EUROSTANDARD Banka AD Skopje - nbrm.mk · Monetarnite sredstva i obvrski iska`ani vo stranska valuta na denot na izvestuvaweto se prevrednuvaat vo denari spored sredniot kurs va`e~ki

EUROSTANDARD Banka AD Skopje

Finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na 31

dekemvri 2006

Sodrìna

Izve{taj na revizorite

Finansiski izve{tai

Bilans na uspeh 2

Bilans na sostojba 3

Izve{taj za promenite vo kapitalot 4

Izve{taj za pari~niot tek 5

Bele{ki kon finansiskite izve{tai 7

EUROSTANDARD Banka AD Skopje Finansiski izve{tai

2

Bilans na uspeh

Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri

Vo iljadi denari Bele{ka 2006 2005 Prihodi od kamata 136.132 172.212Rashodi od kamata (28.131) (42.021)Neto prihodi od kamata 4 108.001 130.191 Prihodi od provizii i nadomesti 29.699 28.059Rashodi od provizii i nadomesti (4.490) (4.494)Neto prihodi od provizii i

nadomesti 5 25.209 23.565 Prihodi od dividenda 70 60Neto prihodi od kursni razliki 6.124 14.150Ostanati prihodi od dejnosta 6 54.687 61Prihodi od dejnosta 194.091 168.027 Neto zagubi poradi o{tetuvawe 7 (85.212) (47.131)Ostanati rashodi od dejnosta 8 (94.887) (83.816)Rashodi od dejnosta (180.099) (130.947) Dobivka pred odano~uvawe 13.992 37.080 Danok od dobivka 9 (2.128) (5.500)Neto dobivka za godinata 11.864 31.580

Bele{kite na stranite 7 - 47 se sostaven del na ovie finansiski izve{tai.


3

Bilans na sostojba

Na 31 dekemvri

Vo iljadi denari Bele{ka 2006 2005 Aktiva Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent 10 628.386 590.697Plasmani vo drugi banki 11 398.314 411.066Sredstva ~uvani za proda`ba 12 251.606 251.606Krediti i avansi dadeni na ostanati

klienti 13 780.615 1.008.169Pobaruvawa za kamata i ostanata

aktiva 14 8.940 13.183Vloùvawa 15 3.538 3.468Pobaruvawa za danok od dobivka 2.967 713Sredstva dobieni vo zamena za

somnitelni i sporni pobaruvawa 17 25.144 17.400Nematerijalni sredstva 18 5.030 6.548Nedvi`nosti i oprema 19 15.619 11.377Vkupna aktiva 2.120.159 2.314.227 Obvrski Depoziti na banki i drugi finansiski

organizacii 20 88.673 47.171Depoziti na drugi klienti 21 888.595 1.108.780Obvrski za kamata 22 3.141 3.264Posebna rezerva za vonbilansni stavki 23 708 421Ostanati obvrski 24 3.452 4.022Vkupno obvrski 984.569 1.163.658 Kapital i rezervi Akcionerski kapital 1.100.668 1.100.668Rezervi 23.058 18.321Zadràna dobivka 11.864 31.580Vkupno kapital i rezervi 1.135.590 1.150.569Vkupno obvrski i kapital i rezervi 2.120.159 2.314.227 Bele{kite na stranite 7 - 47 se sostaven del na ovie finansiski izve{tai. Finansiskite izve{tai prikaàni na stranicite od 2 do 47 se odobreni od Upravniot odbor na 26 fevruari 2007 godina i bea potpi{ani vo nivno ime od: G-din Branko Tozija G-din Zoran Nikolovski Prv generalen direktor Vtor generalen direktor


4

Izve{taj za promenite vo kapitalot


Vo iljadi denari

Akcioner-ski

kapital

Revalo-rizaciona

rezervaZakonska

rezervaZadràna

dobivka Vkupno Sostojba na 1 januari

2005 548.578 300 12.056 39.765 600.699Neto dobivka za

godinata - - - 31.580 31.580Vkupno priznaeni

prihodi i rashodi - - - 31.580 31.580Uplati vo tekot na

godinata 552.090 - - - 552.090Raspredelba vo

zakonska rezerva - - 5.965 (5.965) -Dividendi - - - (33.800) (33.800)Sostojba na 31 dekemvri

2005 1.100.668 300 18.021 31.580 1.150.569 Sostojba na 1 januari

2006 1.100.668 300 18.021 31.580 1.150.569Neto dobivka za

godinata - - - 11.864 11.864Vkupno priznaeni

prihodi i rashodi - - - 11.864 11.864Raspredelba vo

zakonska rezerva - - 4.737 (4.737) -Dividendi - - - (26.843) (26.843)Sostojba na 31 dekemvri

2006 1.100.668 300 22.758 11.864 1.135.590



5

Izve{taj za pari~niot tek


Vo iljadi denari Bele{ka 2006 2005 Pari~en tek od osnovnata dejnost Dobivka za godinata 11.864 31.580Koregirana za:

Amortizacija na: Nedvi`nosti i oprema 8 6.675 7.792Nematerijalni sredstva 8 3.379 3.547

Rashoduvani nedvi`nosti i oprema 428 -Kapitalna dobivka od nedvi`nosti i

oprema (57) -Kapitalna zaguba od sredstva dobieni vo

zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 119 -

Kapitalna dobivka od proda`ba na hartii od vrednost dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 6 (54.312) -

Prihodi od kamati 4 (136.132) (172.212)Rashodi od kamati 4 28.131 42.021Neto zagubi poradi o{tetuvawe 7 85.212 47.131Prihodi od dividendi (70) (60)Danok od dobivka 2.128 5.500

Naplateni kamati 139.480 168.827Plateni kamati (28.254) (39.743)Dobivka od dejnosta pred promenite na

delovnata aktiva 58.591 94.383(Zgolemuvawe)/namaluvawe na delovnata

aktiva: Plasmani vo drugi banki 12.752 70.269Krediti i avansi dadeni na ostanati

klienti 127.676 (267.105)Sredstva ~uvani za proda`ba - (251.606)Priliv od prodadeni sredstva dobieni vo

zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 2.165 -Priliv od proda`ba na hartii od vrednost

dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 59.265 -

Ostanata aktiva 867 (8)Zgolemuvawe/(namaluvawe) na delovnata

pasiva: Depoziti od banki i ostanati finansiski

organizacii 41.502 (6.561)Depoziti od drugi klienti (220.185) 152.112

Ostanata pasiva (634) 2.271Neto pari~en tek od osnovnata dejnost

pred odano~uvawe 81.999 (206.245)Platen danok od dobivka (4.318) (6.149)Neto pari~en tek od osnovnata dejnost 77.681 (212.394)


6

Izve{taj za pari~niot tek (prodolènie)


Vo iljadi denari Bele{ka 2006 2005 Pari~en tek od investiciona dejnost Nabavka na nematerijalni sredstva (1.861) (2.978) Nabavka na nedvi`nosti i oprema (11.469) (2.970)Prilivi od proda`ba na nedvi`nosti i

oprema 181 -Neto pari~en tek od investicionata

dejnost (13.149) (5.948) Pari~en tek od finansirawe Sredstva od emisija na akcii - 552.090Plateni dividendi (26.843) (33.800)Vrateni krediti - (61.310)Neto pari~en tek od finansirawe (26.843) 456.980 Neto zgolemuvawe na pari~nite

sredstva i pari~niot ekvivalent 37.689 238.638Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent

na 1 januari 590.697 352.059Pari~ni sredstva i pari~en

ekvivalent na 31 dekemvri 10 628.386 590.697



7

Bele{ki kon finansiskite izve{tai

1. Op{ti informacii

EUROSTANDARD Banka AD Skopje ("Bankata") e akcionersko dru{tvo registrirano i so sedi{te vo Republika Makedonija.

Adresata na registriranoto sedi{te na Bankata e:

ul. 27 Mart b.b. (Mal Ring) 1000 Skopje Republika Makedonija

Bankata ima golemo ovlastuvawe i gi izvr{uva site bankarski aktivnosti soglasno zakonot. Pozna~ajni aktivnosti na Bankata se odobruvawe krediti, primawe depoziti, obavuvawe platen promet so stranstvo i vo zemjata i posreduvawe pri obezbeduvaweto na devizni sredstva za nejzini komitenti.

2. Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve{tai

(a) Izve{taj za usoglasenost

Finansiskite izve{tai se izgotveni vo soglasnost so Zakonot za Trgovski Dru{tva i Pravilnikot za vodewe smetkovodstvo (Slu`ben vesnik na RM br.94/2004, br.11/2005 i br.116/2005).

(b) Osnovi za merewe

Finansiskite izve{tai se izgotveni spored istoriska vrednost osven za:

• sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba koi {to se merat po objektivna vrednost i

• netekovnite sredstva ili grupi za otu|uvawe klasificirani kako takvi koi se ~uvaat za proda`ba, koi {to se merat po poniskata od nivnata smetkovodstvena vrednost i objektivna vrednost, namalena za tro{ocite za proda`ba.

(v) Funkcionalna i izvestuva~ka valuta

Finansiski izve{tai se prikaàni vo iljadi makedonski denari.


8


3. Zna~ajni smetkovodstveni politiki

Smetkovodstvenite politiki prikaàni vo prodolènie se primenuvani konzistentno za site periodi prikaàni vo ovie finansiski izve{tai.

