Energetsko neodvisni kraji projekt BIOVILLbiovill.eu/wp-project/uploads/2016/09/PX8HOSQ-1.pdf · Gründung der Genossenschaft im August 2009 inzwischen 253 Genossenschaftsmitglieder

15.05.2017

1

Energetsko neodvisni kraji – projekt BIOVILLDr. Nike Krajnc, dr. Polona Hafner, Darja Kocjan

BioVill - Increasing the Market Uptake of Sustainable Energy

1


2

• „Bioenergy Village - energetsko neodvisen kraj”

• BioVill spodbuja razvoj regionalnih konceptov rabe OVE in vzpostavitev krajev ogrevanih z lesom na Hrvaškem, v Makedoniji, Romuniji, Srbiji in Sloveniji po vzoru obstoječih primerov dobrih praks v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih držav.

• TRAJANJE: marec 2016 – februar 2019

• 7 držav, 9 partnerjev

Kaj je projekt BIOVILL

15.05.2017

2

Projektni partnerji

• Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit, Nemčija

• Wirtschaft und Infrastruktur GmbH & CO Planungs KG, Nemčija

• Klimaschutz und Energieagentur Baden-Württemberg GmbH, Nemčija

• Austrian Energy Agency, Avstrija

• Regional Energy Agency of North-West Croatia, Hrvaška

• International Centre for Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems Zagreb - Office Skopje, Makedonija

• Green Energy Association, Romunija

• Gozdarski inštitut Slovenije, Slovenija

• Stalna Konferencija Gradova i Opstina, Srbija


3


4

CILJ PROJEKTA:

• Izbranih pet krajev ogrevanih z lesom v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Makedoniji in Romuniji pripeljati do faze naložb.

NAMEN PROJEKTA:

• Spodbujanje rabe OVE s povečevanjem vloge lokalno proizvedene biomase kot glavnega vira energije na lokalnem nivoju.

PRIČAKOVANE KORISTI:• Povečana raba na lokalnem nivoju proizvedenih OVE

• Krepitev lokalne ekonomije

• Zmanjšanje stroškov za ogrevanje

• Samooskrba s toploto (in električno energijo)

15.05.2017

3


5

Aktivnosti projekta

• Primeri dobre prakse: projekt omogoča spoznavanje primerov dobre prakse na študijskih ekskurzijah• Nemčija - kraji ob Bodenskem

jezeru• Avstrija - Štajerska• Nemčija - Bavarska

• Pomoč pri ustanavljanju informacijske točke

• Podpora pri organizaciji informativnih dogodkov, delavnic in sestankov delovne skupine

• Promocijsko gradivo in sodelovanje na lokalnih, državnih in mednarodnih dogodkih

• Pomoč pri oblikovanju strateških ciljev učinkovite rabe OVE

• Izdelava študije tehnološko-ekonomske ocene možnosti povečane rabe biomase in drugih OVE

• Ekonomska analiza različnih možnosti vključitve OVE v projekte in ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti

• Predloge za potencialne poslovne modele in pomoč pri izbirioptimalne rešitve

• Zagotavljanje strokovnih izobraževanj o financiranju in poslovnih modelih

Dole pri Litiji – prva energetsko (skoraj) neodvisna oglarska dežela, kjer gresta tradicija in prihodnosti z roko v roki!


6

15.05.2017

4

Strokovni posvet


7

Glavni namen posveta je:

• Predstaviti idejo Energetsko neodvisnih krajev

• Predstaviti različne modele v podporo rabi lesne biomase

• Predstaviti konkretne primere dobrih praks in nekaj idej iz naših krajev

• Predstavitev različnih poslovnih in finančnih modelov in uspešnih in v praksi delujočih sistemov

15.5.2017

1

Energieversorgung in Bürgerhand

Gefördert durch:

Europäische Union, Fond für regionale Entwicklung

Wirtschaftsministerium Baden-Württemberg, Bioenergiewettbewerb

KfW Programm Erneuerbare Energien

Fernwärmeversorgung

Energieerzeugung

Bioenergiedorf St. Peter im Schwarzwald

Vorstellung des Bioenergiedorfes

Initiative und Ziele

Genossenschaftsmodell

Projektbeschreibung

Umweltbilanz

Von der Idee zur Realisation

15.5.2017

2

Vorstellung Bioenergiedorf St. Peter

Staatlich anerkannter Höhenluftkurort

2.600 Einwohner

720 – 1.200 m ü. NN

Gemarkungsfläche: 3.593 ha

davon 1.723 ha Waldfläche

Definition „Bioenergiedorf“

Stromerzeugung zu 100 %

→ Das Bioenergiedorf erzeugt selbst mind.

soviel Strom, wie es verbraucht.

Wärmeerzeugung zu 50 %

→ Mindestens die Hälfte des Wärmebedarfs

wird regenerativ erzeugt

Hohes Maß an Bürgerbeteiligung

→ ein bedeutender Anteil der Anlagen

ist im Besitz von Wärmeabnehmern

und Landwirten.

15.5.2017

3

Energiebilanz von St. Peter

Stromverbrauch: 7 Mio. kWh/a

Stromerzeugung: 21 Mio. kWh/a

Photovoltaik (PV):

1.180.000 kWh/a Strom

1.200 kW installierte Leistung

Wasserkraft:

400.000 kWh/a Strom

Windkraft:


aus 6 Windkraftanlagen

Holzgas-BHKW:


Fernwärmenetz der Bürger Energie

St. Peter eG:

9.500 MWh/a Wärme aus Holz

Wärmeverbrauch: 12.000 MWh/a

Förderung mit 200.000 €

durch Bioenergiewettbewerb

und

Verleihung der Auszeichnung

„Bioenergiedorf“ durch

Wirtschaftsminister Ernst

Pfister am 11.01.2010 im

Stuttgarter Landtag

Preisverleihung

15.5.2017

4

Die Initiatoren der Genossenschaft

Aus diesen am Erhalt der Umweltinteressierten Bürgern entsteht die Genossenschaft

Klimaneutrale, nachhaltige Energiewirtschaft

Re-Regionalisierung der Energieversorgung

Keine Energieimporte = kein Geldabfluss für Öl und Gas

Stabilisierung der Energiepreise

Aufwertung der regionaler Wertschöpfung

Stärkung des ländlichen Raumes (Land- und Forstwirtschaft)

Bürgerbeteiligung

Investitionen aus der Region - Erträge bleiben in der Region

Mitglieder sind Eigentümer des Energieversorgers und beziehen die

Fernwärme zu Selbstkostenpreisen

Finanzielle Förderung sozialer und kultureller Projekte in St. Peter

Zielsetzungen

15.5.2017

5

Genossenschaftsmodell

Gründung der Genossenschaft im August 2009

inzwischen 253 Genossenschaftsmitglieder

217 Wärmeabnehmer (nutzende Mitglieder)

36 Mitglieder ohne Wärmebezug (investierende Mitglieder)

403.500,- Euro Mitgliedsbeiträge

370.000,- Euro Mitgliederdarlehen

2 Vorstände

5 Aufsichtsratsmitglieder

4 technische Mitarbeiter (Minijob)

Buchhaltung und Steuerberatung durch externes Büro

Projektbeschreibung

Fernwärmenetz

Trasse: 6.000 m

Hausanschlüsse: 6.100 m

229 versorgte Gebäude

Wärmebedarf

per anno 9.500 MWh

Stromerzeugung KWK:

seit 2013: 1.400.000 kWh/a

Investition 6,4 Mio. EUR

15.5.2017

6

Heizzentralen

Gesamtleistung:

5.600 kW thermisch

Holzgas-BHKW (KWK-Anlage)

180 – 190 kW elektrisch

280 kW thermisch

Hackschnitzelkessel

1000 kW + 1650 kW thermisch

Öl-Notfall- u. Spitzenlastkessel

1 x 1.750 kW; 1 x 920 kW

• Aktueller Stand des Projektes

Biomasseheizkraftwerk

15.5.2017

7


Hackschnitzelproduktion

Grundlast: Holzpellets-Holzgas BHKW

15.5.2017

8


Mittellast 1.000 kW th.: Hackschnitzelkessel und Elektrofilter


Mittellast 1.650 kW th.: Hackschnitzelkessel und Elektrofilter

15.5.2017

9


Notfall- und Spitzenlast Heizzentrale Kloster

Öl-Notfall- und Spitzenlastkessel

100.000 Liter Ölvorrat in Erdtanks


Übergabestation beim Wärmeabnehmer

15.5.2017

10

Anschlusskosten und Wärmepreise

Mitgliedsbeitrag bis 50 kW Anschlussleistung beträgt 1.500 EUR

Hausanschlusskosten: 2.500 – 5.000 EUR

(Zuschuss von 1.800 EUR für Übergabestation und 80 EUR/lfm

Wärmeleitung bereits verrechnet)

Gültig ab

Netto MwSt. Brutto Netto MwSt. Brutto

derzeit derzeit

19% 19%

€ € € Cent Cent Cent

01.01.2010 30,00 5,70 35,70 5,40 1,03 6,43

01.01.2013 31,03 5,90 36,93 5,58 1,06 6,64

1%

2%

3%

4%

5%

Jahresgrundpreis und Messpreis pro kW

Wärmeleistung

Arbeitspreis pro kWh

Rabatt auf den Arbeitspreis

(wird in der Jahresschlussrechnung verrechnet)

Nachfolgende Rabatte werden für größere Jahreswärmemengen eingeräumt:

Jahresverbrauch

ab 100 MWh

ab 200 MWh

ab 300 MWh

ab 400 MWh

ab 500 MWh

Primärenergiefaktor

Mehrwert für Hausbesitzer und Mieter

EwärmeG Baden-Württemberg

Energieausweis

Förderkredite mit Zinsverbilligung undTilgungsnachlass

15.5.2017

11

Umweltbilanz

1.000.000 Liter Heizöl werden

durch Biomasse ersetzt

Energieanteil aus Hack-

schnitzeln und Pellets > 95%

Hackschnitzelverbrauch

per anno ca. 9.500 m³

Nawaro-Holzpelletsverbrauch

per anno ca. 950 Tonnen

3.500 Tonnen weniger

CO2-Ausstoß per anno

Bilder vom Fernwärmeleitungsbau

Beginn der Rohrverlegearbeiten am 17.05.2010

15.5.2017

12

Bilder vom Fernwärmeleitungsbau

Vielen Dank

für Ihre

Aufmerksamkeit!

Ende

Gefördert durch:

Europäische Union, Fond für regionale Entwicklung

Wirtschaftsministerium Baden-Württemberg, Bioenergiewettbewerb

KfW Programm Erneuerbare Energien

15/05/2017

1

SODELOVANJE PRI RAZVOJU POLITIK ZA VEČJO UPORABO LESNE BIOMASE V

OKVIRU PROJEKTA BIO4ECO

Razlogi za sodelovanje na projektu

Trend prehoda na rabo lesne mase v energetske namene se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal zaradi:

•padanje cen fosilnih goriv

•onesnaževanje zraka s trdimi delci

•neusklajena zakonodaja

•pomanjkljivo definirane strategije rabe obnovljivih virov

15/05/2017

2

Projekt BIO4ECO (Interreg Europe)

Namen projekta:

• izboljšanje nacionalnih politik povezanih z nizko ogljičnoekonomijo

• povečanje učinkovite rabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti stavb

• večji delež proizvodnje energije iz lesne biomase

Partnerji v projektu

• Španija (Katalonija) – vodilni partner

• Finska (Severna Karelija)

• Latvija

• Francija

• Bolgarija

• Italija (Abruzzo)

• Romunija

• Slovenija

15/05/2017

3

Pričakovani dolgoročni cilji projekta

• priprava pravnih podlag in smernic za ozaveščanje in združevanje lastnikov gozdov (na območjih z večjim deležem lesa slabše kakovosti)

• boljše usklajevanje z drugimi področji politik, ki imajo vpliv na naložbe v bioenergetske projekte

Aktivnosti za doseganje cilja

•pregled stanja po posameznih državah (State of art)

• iskanje ovir v vsaki državi

•pregled in deljenje dobrih praks

•nove predloge zakonskih sprememb

15/05/2017

4

Cilji projekta v Sloveniji

• zmanjšanje uporabe fosilnih goriv na račun povečanja trajnostne in učinkovite uporabe obnovljivih naravnih virov, v skladu s strategijo 2020

• nadgradnja nacionalnega gozdnega programa:

➢ večji delež energije, pridobljene iz lesnih goriv

➢ povečan obseg lesno predelovalne dejavnosti, zlasti na ruralnem območju, kjer lahko razvoj te dejavnosti pomembno prispeva k ohranjanju in razvoju podeželja

Predvidene aktivnosti projekta pri nas

• tematske delavnice, seminarji in okrogle mize z deležniki

• prenos izkušenj iz lokalnega okolja drugih partnerjev

• sodelovanje pri razvoju ustreznih razvojnih strategij (upoštevanje bioenergetskega potenciala in njegove dodane vrednosti)

• spodbujanje novih energetskih politik

• iskanje deležnikov in sodelovanje z njimi (energetika, okolje, gozdarstvo, kmetijstvo)

• sodelovanje s pripravljavci zakonodaje

• sodelovanje z zainteresiranimi akterji za spodbujanje sofinanciranja in vlaganje v dejavnosti, ki se ukvarjajo z učinkovito izrabo gozdne in kmetijske biomase

15/05/2017

5

Program in metodologija WISDOM

Kaj nam omogoča WISDOM?

