Encyclopedia Macedonica , book 1

7/22/2019 Encyclopedia Macedonica , book 1

1/835

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA


2/835

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTSLEXICOGRAPHICAL CENTRE

1

AL

SKOPJE 2009

ENCYCLOPAEDIAMACEDONICA


3/835

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITELEKSIKOGRAFSKI CENTAR

1

A Q

SKOPJE 2009


4/835

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTORakad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTARakad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski , akad. Vlado Kambovski,

akad. Blagoj Popov , akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJAakad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006) ,

akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006) ,akad. Blagoj Popov , akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor) , akad. Gane Todorovski

prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)


5/835

PREDGOVOR

Pojavata na prvata Makedonska enciklopedija e istoriski ~in. So nea Re-publika Makedonija vleguva vo redot na zemjite i narodite {to sozdale enciklo-pediska sinteza na svoeto minato i na svojata sovremenost, na ona {to bilo iliostanalo po nejziniot civilizaciski pat. Toa e nau~no fundirano ogledalo nageneraciite i na sovremenicite {to gi reflektira soznanijata samo za ovieprostori od praistorijata do deneska. So toa sovremenata makedonska nau~namisla se obiduva sublimirano da gi pretstavi razvojnite epohi, periodi, podra~jai struki i da go formulira sopstvenoto gledi{te vrz makedonskite rabotivoop{to.

So decenii vo Skopje postoe{e Redakcija na Enciklopedijata na Jugoslavijaza Makedonija. Izlegoa samo prvite dva toma od Enciklopedija na Jugoslavija.Izdanie na makedonski jazik (Zagreb, 1983 i 1985). Vo niv zainteresiraniot ko-risnik te{ko }e moè da ja sogleda celosta i seopfatnosta na Makedonija. A vostranskite enciklopedii, osobeno vo enciklopediskite izdanija na sosedite,premnogu se skromni, izme{ani i izobli~eni selektiranite fakti i argumenti

za Makedonija i Makedoncite za da se sfati i da se prifati vistinata # za ve-kovniot kompleks na Makedonskoto pra{awe #.Makedonskata enciklopedistika u{te e vo svojot zarodi{. Vo poslednive de-

cenii se pojavija pove}e individualni pe~ateni i elektronski obidi za parcijalnoleksikonsko pretstavuvawe na oddelni oblasti i struki. Od institucionalnite pe-~ateni leksikonski izdanija treba da se spomnat Makedonskiot istoriski re~nik #(2000) na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje i Re~nikot na narodnata mi-tologija na Makedoncite #(2000) na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep,a sli~en e i obidot na MI-AN vo Skopje so publikacijata Li~nosti od Makedonija #(2002). Prv poseriozen enciklopedisti~ki potfat napravi KnigoizdatelstvotoDetska radost vo Skopje so izdavaweto na pettomnata Makedonska enciklopedi-

ja za deca

(1990), a od prevodnata produkcija (so makedonski priop{tuvawa) zasluùvavnimanie skratenata verzija na Britanika. Enciklopediski re~nik (1 10,2005 2006) naToper MPN vo Skopje. Me|utoa, najambiciozna se pretstavi ~etiri-tomnata MI-ANova enciklopedija op{ta i makedonska # (2006), pod redakcija naJovan Pavlovski, vo koja nekolku iljadi odrednici se odnesuvaat na Makedonija vonejzinite istoriski, geografski i etni~ki granici #.

Prvata inicijativa za podgotovka na nacionalna enciklopedija vo Make-donskata akademija na naukite i umetnostite e pokrenata od Odborot za nau~noistra-ùva~ka rabota i umetni~ki istraùvawa (27. VI1994). Po izvesni novi inicijati-vi, Pretsedatelstvoto na MANU na 23. IX1999 god. ja prifa}a idejata, formiraInicijativen odbor i zapo~nuvaat podgotovkite za sozdavawe administrativno-pravni pretpostavki za realizacijata. Vo slednata godina e osnovan Leksikograf-skiot centar i se napraveni postapkite za izbor na negovite organi i tela. Naskoroe sostavena i Glavnata redakcija na Makedonskata enciklopedija (od pretstavni-ci na pette oddelenija na MANU) i postepeno se oformuva {iroka redakcija od


6/835

redovite na ~lenovite na Akademijata, od Univerzitetot i od oddelni nau~ni in-stituti od raznite oblasti i struki.