(a) Transakcii vo stranska valuta

Delovnite promeni vo stranska valuta se iskaùvaat spored kursot vaè~ki na denot na delovnata promena. Monetarnite sredstva i obvrski iskaàni vo stranska valuta na denot na izvestuvaweto se prevrednuvaat vo denari spored sredniot kurs vaè~ki na denot na bilansot na sostojba, a pe~albite i zagubite proizlezeni spored ovaa osnova se kniàt vo bilansot na uspeh.

Deviznite sredstva so koi {to raboti Bankata se prete`no evra (EUR) i amerikanski dolari (USD). Oficijalnite kursevi vaè~ki na 31 dekemvri 2006 i 2005 godina bea kako {to sledi:

2006 2005 MKD MKD 1 EUR 61,17 61,181 USD 46,45 51,86

(b) Kamata

Prihodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh koga se presmetuva osven kamatata so somnitelna naplativost, koja se evidentira kako somnitelna kamata i se isklu~uva od prihodot od kamata. Krajnoto saldo na somnitelni i sporni kamati se netira vo bilansot na sostojba so presmetanite kamati. Somnitelnata i sporna kamata se otpi{uva koga ne postoi realna osnova za naplata. Iznosot na naplatenite prethodno otpi{ani kamati se priznava kako prihod vo bilansot na uspeh vo momentot na naplata.

Rashodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh koga se presmetuva.

(v) Provizii i nadomesti

Prihodite od nadomesti i provizii nastanuvaat po osnov na finansiski uslugi koi gi izvr{uva Bankata vklu~uvaj}i menuva~ko rabotewe, izdavawe na garancii, otvorawe na akreditivi, platen promet vo zemjata i stranstvo, i drugi uslugi.


9


3. Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolènie)

(v) Provizii i nadomesti (prodolènie)

Prihodite od nadomesti i provizii se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se izvr{i.

Rashodite od nadomesti i provizii nastanuvaat po osnov na finansiski uslugi {to gi dobiva Bankata i se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se dobie.

(g) Prihodi od dividendi

Prihodite od dividendi se priznavaat vo bilansot na uspeh koga }e bide utvrdeno pravoto da se primi pla}aweto.

(d) Rashodi od zakupnini

Pla}awata napraveni po osnov na operativen lizing se priznavaat vo bilansot na uspeh po proporcionalna metoda vo vremetraeweto na zakupot.

(|) Danoci

Danokot od dobivka se sostoi od tekoven i odloèn danok. Danokot od dobivka se priznava vo bilansot na uspeh, osven koga se odnesuva za stavki koi{to se odneseni direktno vo kapitalot i soodvetniot danok od dobivka se priznava vo kapitalot.

Danokot od dobivka e o~ekuvana dano~na obvrska od dobivkata pred odano~uvawe za godinata, primenuvaj}i ja vaè~kata dano~na stapka na denot na bilansot na sostojba, i korekcii na dano~nata obvrska koja se odnesuva na prethodni godini.

Odloèniot danok se priznava so koristewe na metodata na bilansot na sostojba, i proizleguva od vremenite razliki pome|u smetkovodstvenata vrednosta na sredstvata i obvrskite za potrebite na finansiskoto izvestuvawe i vrednosta na istite za dano~ni celi. Odloèniot danok se meri so primena na dano~nite stapki koi se o~ekuva da se primenat koga }e se realiziraat vremenite razliki vrz osnova na zakonite koi se usvoeni ili zna~ajno usvoeni na denot na izvestuvaweto.


10



(|) Danoci (prodolènie)

Odloèno dano~no sredstvo se priznava samo za iznosot za koj e verojatno deka }e ima odano~iv prihod vo idnina nasproti koj sredstvoto bi se iskoristilo. Odloènite dano~ni sredstva se namaluvaat za iznosot za koj pove}e ne e verojatno deka moè da bide iskoristen.

(e) Finansiski sredstva i obvrski

(i) Priznavawe

Bankata po~etno gi priznava kreditite i pobaruvawata, depozitite i obvrskite po krediti na denot koga tie se nastanati. Site ostanati finansiski sredstva i obvrski po~etno se priznavaat na datumot na trguvawe na koj {to Bankata stanuva stranka na dogovornite odredbi za instrumentot.

(ii) Depriznavawe

Bankata gi depriznava finansiskite sredstva koga gi gubi pravata od dogovorot za pari~nite tekovi od sredstvoto, ili koga gi prenesuva pravata na pari~nite tekovi od sredstvoto so transakcija vo koja site rizici i nagradi od sopstvenosta na finansiskoto sredstvo se preneseni na drug.

Bankata gi depriznava finansiskite obvrski koga obvrskite opredeleni vo dogovorite se podmireni, otkaàni ili iste~eni.

(iii) Netirawe

Finansiskite sredstva i obvrski se netiraat i neto iznosot se prikaùva vo bilansot na sostojbata samo koga Bankata ima zakonsko pravo da gi netira priznaenite iznosi i ima namera da gi poramni transakciite na neto osnova ili da gi realizira pla}awata istovremeno.

Prihodite i rashodite se netiraat i neto iznosot se prikaùva vo bilansot na uspeh samo dokolku toa e dozvoleno so standardite, ili za odredeni dobivki i zagubi koi {to proizleguvaat od grupi na sli~ni transakcii, kako {to se aktivnostite za trguvawe.


11



(e) Finansiski sredstva i obvrski (prodolènie)

(iv) Princip na merewe spored amortizirana vrednost

Amortizirana vrednost na finansisko sredstvo ili finansiska obvrska e iznosot spored koj{to finansiskoto sredstvo ili obvrska se merat pri po~etnoto priznavawe, namalena za otplatite na glavnicata, plus ili minus akumuliranata amortizacija na bilo koja razlika pome|u po~etno priznaeniot iznos i iznosot pri dospevaweto, namalena za eventualnite zagubite poradi o{tetuvawe.

(v) Princip na merewe spored objektivna vrednost

Objektivnata vredost na finansiskite instrumenti se bazira na nivnata kotirana pazarna cena na denot na bilansot na sostojba, bez bilo kakvi odbitoci za transakcioni tro{oci.

(vi) Zagubi poradi o{tetuvawe

Sredstvata na Bankata se razgleduvaat na sekoj datum na izgotvuvawe na bilansot na sostojba so cel da se opredeli dali postojat objektivni dokazi za nenaplatlivost. Ako postoi vakva indikacija, se procenuva iznosot na sredstvoto koj bi bil naplatliv.

Zaguba poradi o{tetuvawe e iznosot za koj{to smetkovodstvenata vrednost na dadeno sredstvo go nadminuva negoviot nadomestliv iznos. Zagubite poradi o{tetuvawe se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Krediti i avansi odobreni od Bankata

Kreditite i avansite odobreni od Bankata se prikaàni namaleni za op{tata i specifi~nata posebna rezerva. Op{tiot element na posebnata rezerva se odnesuva na onie postojni zagubi koi, iako seu{te ne bile poodelno identifikuvani, od porane{noto iskustvo e izvesno deka postojat na krajot na bilo koja godina vo kreditnoto portfolio na Bankata.


12




(vi) Zagubi poradi o{tetuvawe (prodolènie)

Krediti i avansi odobreni od Bankata (prodolènie)

Specifi~niot element na posebnata rezerva se odnesuva na onie krediti koi bile pooddelno pregledani i posebno identifikuvani kako somnitelni ili sporni vrz osnova na redovni proverki na preostanatite salda, za da se namalat ovie krediti i avansi do nivniot naplatliv iznos. Za kreditite za koi{to se znae deka se nenaplativi, i se iscrpeni site pravni mo`nosti, i e odredena kone~nata zaguba, se otpi{uvaat direktno.

Iznosot na naplatenite prethodno otpi{ani pobaruvawa se priznava kako prihod vo bilansot na uspeh vo momentot na naplata.

Ako vo naredniot period zagubite poradi o{tetuvawe se namaluvaat, i namaluvaweto moè objektivno da se povrze so nastan koj se pojavil posle dopolnitelnata ispravka, osloboduvaweto na posebnata rezerva se priznava vo bilansot na uspehot.

Finansiski sredstva koi se prevrednuvaat spored objektivna vrednost direktno niz kapitalot

Nadomestliviot iznos na sopstveni~kite instrumenti e nivnata objektivna vrednost.

Dokolku postoi objektiven dokaz za o{tetenost na finansisko sredstvo ~ii{to promeni vo objektivnata vrednost se evidentiraat direktno vo kapitalot i zagubite vo objektivnata vredost vo minati periodi bile priznaeni direktno vo kapitalot, toga{ kumulativnata neto zaguba koja{to bila priznaena direktno vo kapitalot treba da se otstrani od kapitalot i da se priznae vo neto dobivkata ili zagubata za periodot. Koga sredstvo, ~ii{to promeni vo objektivnata vrednost se evidentiraat direktno vo kapitalot i vo minati periodi bile priznaeni zgolemuvawa na objektivnata vrednost direktno vo kapitalot, e o{teteno, zgolemuvawata na objektivnata vrednost priznaeni direktno vo kapitalot se anuliraat do iznosot na o{tetuvawe na sredstvoto. Dopolnitelnata zaguba od o{tetuvawe se priznava vo bilansot na uspeh.