1. oblikovanje zlivnih območij ekonomsko dosegljive biomase

= f(x) spravilna razdalja in naklon

2. načrtovanje porabe biomase

3. načrtovanje optimalnih lokacij za večje porabnike lesne biomase

4. pripomoček pri oblikovanje prednostnih območij za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami.

Italija- energetski obrat na olje rastlinskega izvora

15/05/2017

6

Italija- AURELI farm, proizvodnja energije iz odpadkov iz lastnih produktov

Italija- sistem ogrevanja šole na lesno biomaso (montažni sistem)

15/05/2017

7

Italija- San Sebastiano di Mercuri

Bolgarija- Bansko

15/05/2017

8

Bolgarija- Bansko

15.5.2017

1

DALJINSKA OGREVANJA NA

OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Uroš Habjan mag.GIS, 12.5.2017

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA INFRASTUKTURO

Dodeljenih subvencij za 16,4 MIO €

Zgrajenega 59.388 m omrežja z 1.162 priključenimi odjemalci

Skupna nazivna moč kotlovskih naprav je 35,85 MW

Vrednost vseh sofinanciranih operacij 45.6 MIO €

Doseženi rezultati DOLB-ov2009 - 2014

15.5.2017

2

Dodeljenih subvenciji za 7,9 MIO €

Zgrajenega 6.701 m omrežja, kjer bo priključenih 80 odjemalcev

Skupna nazivna moč priključenih uporabnikov je 13,8MW

Dodatno instalirana moč za proizvodnjo električne energije pa bo 979 kW

Vrednost vseh sofinanciranih operacij 15,7 MIO €

Predvideni rezultati JR DO OVE 2016

Sredstva za sofinanciranje 8 mio €

Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge

Odpiranje vlog 3 x letno

DO OVE 2017 - 2020

15.5.2017

3

Max intenzivnost 45 % (35 %)

Povečanje intenzivnosti za srednja podjetja 10 %

Povečanje intenzivnosti za mala, mikro podjetja 20 %

Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov ali preko mehanizma za vračilo sredstev

Upravičeni stroški predstavljajo tako razliko med stroški za kurilno napravo na lesno biomaso in kurilno napravo na fosilna goriva

DO OVE sofinanciranje

Vrednost operacije mora znašati vsaj 400.000 €, oziroma vsaj 100.000 €, če gre za mikro DO OVE ali širitev obstoječega sistema

Upravičenci niso mikro podjetja s sedežem v manjših naseljih, katere investicijska vrednost je nižja od 400.000 €

DO OVE sofinanciranje

15.5.2017

4

letno prodana količina

Toplotna obremenitev = -------------------------------------

dolžina trase omrežja

≥ 800 kWh/l/m – 1.000 kWh/l/m = 30 točk

≥ 1.000 kWh/l/m – 1.500 kWh/l/m = 50 točk

≥ 1.500 kWh/l/m – 2.000 kWh/l/m = 70 točk

≥ 2.000 = 100 točk

DO OVE merilo za izbor

HVALA ZA POZORNOST!

[email protected]

15.05.2017

1

Training on bioenergy projects for the financial sector

Financing models, risks and opportunities for bioenergy villages

Rüdiger Lohse

Ljubljana, 12.05.2017

Content

• Life Cycle Calculation

• Tools supplied by BioVill

• Financing instruments

• Risks and mitigation

2

15.05.2017

2

GeneralInvestments in the energy supply

• Investments in energy generation/supply are high

• Local start-ups that operate the plants have few equity

• Numerous options to obtain funding by instituional, private or local investors (e.g. cooperative)

• Depending heavily on national legislation and framework

3

Life Cycle Cost Calculation

Life cycle costs are the total costs over the total life time, discounted according to the year when they occur ISO 14040-44

4

15.05.2017

3

Life Cycle Cost CalculationKey performance indicators

• Static Amortisation

• Net- and Gross Return on Investment (ROI)

• Annuity method

• Net present value (NPV) combined with a cash flow calculation

• Internal rate of return (IRR)


5

complexe methods,

for detailed

analysis

Simple methods

for the beginning

Life Cycle Cost CalculationCost Categories

Capital-bound costs• Capital costs for installation systems and their respective

building components (incl. renovation)

Demand-related costs

• fuel

• miscellaneous energy

• operating materials

• cash disposal

• concession fees etc.

Operation-related costs

• costs of servicing (personnel)

• maintenance

• repair, inspection

• trouble-shouting

• rent

• cleaning

• chimney sweeping

• flue gas analyses

Other costs

• insurance

• general levies and charges

• administration

6

15.05.2017

4

Life Cycle Cost CalculationEstimate calculation of heating price in

German case study (passive house districtheating)

• Energy demand: 9.215 MWh

• Investment & planning: € 5.55m (€ 4.43m debt capital)

• Interest rate: 3.6%

• Calculation period: 20 a

• Annuity (annual capital costs) € 315,000

• Energy costs: € 245,000

• Other variable costs: (repair, maintenance, insurance, staff..)€ 400,000

• Sum: € 960,000

➢Heat price (excl. VAT): 104,17 €/MWh

9

Life Cycle Cost CalculationExample b) Calculation with B4B BioHeatProfitability.Assessment tool

10

• Step 1: Calculation of the energy demand

• Step 2: Design of the biomass boiler and the district heating system

• Step 3: Cost calculation• Investments in the district heating system

• Investments in ECM

• Investments in biomass boiler and fossil fuelled boiler

• Construction and development investments (heating centre and others)

• Other investments

• Planning costs, approval costs

• Replacement costs

15.05.2017

5


11

• Step 4: Calculation of revenues• Calculated heat price (sale)• Subsidies• CO2-certificates • Other revenues

• Step 5: Calculation of consumption-related costs and operation related costs

• Costs of biomass, fossil fuels and power • Staff costs• Repair- and maintenance costs • Land costs • Other annual costs


12

• Step 6: Compiling economic parameters• Subsidies / grants• Share of equity / loans• Interest rate for both equity and loans• Period under consideration • Annuity• Weighted average costs of capital (loans and equity)

•

• Step 7: Deriving results• Outputs of the dynamic cash-flow-calculation are • Dynamic time of amortisation• Net present value, • IRR• Calculated heat generation costs (€/MWh)

15.05.2017

6


13

Ou

tgo

ing

pay

men

ts [

€]

Ou

tgo

ing

pay

men

ts[€

]

Annual payments

Option 2: fossel fuelled reference

system

Option 1: wood-pelletss with

fossel fuel peak boiler


14

Inco

min

g P

aym

ents

[€

]

Inco

min

g P

aym

ents

[€

]

Annual revenues


systemOption 1: wood-pelletss with


15.05.2017

7


15

Net

Pre

sen

tV

alu

e [€

]

Net

Pre

sen

t V

alu

e [€

]

Net present value


system

Option 1: wood-pelletss with


Life Cycle Cost CalculationAvailable tools

• B4B BioHeat Profitability.Assessment tool

• Heat cost comparison of biomass vs. fossil fuelsfor

• small in-house ovens and boilers

• Micro grids and medium scale district heating plants

• (biofuel) CHP plant assessment tools

16

15.05.2017

8

Financing InstrumentsKey criteria for the creditor

• Equity/ Debt Ratio

• Cash- Flow of Life Cycle costs

• NPV or IRR (net present value or internal rate of invest)

• Available securities during construction and performance phase

• If third party involved: creditworthiness check as usual

17

Source: Energy Agency Northrine-Westphalia, 2014

Financing InstrumentsKey criteria for the creditor TDD

• Technical Due Diligence (TDD) in brief:

• Motivation of the project (cost effectiveness, local value generation

• Organizing team: experience, expertise (1-3)

• Redundance: Heating station Back- up philosophy; back up or super- storage: (80% ofpeak load/ 2-6 h)

• Quality assurance Biomass logistic concept (wood harvest- boiler)

• Grid: line densitiy of 380- 500 kWh/m grid as one first indicator for technical and economicfeasibility of the concept

• Grid costs: cost driver- costs of 150- 350 €/m grid depending on sealed or not sealedground

• Grid cost reduction measures: small ditches, combined with new water,power, fibreglass

• Grid: selection of materials decides on costs/temperature level

18


15.05.2017

9

Financing InstrumentsKey criteria for the creditor TDD

• Technical Due Diligence (TDD) in brief: II

• Operational concept: responsibilities for the whole value chain: chip, ashes, hotline servicve, technical repair, maintenance, daily control, controlling, invoicing

• Heating station concept: a) mono: 100% of load provided by biomass b) 40- 60% load (kW) by biomass + peak boiler (biomass or fossile)

• Specific cost factors for power station, building, storage (80- 130 €/m³), grid (130- 350 €/m)

National key performance indicator values required

19


Instrument Investment

volume

Flexibility Risks

obligor

Risks

creditor

Requirements Cost

effectivenes

s

(soft) loans small – large medium medium Medium Creditworthiness-

check

High

Subsidies/

grants

Small – large Medium Low Medium Sticking to

technical

standards

High

Leasing Small –

medium

Medium High Medium Creditworthiness-

check

Low

Project

finance

Small – large Medium Medium Medium Creditworthiness-

check

Low

20

Financing InstrumentsOverview

15.05.2017

10

Financing InstrumentsOverview (cont.)

Instrument Investmen

t volume

Flexibili

ty

Risks

obligor

Risks

creditor

Requirements Cost

effectivenes

s

Energy

Efficiency

Funds

Large Low Low Medium Creditworthiness-

check + project

assessment

High

Green bonds Small –

large

Low Low Medium Creditworthiness-

check + sustainability

criteria

Low

Crowdfunding Small High High High Check by credit

reference agency of

crowdfuning platform

High

21

Potential Risks forFinancial Institutions

Potential risks Risk mitigation options

Insolvency or bankruptcy of the

lender

• Limit the duration of the loan/ contract duration).

• Include a risk premium in the interest rate

• Request a high share of ESCO’s own equity

• Request for guarantees or collaterals/indemnity bonds.

Delay or cease of payment of

annuities• Request for guarantees and collaterals

* if claims were sold from the

ESCO to the bank: Building

owners disagreeing to pay for

services

• Request an objection waiver from the building owner

put the risk of disputes on the building owner

22

15.05.2017

11

Konstanze Stein | [email protected] | +49 721 98471-24


23

Part 2

Training on financing, contracts and

business models:

Business models and contractual

agreementsRüdiger Lohse

Dole pri Litiji, 11.05.2017

15.05.2017

12

Content

• What are business models?

