uskladila s pravom Skupnosti.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 50

SL

Tehnični pregledi motornih vozil

Svet je sprejel1 direktivo o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov, ki predstavlja prenovitev trenutno veljavne direktive 96/96/ES (dok. 3699/08).

Sedanja direktiva usklajuje predpise o tehničnih pregledih, preprečuje izkrivljanje konkurence med cestnimi prevozniki ter zagotavlja ustrezne preglede in vzdrževanje vozil.

Direktiva kodificira in prilagaja veljavno zakonodajo novemu postopku komitologije s pregledom2 za ukrepe splošnega obsega, s katerim naj bi bili spremenjeni nebistveni elementi osnovnega akta, sprejetega v skladu s postopkom soodločanja. Svet je sklenil tudi, da se v osnutek direktive vključi sodba sodišča Evropskih skupnosti o vzpostavitvi t. i. sekundarne ali izvedene pravne podlage. Vse spremembe so tehnične narave, njihov cilj pa je lažje berljiva zakonodaja Skupnosti.

EKO+OMSKE I+ FI+A+Č+E ZADEVE

Zunanji revizor nacionalne centralne banke v �emčiji

Svet je sprejel sklep o odobritvi imenovanja družbe Ernst & Young AG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft Steuerberatungsgesellschaft za zunanjega revizorja Deutsche Bundesbank za poslovna leta od 2009 do 2014 (dok. 6813/09).

1 Nemška delegacija se je vzdržala. 2 Regulativni postopek s pregledom je bil uveden s sklepom 2006/512/ES, ki je spremenil

sklep Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 51

SL

PRORAČU+

Prilagoditve v financiranju proračuna EU

Svet je oblikoval predlog spremembe proračuna št. 3 k splošnemu proračunu za leto 2009, pri čemer je upošteval, da ima sklep o lastnih sredstvih 2007/436 retroaktivno veljavo od 1. januarja 2007 (dok. 7331/09). če bo spremembo proračuna odobril Evropski parlament, se bo spremenila porazdelitev prispevkov lastnih sredstev med državami članicami v poslovnih letih 2007, 2008 in 2009. Prilagoditve v financiranju proračuna EU so posledica nove enotne vpoklicne stopnje za lastna sredstva iz naslova DDV, bruto znižanja letnih prispevkov iz BND Nizozemske in Švedske, revidiranega izračuna mehanizma popravkov v korist Združenega kraljestva in vpliva nove vpoklicne stopnje za lastna sredstva iz naslova DDV na prispevke iz lastnih sredstev iz naslova BND.

KO+KURE+Č+OST

�evarne snovi in pripravki – regulativni postopek s pregledom

Svet je sklenil, da ne bo nasprotoval sprejetju odločbe Komisije o spremembi direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi organokositrnih spojin za prilagoditev Priloge I tehničnemu napredku.

Ugotovljeno je bilo, da so organokositrne spojine lahko nevarne za zdravje ljudi, zato je treba uvesti strožje omejitve glede njihovega trženja in uporabe.

Svet ima v skladu z regulativnim postopkom s pregledom EU možnost nasprotovati sprejetju pravnih aktov s strani Komisije. To pomeni, da lahko Komisija sprejme sklep, če ji Evropski parlament ne nasprotuje.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 52

SL

RAZISKAVE

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Rusijo

Svet je sprejel sklep o odobritvi podaljšanja sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Rusijo za dodatnih pet let (dok. 6691/09).

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in ZDA

Svet je sprejel sklep o odobritvi podaljšanja sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Združenimi državami Amerike za nadaljnjih pet let (dok. 6695/09).

Spremenjena bo tudi vsebina dvostranskega sporazuma, tako da bodo raziskave na področju varnosti in vesolja dodane na seznam področij sodelovanja, v skladu s Sedmim okvirnim programom EU za raziskave za obdobje 2007–2013.

+OTRA+JI TRG

Homologacijski sistem za motorna vozila

Svet je sprejel splošni pristop za sprejetje sklepa Sveta o pristopu Evropske skupnosti k Pravilniku št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih določbah glede homologacije gospodarskih vozil v zvezi z njihovimi zunanjimi štrlečimi deli pred zadnjo steno kabine.

S standardnimi zahtevami iz Pravilnika št. 61 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo naj bi odpravili tehnične ovire v trgovini motornih vozil in zagotovili visoko stopnjo varnosti in zaščite pri uporabi takšnih vozil. Ta pravilnik bi bilo treba vključiti v zakonodajo EU o homologacijskem sistemu za motorna vozila.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 53

SL

KMETIJSTVO

Živila za posebne prehranske namene

Svet je po dogovoru z Evropskim parlamentom v prvi obravnavi sprejel direktivo o živilih za posebne prehranske namene, ki kodificira direktivo 89/398/EGS in jo usklajuje z novimi pravili komitologije (dok. 3697/08). V primerjavi s prvotnim predlogom Komisije sta Svet in Parlament razširila ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom. Med temi ukrepi je dvoletno dovoljenje za trženje živil, ki ne spoštujejo pravil glede sestave. V direktivi so predvidena tudi določena odstopanja od določb v zvezi z označevanjem.

OKOLJE

Uporaba gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih

Svet je po dogovoru z Evropskim parlamentom v prvi obravnavi sprejel direktivo o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (dok. 3714/08). Cilj nove direktive je kodificirati direktivo 90/219/EGS in jo uskladiti z novimi pravili komitologije.

SKLEP, SPREJET S PIS+IM POSTOPKOM

Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo

Svet je 23. marca odobril spremembo pogajalskih smernic za Sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo.

30.-31.III.2009

8176/09 (Presse 73) 54

SL

IME+OVA+JA

Odbor regij

Svet je sprejel sklep, s katerim se za nadomestnega člana za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, imenuje:

– Javier Velasco Mancebo, Director de la Oficina de Representación del Principado de Asturias.