13




(vi) Zagubi poradi o{tetuvawe (prodolènie)

Finansiski sredstva koi se prevrednuvaat spored objektivna vrednost direktno niz kapitalot (prodolènie)

Dokolku vo posledovatelen period, objektivnata vrednost ili nadomestliviot iznos na finansiskoto sredstvo se zgolemi i zgolemuvaweto moè objektivno da se povrze so nastan koj se slu~il po priznavaweto na zagubata poradi o{tetuvawe vo bilansot na uspeh, zagubata treba da se anulira niz neto dobivkata ili zagubata za periodot.

(`) Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent

Pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent go so~inuvaat pari~nite sredstva vo blagajna, depozitite po viduvawe kaj bankite, depozitite vo NBRM, kako i visokolikvidnite hartii od vrednost so originalen rok na dostasanost od tri ili pomala od tri meseci, vklu~uvajki gi i blagajni~kite zapisi so koi moè da se trguva na sekundaren pazar.

(z) Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba

Novo steknatite sredstva koi gi zadovoluvaat kriteriumite da bidat klasifikuvani kako takvi koi se ~uvaat za proda`ba, pri po~etnoto priznavawe, se merat po poniskata od nivnata smetkovodstvena vrednost (na primer, nabavna vrednost) i nivnata objektivna vrednost, namalena za tro{ocite za proda`ba.

Zagubite i dobivkite pri posledovatelno merewe se vklu~uvaat vo bilansot na uspeh.

(y) Krediti i avansi odobreni od Bankata

Kreditite i pobaruvawata odobreni od Bankata se onie krediti i pobaruvawa so koi se obezbeduvaat pari~ni sredstva na klientot i se razlikuvaat od onie koi se kreiraat so namera za ostvaruvawe na profit na kratok rok. Kreditite i pobaruvawata odobreni od Bankata se sostojat od krediti i avansi dadeni na banki i ostanati klienti.


14



(y) Krediti i avansi odobreni od Bankata (prodolènie)

Kreditite i pobaruvawata odobreni od Bankata se procenuvaat po amortizirana vrednost namalena za posebnata rezerva za somnitelni i sporni pobaruvawa.

(i) Vloùvawa

Vloùvawata po~etno se iskaùvaat po nivnata nabavna vrednost, koja{to e objektivna vrednost na dadeniot nadomestok za istite zgolemena za direktnite transakcioni tro{oci i posledovatelno se merat vo zavisnost od nivnata klasifikacija.

(i) Vloùvawa raspolo`livi-za-proda`ba

Vloùvawa raspolo`livi-za-proda`ba se finansiski sredstva koi ne se ~uvaat zaradi trguvawe, koi ne se odobreni od Bankata, nitu se ~uvaat do periodot na dostasuvawe. Instrumentite raspolo`livi-za-proda`ba gi vklu~uvaat dol`ni~kite instrumenti i vloùvawata vo akcii.

Vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se prikaùvaat spored nivnata objektivna vrednost, so isklu~ok za finansiskite sredstva koi{to nemaat kotirana pazarna cena i ~ija{to objektivna vrednost ne moè verodostojno da se izmeri, koi{to se merat po nabavna vrednost namalena za zagubite poradi o{tetuvawe.

Prihodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh. Prihodot od dividenda se priznava koga na Bankata }e i bide utvrdeno pravoto da se primi pla}aweto.

Promenite vo objektivnata vrednost na vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se evidentiraat vo kapitalot se dodeka vloùvawata ne se prodadeni ili o{teteni koga iznosot priznaen vo kapitalot se nosi vo bilansot na uspeh.


15



(j) Nedvi`nosti i oprema

(i) Priznavawe i merewe

Nedvi`nostite i opremata se iskaàni spored nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija i zagubi od o{tetuvawe.

Nabavnata vrednost gi vklu~uva tro{ocite koi {to se direktno povrzani so steknuvaweto na sredstvoto.

(ii) Posledovatelni izdatoci

Izdatocite napraveni za zamena na del od nedvi`nostite i opremata se dodavaat na smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto koga e verojatno deka }e ima idni ekonomski koristi za Bankata i tro{ocite na istiot moè da se izmerat verodostojno. Tro{ocite na sekojdnevnoto odrùvawe na nedvi`nostite i opremata se priznavaat vo bilansot na uspeh kako tro{oci kako {to nastanuvaat.

(iii) Amortizacija

Amortizacijata na nedvi`nostite i opremata se presmetuva po proporcionalna metoda na na~in da se otpi{e nabavnata vrednost na sredstvata vo tekot na nivniot polezen vek na traewe. Na nedvi`nostite i opremata ne im se presmetuva amortizacija se do nivnoto stavawe vo upotreba.

Godi{nite stapki na amortizacija se kako {to sledi:

2006 2005 % % Kompjuteri 25 25Oprema i mebel 10 do 20 10 do 20Motorni vozila 25 25


16



(k) Nematerijalni sredstva

(i) Sopstveni sredstva

Nematerijalnite sredstva se iskaàni spored nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija i zagubi od o{tetuvawe.

(ii) Posledovatelni izdatoci

Posledovatelni izdatoci se kapitaliziraat samo koga ja zgolemuvaat idnata ekonomska poleznost vklu~ena vo del od nematerijalnite sredstva. Site ostanati izdatoci se priznavaat vo bilansot na uspeh kako tro{oci kako {to nastanuvaat.

(iii) Amortizacija

Amortizacijata na nematerijalnite sredstva se obezbeduva po proporcionalna metoda na na~in da se otpi{e nabavnata vrednost na sredstvata vo tekot na nivniot polezen vek na traewe. Na nematerijalnite sredstva ne im se presmetuva amortizacija se do nivnoto stavawe vo upotreba.

Godi{nite stapki na amortizacija se kako {to sledi:

2006 2005 % % Softver 25 25


17



(l) Zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva

Nefinansiskite sredstva na Bankata, se razgleduvaat na sekoj datum na izgotvuvawe na bilansot na sostojba so cel da se opredeli dali postojat objektivni dokazi za o{tetuvawe. Ako postoi vakva indikacija, se procenuva iznosot na sredstvoto koj bi bil naplatliv.

Zaguba poradi o{tetuvawe se priznava dokolku smetkovodstvenata vrednost na dadeno sredstvo ili za edinicata koja generira pari, a na koja i pripa|a sredstvoto, go nadminuva negoviot nadomestliv iznos. Za sredstvoto {to ne sozdava vo golema mera nezavisni pari~ni prilivi, nadomestuv~kiot iznos se utvrduva za edinicata koja generira pari, a na koja i pripa|a sredstvoto.

Edinicata koja generira pari e najmalata grupa na sredstva koja moè da se identifikuva kaja{to generira pari~ni prilivi od kontinuirana upotreba koi{to vo golem stepen se nezavisni od pari~ni prilivi od drugi sredstva ili grupi na sredstva. Zagubite poradi o{tetuvawe se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Nadomestuva~kiot iznos na dadeno sredstvo ili za edinicata koja generira pari pretstavuva povisokiot iznos od neto proda`nata cena na sredstvoto i negovata upotrebna vrednost. Pri procenkata na upotrebnata vrednost, procenetite idni pari~ni tekovi se diskontiraat do nivnata sega{na vrednost so upotreba na diskontna stapka pred odano~uvawe koja gi odrazuva tekovnite pazarni procenki na vremenskata vrednost na parite i rizicite specifi~ni za sredstvoto.

Zagubata poradi o{tetuvawe na dadeno sredstvo se anulira dokolku postoi indikacija deka zaguba poradi o{tetuvawe priznaena za sredstvoto moèbi ve}e ne postoi i ima promeni vo procenkite koristeni za utvrduvawe na nadomestuva~kiot iznos.

Zgolemenata smetkovodstvena vrednost na dadeno sredstvo, kako rezultat na anulirawe na zaguba poradi o{tetuvawe, ne treba da ja nadmine smetkovodstvenata vrednost koja bi bila opredelena (neto od amortizacijata) koga ne bi bila priznaena zaguba poradi o{tetuvawe na sredstvoto vo prethodnite godini.


18



(q) Depoziti

Depozitite po~etno se iskaùvaat po nivnata nabavna vrednost, koja{to pretstavuva objektivna vrednost na primeniot nadomest, zgolemena za transakcionite tro{oci. Posledovatelno se merat po amortizirana vrednost.

(m) Rezervirawa

Rezervirawe se priznava vo bilansot na sostojba koga Bankata kako rezultat na minat nastan ima sega{na zakonska ili izvedena obvrska koja moè verodostojno da se izmeri i e verojatno deka }e ima odliv od Bankata za podmiruvawe na obvrskata. Rezervirawata se utvrduvaat so diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi koristej}i diskontna stapka pred odano~uvawe koja gi odrazuva tekovnite pazarni procenki na vremenskata vrednost na parite i kade {to e potrebno, rizicite, specifi~ni za obvrskata.

(n) Koristi za vrabotenite

(i) Planovi za definirani pridonesi

Bankata pla}a pridonesi vo penziskite fondovi vo soglasnost so barawata na makedonskite zakoni. Pridonesite koi se utvrduvaat vrz osnova na platata na vrabotenite se upla}aat vo penziskite fondovi, koi {to se odgovorni za isplata na penziite. Bankata nema dopolnitelna obvrska za pla}awe po osnov na ovie planovi. Obvrskite za uplata na pridonesi vo planovite za definirani pridonesi se priznavaat kako rashod vo bilansot na uspeh koga se presmetuvaat.

(ii) Kratkoro~ni koristi za vrabotenite

Kratkoro~nite koristi za vrabotenite se merat na nediskontirana osnova i se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se dobie.