• Three possible buisnessmodels

• Citizen model

• ESCO model

• Resource-based model

• Contractual agreements

25

Business modell

26

15.05.2017

13

27

Source. Schallmö, 2013a

Buisness Model 1 - Citizen CooperativeStakeholders

Stakeholder Motivation Input Role

Cooperative

member

Sustainability,

financial investment

Financing, initiating and

managing the project

Initiator & driver

Municipality Regional added

value & image

amplification of ideas

Connecting its buildings

Supporter

Famers Diversification of

income

Supply of biomass Supplier

Citizens Cheaper energy Purchasing power or heat Customer

SMEs &

planners

Diversification of

income

Technical expertise on planning,

implementation and maintenance

Consultant &

executor

28

15.05.2017

14

Buisness Model 1Citizen cooperative

29

Citizen cooperative

• Cooperative conducts technicaland financial management, either with own staff or in cooperation with planners andSMEs

• Procurement

• Accounting

• Cooperative acts as a heatprovider (district heatingsystems)

• Tasks: procurement, planning, implementation, financing, operation of the heatingsystems, accounting

30

15.05.2017

15

Citizen cooperativeCash flow and financing

• Equity financing from cooperative members• its a subordinated loan

• Debt financing from banks or other financing institutions• Needed for large investments

• Better financing conditions (especially in Germany)

• Obtaining subsidies

• Income through basic payments and heat price

• Use of surpluses• Dividends distributed to the member’s according to their share

• Building financial reserves

• Supporting social projects

• Lowering heat prices

31

Citizen cooperativeLegal forms

• Energy cooperative as most common form

• Grassroot democracy

• Owns all technical appliances

• Sometimes open for municipalities and SMEs

• Owns the technical plants

▪ Other structures are possible depending on thenational regulations

32

15.05.2017

16

Citizen cooperativeStrengths and weaknesses

• Strengths• Open to all citizens• Shared benefits• Likely to win public trust and

sympathy

• Risks• Volunteers might loose

motivation if there is no quick success

• Lack of professionality whichmight cause higher costs, delay and failure

33

Necessity of consulting experts for work that cannot be done by the cooperative(efficiently)!

Citizen cooperativeSummary

• Cooperatives need

• back-up from the municipality

• Persistence

• A good communication strategy

• Clear responsibilties

• Professional external partners

• Motivated citizens

• Cooperatives generate high support by the localpopulation

34

15.05.2017

17

Energy Contractor ModelStakeholders


Energy Service

Company

(ESCO)

Generation of income Planning, implementing, operation,

maintenance, energy controlling,

optimisation, fuel purchase, (co-)

financing, taking the risk

Executor

Farmers Diversification of

income

Supply of biomass Supplier

Citizens Cheaper energy Purchasing power Customer

SMEs*

planners*

Diversification of

income

Technical expertise Consultant &

exectuor

35

* Applicable if not carried out through the ESCO

Energy Contractor ModelStakeholders

36

15.05.2017

18

Energy Contractor ModelOperation model

• ESCO conducts technicaland financial management

• Planning• Implementation • Maintenance• Operation• Financing• Procurement• Accounting

37

The integrated approach of the model comprises both a) the operation of the

ECMs and b) the operation of the heating generation systems or other renewable

energy systems. The building owner often bears the responsibility for the

operation of the energy conservation measures.

Special issue on the EnergyContractor Model

• ESCO realises energy efficiency measures on the demand side- control systems- heat distributions systems- hot water generation- air condition- lighting- user behavoir- and others

• ESCO calculates the savings on the demand side and theefficient supply of the remaining useful energy demand

depending on the economic outcome on the availability of subsidies and additional payments from the building owners

quality assurance instruments are used in short-term, medium-term and long-term performances

38

15.05.2017

19

Energy Contractor ModelCash flow and financing

• Equity from ESCO andloans from banks

• Obtaining subsidies

• Income through- basic payments(capital costs andservice price)- heat price

39

Source: Bleyl-Androschin J.W., 2009

Energy Contractor ModelLegal forms and owership

• ESCO acts often as limited liable company orstock company

• Ownership of devices• stay with the ESCO for the duration of the contract or

• directly go over to the customers

40

15.05.2017

20

Energy Contractor ModelStrenghts and weaknesses

• Strengths• High proficiency

(professional and cost efficient projects)

• May involve investments in energy demand reduction at the customers (HVAC, lighting)

• Risks do not stay with thecitizens (risk transfer tp theESCO)

• Quality assuranceinstruments for ECMs

• Weaknesses• Availability of ESCO ?• Few influence by the citizens

41

Alternative Operation ModelCooperation between cooperative and ESCO

42

15.05.2017

21

Ressource-based business modelStakeholders


Biomass producers

(farmers, saw

mills, food

industry)

Increasing added

value, diversify

the income

Supply of heat Supplier

Industries (saw

miles, paper

industrie…)

Diversification of

income

Sale residues that are used

for energy production

Supplier

Citizens and

municipality

Cheaper energy Purchasing power and heat Customer

Heat plant

operators*

Diversification of

income

Converting biomass to heat

(and electricity)

Executor

43

* Applicable if not carried out by the biomass producers

Ressource-based ModelOperation model, owership, cash flow

• Look at citizens model(biomass suppliers insteadcitizens, but also organisedas a cooperative)

▪ biomass suppliers (farmers andforesters) and energyproducers, which could also biomass suppliers, organizesthe sufficient energy supply

▪ local biomass processingcompany (SME), the energyproduction is mostly owned bythat company

44

15.05.2017

22

Ressource-based ModelStrenghts and weaknesses

• Strengths

• Performance and priceguarantees forconsumers

• Risks do not stay with thecitizens

• Local value creation

• Weaknesses

• Requirement of a drivingsubject to bring supplyand demand together

45

Contractual agreements

• Contracts with heat consumers

• Contracts with banks/investors

• Contracts with biomass supplier

46

15.05.2017

23

Contractual IssuesContracts with heat consumers

• Sign preliminary contract/ memorandum of understanding

• Security for supplier: demand exists

• Security for consumer: heat will be delivered

• Use dedicated heat supply contracts

• The contract mainly contains

• Start and end time

• Prices of the heat supply service

• Responsibilities for ownership and operation

• Grid and capacity issues

• Agree on basic or guaranteed heat supply

47


48

Basic heat supply Guaranteed heat

supply

Heat plants Already existing Newly installed

Back-up boilers

(peak-demand, grid

maintenance)

At the consumers At the operator

Consumer price for district heat Low High

Risk for operator Low High

In basic heat supply schemes, the capacity of (existing) waste heat

plants is not sufficient to cover the heat demand at any time.

15.05.2017

24


The pricing of the heat supply consists of

• (unique) connection price €/kW or €/connection point

• Basic price: in €/kW/a

• Energy price: in €/MWh

• Measurement price: €/a

• Equipment rental price: €/device/a

49

The heat price can either be fixed or coupled with an index.

Contractual IssuesContracts with banks/investors

Description of the financing instruments:

• Investment volume

• Flexibility

• Risks for the obligor and for the creditor

• Requirements and necessary securities

• Cost effectiveness

50

15.05.2017

25


customer’s point of view:

• Conditions: (fixed) interest rates, fees, provisions, extent of the financing / which measures are financed, compatibility to subsidies, contract duration, flexibility, requirements of the financing institutions (properties of the investments..)

• Securities: cash-flow assessment (financing on the basis of the project), equity of the investors (contractor, citizen initiative..), insurances, bank guarantees, land registry, ..),

• Financing related supports: tax exemption, tax limits, ..

51


financing institutions, criteria for the project assessment (rating)

• Can the project cover the obligations based on the cash flow?

• Are the securities quickly available and for low costs?

• How is the credit rating / the creditworthiness of the project / the company?

• Are additional securities necessary? Which ones?

• Is the customer able to pay back the loan on basis of the agreed conditions?

52Source: Energy Agency Northrine-Westphalia, 2014

15.05.2017

26

Contractual IssuesContracts with biomass supplier

• Long term contracts for stable pricesand security for the supplier

• The quality of the biomass has to bedefined(defined Standards: EN 17225 orthe biofuel handbook of the Biomass Trade Centers)

53

15.5.2017

1

Tehnična pomoč ELENARajko Leban, direktor GOLEA, Gozdarski Inštitut Slovenije, 12. maj 2017

GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJAMednarodni prehod 6, Vrtojba5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija

www.golea.si

[email protected] [email protected]

Ustvarjamo obnovljivo prihodnost

10 PREDNOSTNIH NALOG #TeamJuncker (2014-2019)

1. Delovna mesta, rast, naložbe – "JUNCKERJEV SKLAD"

2. Enotni digitalni trg

3. Energetska unija in podnebne spremembe

4. Notranji trg

5. Poglobljena in pravična ekonomska in monetarna unija

6. Uravnotežen trgovinski sporazum EU - ZDA

7. Pravosodje in temeljne pravice

8. Migracije

9. Močnejši globalni igralec

10. Demokratične spremembe

http://www.golea.si/

mailto:[email protected]


15.5.2017

2

Obseg naložb po Evropi: v času krize padec za 15 % (434 € mrd)

Realne bruto investicije v osnovna sredstva – izhodiščni trend vs. zgodovinski trend vs. naložbeni načrtEU-28, v cenah iz 2013, v mrd €

GFCF zgodovinska norma, ob predpostavki razmerja naložbe/BDP 21-22%

naložbeni načrt

zgodovinski trend / izhodiščna napoved

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

2,416

3,039

2,527

2,543

2,5282,567

2,6402,717

3,021

2,657

2,714

2,606

2,659 2,647

2,869

napovedi

2,678

2,748

2,864

2,940

3

RAZLOGI ZA NALOŽBENI NAČRT

NALOŽBENA VRZEL

VISOKA LIKVIDNOST NA TRGIH

OMEJITVE JAVNIH PRORAČUNOV

ŠTEVILNE OMEJITVE ZA NALOŽBE

NALOŽBENI NAČRT ZA EVROPO

kombinacija

političnega ukrepanja na ravni EU

in v državah članicah

+

spremenjena logika u/porabe

EU proračuna

+

sposobnost mobiliziranja

zasebnega kapitala v smeri

strateških naložb

4

15.5.2017

3

CILJ • rast, delovna mesta & naložbe, konkurenčnost

• v obdobju 2015-2018 ustvariti za 315 milijardnaložb po EU - TO NE POMENI, DA JE NAVOLJO NOVIH 315 MILIJARD SREDSTEV!

• potencial: 1,3 milijona novih delovnih mest

• olajšati dostop do finančnih virov malim in srednjevelikim podjetjem (MSP) – t.i. MSP DEL

• v Evropi velike potrebe po čezmejni infrastrukturi

– t.i. INFRASTRUKTURNI DEL

KAKO GA DOSEČI? 5

Evropsko svetovalno vozlišče za

naložbe

2. POMOČ

3. REGULATIVNO OKOLJE IN ODPRAVA

OVIR ZA NALOŽBE

NALOŽBENI NAČRT – 3 STEBRI

6

1. EVROPSKI SKLAD ZA STRATEŠKE

NALOŽBE (EFSI)

Evropski portal naložbenih

projektov Tehnična pomoč EIB ELENA 2,25 mio € -

GOLEA.

Finančne spodbude SPS-a s podporo

EFSI:

Programa COSME in EASI.

15.5.2017

4

1. EVROPSKI SKLAD ZA STRATEŠKE NALOŽBE (European Fund for Strategic Investment - EFSI)

7

▪ ni sklad, ampak jamstvena shema, podprta s proračunom EU

▪ ni samostojna pravna oseba, deluje preko skupine EIB (Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad)

▪ jamstvena shema omogoča EIB prevzemanje večjih tveganj

▪ ekonomska upravičenost in tehnična izvedljivost projekta

▪ naložbe so tržno usmerjene, brez političnega vmešavanja

▪ brez nacionalnih ali sektorskih kvot


8

▪ dinamiko in obseg odobrenih naložb določa povpraševanje

▪ obvezen določen delež investiranja s strani zasebnega sektorja – boljša uporaba javnih sredstev – ne več NEPOVRATNA SREDSTVA (SUBVENCIJE)

▪ velikost naložb

▪ prvotno minimalni prag za EIB kredite: 25 milijonov €, vendar zdaj te omejitve ni več, pregleda se tudi projekte manjših vrednosti

▪ projekte manjših vrednosti je mogoče strniti v naložbene platforme

▪ dodatnost v primerjavi z obstoječimi instrumenti

▪ višje prevzemanje tveganja kot običajna aktivnost EIB – pri dodeljevanju EFSI jamstva je ključna ocena tveganja

15.5.2017

5


9

▪ EFSI je fleksibilen inštrument:

možnost kombiniranja z drugimi skladi ESIF (evropski strukturni in investicijski skladi) in programi EU (Instrument za povezovanje Evrope-CEF, COSME, InnovFin, Obzorje 2020), ZELO POMEMBNO TUDI ZA t.i. KOHEZIJSKE DRŽAVE V PRORAČUNSKEM OBDOBJU 2014-2020

▪ geografski obseg

▪ EU28

▪ Izven EU: države v procesu širitve (Zahodni Balkan, Turčija), države južne ali vzhodne EU soseščine, države EEA/EFTA), pogoj v projekt mora biti vključena subjekt s sedežem v EU

EFSI: kdo je upravičen?