Bankata priznava obvrska i rashod za iznosot koj {to se o~ekuva da bide isplaten kako bonus ili kako udel vo dobivkata i dokolu Bankata ima sega{na pravna ili izvedena obvrska da vr{i takvi isplati kako rezultat na uslugi dadeni vo minatiot period i dokolku obvrskata moè da se proceni verodostojno.


19



(w) Akcionerski kapital

(i) Dividendi

Dividendite se priznavaat kako obvrski vo periodot koga se objaveni.

(ii) Otkup na sopstveni akcii

Koga Bankata otkupuva sopstveni akcii, iznosot na plateniot nadomest, vklu~uvaj}i gi i direktnite zavisni tro{oci, se priznavaat kako promeni vo kapitalot. Otkupenite akcii se klasificiraat kako trezorski akcii i pretstavuvaat negativna stavka vo vkupniot kapital.

(o) Sporedbeni podatoci

Kade {to be{e neophodno, sporedbenite podatoci se smeneti za da se usoglasat so prezentacijata vo tekovnata godina.


20


4. Neto prihodi od kamata Vo iljadi denari 2006 2005 Prihodi od kamata Prihodite od kamati proizleguvaat od: Naselenie 10.277 9.676 Pretprijatija 95.499 120.554 Banki i finansiski organizacii 29.337 41.445 Dràvni organi 963 458 Ostanato 56 79 136.132 172.212

Rashodi od kamata Rashodite od kamati proizleguvaat od: Naselenie 7.193 5.286 Pretprijatija 16.844 34.463 Banki i finansiski organizacii 2.950 2.197

Dràvni organi 1.144 75 28.131 42.021Neto prihodi od kamata 108.001 130.191

5. Neto prihodi od provizii i nadomesti Vo iljadi denari 2006 2005 Prihodi od provizii i nadomesti Naselenie 1.556 1.607Pretprijatija

platen promet vo zemjata 4.677 5.027platen promet so stranstvo 19.873 17.080potencijalni i prevzemeni obvrski 2.624 3.286

Banki i finansiski organizacii 484 340Komisiono rabotewe 485 719 29.699 28.059

Rashodi od provizii i nadomesti Platen promet vo zemjata 2.622 2.902Platen promet vo stranstvo 1.478 1.379Ostanato 390 213 4.490 4.494Neto prihodi od provizii i nadomesti 25.209 23.565


21


6. Ostanati prihodi od dejnosta Vo iljadi denari 2006 2005 Kapitalna dobivka od proda`ba na hartii od

vrednost dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 54.312 -

Ostanato 375 61 54.687 61

7. Neto zagubi poradi o{tetuvawe

Vo iljadi denari Bele{ka 2006 2005 Dopolnitelna posebna rezerva Krediti i avansi dadeni na ostanati

klienti 84.897 48.724Ostanata aktiva 28 11 16 84.925 48.735 Potencijalni i prevzemeni obvrski 23 287 - 85.212 48.735Oslobodeni rezervirawa Potencijalni i prevzemeni obvrski 23 - (1.604) - (1.604)

85.212 47.131


22


8. Ostanati rashodi od dejnosta Vo iljadi denari 2006 2005 Tro{oci za vrabotenite

Plati 27.229 24.913Zadolìtelni pridonesi 10.638 12.173Ostanati tro{oci 1.954 1.853

Amortizacija na nedvi`nosti i oprema 6.675 7.792Amortizacija na nematerijalni sredstva 3.379 3.547Administrativni i marketing tro{oci 12.997 13.150Zakupnina 10.653 8.578Transport i telekomunikacii 3.371 3.051Premii za osiguruvawe na {tedni vlogovi 2.662 2.467Pe~atarski, tro{oci za obrasci, pribor za

pi{uvawe i tro{oci za odrùvawe 7.325 4.113Tro{oci za zakonski i profesionalni uslugi 4.289 790Ostanato 3.715 1.389 94.887 83.816

Ostanatite tro{oci za vrabotenite se sostojat od tro{oci po kolektiven dogovor (za ishrana, regres za godi{en odmor i za prevoz).

Prose~niot broj na vraboteni vo 2006 godina e 38 (2005: 38).

9. Danok od dobivka

Tekoven danok/Priznaen vo bilans na uspeh

Vo iljadi denari 2006 2005 Tekoven danok Tekovna godina 2.128 5.500 2.128 5.500

Usoglasuvawe so primeneta dano~na stapka

Vo iljadi denari 2006 2006 2005 2005 Dobivka pred odano~uvawe 13.992 37.080 Danok od dobivka 15,0% 2.099 15,0% 5.562Rashodi nepriznaeni za dano~ni celi 29,4% 4.110 2,2% 824Dano~no oslobodeni prihodi (17,5%) (2.454) - (9)Dano~ni osloboduvawa nepriznaeni vo

bilansot na uspeh (11,6%)

(1.627) (2,4%) (877) 15,3% 2.128 14,8% 5.500


23


10. Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent Vo iljadi denari 2006 2005 Pari~ni sredstva vo blagajna 27.726 14.104Depoziti vo NBRM 131.533 245.133Tekovni smetki kaj stranski banki 71.769 148.714Tekovni smetki kaj doma{ni banki 28.710 3.865Blagajni~ki zapisi 368.337 178.881Ostanati kratkoro~ni visoko-likvidni sredstva 311 - 628.386 590.697

Na 31 dekemvri 2006 godina pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent go vklu~uvaat iznosot od MKD 55.075 iljadi (2005: MKD 72.151 iljadi) koj predstavuva zadolìtelna rezerva vo denari i iznos od MKD 47.732 iljadi (2005: MKD 58.641 iljadi) koj pretstavuva zadolìtelna rezerva vo stranska valuta. Ovie sredstva ne se na raspolagawe za koristewe vo sekojdnevnoto rabotewe na Bankata.

Na zadolìtelnata rezerva vo denari se presmetuva kamata vo visina od 2% (2005: 2%) na godi{no nivo, a na zadolìtelnata rezerva vo stranska valuta ne se presmetuva kamata. Tekovniot prihod e prikaàn vo prihodite od kamati.

Blagajni~kite zapisi se so rok na dostasanost od 28 dena i fiksna kamatna stapka od 5,75% do 5,85% na godi{no nivo (2005: rok na dostasanost od 28 dena i fiksna kamatna stapka od 8,42% do 8,47% na godi{no nivo).

11. Plasmani vo drugi banki Vo iljadi denari 2006 2005 Plasmani vo stranski banki 398.314 411.066Plasmani vo drugi banki 398.314 411.066

Analiza spored kamatni stapki i valuti Vo iljadi denari 2006 2005 Plasmani vo stranski banki EUR depoziti so fiksna kamata od 3,5% do 5%

(2005: od 2,3% do 5%) na godi{no nivo 342.575 281.418USD depoziti so fiksna kamata od 5,23% do

5,25% (2005: 4,3%) na godi{no nivo 55.739 129.648Vkupno plasmani vo drugi banki 398.314 411.066


24


11. Plasmani vo drugi banki (prodolènie)

Geografska analiza

Vo iljadi denari 2006 2005 Evropska Unija 398.314 411.066Plasmani vo drugi banki 398.314 411.066

12. Sredstva ~uvani za proda`ba

Sredstvata ~uvani za proda`ba pretstavuvaat vloùvawe steknato isklu~ivo so cel za proda`ba. Imeno, vo 2005 godina Bankata se steknuva so 66,66% od akciite so pravo na upravuvawe na Po{tenska Banka AD Skopje („Po{tenska Banka”) po pat na realizacija na zalog po odobreni krediti. Bankata vodi pregovori za proda`ba na akciite i se o~ekuva proda`bata da bide kompletirana do 15 oktomvri 2007 godina (vidi bele{ka 29).

Transakciite so sredstvata ~uvani za proda`ba se prikaàni vo bele{ka 31.

13. Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti

Analiza spored produkti

VkupnoKratko-

ro~niDolgo-ro~ni Vkupno

Kratko- ro~ni

Dolgo-ro~ni

Vo iljadi denari 2006 2006 2006 2005 2005 2005 Pretprijatija 804.044 756.593 47.451 974.761 740.228 234.533Javen sektor - - - 13.000 13.000 -Naselenie 124.196 46.884 77.312 83.136 35.526 47.610 928.240 803.477 124.763 1.070.897 788.754 282.143

Posebna rezerva (147.625) (146.785) (840) (62.728) (55.727) (7.001)Krediti i avansi

namaleni za posebnata rezerva 780.615 656.692 123.923 1.008.169 733.027

275.142

Kratkoro~nite krediti na pretprijatija se so promenliva kamatna stapka od 3,5% do 19,5% (2005: od 4% do 19,5%) na godi{no nivo. Dolgoro~nite krediti na pretprijatija se so promenliva kamatna stapka od 9% do 19,5% (2005: od 4% do 16%) na godi{no nivo.


25


13. Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti (prodolènie)

Kratkoro~nite krediti na naselenie se so promenliva kamatna stapka od 3,5% do 19,5% (2005: od 3,5% do 19,5%) na godi{no nivo. Dolgoro~nite krediti na naselenie se so promenliva kamatna stapka od 3,5% do 19,5% (2005: od 3,5% do 16%) na godi{no nivo.