10

POMOČ, KI POMOČ, KI JE NA VOLJO JE NA VOLJO

korporativni sektor

MSP (do 250 zaposlenih)

ali podjetja z do 3.000

zaposlenimi

nacionalne spodbujevaln

e banke in finančni

posredniki

naložbene platforme, namenske

družbe (SPV)

Javni sektor,

državne in lokalne oblasti

15.5.2017

6

1. EFSI: UPRAVIČENI SEKTORJI

1. raziskave, razvoj in inovacije

2. energija (prioritete energetske unije)

3. promet

4. informacijske in komunikacijske tehnologije

5. okoljska učinkovitost in učinkovita raba virov

6. urbani in družbeni projekti

7. Zdravje

8. podpora MSP in "mid-cap" (do 3.000 zaposlenih) podjetjem

V VELIKI MERI GRE ZA SPODBUJANJE JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV 11

Ključne razlike: EFSI in "evropskimi skladi"

12

EFSI "evropski skladi"

ni geografskih kvot nacionalne kvote

ni sektorskih kvot sredstva so porazdeljena po politikah

je neodvisna od vladnih strategij ali prednostnih

nalog

operativni programi (OP) 2014-2020

povratna sredstva (krediti) nepovratna sredstva

obvezna udeležba zasebnega kapitala

udeležba zasebnega kapitala ni obvezna

15.5.2017

7

EFSI - IZBORNI POSTOPEK IN KRITERIJI

▪ skrbni pregled (due dilligence) izvaja EIB -> odbor za naložbe

▪ vsak projekt se ocenjuje glede na 4 kriterije

1. kvaliteta in upravičenost projekta (rast, delovna mesta, trajnostna naravnanost)

2. skladnost s prednostnimi področji (sektorji)

3. tehnični in finančni vidik

4. dopolnilni kazalniki

▪ dodatnost, makroekonomski kazalniki, multiplikacijski učinek, zasebna sredstva, sodelovanje z nacionalno spodbujevalno banko, sofinanciranje z drugimi EU skladi,.

13

krepitev svetovalnih storitev – Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe

(European Investment Advisory Hub - EIAH) www.eib.org/eiah

▪ EIB nudi različne oblike tehnične pomoči v fazi priprave projekta

▪ v Sloveniji je vstopna točka vozlišča SID Banka

2. POMOČ, KI JE NA VOLJO

14

http://www.eib.org/eiah

15.5.2017

8

preglednost naložb v Evropi - Evropski portal naložbenih projektov (European Investment Project Portal –EIPP)

www.ec.europa.eu/eipp▪ objava projekta na EIPP poveča vidnost projekta▪ priložnost, da boste našli vlagatelje iz celega sveta, ki iščejo naložbene priložnosti

v Evropi▪ dostop do široke mreže investitorjev, svetovalcev in tehnične pomoči, ki lahko

pomaga pri nadaljnjem strukturiranju in financiranju projekta

Ali moj predlog izpolnjuje pogoje za objavo na EIPP?▪ minimalna vrednost projekta mora biti vsaj €10 milijonov▪ začeti se mora v obdobju treh let od predložitve na EIPP▪ nosilec mora biti javna ali zasebna entiteta, ustanovljena v državi članici EU▪ združljivost z veljavnim pravom EU in nacionalno zakonodajo

Objava projekta na portalu nikakor ne pomeni tudi zagotovitve financiranja!

2. POMOČ, KI JE NA VOLJO

15

• boljša in bolj predvidljiva regulacija

• boljše delovanje enotnega trga EU

▪ energetska unija

▪ enotni digitalni trg

▪ unija kapitalskih trgov

▪ trg storitev

▪ enotni evropski prometni prostor

• strukturne reforme v državah članicah

• odprtost za mednarodno trgovino in naložbe

3. IZBOLJŠATI NALOŽBENO OKOLJE

16

http://www.ec.europa.eu/eipp

15.5.2017

9

17

Rezultati - #InvestEU #EFSI

23

Slovenija 0,00 €

EFSI - rezultati do 4/4/2017

▪ 183,5 milijard naložb (ki so pokrite z 33 milijard. jamstev)

▪ 206 infrastrukturnih projektov

▪ 271 sporazumov za financiranje MSP – doseg 400.000 podjetij

▪ sektorji: MSP (31%), energetika (24%), R&I (21%), digitalna infrastruktura (10%), promet (8%)

▪ 3 od 4 upravičencev EFSI jamstev so novi klienti EIB

▪ EIB je povečal obseg bolj rizičnih aktivnosti iz 4 milijard na 11 milijard €

▪ 62% vrednosti naložb, ki jih je doslej podprl EFSI, zagotavlja zasebni sektor 18

15.5.2017

10

Energetska prenova blokov in hiš v regiji Ile de France

EIB (EFSI) podpora: 400 milijonov EUR

Vrednost projekta: 800 milijonov EUR

Cilj: energetska učinkovitost 40.000 stanovanj

Javno-zasebno partnerstvo, ki lastnikom stanovanj ponuja paketne rešitve s tehnično in finančno pomočjo (naložbena platforma).

Naložbe v energetsko učinkovitost bodo koristile gospodarstvu z zniževanjem računov za energijo, zmanjševanjem emisij in ustvarjanjem novih delovnih mest v gradbeništvu (ocenjeno na 6000).

Skupni prihranki energije se ocenjeni na 288.000 MWh na leto, kar predstavlja letno porabo energije kar 9.600 francoskih gospodinjstev.

19

Gradnja novega papirnega

mlina in tovarne celuloze na Finskem

EIB podpora: 275 milijonov €

Vrednost projekta. 1,2 milijarde €

Tekom gradnje ustvarjanje 6.000 delovnih mest,

Po gradnji 2.500 delovnih mest v lesni industriji.

Tovarna bo temeljila izključno na obnovljivih virih energije (nič fosilnih goriv) in visoki okoljsko prijazni obdelavi odpadnih voda.

20

15.5.2017

11

Gradnja mreže 14 zdravstvenih domov na Irskem

EIB podpora: 70 milijonov €

25-letni kredit

zagotavljanje bolnišnične oskrbe bližje državljanom

Izobraževalna bolnišnica v Birminghamu (VB)

EIB podpora:120 milijonov €

Vrednost projekta: 300 milijonov €

30-letni kredit

666 novih postelj, 3.800 delovnih mest tekom gradnje

21

Gradnja 1300 stanovanj na Poljskem (Poznan) za srednji sloj

Ciljna skupina: ljudje z dohodki, ki so višji za pridobitev stanovanj brez najemnine, a občutno prenizki za najem kredita za nakup lastnega stanovanja

Kredit: 34 milijonov €

Širši učinki: pripadajoča infrastruktura, rekreacijski in komercialni del; želja, da se ohrani obseg vpisov na univerzo in zaustavi odseljevanje iz mesta/regije

22

15.5.2017

12

Irska: podpora vlaganjem v gozdarstvo/lesno industrijo

Skupna pobuda vseevropskega sklada specializiranega za naložbe v gozdarstvo Dasos, irskega naložbenega sklada ter EIB

Finančna struktura:

EIB:28,5 mio €, irski naložbeni sklad: 55 mio €, ostalo zasebni kapital

shema naj bi sprožila za 112 milijonov € naložb –upravljanje portfelja 15.000 hektarjev gozdov

Ideja:

povezovanje razdrobljenih lastnikov manjših gozdov, boljše upravljanje z gozdovi;

povezovanje z industrijo (zagotovitev stabilne ponudbe lesa za industrijo, ker Irska za gozdove ne bo več namenjala subvencij),

revitalizacija gozdnih območij

23

Finska: podpora za raziskave in razvoj v mlečni industriji

podjetje Valio

EIB kredit: 30 milijonov €

za razvoj nove tehnologije, inovacij,

nutricistične analize,

razvoj novih produktov,

raziskave potrošnikovih prednostnih izbir.

za povečanje izvoza

Fokus:

izdelki brez laktoze,

izdelki z manjšo vsebnostjo sladkorja oz. sladili,

Izdelki z nižjo vsebnostjo soli. 24

15.5.2017

13

Regionalna naložbena platforma za razvoj lokalne infrastrukture: sklad Infranode

dolgoročni sklad, ki deluje po načelu javno-zasebnih partnerstev (povezovanje javnega sektorja z dolgoročnimi vlagatelji; več kot 20 let)

sedež na Švedskem, vlaganja po Skandinaviji

vlaganja v številne manjše projekte (ki bi bili sicer premajhni za neposredno financiranje EIB)

EIB kredit: 900 milijonov švedskih kron (92 milijonov €)

Fokus:

manjši podjetja/projekti s področja lokalne infrastrukture (promet, energetska učinkovitost , obnovljivi viri, …)

25

SLOVENIJA?

Okno MSP

projekt Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki slovenskim podjetjem omogoča lažji dostop do financiranja in zagotavlja za 180 milijonov jamstev za bančne kredite.

To bo 1.100 slovenskim podjetjem pomagalo pri rasti, zaposlovanju in razvoju.

Infrastrukturno okno

zaenkrat še ni odobrenega projekta

Razlogi:

-navajenost na nepovratna sredstva

- slabo razvit trg zasebnega kapitala

-previdnost države pri podpori projektov/platform zaradi vpliva na javni dolg

-malo pozitivnih izkušenj z javno zasebnimi partnerstvi

26

15.5.2017

14

PovzEtek – KLJUČNA SPOROČILA?

▪ to niso dodatna nepovratna sredstva (novi sklad/i), ampak gre za povratna sredstva krita z jamstvi EU – nova logika uporabe EU proračuna; naj bi se nadaljevala tudi po letu 2020

▪ s proračunom EU se krije potencialno izgubo, ki bi jo projekt ustvaril do EIB (nova logika delovanja EIB, ki zdaj podpira tudi projekte z večjimi tveganji)

▪ ni nobenih razpisov ali rokov za oddajo

▪ imate ekonomsko vzdržen projekt – kontaktirajte EIB (ne glede na velikost projekta), projekt gre v pregled, šele na koncu se odloči, ali se mu da EFSI garancija

▪ možnost kombiniranja inštrumentov s povratnimi sredstvi

▪ medsebojno združevanje v platforme 27

Več informacij

Spletna stran Evropske komisije

http://ec.europa.eu/invest-eu

Spletna stran Evropske investicijske banke (dobri opisi projektov po sektorjih, državah, stanju odobritve) http://www.eib.org/invest-eu

Spletna stran Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe www.eib.org/eiah

Spletna stran Predstavništva Evropske komisije http://ec.europa.eu/slovenia

#InvestEU #EFSI28

http://ec.europa.eu/invest-eu

http://www.eib.org/invest-eu

http://www.eib.org/eiah

http://ec.europa.eu/slovenia

15.5.2017

15

KOGA LAHKO KONTAKTIRAM?

na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji

Tina Vončina, 01/252 8802, [email protected] Hudina Kmetič, 01/252 88 15, [email protected]

EIB pisarna v Sloveniji 01/320 6240, [email protected]

in seveda SID banko ….

#InvestEU #EFSI29

2. POMOČ - Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe(EIAH)




15.5.2017

16

Kombiniranje finančnih instrumentov

32

Primer kombiniranja finančnih instrumentov

15.5.2017

17

Naložbene platforme –EFSI za manjše projekte

▪ rešitev za manjše projekte in občine / podjetja, da dosežejo min velikost financiranja - 25 mio €

▪ namenjene financiranju večjega števila podobnih projektov na “skupnem imenovalcu”

▪ rešitev npr., da več občin / podjetij skupaj pristopi k energetski obnovi stavb – ZDRUŽUJMO PROJEKTE

▪ nacionalne, meddržavne, regionalne, multi-regionalne, tematske (eno- ali večsektorske)

34

Naložbene platforme –EFSI za manjše projekte

15.5.2017

18

35

Finančna platforma –Primer Heute de France

36

Podprti projekti v Evropi

▪ BELGIJA EIB financiranje pod EFSI 100 mio €

vetrne elektrarne na morju Skupni str. projekta 542 mio €

▪ VELIKA BRITANIJA, Birmingham EIB financiranje pod EFSI 120 mio ₤

gradnja nove učne bolnišnice Skupni str. projekta 350 mio ₤

javno-zasebno partnerstvo + 3.800 delovnih mest

▪ FRANCIJA

Javno-zasebno partnerstvo in javno

energijska učinkovitost 40.000 stanovanj EIB financiranje pod EFSI 400 mio €

in hiš po celi Franciji Skupni str. projekta EUR 800 mio €

(izolacije, ogrevanje, prezračevalni sistemi) + 6.000 delovnih mest

▪ ŠPANIJA

distribucijsko omrežje zemeljskega plina EIB financiranje pod EFSI 160 mio €

v oddaljenih mestih in na podeželju Skupni str. projekta 326 mio €

▪ FRANCIJA, BELGIJA, DRUGE EU

regeneracija nekdanjih industrijskih območij v Franciji in Belgiji v 5.000 novih stanovanj EIB financiranje pod EFSI 30 mio €

Ginkgo sklad 2 bo nadaljeval uspeh Ginkgo sklad 1 pri čiščenju onesnaženih območij, Skupni str. projekta 120 mio €

s pomočjo okolju prijazne tehnike, ki jih pretvori v domove in pisarne. + 8.500 delovnih mest

15.5.2017

19

37

Podprti projekti v Evropi za podjetja

▪ POLJSKA, Presto StalNakup novega zemljišča in proizvodnje za širitev trga.

Financiranje COSME, EU garancija za kredit

▪ ITALIJA, AurelŠiritev podjetja v raziskave in razvoj na področju elektronskih vezij.

Financiranje COSME, EU garancija za kredit

▪ HRVAŠKA, BB OrahovicaRibogojnica za širitev svoje dejavnosti na 4500 ha, proizvodnjo

ribjih filejev, zmrznjenih rib, idr.. Financiranje HBOR 4,4 mio €, EU garancija za kredit

▪ ITALIJA, ArvediPosodobitev in izboljšanje energetske učinkovitosti proizvajalca jekla, procesov in izdelkov.

EIB financiranje pod EFSI 100 mio €

Skupni str. projekta 227 mio €

▪ NEMČIJA, Heidelberger DruckmaschinenFinanciranje raziskav, razvoja in inovacij na področju tiskarskih strojev in digitalnega tiska.


38

Podprti projekti v Evropi za podjetja

▪ LATVIJA, Krists Ēberliņš Nakup 350-tih novih čebeljih družin in opreme za vzrejo, izobraževanje študentov

in izdelavo čebeljega kruha, tudi za izvoz. Financiranje EFSI

▪ BOLGARIJA, Sofia, Bee Smart TechnologiesDigitalna prihodnost za panje v prihodnosti (spremljanje vseh ključnih meritev zdravja in produktivnosti čebel). Financiranje EFSI

▪ GRČIJA, Creta FarmsRazvili inovativno proizvodnjo bolj zdravega svinjskega mesa(odstranjujejo nasičeno maščobo in vbrizgavajo ekstra deviško olje).


▪ NIZOZEMSKA, Gelderland, HymoveRazvili tehnologijo za mobilne avtobuse na vodikovo gorivo. Avtobus oddaja le vodo, ki izboljša kakovost zraka. Prav tako je skoraj popolnoma tiho.

EU garancija 50.000 €▪ NEMČIJA, TrierPrvi lepotni salon in wellness center za moške.

EU financiranje

15.5.2017

20

Kako do “EFSI projektov” v Sloveniji?

▪ Mentalni premik v zvezi z EU sredstvi, od subvencij h kombiniranju različnih vrst sredstev

▪ Boljše usklajevanje med zasebnimi in javnimi subjekti pri identifikaciji in ustvarjanju projektov

▪ Pripravljenost preučiti možnosti za investicijske platforme in njihova uporaba pri manjših projektih

▪ Večji poudarek na ekonomski plati projektov (“bankable”)

▪ Mobilizacija institucionalnih investitorjev in podrejena sredstva za naložbe v nacionalnem interesu

▪ Več čezmejnega sodelovanja in vključenosti v regionalne in evropske investicijske podvige

▪ Aktivnejši pristop k zahtevi po tehnični pomoči

▪ Lastna udeležba

▪ Delitev tveganj

Kontakti v SID banki za EFSI in EIAH

Borut Kocič, Direktor oddelka za podjetja

Telefon: 01/2007-530, email: [email protected]

Nadja Cvek, Vodja financiranja infrastrukture

telefon: 01/2007-569, email: [email protected]

www.sid.si

15.5.2017

21

TEHNIČNA POMOČ ELENA• The European Local Energy Assistance - ELENA

• Skupna pobuda EIB in EK v okviru evropskega programa IEE (Intelligent Energy Europe II)

• EU sredstva za sofinanciranje tehnične pomoči za pripravo URE in OVE projektov

• Ciljna skupina končnih prejemnikov: regionalni in lokalni organi, ki izvajajo regionalne in lokalne energetske koncepte

• Cilj: pripraviti ekonomsko upravičene URE in OVE projekte in jih tako narediti zanimive za zunanje financiranje (energetsko pogodbeništvo, sredstva virov finančnih institucij,..)

http://www.bei.org/products/advising/elena/index.htm


PROJEKT PM4PM uvod• PM4PM – Preparation and Mobilisation of Financing for Sustainable Energy

Investments in Primorska Region Municipalities

• Skupen naložbeni projekt 21 občin

• Nameni naložb

Celovita energetska prenova javnih stavb, stavbni ovoj, prezračevanje, ogrevanje, notranja razsvetljava

Izgradnja / prenova sistemov za daljinsko ogrevanje

Energetska prenova cestne razsvetljave

Naložbe v učinkovit in čist urbani promet

Naložbe v energetsko učinkovitost oskrbe z vodo

http://www.golea.si/elena


http://www.bei.org/products/advising/elena/index.htm

http://www.golea.si/elena

15.5.2017

22

PROJEKT PM4PM tabela investicijOBČINA

ES JAVNIH STAVB DOLBJAVNA

RAZSVETLJAVATRAJNOSTNA MOBILNOST

KOMUNALNA INFRASTR. SKUPAJ DELEŽ

Pripadajoči znesek TP

1AJDOVŠČINA 1.645.000 191.500 1.836.500 3,99% 30.000 2BOVEC 1.050.000 700.000 122.000 97.600 1.969.600 4,28% 88.881

3BRDA 0 250.000 250.000 0,54% 11.282

4CERKNO 982.736 982.736 2,13% 44.348 5DIVAČA 439.097 30.500 25.000 494.597 1,07% 22.320

6HRPELJE-KOZINA 2.082.300 500.000 54.900 2.637.200 5,73% 119.008

7 IDRIJA 5.541.050 1.500.000 146.400 488.000 500.000 8.175.450 17,76% 368.931 8 ILIRSKA BISTRICA 3.600.000 400.000 61.000 61.000 100.000 4.222.000 9,17% 190.525

9 IZOLA 786.000 860.000 12.200 1.658.200 3,60% 74.829

10KANAL OB SOČI 270.000 61.000 20.000 351.000 0,76% 15.839 11KOBARID 1.000.000 400.000 366.000 61.000 200.000 2.027.000 4,40% 91.472

12KOPER 2.248.860 300.000 300.000 305.000 50.000 3.203.860 6,96% 144.579

13LOGATEC 902.960 60.000 962.960 2,09% 43.455 14LOG- DRAGOMER 500.000 500.000 1,09% 22.563

15MIREN-KOSTANJEVICA 464.000 30.000 494.000 1,07% 22.293

16NOVA GORICA 4.826.049 760.000 1.700.581 40.000 300.000 7.626.631 16,56% 344.164 17POSTOJNA 2.150.000 510.936 73.200 2.734.136 5,94% 123.382

18PIVKA 661.000 661.000 1,44% 29.829

19RENČE-VOGRSKO 225.228 50.000 35.000 150.000 460.228 1,00% 20.769 20SEŽANA 1.300.000 170.000 200.000 1.670.000 3,63% 75.361

21ZAGORJE 1.475.000 500.000 230.000 2.205.000 4,79% 99.504

22KOVOD 350.000 350.000 0,76% 15.794 23SS MONG 393.318 393.318 0,85% 17.749

24SS MOK 180.000 180.000 0,39% 8.123

SKUPAJ 32.411.598 5.090.000 5.197.917 1.809.400 1.536.500 46.045.416 100,00% 2.025.000


PROJEKT PM4PM – upravičeni stroški• Upravičeni stroški znašajo 90%

stroškov potrebne dokumentacije za pripravo projektov do podpisa pogodbe s pogodbenikom (JZP) oziroma izvajalcem (JN), to so razširjeni energetski pregledi, investicijska, projektna in razpisna dokumentacije,..

• 10% prispevajo sodelujoče občine

• Projekt traja 36 mesecev od 1.10.2016 do 30.9.2019


15.5.2017

23

PROJEKT PM4PM – upravljanje projekta• Vse sodelujoče občine so imenovale v

Usmerjevalni odbor (Steering Committee) po enega člana (župani, direktorji občinskih uprav, vodje oddelkov,..), predstavnika pa je imenovala tudi SID banka, član pa je tudi direktor GOLEA.

• Usmerjevalni odbor je imenoval Upravni odbor (Management Board) katerega sestavlja pet članov: Trije iz občin, predstavnik SID banke in direktor GOLEA

• Znotraj GOLEE je ustanovljena izvajalska enota (PIU – Project Implementation Unit) sestavljena iz 7 sodelavcev

• Pri izdelavi potrebne dokumentacije se vključuje še zunanje izvajalce


PIU

PM4PM

External experts InvestmentsDepartments

PROJECTS / LOT 1

PROJECTS / LOT 2…

PROJECTS / LOT nEPC Provider 1,

MUNICIPALITIES

PR

OJE

CT

IMP

LEM

ENTA

TIO

NP

RO

JEC

T F

INA

NC

ING

Owncapital

EIBSID Bank

CommercialBanks

Eco Fund

EPC Provider 2 …

EPC Provider n,ESCO n,UTILITY n

MUNICIPALITY 1

MUNICIPALITY 2 …

MUNICIPALITY 21

Local budget

CohesionFund

51% 9% 40%

Steering Committee

EPC projects

PROJEKT PM4PM – združevanje naložb• Združevanje (geografsko razpršenih) naložb v ekonomsko – upravičene

projekte• Pomembni so kriteriji združevanja Sledenje evropskim in nacionalnim strateškim ciljem: zmanjšanje porabe energije za 20%Kombiniranje ukrepov učinkovite rabe energije

Optimizacija ukrepov učinkovite rabe energijePokrivanje izdatkov projekta v obdobju 15 let s kombinacijo zmanjšanja izdatkov za energijo in nepovratnih sredstev EKP

Upoštevanje možnosti zunanjega financiranja (prenos današnjih stroškov za obdobje 15 let): zasebni partner oz. energetsko pogodbeništvo, povratna sredstva EKP finančnih instrumentov, druga povratna sredstva (SID banka, Eko sklad, Ribniški sklad, komercialne banke,..)