Vo tekot na januari 2007 godina Bankata ima prezemeno dva objekta vo izgradba vo vkupna vrednost od MKD 67.726 iljadi kako naplata na del od pobaruvawa od FI-KOM DOO Skopje (vidi bele{ka 17). Za prezemenite objekti ima pokrenato sudski sporovi od strana na kupuva~ite na stanovite vo objektite vo izgradba. Rakovodstvoto na Bankata ne o~ekuva negativni posledici po Bankata po ovoj osnov.

Koncentracija na kreditniot rizik spored sektori

Komercijalnoto kreditirawe e koncentrirano vo kompanii locirani vo Republika Makedonija.

Vo iljadi denari 2006 2005 Industrija 157.695 252.367Grade`ni{tvo 109.012 248.055Trgovija 242.538 187.791Naselenie 124.196 83.136Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot 95.381 91.685Zemjodelie 75.950 79.930Hoteli i restorani 26.276 70.849Transport 23.530 10.000Javen sektor - 13.000Ostanato 73.662 34.084 928.240 1.070.897

Posebna rezerva (147.625) (62.728)Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti namaleni za posebnata rezerva 780.615 1.008.169


26


14. Pobaruvawa za kamata i ostanata aktiva Vo iljadi denari 2006 2005 Presmetana dostasana kamata 6.147 9.979Presmetana nedostasana kamata 1.238 754Depozit kako obezbeduvawe za iznajmen prostor - 1.825Ostanato 1.555 625 8.940 13.183

15. Vloùvawa

Vo iljadi denari 2006 2005 Akcii i drugi dol`ni~ki instrumenti so promenliva kamata raspolo`livi-za-proda`ba

Vloùvawa vo akcii 3.538 3.468 3.538 3.468

Nekotirani 3.538 3.468 Vkupno vloùvawa 3.538 3.468

Vloùvawata vo akcii pred posebnata rezerva se iskaùvaat po nabavna vrednost. Ne postoi aktiven pazar za ovie vloùvawa na Bankata i nema{e skore{ni transakcii koi bi pretstavuvale evidencija za nivnata tekovna objektivna vrednost.

Prihodite od vloùvawata vo akcii se priznavaat kako prihodi od dividendi.

Vo tekot na 2006 godina Bankata se zdobi so akcii vo zamena za dividenda od MKD 70 iljadi (2005: MKD 60 iljadi). Kako nepari~na transakcija istata ne e prikaàna vo izve{tajot za pari~nite tekovi za godinite koi zavr{uvaat na 31 dekemvri 2006 godina i 31 dekemvri 2005 godina.


27


16. Posebna rezerva Vo iljadi denari 2006 2005 Bele{ka Na 1 januari posebna rezerva: 62.739 14.004Priznaena posebna rezerva:

Dopolnitelna rezerva 7 84.925 48.735Na 31 dekemvri 147.664 62.739

Rezervata e raspredelena kako {to sledi:

Vo iljadi denari Bele{ka 2006 2005 Kako namaluvawe na krediti i avansi

dadeni na ostanati klienti 13 147.625 62.728Kako namaluvawe na ostanata aktiva 39 11 147.664 62.739

17. Sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa

Sredstvata dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa se sostojat od oprema i deloven prostor koi ne se koristat za redovnoto rabotewe na Bankata.

Vo tekot na januari 2007 godina Bankata ima prezemeno dva objekta vo vkupna vrednost od MKD 67.726 iljadi kako naplata na del od pobaruvawa po osnov na prethodno odobreni krediti na FI-KOM DOO Skopje (vidi bele{ka 13).


28


18. Nematerijalni sredstva Vo iljadi denari Softver Vkupno Nabavna vrednost Na 1 januari 2006 16.727 16.727Zgolemuvawe 1.861 1.861Na 31 dekemvri 2006 18.588 18.588 Amortizacija Na 1 januari 2006 10.179 10.179Amortizacija za godinata 3.379 3.379Na 31 dekemvri 2006 13.558 13.558 Neotpi{ana vrednost Na 1 januari 2006 6.548 6.548Na 31 dekemvri 2006 5.030 5.030

19. Nedvi`nosti i oprema

Vo iljadi denari KompjuteriOprema i

mebelMotorni

vozilaInvesticii

vo tek Vkupno Nabavna vrednost Na 1 januari 2006 18.595 14.710 3.569 - 36.874Zgolemuvawe 5.703 2.701 - 3.065 11.469Otu|uvawe i rashoduvawe - (1.665) - - (1.665)

Na 31 dekemvri 2006 24.298 15.746 3.569 3.065 46.678 Ispravka Na 1 januari 2006 13.131 9.384 2.982 - 25.497Amortizacija za godinata 3.141 2.947 587 - 6.675

Otu|uvawe i rashoduvawe - (1.113) - - (1.113)

Na 31 dekemvri 2006 16.272 11.218 3.569 - 31.059 Neotpi{ana vrednost Na 1 januari 2006 5.464 5.326 587 - 11.377Na 31 dekemvri 2006 8.026 4.528 - 3.065 15.619

Na 31 dekemvri 2006 godina Bankata nema dadeni nedvi`nosti i oprema pod zalog (2005 : nema).


29


20. Depoziti na banki i drugi finansiski organizacii

Kratko-

ro~niDolgo-ro~ni

Kratko-ro~ni

Dolgo-ro~ni

Vo iljadi denari 2006 2006 2005 2005 Depoziti po viduvawe Doma{ni banki 636 - 162 -Drugi finansiski organizacii 35.037

- 7.342

-

35.673 - 7.504 -Oro~eni depoziti Drugi finansiski organizacii 35.000

18.000 39.667

-

35.000 18.000 39.667 - 70.673 18.000 47.171 -

Depozitite po viduvawe na doma{ni banki i drugi finansiski organizacii se so promenliva kamatna stapka od 0,8% (2005: 1%) na godi{no nivo. Na 31 dekemvri 2006 godina vo depozitite po viduvawe od doma{ni banki e vklu~en iznos od MKD 344 iljadi (2005: MKD 47 iljadi) {to e nekamatonosen.

Kratkoro~nite oro~eni depoziti na drugi finansiski organizacii se so promenliva kamatna stapka od 1,20% do 6,50% (2005: od 4% do 6,5%) na godi{no nivo.

Dolgoro~nite oro~eni depoziti na drugi finansiski organizacii se so promenliva kamatna stapka od 8% (2005: nema) na godi{no nivo.


30


21. Depoziti na drugi klienti

Kratko-

ro~niDolgo-ro~ni

Kratko- ro~ni

Dolgo-ro~ni

Vo iljadi denari 2006 2006 2005 2005 Depoziti po viduvawe Naselenie 106.502 - 128.270 - Javen sektor 10.941 - 18.791 - Pretprijatija 287.014 - 324.090 - 404.457 - 471.151 - Oro~eni depoziti Naselenie 224.442 4.279 252.429 - Javen sektor 924 - 881 - Pretprijatija 51.822 19.722 57.763 180.000 277.188 24.001 311.073 180.000 Ograni~eni depoziti Naselenie 22.074 19.751 4.305 20.128 Pretprijatija 3.800 137.324 116.423 5.700 25.874 157.075 120.728 25.828 707.519 181.076 902.952 205.828

Na 31 dekemvri 2006 godina dolgoro~nite oro~eni depoziti na pretprijatija vo iznos od MKD 19.722 iljadi (2005: MKD 180.000 iljadi) pretstavuvaat depozit na eden klient.

Del od depozitite po viduvawe na naselenie vo iznos od MKD 4.672 iljadi (2005: nema) se nekamatonosni, a ostatokot se so promenliva kamatna stapka od 0,5% do 1% (2005: od 0,1% do 1%) na godi{no nivo. Depozitite po viduvawe na javniot sektor se so promenliva kamatna stapka od 0,8% (2005: 1%) na godi{no nivo. Del od depozitite po viduvawe na pretprijatija vo iznos od MKD 108.208 iljadi (2005: MKD 90.415 iljadi) se nekamatonosni, a ostatokot se so promenliva kamatna stapka od 0,8% (2005: 0,9 do 1%) na godi{no nivo.


31


21. Depoziti na drugi klienti (prodolènie)

Kratkoro~nite oro~eni depoziti na naselenie se so promenliva kamatna stapka od 0,7% do 5% (2005: od 0,2% do 5,5%) na godi{no nivo. Dolgoro~nite oro~eni depoziti na naselenie se so promenliva kamatna stapka od 1,5% do 10% (2005: nema) na godi{no nivo. Oro~enite depoziti na javniot sektor se so promenliva kamatna stapka od 5% (2005: 5%) na godi{no nivo. Na kratkoro~nite oro~eni depoziti na pretprijatija Bankata presmetuva kamata so promenlivi kamatni stapki od 1,2% do 5,5% (2005: od 4% do 6,5%) na godi{no nivo, promenliva vo zavisnost od valutata i periodot na oro~uvawe. Dolgoro~nite oro~eni depoziti na pretprijatija se so promenliva kamatna stapka od 5% (2005: 9%) na godi{no nivo.

Ograni~enite depoziti pretstavuvaat depoziti od koi Bankata vo ime na deponentite vr{i pla}awa vo stranstvo, otvora akreditivi, nabavuva stranski sredstva za pla}awe, a del od niv sluàt kako obezbeduvawe po krediti i izdadeni garancii koi Bankata gi odobrila na izvesni pretprijatija, depoziti kako obezbeduvawe po odobreni potro{uva~ki krediti i krediti na naselenie. Ograni~enite depoziti se nekamatonosni.