15.5.2017

24

ENERGETSKO POGODBENIŠTVO• Energetsko pogodbeništvo je način pogodbenega

znižanja stroškov za energijo, pri katerem podjetje za energetske storitve (ESCO – Energy Service Company) izvede potrebne ukrepe učinkovite rabe energije na naročnikovih objektih, naročnik pa mu zanje plača dogovorjeni znesek, pri čemer dogovorita tudi pogodbeno kazen za primer nedoseganja dogovorjenih rezultatov oziroma prihrankov energije.

• Običajno se pogodbeno zagotavljanje prihrankov kombinira tudi s pogodbeno oskrbo z energijo in s tem doseže boljšo ekonomiko celotnega investicijskega projekta.


PORAZDELITEV TVEGANJAUstvarjamo obnovljivo prihodnost

15.5.2017

25

ESCO MODEL GOLEA MARIE


SREDSTVA EKP 2014-2020


15.5.2017

26

POSTOPKI V OBČINAH


POSTOPEK JZP predhodni postopek


• Občine morajo obvezno izvesti predhodni postopek in preveriti možnost izvedbe projekta preko JZP

• Če je test JZP negativen lahko investicijski projekt izvedejo same preko javnega naročila

Predhodni postopek

Javni razpis

Izbor izvajalca

Sklenitev pogodbe

15.5.2017

27

JZP – koncesija storitev


• Ministrstvo za finance je izdalo mnenje v katerem je pogodbeno zagotavljanje prihrankov opredelilo kot koncesijo storitev in katero se ne šteje v zadolževanje občin, če znaša novi skupni strošek (storitev + energija) manj, kot predhodni strošek za energijo.

JZP

pogodbeno

(ZJZP, ZJN, ZGJS)

javnonaročniško

koncesijsko

k. gradenj

k. storitev

statusno

(ZJZP, ZGJS, ZJF)

PRVE PRIJAVE NA JOB _ 2016


• Na prvi javni razpis MzI za 40% sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin JOB _ 2016 so primorske občine Ajdovščina, MO Koper, Divača, Renče – Vogrsko in MO Nova Gorica prispevale 4 prijave v višini dobrih 5 mio € za prenovo 9 stavb, žal zaradi nezainteresiranosti zasebnih partnerjev vse v obliki JN.

• Na drugi razpis MzI, z oddajo vlog v aprilu 2017 smo prijavili prenovo 5 stavb v občini Logatec v višini 1 mio €, OŠ Cerkno v višini 0,8 mio €, OŠ in vrtec Bertoki in vrtec Prisoje MO Koper 0,8 mio € (JN).

• V fazi konkurenčnega dialoga - JZP pa je 9 stavb v občini Postojna v višini 4 mio € ter OŠ in ZD Idrija v višini 1,5 mio €.

15.5.2017

28

ODPRTE DILEME


• Ustrezno financiranje MSP kot ESCO podjetij ter vzpostavitev finančnih mehanizmov, garancijskih shem,..

OP EKP predvideva:

ODPRTE DILEME


• Namenski kredit občinam, ki se vrača izključno iz prihrankov energije se ne šteje v zadolževanje občin.

• Občine si ne morajo poračunati DDV, kateri je neupravičen strošek in 40% nepovratnih sredstev postane 30% in kjer morajo računati še finančno vrzel in prihranke energije upoštevati kot prihodek investicijskega projekta.

15.5.2017

29

MOŽNE REŠITVE


• Občina v obliki JN izvede ukrepe, ki niso ekonomsko zanimivi za zasebnika in za ta del pridobi kredit, ki se ne šteje v zadolževanje. Zasebnik namreč izvede ostale ukrepe v obliki JZP in prevzame upravljanje objekta in s tem zagotavlja prihranke ter nosi tveganja nedoseganja prihrankov. Ključno pri tem je, da občina plača za energijo, storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov in stroške kredita manj kot pred tem.

DRUGI PROJEKTI


• Poleg tehnične pomoči EIB ELENA je GOLEA že pridobila štiri nove EU projekte: CitiEnGov na programu Srednja Evropa, MAESTRALE, ENERJ in SISMA na MED programu ter NEKTEO na SI-AT.

• Z energetskim pogodbeništvom se ukvarjamo tudi v projektu SISMA in kjer bi radi razvili nove modele in predlagali nove finančne mehanizme za zagotovitev večjega deleža JZP pri izvajanju naložbenih projektov trajnostne energetike.

15.5.2017

30

RAZVOJNE PRILOŽNOSTI


• Možnost pridobitve tehnične pomoči ELENA za pripravo projektov na področju javnega potniškega prometaza pripravo projektov (tehnična pomoč znaša 1/10 kasneje izvedene investicije).


GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA

Mednarodni prehod 6, Vrtojba

5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija

www.golea.si [email protected]

http://www.golea.si/


15.05.2017

1

Pomen lesne biomase na poti k energetski samooskrbnosti krajev Dr. Nike Krajnc


1

Zakaj lesna biomasa?KAKO ENERGETSKA SAMOOSKRBNOST?


2

15.05.2017

2

1. Zato ker imamo lesa še vedno dovolj

Razlog št.1


3

Dejanski tržni potenciali lesne biomase


4

Les slabše kakovosti Iglavci [tss] Listavci [tss] Skupaj [tss]

Državni in občinski gozdovi ter

gozdovi drugih pravnih oseb

80.000 340.000 420.000

Zasebni gozdovi 140.000 890.000 1.030.000

SKUPAJ 220.000 1.230.000 1.450.000

Teoretični potenciali

Les slabše kakovosti Iglavci [tss] Listavci [tss] Skupaj [tss]

Državni in občinski gozdovi ter

gozdovi drugih pravnih oseb

60.000 260.000 320.000

Zasebni gozdovi 50.000 100.000 150.000

SKUPAJ 110.000 360.000 470.000

Dejanski tržni potencial

15.05.2017

3

Zakaj je pomembno tako ocenjevanje količin?


5

- Podlaga za odločitve investitorjev

- Podlaga za razvoj energetsko neodvisnih krajev

- Podlaga za akcijske načrte in programe Zagotavljanja kakovosti zraka

Vendar pa je potrebno za konkretno in dobro analizo veliko podatkov

Analiza količin za Maribor

1 – Državni gozdovi – z upoštevanjem konkurence2 – Državni gozdovi brez upoštevanja konkurence3 – Zasebni gozdovi z upoštevanjem konkurenčne rabe4 - Zasebni gozdovi brez upoštevanja konkurenčne rabe5 – Vsi gozdovi z upoštevanjem konkurenčne rabe6 – Vsi gozdovi brez upoštevanja konkurenčne rabe

Kam po les, če želimo zgraditi DOLB z letno porabo 10.000 m3?

15.05.2017

4

Kako do podatkov?

• Analize za posamezne objekte so komplekse (primer večje žage, daljinskega sistema…)

• Dostop do ocen je možen preko internetnega informacijskega portala WoodChainManager:• http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

• Podatki so dostopni na nivoju občin


7

2. Zato ker je les pomemben vir energije že danes

Razlog št. 2


8

http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

15.05.2017

5

Raba lesa v energetske namene


9

20,68

29

45,38

1,921,23 1,8

Zemeljski plin (20,6 %) Kurilno olje (29 %)

Lesna goriva (brez pelet) (45,4 %) UNP (1,9 %)

Peleti (1,2 %) Drugo (1,8 %)

0,000

500,000

1.000,000

1.500,000

2.000,000

2.500,000

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Elektrarne Sistemi sočasne proizv. Elektrike in toplote

Toplarne Industrija

Gospodainjstva

Glavni porabniki lesne biomase v energetske namene (Vir: SURS)

Raba energentov v gospodinjstvih(Vir: MOP)

Elektrarne (Vir: Borzen 2016)

98 7

3.323

42 322

Hidroelektrarne Vetrne elektrarne

Sončne elektrarne Elektrarne na biomaso

Bioplinske elektrarne Drugo

Razpoložljivost goriv


10

15.05.2017

6

Drva


11

• Podatki nezanesljivi

• Obstajajo zgolj ocene, ki izhajajo iz analize tokov lesa ali energetskih bilanc ali iz podatkov o odkupu lesa

• Izračunavamo in ocenjujemo iz:• Bilanc lesa

• Podatkov o številu kotlov

• Podatkov SURS o odkupu lesa slabše kakovsti – listavce

• Ocenjujemo, da se letno v gospodainjstvih porabi: 1.100.000 m3 drv – MERSKE ENOTE!?

Pretvorniki – merske enote –¨Kaj kupujem in koliko porabim?

• Pretvornik med enotami je dostopen na informacijskem portalu WoodChainManager


12

15.05.2017

7

Cene drv


13

Povprečna cena bukovih drv z vsebnostjo vode okoli 20 % ter dolžine 25 do 30 cm znaša 134 €/t (z DDV), kar je 4 % manj kot ob začetku kurilne sezone in 5 % manj kot v enakem obdobju lani.

SEKANCI: 2015-2016

• 190 evidentiranih sekalnikov

• Proizvodnja lesnih sekancev: 1.500.000 nm3

• Veliki sekalniki proizvedejo večino sekancev

• Povečanje števila sekalnikov za 53 % (glede na l. 2012)

• Povečanje proizvodnje sekancev za 50 % (glede na l. 2011)

15.05.2017

8

Surovina za proizvodnjo sekancev (2014)

Okrogli les28%

Veje, vrhači, zeleni odrez

47%

Ostanki predelave lesa

23%

Ostalo2%

Zunanja trgovina s sekanci

Vir podatkov: SURS, preračun GIS

0

50000

100000

150000

200000

250000

300000

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

IZVOZ Uvoz

0

50000

100000

150000

200000

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Iglavci

Izvoz -iglavci Uvoz -iglavci

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Listavci

Izvoz - listavci Uvoz -listavci

15.05.2017

9

Cene sekancev


17

Cenovno najbolj ugodni (€/MW) ostajajo lesni sekanci. V povprečju znaša tona najbolj prodajanih sekancev (P31, M 30) 74 € (z DDV in brez prevoza), kar znaša okoli 22 €/MWh. Cena sekancev je trenutno 6 % nižja kot ob začetku kurilne sezone, vendar za 11 % višja kot pred enim letom (konec kurilne sezone 2015/2016).

Proizvajalci pelet v Sloveniji

http://www.s4q.si

• V letu 2017 je 21 proizvajalcev

• Seznam proizvajalcev pelet v Slovenije je na: http://www.s4q.si

http://www.s4q.si/

http://www.s4q.si/

15.05.2017

10

Izračun porabe pelet

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

180000

200000

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Neto uvoz Proizvodnja Bilančna poraba

Uvoz / Izvoz pelet (2013/2016)

0

25.000

50.000

75.000

100.000

125.000

150.000

175.000

200.000

225.000

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

ton Izvoz

Uvoz

15.05.2017

11

Cene peletov


21

Cena lesnih pelet se razlikujejo glede na količino in obliko embalaže ter mesto nakupa. Cena peletov pakiranih v 15 kg vrečah znaša 253 €/t, kar je približno 3 % več kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa so za manj kot pol odstotka nižje.

Cene peletov


22

V primeru, da pelete kupimo v razsutem stanju, lahko privarčujemo v povprečju do 19 €/t, peleti v »Big-Bag« vrečah pa so v povprečju do 16 €/t cenejši kot peleti pakirani v 15 kg vreče. Peleti so običajno najcenejši neposredno pri proizvajalcu, medtem ko so lahko pri distributerjih do 15 % dražji.

15.05.2017

12

Primerjave cen energentov


23

Analiza kakovosti pelet

• Analize kakovosti pelet izvajamo peto leto

• 4 zaporedne analize kakovosti pelet na trgu

• V laboratoriju smo analizirali že več kot 250 različnih vzorcev

• Največji problem do sedaj je predstavlja ostanek pepela in mehanska obstojnost

• Tržna znamka slovenskih pelet: S4Q

15.05.2017

13

Sistem zagotavljanja kakovosti lesnih sekancev

Obljube iz leta 2016:

1. Prvotno bo sistem zagotavljanja kakovosti lesnih sekancev namenjen predvsem večjim proizvajalcem oziroma proizvajalcem, ki sekance skladiščijo v ustreznih pokritih skladiščih in lahko tako zagotavljajo stalno kakovost sekancev

2. Sistem pridobitve pravice do uporabe tržne znamke bo podoben kot pri peletih

3. V kolikor bo interes lahko v roku nekaj mesecev začnemo s postopki za pridobitev pravice do uporabe S4Q

3. Ker imamo dovolj kapacitetKdo so tisti, ki lahko……


26

15.05.2017

14

Kakšna je lahko vloga gozdarjev, lastnikov gozdov, svetovalnih služb?


27

Energetsko neodvisni kraji se lahko razvijajo le ob ključni podpori lastnikov gozdov in vseh svetovalnih služb na tem področju……

Ocenjujemo, da je v SLO okrog 210.000 gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd

Povezovanje

• Pozitivne izkušnje niso samo iz tujine

• Tudi v Sloveniji imamo primere uspešno ustanovljenih zadrug – ali za prodajo lesa ali za delo v gozdovih pa tudi za prodajo toplote


28

15.05.2017

15

4. Ker imamo veliko razpoložljive literature in nakopičenega znanja?Kje jo dobimo?

29

www.varbiom.si

• Internetna stran projekta z gradivi na temo Zagotavljanje varnosti in zdravja pri pridobivanju, predelavi in rabi lesnih goriv

Izobraževalna gradiva

Uporabne povezave

Pregled obstoječe literature

http://www.varbiom.si/

15.05.2017

16

www.s4q.si

• Internetna stran tržne znamke za lesne pelete S4Q „Sistem zagotavljanja kakovosti lesnih pelet“

Vse o kakovosti pelet

Proizvajalci pelet in seznam tistih, ki imajo S4Q

Cene lesnih goriv

Trg z lesnimi gorivi

www.wcm.gozdis.si

• Internetna stran za izračun stroškov proizvodnje

Sestavite si svojo proizvodnjo verigo

Izračun stroškov strojev

Izračun normativa

Izračun stroškov dela (v izdelavi)

Informacije o tokovih lesa

Informacije o proizvodnji

Informacije o cenah lesa

Potenciali lesa

http://www.s4q.si/

http://www.wcm.gozdis.si/

15.05.2017

17

• Internetna stran gozdarskega inštituta

• Katalog proizvajalcev

• Literatura na temo lesne biomase

www.gozdis.si

www.slovenski-gozdovi.org

• Informacije za lastnike gozdov

• Informacije o gozdovih (ZGS)

http://www.gozdis.si/

http://www.slovenski-gozdovi.org/

15.05.2017

18

www.facebook.com/gisgte/

• Aktualne informacije Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko

35

Aktualne informacije o projektih, publikacijah

Najave dogodkov

Povezave do sorodnih tem

www.biovill.eu

• Internetna stran projekta – kjer so vse koristne informacije glede razvoja energetsko neodvisnih krajev

• Video za promocijo ideje energetsko neodvisnih krajev


36

15.05.2017

19

Cene lesnih goriv so objavljene na:www.s4q.si/

Dr. Nike Krajnc

Gozdarski inštitut Slovenije

Večna pot 2

SI - 1000 Ljubljana

[email protected]

Hvala za pozornost

Naše delo lahko spremljate na:www.facebook.com/gisgte

Literatura o lesni biomasi je na:www.gozdis.si

Kalkulacija stroškov je nahttp://wcm.gozdis.si/

http://www.s4q.si/

http://wcm.gozdis.si/

15.5.2017

1

Dole pri Litiji

15.5.2017

2

Slovensko podeželje ?

Glavne smeri razvoja generirajo

•Turizem

•Gozd, les in voda

•Hrana

15.5.2017

3

VSAK IZMED NAS SE MORA SAM ZNATI VPRAŠATI IN JASNO ODGOVORITI•Zakaj?

•Kdo?

•Kaj?

•Za koga?

•Kaj so cilji?

Ali imamo motivacijo, znanje, smo informirani, znamo selekcionirati delovanje…

KAKO NAPREJ ?

IZOBRAŽEVANJE KOMUNIKACIJA

POVEZOVANJE SPOŠTOVANJE

TRAJNOSTNA DRUŽBA

15.5.2017

4

• Strokovno srečanje, 3.7.2016, Od vizije do cilja : S pravo strategijo…

4 izhodiščne teme;

✓ Kako z oglarsko deželo naprej in kako ji upihniti življenje?

✓Gasilci so srce lokalne skupnosti- postaviti prvi leseni gasilski dom obogaten s tradicijo oglarjenja.

✓Pošta- aktivirati jo na novo tako, da bo služila ljudem (v last KS)

✓Kako to povezati v domiselno in kakovostno turistično idejo ob podpori občine in vsaj 1 profesionalca, ki bo gonilo razvoja.

• ZAKLJUČKI, na ta vprašanja smo odgovarjali v skupinah glede na izražen interes posameznikov kje želijo sodelovati.

1. Gasilski dom in kopa velikanka za Guinnessovo knjigo

2. Oglarska zgodba

3. Pridobitev prostorov pošte za izvajanje TIC (butične trgovine in prostora za delovanje društev.

• Dolgoročno povečevanje rabe lokalnih, na trajnosten način pridobljenih obnovljivih virov energije

• »Kraj ogrevan z lesom«

• »Kraj ogrevan z lesom« je vas, občina, naselje ali krajevna skupnost, kivečino potrebne električne energije in energije za ogrevanje proizvede izlokalne biomase (kmetijstvo, gozdarstvo, odpadki) in drugih OVE.

• Kot zapisano za Dole pri Litiji

15.5.2017

5

- sestanki-delavnice-ogledi dobrih praks-podpis memurandoma

Info center za obnovljive vire energije

15.5.2017

6

Dogodki• 27. september , Svetovni dan turizma, Zeleno okno, odprtje Turistično informacijske

točke Oglarske dežele in vzpostavitvi lokalne informacijske točke za obnovljive vire energije. Občina Litija je predala v upravljanje bivše prostore pošte za dejavnosti turistične informacijske dejavnosti Oglarske dežele.

Dogodki:

• Formiran odbor za razvoj Oglarske dežele

• Ekskurzija od Mozirja do Logarske doline

15.5.2017

7

• Oglarska dežela 2016

• Podpis memorandoma o sodelovanju kraja Dole pri Litiji in občine Litija v mednarodnem projektu BioVill s ciljem postati kraj ogrevan z biomaso (BioVill) in tako dolgoročno povečati rabo lokalnih obnovljivih virov energije, pridobljenih na trajnosten način

Strokovna podpora zajema:

• informacije o podobnih krajih v Avstriji in Nemčiji, ki so že prešli na obnovljive vire

energije in postajajo vse bolj energetsko neodvisni. Primere dobrih praks si bomo

ogledali na strokovnih ekskurzijah.

• pomoč pri oblikovanju strateških ciljev učinkovite rabe lokalnih obnovljivih virov

• pomoč v ustanavljanju biomasne informacijske točke

• izdelavo študije tehnološko-ekonomske ocene možnosti povečane rabe biomase in

drugih obnovljivih virov energije in konkretne predloge za biomase projekte

• ekonomsko analizo različnih možnosti za biomasne projekte in ukrepe za povečano

energetsko učinkovitost

• predloge za potencialne poslovne modele in pomoč pri izbiri optimalne rešitve

• podpora pri organizaciji informativnih dogodkov, delavnic in sestankov delovne

skupine

• zagotavljanje strokovnih izobraževanj o financiranju in poslovnih modelih

• promocijsko gradivo in sodelovanje na lokalnih, državnih in mednarodnih dogodkih

Med drugim si bomo prizadevali za:

• aktivno vključevanje krajanov in pomembnih deležnikov v nadaljnji razvoj

• vključevanje zainteresiranih strani in zainteresiranih prebivalcev v lokalno delovno

skupino in načrtovane BioVill dogodke

• vključevanje naših lastnih idej in vizij v razvoj BioVill krajev

• spodbujanje in podporo pobud za povečanje deleža energije iz biomase in obnovljivih

virov energije v kraju, tudi izven BioVill aktivnosti

• zagotavljanje razpoložljivih podatkov o oskrbi in rabi energije v kraju s ciljem olajšanja

procesa načrtovanja, vendar ob upoštevanju varstva podatkov

• imenovanje odgovorne osebe za koordinacijo predvidenih dejavnosti

15.5.2017

8

Med drugim si bomo prizadevali za:

• aktivno vključevanje krajanov in pomembnih deležnikov v nadaljnji razvoj

• vključevanje zainteresiranih strani in zainteresiranih prebivalcev v lokalno delovno

skupino in načrtovane BioVill dogodke

• vključevanje naših lastnih idej in vizij v razvoj BioVill krajev

• spodbujanje in podporo pobud za povečanje deleža energije iz biomase in obnovljivih

virov energije v kraju, tudi izven BioVill aktivnosti

• zagotavljanje razpoložljivih podatkov o oskrbi in rabi energije v kraju s ciljem olajšanja

procesa načrtovanja, vendar ob upoštevanju varstva podatkov

• imenovanje odgovorne osebe za koordinacijo predvidenih dejavnosti

• zagotavljanje primernega prostora, kjer bi lahko vzpostavili lokalno informacijsko točko

in imenovali odgovorno osebo za lokalno kontaktno točko

• sodelovanje pri iskanju finančnih sredstev, investitorjev in / ali podpornih programov

za izvajanje predvidenih naložb za prehod v kraj ogrevan z biomaso.

Cilji Krajev ogrevanih z biomaso vključujejo:

• surovina za gorivo (trdna ali tekoča biogoriva) je proizvedena lokalno, ob upoštevanju

načel trajnostnega razvoja

• potencial energije iz lokalnih obnovljivih virov mora biti vsaj tolikšen, kot so potrebe

kraja

• poslovni model omogoča uporabnikom, kmetom in lastnikom gozdov solastništvo

naprav

• za osnovanje krajev ogrevanih z biomaso je potrebno dobro sodelovanje javnosti in

zainteresiranih lokalnih deležnikov.

• za osnovanje krajev ogrevanih z biomaso je potrebna dobra informiranost krajanov in

njihova aktivna podpora in participacija pri uresničevanju ideje.

15.5.2017

9

Oglarska dežela

• Projekt odgovori:

➢ ogrevanje s toplovodom

- Toplovod naj vključuje vod za kanalizacijo, vodovod in širokopasovni telefon

- Kurilnica je osnova za izgradnjo gasilskega doma in oglarskega muzeja

- - Poslovni model za zagotavljanje samooskrbe z energijo ter prodajo električne energije

- Sinenergija različnih vrst energije

- Povezava na turizem

Vetrna in sončna energija

15.5.2017

10

Lesna biomasa

Regulacijske ter podporneekosistemske storitve in lesna biomasa

Večje vrzeli v gozdubodo izboljšale habitate zanekatere vrste ptičev!

Če bo odmrl lesodstranjen iz gozda in porabljenza pridobivanje energije, bodo izginilipomembni habitati –zmanjšala se bobiotska raznovrstnost!

Mojo hišolahko zasuje plaz!

Lesna biomasa,oglje

15.5.2017

11

Poslovni model za preživetje „zgodbe“

• Oblike poslovne organiziranosti

• Finančno preživetje zagotavlja lahko

✓formiranje turističnih kapacitet v pošti

✓Prodaja in oskrba z energijo

✓ Oglarstvo z muzejem

✓Ostala turistična infrastruktura (pohodništvo, zimski športi, kolesarstvo, letalstvo…)

✓Izobraževalni moduli

✓Povezovanje (Dežela kozolcev, Jatna – Magolnik, Dolina Sopote, Velika Preska –Polšnik, Čatež in Gabrovka, Litija … in širše s turizmom Ljubljana

Kraj Dole pri Litiji▪ 45 gospodinjstev▪ 126 prebivalcev

Anketiranje: november 2016▪ 23 izpolnjenih anketnih vprašalnikov

▪20 osebno / 3 telefonsko▪18 stanovanjskih objektov / 5 nestanovanjskih, poslovnih objektov▪33 gospodinjstev – 79 prebivalcev

15.5.2017

12

Kateri je vaš trenutni vir ogrevanja?