Na 31 dekemvri 2006 godina del od ograni~enite depoziti na naselenie vo iznos od MKD 13.403 iljadi (2005: nema) se so promenliva kamatna stapka od 1% (2005: nema) na godi{no nivo, a ostanatiot del e nekamatonosen.

Na 31 dekemvri 2006 godina del od ograni~enite depoziti na pretprijatija vo iznos od MKD 137.324 iljadi (2005: nema) se so promenliva kamatna stapka od 5% (2005: nema) i pretstavuvaat depozit na eden klient, a ostanatiot del e nekamatonosen.

22. Obvrski za kamata

Vo iljadi denari 2006 2005 Presmetana dostasana kamata 143 175Presmetana nedostasana kamata 2.998 3.089 3.141 3.264


32


23. Posebna rezerva za vonbilansni stavki

Vo iljadi denari Bele{ka 2006 2005 Sostojba na 1 januari 421 2.025Rashod za godinata 7 287 -Oslobodena posebna rezerva 7 - (1.604)Sostojba na 31 dekemvri 26 708 421

24. Ostanati obvrski

Vo iljadi denari 2006 2005 Dobavuva~i 743 440Ostanati danoci i pridonesi 561 137Provizii i nadomesti 254 356Primeni avansi - 2.098Ostanato 1.894 991 3.452 4.022

25. Kapital i rezervi

Akcionerski kapital Obi~ni akcii Vo broj na akcii 2006 2005 Na 1 januari - celosno plateni 18.000 9.000Uplateno vo tekot na godinata - 9.000Na 31 dekemvri - celosno plateni 18.000 18.000 Odobreniot akcionerski kapital se sostoi od 18.000 (2005: 18.000) obi~ni akcii. Obi~nite akcii se so nominalna vrednost od EUR 1.000 (2005: EUR 1.000). Imatelite na obi~ni akcii imaat pravo na dividenda koga }e bide objavena i imaat pravo na eden glas na Sobranie na Bankata za ekvivalent od 1 obi~na akcija (2005: 1 obi~na akcija). Site akcii nosat pravo na srazmerno u~estvo vo podelbata na ostatokot na ste~ajnata, odnosno likvidacionata masa.


33


25. Kapital i rezervi (prodolènie)

Slednite akcioneri imaat sopstvenost koja nadminuva 5% od izdadenite akcii so pravo na glas:

% od akciite so pravo na glas

E.H.H. Eastern Hemisphere Holding SA, Switzerland 50%

GOFI Group of Finance and Investment SA, Switzerland 50%

Zakonska rezerva

Spored lokalnata zakonska regulativa Bankata treba da presmetuva i izdvojuva 15% od neto dobivkata za godinata za zakonska rezerva dodeka nivoto na rezervite ne dostigne iznos koj e ednakov na edna pettina od akcionerskiot kapital. Dodeka zakonskata rezerva ne go nadmine opredeleniot najmal iznos, moè da se upotrebuva samo za pokrivawe na zagubite. Koga zakonskata rezerva }e go nadmine najmaliot iznos i po pokrivawe na site zagubi od godi{nite zavr{ni smetki, so odluka na Sobranieto, vi{okot moè da se upotrebi za dopolnuvawe na dividendata, dokolku taa za delovnata godina ne go dostignala najmaliot iznos propi{an so Zakonot za Trgovski Dru{tva ili so Statutot na Bankata.

Dividendi

Po denot na izgotvuvawe na bilansot na sostojba slednive dividendi bea predloèni od Upravniot odbor na Bankata. Na krajot na godinata, Bankata nema prikaàno obvrski po ovoj osnov vo bilansot na sostojba.

Vo iljadi denari 2006 2005 MKD 560 (2005: MKD 1.491) po obi~na akcija 10.085 26.843 10.085 26.843


34


26. Potencijalni i prevzemeni obvrski

Bankata obezbeduva bankarski garancii i akreditivi za garantirawe na raboteweto na klientite pred treti strani. Ovie dogovori imaat fiksni limiti i voobi~aeno se odobruvaat za period do edna godina. Dostasuvawata ne se koncentrirani vo nitu eden period.

Dogovornite iznosi na potencijalnite obvrski se opredeleni vo slednata tabela po kategorii:

Vo iljadi denari Bele{ka 2006 2005 Plate`ni garancii

vo MKD 700 21.430vo stranska valuta 6.117 6.118

înidbeni garancii vo MKD 30.033 10.681vo stranska valuta - 4.987

Akreditivi vo stranska valuta - 3.068

Prevzemeni obvrski za kreditirawe 9.409 9.155Posebna rezerva 23 (708) (421) 45.551 55.018 Ovie potencijalni obvrski imaat vonbilansen krediten rizik zatoa {to vo bilansot na sostojba se priznavaat samo proviziite i ispravkite za potencijalni zagubi se do momentot koga prevzemenite i potencijalni obvrski }e bidat ispolneti ili }e dostasaat. Golem del od prevzemenite i potencijalni obvrski }e dostasaat bez da bidat avansirani vo celost ili delumno. Poradi toa, iznosite ne pretstavuvaat idni pari~ni tekovi.

27. Objektivna vrednost

Bankata ima finansiski sredstva, vklu~uvajki pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent, plasmani vo, i krediti na, drugi banki, krediti i avansi dadeni na ostanati klienti, vloùvawa. Bankata ima finansiski obvrski po depoziti na banki i drugi finansiski organizacii i na drugi klienti i obvrski po krediti.

Odreduvawe na objektivnata vrednost

Glavnite metodi i pretpostavki koristeni vo odreduvaweto na objektivnata vrednost na pozna~ajnite finansiski instrumenti se prezentirani podolu.


35


27. Objektivna vrednost (prodolènie)

Odreduvawe na objektivnata vrednost (prodolènie)

Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent: Smetkovodstvenata vrednost na pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent e pribli`na na nivnata objektivna vrednost.

Plasmani vo, i krediti na, drugi banki: Plasmanite vo, i kreditite na, drugi banki na Bankata se so rok na dostasuvawe do edna godina, sledstveno nivnata smetkovodstvena vrednost e pribli`na na nivnata objektivna vrednost.

Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti: Objektivnata vrednost na kreditite so varijabilna kamatna stapka i na kratkoro~nite krediti koi redovno se preocenuvaat, so nezna~itelni promeni vo kreditniot rizik, generalno e pribli`na na nivnata smetkovodstvena vrednost. Od vkupniot iznos na krediti i avansi dadeni na ostanati klienti vo iznos od MKD 780.615 iljadi (2005: 1.008.169 iljadi), iznosot od MKD 736.743 ijladi ili 94% (2005: MKD 907.911 iljadi ili 90%) pretstavuvaat instrumenti so promenliva kamatna stapka. Sledstveno, objektivnata vrednost na vkupnite krediti i avansi dadeni na ostanati klienti e pribli`na na nivnata smetkovodstvena vrednost na denot na bilansot na sostojba.

Vloùvawa evidentirani po nabavna vrednost: Ne postoi aktiven pazar za kapitalnite vloùvawa na Bankata i nema{e skore{ni transakcii koi bi pretstavuvale evidencija za nivnata tekovna objektivna vrednost.

Depoziti na banki, drugi finansiski institucii i na drugi klienti: Objektivnata vrednost na depozitite po viduvawe i depozitite bez odredeno dostasuvawe ja pretstavuva iznosot platliv po viduvawe/barawe na denot na bilansot na sostojba. Objektivnata vrednost na oro~enite depoziti so promenliva kamatna stapka e pribli`na na nivnata smetkovodstvena vrednost na denot na bilansot na sostojba. Ocenetata objektivna vrednost na depozitite so fiksna kamatna stapka se odreduva spored pari~ni tekovi diskontirani so tekovni kamatni stapki koi se nudat za depoziti so sli~na rezidualna dostasanost. Bidejki nema depoziti so fiksna kamatna stapka, objektivnata vrednost na vkupnite depoziti e ednakva na nivnata smetkovodstvena vrednost na denot na bilansot na sostojba.


36


28. Raboti vo ime i za smetka na treti lica

Bankata upravuva so sredstva vo ime i za smetka na treti lica vo forma na primeni sredstva za kupuvawe na dràvni zapisi ili odobruvawe na krediti za razni klienti. Bankata presmetuva prihodi od provizii za obezbeduvawe na ovie uslugi. Sredstvata vo ime, i za smetka na treti lica ne se sredstva na Bankata i ne se priznavaat vo bilansot na sostojba. Bankata ne e izloèna na bilo kakov krediten rizik vo vrska so ovie plasmani, bidej}i ne garantira za ovie vloùvawa.

Na 31 dekemvri 2006 godina vkupnite sredstva vo ime i za smetka na treti lica iznesuvale MKD 243.666 iljadi (2005: MKD 163.201 iljadi).

29. Usoglasenost so zakonskata regulativa

Na 31 dekemvri 2006 godina Bankata ne e usoglasena so lokalnata zakonska regulativa i toa vo vrska so propi{aniot limitit za krednata izloènost sprema poedine~en subjekt.

Imeno, Bankata go nadminuva propi{aniot limit od 25,0% vo odnos na garantniot kapital po osnov na izloènosta sprema Po{tenska Banka, i na 31 dekemvri 2006 godina izloènosta iznesuva 29,0% (2005 : 29,1%). Po ovoj osnov Bankata ima dobieno re{enie od NBRM da gi prodade akciite koi gi poseduva najdocna do 15 oktomvri 2007 godina.