35%

59%

3% 3%

Ogrevanje prostorov

Kurilno olje

Lesnagoriva

Elektrika

Sonce

18%

25%

29%

25%

3%

Ogrevanje vode

Kurilno olje

Lesnagoriva

Elektrika

Toplotnačrpalka

Sonce

23

D o l e p r i L i t i j i , 23 . j a n u a r 2 0 1 7

drva65%

peleti35%

Ogrevanje z lesnimi gorivi

Katere dejavnosti so v vaši regiji najbolj obetavne?

1615

9

4 4

16

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Predelava lesa Kmetijstvo Obrt Gradbeništvo Živilska industrija Storitve (tgovina,gostinstvo,

turizem)

št. gospodinjstev

24


15.5.2017

13

Mnenje o lesni biomasi kot viru ogrevanja

22

21

10

1

1

13

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Ali bi se priključili na daljinskisistem ogrevanja?

Ste zainteresirani za ogrevanjena lesno biomaso?

Ste že razmnišljali o menjavivašega trenutnega ogrevalnega

sistema?

DA

NE

25


Kaj naprej

• - določeni so skupni dnevi širšega delovanja

•Pristopiti k informacijskemu izobraževanju v okviru Biovilla

•Začetek snovanja od idej novega gasilske doma in oglarskega muzeja, k projektnim osnovam

•Povezovanje lokalnih akterjev

15.5.2017

14

Dole pri Litiji –prva BioVill oglarska dežela; z roko tradicije in prihodnosti!

15.5.2017

1

Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje

2014-2020 in možnosti financiranja

Zoran Planko

Ljubljana

12. maj 2017

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja:

Evropa investira v podeželje«

STRATEŠKA RAVEN

OPERATIVNA RAVEN

FINANČNI INŠTRUMETI

15.5.2017

2



UKREP Namen Skupno izplačanih sredstev v Sloveniji

122 Povečanje gospodarske vrednosti gozdov

23,12 mio EUR

123 Dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom

12,15 mio EUR

311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti - kmetije

Proizvodnja pohištva

462.685 EUR

Obdelava in predelava lesa

1,55 mio EUR

312 Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij na podeželju

Proizvodnja pohištva

7,46 mio EUR

Obdelava in predelava lesa

4,24 mio EUR

SKUPAJ 49 mio EUR

PRP 2007 - 2013



Ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva in primarne predelave lesa v novem

Programu razvoja podeželja 2014-2020

• Naložbe v osnovna sredstva (ukrep 4)

• Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva – podukrep 4.1

• Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov – podukrep 4.2

• Naložbe, ki zadevajo infrastrukturo povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva – podukrep 4.3

• Ureditev gozdne infrastrukture

• Razvoj kmetij in podjetij (ukrep 6)

• Naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti –podukrep 6.4

15.5.2017

3



Ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva in primarne predelave lesa v novem

Programu razvoja podeželja 2014-2020

• Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje (ukrep 8)

• Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov – podukrep 8.6

• Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.

• Naložbe v pred industrijsko predelavo lesa

• Skupine proizvajalcev (ukrep 9)

• Sodelovanje (ukrep 16)

• Pilotni projekti in razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij – podukrep 16.2



Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva – podukrep 4.1

• Cilj podukrepa: • spodbujanje ponudbe in uporabe OVE za lastne potrebe kmetijskega

gospodarstva (npr. naložbe v energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnjah objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo, nakup energetsko varčnejše opreme, naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije, naložbe v proizvodnjo bioplina z uporabo organskih odpadkov). – ni namenjena prodaji !

• lesna biomasa je predmet podpore !

• Vrsta podpore: nepovratna finančna pomoč (subvencija)

• Upravičenci: kmetijska gospodarstva, MSP, velika podjetja

• Delež podpore: od 30 % do 50 % upravičenih stroškov

• Najnižji znesek podpore: 2.000 €

• V celotnem programskem obdobju 2014-2020: do 500.000 € (kmetije,

mikropodjetja), do 1.750.000 € (mala, srednja, velika podjetja)

• Izvajanje: objavili 6 javnih razpisov v letu 2016 (83 mio €), 1 javni razpis že zaključen, nov predviden junija 2017

NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA – Ukrep 4

98,6 mio

15.5.2017

4



Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih

proizvodov – podukrep 4.2

• Cilj podukrepa: ureditev ali obnovo objektov in nakup pripadajoče opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije za potrebe predelave kmetijskih proizvodov

• Vrsta podpore: nepovratna finančna pomoč (subvencija), povratna sredstva

• Upravičenci: kmetijska gospodarstva, MSP, velika podjetja

• Delež podpore: od 30 % do 50 % upravičenih stroškov


• V celotnem programskem obdobju 2014-2020: do 500.000 € (kmetije,

mikropodjetja), do 3.000.000 € (mala), do 5.000.000 € (srednja, velika podjetja)

• Izvajanje: 2 javna razpisa objavljena v letu 2016 (35 mio €), 1 javni razpis že zaključen, nov predviden junija 2017, izvedba finančnih inštrumentov v letu 2018


74,7 mio = 57,7 mio subvencija + 17 mio FI



Naložbe, ki zadevajo infrastrukturo povezano z razvojem in

prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva – podukrep 4.3

Ureditev gozdne infrastrukture

• Cilj operacije: boljša odprtost gozdov s gozdnimi prometnicami


• Upravičenci: lastniki, solastniki zasebnih gozdov in njihova združenja, agrarne

in pašne skupnosti ter druge fizične in pravne osebe, ki so s strani lastnikov

gozdnih zemljišč pooblaščeni za izvedbo naložb.

• Delež podpore: 50 % upravičenih stroškov

• Najnižji znesek podpore: 500 €

• V celotnem programskem obdobju 2014-2020: do 500.000 €

• Izvajanje: javni razpis objavljen v letu 2016 (3.5 mio €), že zaključen, nov predviden september 2017


9,6 mio

15.5.2017

5



Naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti – podukrep

6.4

• Cilj podukrepa: omogočanje vzpostavitve zelenih delovnih mest oziroma dodatni

vir dohodka na podeželju v povezavi z:

• dodajanjem vrednosti lesu,• lokalno samooskrbo,• zelenim turizmom,• socialnim podjetništvom,• ravnanjem z organskimi odpadki,• pridobivanjem električne in toplotne energije iz obnovljivih virov energije

kot so lesna masa, biomasa, gnoj in gnojevka, voda, veter, sonce.

• Vrsta podpore: povratna podpora v obliki instrumentov finančnega inženiringa,

kot so garancije za kredite s subvencionirano obrestno mero ter mikrokrediti

• Upravičenci: kmetije z registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, mikro in

mala podjetja na podeželju

• Izvajanje: prva sredstva v obliki finančnih inštrumentov bodo na voljo v letu

2018

RAZVOJ KMETIJ IN PODJETIJ – ukrep 6

64,7 mio



Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in

trženje gozdnih proizvodov – podukrep 8.6

Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa

• Cilj operacije: intenziviranje gospodarjenja, povečanje sečnje, zmanjšanje nesreč v gozdu, povečanje dohodka iz gozdarstva na kmetijah, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest


• Upravičenci: pravne in fizične osebe, njihova združenja, agrarne in pašne skupnosti, ki so zasebni lastniki, solastniki ali zakupniki gozdov, ter podjetja(MSP)

• Delež sofinanciranja: 40 % upravičenih stroškov


• V celotnem programskem obdobju 2014-2020: do 500.000 €

• Izvajanje: javni razpis objavljen v letu 2016 (8 mio €), že zaključen, nov objavljen marec 2017 (5 mio €)

NALOŽBE V RAZVOJ GOZDNIH OBMOČIJ IN IZBOLJŠANJE

SPOSOBNOSTI GOZDOV ZA PREŽIVETJE – ukrep 8

11 mio

15.5.2017

6



Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in

trženje gozdnih proizvodov – podukrep 8.6

Naložbe v pred industrijsko predelavo lesa

• Cilj operacije: vzpostavitev obratov pred industrijske predelave lesa, modernizirati opremo obstoječih žagarskih objektov, ustvarjanje novih delovnih mest

• Vrsta podpore: nepovratna (subvencije) in povratna podpora

• Upravičenci: gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki (mikro in mala podjetja) ter kmetije z dopolnilno dejavnostjo

• Delež podpore: 40 % upravičenih stroškov


• Izvajanje: javni razpis objavljen v letu 2016 (8 mio €), že zaključen, nov predviden december 2017 (6 mio €), izvedba finančnih inštrumentov v letu 2018

NALOŽBE V RAZVOJ GOZDNIH OBMOČIJ IN IZBOLJŠANJE

SPOSOBNOSTI GOZDOV ZA PREŽIVETJE – ukrep 8

28 mio = 14 mio subvencija + 14 mio FI

• Cilj ukrepa: Ustanovitev skupin proizvajalcev v gozdarstvu

• Vrsta podpore: Nepovratna finančna pomoč se dodeli skupinam proizvajalcev v obliki

pavšalnega zneska, ki se izplača v letnih obrokih za prvih pet let po datumu priznanja

skupine proizvajalcev (MKGP) na podlagi njenega poslovnega načrta.

• Znesek podpore se izračuna za vsako leto in se določi na podlagi podatkov iz uradnih

evidenc o letnem prihodku od prodaje skupine proizvajalcev.

• Najvišja stopnja podpore znaša 10 % letne tržne proizvodnje in se postopno znižuje in

sicer:

• 10 % deleža tržne proizvodnje za prvo leto podpore,

• 9 % deleža tržne proizvodnje za drugo leto podpore,

• 8 % deleža tržne proizvodnje za tretje leto podpore,

• 7 % deleža tržne proizvodnje za četrto leto podpore in

• 6 % deleža tržne proizvodnje za peto leto podpore.

• Najvišji znesek javne podpore je do 50.000 evrov letno. Zadnji obrok se izplača po

preveritvi poslovnega načrta.

• Upravičenci: Na novo ustanovljene skupine, ki so pravne osebe (tudi zadruge) in

izpolnjujejo pogoje za mikro, mala in srednja podjetja. Ustanovijo se lahko tudi znotraj

pravne osebe, z združitvijo posameznih članov. Prizna jih MKGP.

• Izvajanje : izvedba predvidena v letu 2017

Ukrep 9: USTANOVITEV SKUPIN PROIZVAJALCEV

2,2 mio

15.5.2017

7



SODELOVANJE – ukrep 9

8,7 mio

Pilotni projekti in razvoj novih proizvodov, praks, procesov in

tehnologij – podukrep 16.2

• Upravičenec: operativna skupina EIP (evropska inovacijska partnerstva): to je tista skupina, ki deluje na EIP tematikah in jo sestavlja obvezen trikotnik znanja: raziskave, svetovanje in uporabnik: KMG (podjetje, fizična oseba)

• Tehnološki razvoj: pospešiti prenos znanja in inovacij preko pilotnih projektov na področju razvoja novih proizvodov in tehnologij.

• Tehnološke rešitve: vpliv na večjo uporabo obnovljivih virov energije, izboljšano uporabo stranskih proizvodov, odpadkov, ostankov in drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva.

• Izvajanje: prvi javni razpisi predvideni v juniju 2017

EIP = ustanovijo zainteresirani subjekti, kot so kmetje,

raziskovalci, svetovalci, podjetja, nevladne organizacije in drugi

akterji, ki delujejo v kmetijskem, godarskem in živilskem sektorju, z

namenom zapolnjevanja vrzeli med raziskavami in prakso, preko

spodbujanja hitrejše in širše uporabe inovativnih rešitev v praksi.



INFORMACIJE

• Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (forum)

• Zavod za gozdove Slovenije

• Kmetijsko gozdarska zbornica

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

• Spletna stran: www.program-podezelja.si

15.5.2017

8



Hvala za pozornost !

Kontaktna oseba:

Zoran PlankoMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana

+386 (0)1 478 90 93

[email protected]

Documents

Energetsko neodvisni kraji projekt BIOVILLbiovill.eu/wp-project/uploads/2016/09/PX8HOSQ-1.pdf · Gründung der Genossenschaft im August 2009 inzwischen 253 Genossenschaftsmitglieder