30. Obelodenuvawe na upravuvaweto so rizik

Ovaa sekcija gi pretstavuva izloènosta na Bankata na rizik i gi opi{uva metodite koi rakovodstvoto gi koristi da go kontrolira rizikot. Najva`nite vidovi finansiski rizik na koi Bankata e izloèna se kreditniot rizik, rizikot na likvidnost i pazarniot rizik. Pazarniot rizik gi opfa}a valutniot rizik, rizikot od kamatni stapki i rizikot od cenata na kapitalot.


37


30. Obelodenuvawe na upravuvaweto so rizik (prodolènie)

(i) Krediten rizik

Bankata e izloèna na krediten rizik preku kreditnite i investicionite aktivnosti i vo slu~aite kade {to ima uloga na posrednik vo ime na klientite ili na treti strani, ili pak izdava garancii.

Rizikot od nenaplata na pobaruvawata od klientite se sledi na kontinuirana osnova. Zaradi upravuvawe so visinata na kreditniot rizik, Bankata sorabotuva so klienti so dobar krediten rejting i bara obezbeduvawe.

Primarnata izloènost na krediten rizik nastanuva preku kreditite i avansite. Iznosot na kreditnata izloènost e pretstavena preku sega{nata vrednost na sredstvata vo bilansot na sostojba. Dopolnitelno, Bankata e izloèna na vonbilansen krediten rizik preku prevzemenite obvrski za kreditirawe i izdavaweto na garancii (vidi bele{ka 26).

Koncentracijata na krediten rizik (bilansna ili vonbilansna) koja proizleguva od finansiskite instrumenti, postoi za grupa na klienti koga tie imaat sli~ni ekonomski karakteristiki, koi bi predizvikale promenite vo ekonomskite i drugi okolnosti podednakvo da vlijaat vrz nivnite sposobnosti za ispolnuvawe na dogovornite obvrski. Bankata nema zna~itelna koncentracija na kreditniot rizik po pooddelen klient.

Najzna~ajnite koncentracii na krediten rizik se po lokacija i tip na klient za kreditite i avansite odobreni od Bankata, prevzemenite obvrski za kreditirawe i izdadenite garancii.

Maksimalnata izloènost na kreditniot rizik e prezentirana preku sega{nata vrednost na finansiskite sredstva vo Bilansot na sostojba.

Politika na Bankata e da bara soodveteno obezebeduvawe od odredeni klienti pred da bidat prefrleni sredstvata od odobrenite krediti. Garanciite i akreditivite se isto taka predmet na stroga kreditna procenka pred da bidat odobreni.

Obezebeduvaweto za kreditite, garanciite i akreditivite voobi~aeno e vo forma na pari~ni sredstva, nedvièn imot, zalihi, hartii od vrednost ili druga sopstvenost.


38



(ii) Rizik na likvidnost

Rizikot na likvidnosta se pojavuva pri sevkupnoto finansirawe na aktivnostite na Bankata i vo upravuvaweto so poziciite. Toj go vklu~uva rizikot od nemo`nosta da se obezbedat sredstva so soodveten rok na dospevawe i kamatni stapki i rizikot od nemo`nost da se likvidira odredeno sredstvo po razumna cena i vo soodveten vremenski period.

Bankata ima pristap do razli~ni izvori za finansirawe. Sredstvata se obezbeduvaat preku {irok spektar na instrumenti vklu~uvaj}i depoziti, obvrski za krediti i akcionerski kapital. Ova ja zgolemuva fleksibilnosta za finansirawe, ja ograni~uva zavisnosta od poedine~ni izvori na finansirawe i gi namaluva tro{ocite. Bankata te`nee da odrùva ramnoteà me|u kontinuitetot vo finansiraweto i fleksibilnosta preku upotreba na obvrski so razli~en period na dostasuvawe. Bankata kontinuirano go procenuva rizikot na likvidnost so identifikuvawe i sledewe na promenite vo finansiraweto koi se potrebni za ispolnuvawe na celite na raboteweto postaveni vo strategijata na Bankata.

Isto taka, kako del od strategijata za upravuvawe so rizikot na likvidnost, Bankata odrùva portfolio na visokolikvidni sredstva.


39



Analiza spored dostasanosta na finansiskite sredstva i obvrski

Analizata na vkupnite sredstva i obvrski na Bankata vo soodvetni grupi na dostasuvawe, spored nivniot preostanat period do denot na nivnata dogovorena dostasanost e kako {to sledi:

Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2006 godina e kako {to sledi:

Do 1Od 1

mes. doOd 3 mes.

Od 1 god. do Nad

Vo iljadi denari mesec 3 meseci do 1 god. 5 god. 5 godini Vkupno Aktiva Pari~ni sredstva i

pari~en ekvivalent 628.386 - - - - 628.386Plasmani vo drugi

banki 398.314 - - - - 398.314Sredstva ~uvani za

proda`ba - - 251.606 - - 251.606Krediti i avansi na

ostanati klienti 145.859 137.312 373.521 123.923 - 780.615Pobaruvawa za danok

od dobivka - - 2.967 - - 2.967Pobaruvawa za kamata

i ostanata aktiva 8.048 655 - 237 - 8.940Vloùvawa - - - - 3.538 3.538 1.180.607 137.967 628.094 124.160 3.538 2.074.366 Obvrski Depoziti na banki i

drugi finansiski organizacii 40.673 26.000 4.000 18.000 - 88.673

Depoziti na drugi klienti 500.720 104.361 102.438 181.076 - 888.595

Obvrski za kamata 309 174 2.482 176 - 3.141Ostanati obvrski 3.452 - - - - 3.452 545.154 130.535 108.920 199.252 - 983.861 Ro~na

neusoglasenost 635.453 7.432 519.174 (75.092) 3.538 1.090.505


40



Analiza spored dostasanosta na finansiskite sredstva i obvrski

Analizata na vkupnite sredstva i obvrski na Bankata vo soodvetni grupi na dostasuvawe, spored nivniot preostanat period do denot na nivnata dogovorena dostasanost e kako {to sledi:

Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005 godina e kako {to sledi:

Do 1Od 1

mes. doOd 3 mes.

Od 1 god. do Nad

Vo iljadi denari mesec 3 meseci do 1 god. 5 god. 5 godini Vkupno Aktiva Pari~ni sredstva i

pari~en ekvivalent 590.697 - - - - 590.697Plasmani vo drugi

banki 411.066 - - - - 411.066Sredstva ~uvani za

proda`ba - 251.606 - - - 251.606Krediti i avansi na

ostanati klienti 105.279 318.255 309.493 275.142 - 1.008.169Pobaruvawa za danok

od dobivka - - 713 - - 713Pobaruvawa za kamata

i ostanata aktiva 10.907 1.825 258 193 - 13.183Vloùvawa - - - - 3.468 3.468 1.117.949 571.686 310.464 275.335 3.468 2.278.902 Obvrski Depoziti na banki i

drugi finansiski organizacii 20.171 - 27.000 - - 47.171

Depoziti na drugi klienti 596.324 102.045 204.583 205.828 - 1.108.780

Obvrski za kamata 502 83 2.562 117 - 3.264Ostanati obvrski 4.022 - - - - 4.022 621.019 102.128 234.145 205.945 - 1.163.237 Ro~na

neusoglasenost 496.930 469.558 76.319 69.390 3.468 1.115.665


41



(iii) Pazaren rizik

Kamaten rizik

Bankata e izloèna na rizik od promenlivost na kamatnite stapki kako rezultat na toa {to kamatonosnite sredstva i kamatonosnite obvrski dostasuvaat ili nivnata kamatna stapka se menuva vo razli~en period ili vo razli~ni iznosi. Vo slu~aj na sredstva i obvrski so promenlivi kamatni stapki, Bankata e isto taka izloèna na osnovniot rizik, koj proizleguva od razli~niot na~in na menuvawe na promenlivite kamatni stapki, kako {to se na primer kamatnata stapka na {tednite vlogovi na naselenieto, LIBOR i razli~ni vidovi na kamati.

Aktivnostite za upravuvawe so rizikot se nameneti za optimizirawe na neto prihodite od kamati, so pazarni kamatni stapki koi se konzistentni so delovnite strategii na Bankata.

Aktivnostite za upravuvawe so sredstvata i obvrskite se sproveduvaat od aspekt na reagirawe na senzitivnosta na Bankata na promenite na kamatnite stapki. Generalno, Bankata e osetliva na promenite vo sredstvata bidej}i za najgolemiot del na kamatonosnite sredstva i obvrski Bankata go zadrùva pravoto za istovremeno menuvawe na kamatnite stapki. Vo uslovi koga se namaluvaat kamatnite stapki, }e se namalat i kamatnite margini kako rezultat na toa {to kamatnite stapki na obvrskite }e se namalat so ponizok procent vo sporedba so kamatnite stapki na sredstvata. Kako i da e, krajniot efekt }e zavisi od razli~ni faktori, vklu~uvaj}i ja stabilnosta na ekonomijata, opkruùvaweto i stapkata na inflacija.

Valuten rizik

Bankata se izloùva na valuten rizik preku transakciite vo stranska valuta. Bankata e ubedena deka neto izloènosta se odrùva na zadovolitelno nivo preku kupuvawe i proda`ba na devizi zaradi nadomestuvawe na kratkoro~ni odstapuvawa. Denarot e vrzan za evroto i monetarnata proekcija e deka devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto }e bide stabilen.


42



Analiza na neusoglasenosta na kamatnite stapki

Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2006

Instrumenti so fiksna kamatna stapka

Vo iljadi denari Bele{ka Vkupno

Instrumenti so

promenliva kamatna

stapkaDo 1

mesec 1 do 3

meseci

3 meseci do 1

godina1 do 5

godini

Pove}e od 5

godiniNekamato-

nosni Aktiva Pari~ni sredstva i pari~eni

ekvivalent 10 628.386 155.458 368.337 - - - - 104.591 Plasmani vo drugi banki 11 398.314 - 398.314 - - - - - Sredstva ~uvani za proda`ba 12 251.606 - - - - - - 251.606 Krediti i avansi na ostanati

klienti 13 780.615 736.743 - - - - - 43.872 Vloùvawa 15 3.538 - - - - - - 3.538 Obvrski Depoziti na banki i drugi

finansiski organizacii 20 (88.673) (88.329) - - - - - (344) Depoziti na drugi klienti 21 (888.595) (743.493) (145.102) Neusoglasenost na sredstvata

i obvrskite 1.085.191 60.379 766.651 - - - - 258.161


43



Analiza na neusoglasenosta na kamatnite stapki

Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005

Instrumenti so fiksna kamatna stapka

Vo iljadi denari Bele{ka Vkupno

Instrumenti so

promenliva kamatna

stapkaDo 1

mesec 1 do 3

meseci

3 meseci do 1

godina1 do 5

godini

Pove}e od 5

godiniNekamato-

nosni Aktiva Pari~ni sredstva i pari~eni

ekvivalent 10 590.697 339.070 178.881 - - - - 72.746 Plasmani vo drugi banki 11 411.066 - 411.066 - - - - - Sredstva ~uvani za proda`ba 12 251.606 - - - - - - 251.606 Krediti i avansi na ostanati

klienti 13 1.008.169 907.911 - - - - - 100.258 Vloùvawa 15 3.468 - - - - - - 3.468 Obvrski Depoziti na banki i drugi

finansiski organizacii 20 (47.171) (47.124) - - - - - (47) Depoziti na drugi klienti 21 (1.108.780) (871.809) - - - - - (236.971) Neusoglasenost na sredstvata

i obvrskite 1.109.055 328.048 589.947 - - - - 191.060


44



Valuten rizik 2006 2005 MKD EUR USD CHF Drugo Vkupno MKD EUR USD CHF Drugo Vkupno Monetarni sredstva Pari~ni sredstva i pari~en

ekvivalent 487.848 100.148 33.790 5.968 632 628.386 371.612 124.125 86.786 6.020 2.154 590.697 Plasmani vo drugi banki - 342.575 55.739 - - 398.314 - 281.419 129.647 - - 411.066 Sredstva ~uvani za proda`ba 251.606 - - - - 251.606 251.606 - - - - 251.606 Krediti i avansi dadeni na

ostanati klienti 780.615 - - - - 780.615 1.007.635 534 - - - 1.008.169 Pobaruvawa za danok od

dobivka 2.967 - - - - 2.967 713 - - - - 713 Pobaruvawa za kamata i

ostanata aktiva 8.215 635 31 - 59 8.940 12.634 549 - - - 13.183 Vloùvawa 3.538 - - - - 3.538 3.468 - - - - 3.468 1.534.789 443.358 89.560 5.968 691 2.074.366 1.647.668 406.627 216.433 6.020 2.154 2.278.902 Monetarni obvrski Depoziti na banki i drugi

finansiski organizacii 88.329 344 - - - 88.673 47.124 - 47 - - 47.171 Depoziti na drugi klienti 451.591 346.018 87.493 3.049 444 888.595 566.794 322.728 215.475 3.540 243 1.108.780 Obvrski za kamata 956 1.775 399 5 6 3.141 896 1.735 631 2 - 3.264 Ostanati obvrski 2.988 - 464 - - 3.452 4.022 - - - - 4.022 543.864 348.137 88.356 3.054 450 983.861 618.836 324.463 216.153 3.542 243 1.163.237 Neto vrednost 990.925 95.221 1.204 2.914 241 1.090.505 1.028.832 82.164 280 2.478 1.911 1.115.665


45


31. Transakcii so povrzani lica

Vo soglasnost so Zakonot za Banki kako subjekti povrzani so Bankata se: lica so posebni prava i odgovornosti, akcioneri koi ostvaruvaat vlijanie vrz raboteweto na Bankata preku direktno ili indirektno poseduvawe na pove}e od 5% od akciite so pravo na upravuvawe, subjekti povrzani so prethodno navedenite subjekti kako i subjekt koj {to ostvaruva zna~itelen interes vo drug subjekt, vo koj {to Bankata isto taka ostvaruva zna~itelen interes.

Bankata odobruva krediti, izdava garancii, plasira i zema depoziti i krediti od pretprijatija koi imaat zna~itelno vlijanie i kontrola vo donesuvaweto na finansiskite i operativni odluki na Bankata. Rakovodstvoto smeta deka ovie transakcii se na normalna komercijalna osnova i so uslovi koi vaàt i za ostanatite pravni lica.

Na krajot na godinata transakciite so povrzanite strani bile kako {to sledi:

• pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent vo banki povrzani so Bankata od MKD 28.614 iljadi (2005: MKD 3.858 iljadi) ;

• kreditna izloènost na pretprijatijata povrzani so Bankata od MKD 51.361 iljadi (2005: MKD 151.359 iljadi);

• kreditna izloènost na fizi~ki lica povrzani so Bankata od MKD 20.232 iljadi (2005: MKD 23.119 iljadi);

• presmetana dostasana kamata za banki povrzani so Bankata od MKD 35 iljadi (2005: MKD 14 iljadi);

• posebna rezerva obezbedena za pretprijatijata so koi Bankata e povrzana od MKD 402 iljadi (2005: MKD 5 iljadi);

• posebna rezerva obezbedena za fizi~ki lica so koi Bankata e povrzana od MKD 110 iljadi (2005: MKD 74 iljadi);

• depoziti na pretprijatijata povrzani so Bankata od MKD 295.089 iljadi (2005: MKD 195.679 iljadi);

• depoziti na fizi~ki lica povrzani so Bankata od MKD 30.019 iljadi (2005: MKD 29.784 iljadi);

• obvrski sprema dobavuva~i sprema banki povrzani so Bankata od MKD 80 iljadi (2005: nema);

• prihodi od kamati na pretprijatija povrzani so Bankata od MKD 17.485 iljadi (2005: MKD 5.259 iljadi);


46


31. Transakcii so povrzani lica (prodolènie)

• prihodi od kamati na fizi~ki lica povrzani so Bankata od MKD 1.395 iljadi (2005: MKD 1.643 iljadi);

• prihodi od kamata na banki povrzani so Bankata od MKD 62 iljadi (2005: MKD 24 iljadi);

• rashodi od kamati na pretprijatija povrzani so Bankata od MKD 14.905 iljadi (2005: MKD 9.442 iljadi);

• rashodi od kamati na fizi~ki lica povrzani so Bankata od MKD 195 iljadi (2005: MKD 136 iljadi);

• prihodi od provizii i nadomestoci na pretprijatija povrzani so Bankata od MKD 10.422 iljadi (2005: MKD 5.770 iljadi);

• prihodi od provizii i nadomestoci na fizi~ki lica povrzani so Bankata od MKD 119 iljadi (2005: MKD 204 iljadi);

• prihodi od provizii i nadomesti na banki povrzani so Bankata od MKD 3 iljadi (2005: nema);

• kapitalna dobivka od proda`ba na hartii od vrednost prezemeni od pretprijatija povrzani so Bankata vo iznos od MKD 54.312 iljadi (2005: nema);

• rashodi od provizii i nadomesti za banki povrzani so Bankata od MKD 339 iljadi (2005: MKD 119 iljadi);

• rashodi za zakupnina sprema banki povrzani so Bankata od MKD 4,944 iljadi (2005: nema).

Transkacii so klu~niot menaxerski personal

Vkupnite nadomesti, vklu~eni vo Ostanati rashodi od dejnosta (vidi bele{ka 8) se kako {to sleduva:

Vo iljadi denari 2006 2005

Izvr{ni direktori 16.129 14.900Neizvr{ni direktori 2.059 2.865

18.188 17.765


47


32. Posledovatelni nastani

Na 30 dekemvri 2006 godina vo Slu`ben Vesnik broj 139 bea objaveni izmeni na Zakonot za Danok na dobivka i Zakonot za Personalen danok na dohod koi po~nuvaat da vaàt od 1 januari 2007 godina. So izmenite, Republika Makedonija voveduva takanare~en sistem na ramen danok odnosno uniformna stapka i za danokot na dobivka i za personalniot danok na dohod. Dano~nite stapki }e iznesuvaat 10% so isklu~ok na 2007 godina koga stapkite }e iznesuvaat 12% (2005: Danok na dobivka so primena na dano~na stapka od 15% i Personalen danok na dohod so primena na progresivni dano~ni stapki od 15%, 18% odnosno 24%).

Documents

EUROSTANDARD Banka AD Skopje - nbrm.mk · Monetarnite sredstva i obvrski iska`ani vo stranska valuta na denot na izvestuvaweto se prevrednuvaat vo denari spored sredniot kurs va`e~ki