Pravnite akti za strukturata i rabotata vrz Makedonskata enciklopedija Pretsedatelstvoto na MANU gi donesuva na 25. VI2002 god. Zamislata be{eda se podgotvi pove}etomna nacionalna (a ne op{ta) enciklopedija. Se uvide de-ka sredstvata od Nau~niot fond na MANU ne moàt da gi pokrijat narasnatitepotrebi. Zatoa, na 28. VI2005 god., Glavnata redakcija dones e re{enie da se pod-gotvi kratka Makedonska enciklopedija , a re~isi podgotveniot prv tom od po-ve}etomnata da pri~eka poblagoprijatni uslovi. Na 22. XI2005 god. Glavnata re-dakcija go usvoi skrateniot azbu~nik i so dobienite namenski sredstva od Vladatana RM ja zapo~na realizacijata.

Kratkata Makedonska enciklopedija nema pretenzii da bide pokaz i prikazna celokupniot ivot i razvitok vo Makedonija, da bide inventar na site istoris-ki, kulturni i op{testveno-politi~ki nastani, sostojbi, li~nosti, pojavi i pro- javi. No taa pretendira da stane po~etna objektivna integralna informacija zanas i za na{ata zemja i da go skenira makedonskoto gledi{te za kulturnoto i na-

cionalno-politi~koto minato i za na{ata tranziciska sega{nost. Taa treba dastane prv doma{en prira~nik za podobro samozapoznavawe i kompetentna osnov-na informacija za stranskiot korisnik, bez infiltracija na ideolo{ki i dnevno-politi~ki aktualizacii, bez megalomanski i megalofilski mitologizacii i bezvozbuduvawe nacionalno-politi~ki istoriski i sovremeni antagonizmi. Vo neanema crni i beli likovi, nastani i procesi. Makedonskiot gra|anin i me|unarod-nata zainteresirana javnost moàt da najdat sublimirani egzaktni odgovori zaelementarnite pra{awa od makedonskata geografija, istorija, etnografija, jazik,literatura, kultura, ekonomija, sport itn., informacii za vekovnite borbi, vos-tanija i programi za kulturno-nacionalna i dràvnosna afirmacija. Vo nea sereflektiraat vo opredelena forma re~isi site nau~ni oblasti i struki, site

pozna~ajni pojavi i procesi {to nastanale ili se odrazile vo mileniumskiot civi-lizaciski razvoen tek na prostorot vo Makedonija ili vo vrska so nea, so akcentna odrednicite za trajnite vrednosti vo kulturata na ovaa po~va.

Redakcijata nastojuva{e po mo`nost srazmerno da gi zastapi raznite discip-lini i struki i od op{testvenite i od prirodnite nauki. Istovremeno, taa esvesna deka, i pokraj stremeòt za {to poobjektiven kriterium pri izborot iobrabotkata na odrednicite, toj vo krajna linija sekoga{ ostanuva individualen,avtorski, pa zatoa vo stesnetiot obem na ova izdanie e mo`no i zna~ajni li~nosti,nastani i pojavi da ne se pretstaveni ili da ne se soodvetno tretirani. Pritoa,Redakcijata be{e ograni~ena i pri sobirot i izborot na ilustrativniot materi- jal. Obemot nalaga{e mnogu li~nosti, nastani i sostojbi da ostanat bez soodvet-no likovno-grafi~ko oblikuvawe. No, poznato e deka niedna enciklopedija nee vo sostojba da bide ni seopfatna ni zavr{ena. Se nadevame deka idnata pove}etom-na ME }e ovozmoì posoodveten prostor i tretman za pokompletno i pokompleks-no pretstavuvawe na s# {to e relevantno vo istoriskiot i vo sovremeniot razvi-tok i status na Makedonija.

Redakcijata isto taka be{e svesna i za istoriskite dadenosti. Sudbinatana zemjata i narodot naloì i specifi~en pristap kon istorijata, kulturata itretmanot. Vo razni vremiwa Makedonija potpa|ala pod razni i razli~ni vladenija. Minuvale imperii i civilizacii, se slu~uvale migracii i pogromi, no vekovitesozdavale kulturno nasledstvo {to pretstavuva nacionalna, a istovremeno isvetska pridobivka. Dol`nost be{e seto toa da se registrira, da se pretstavi ida se vrednuva, za{to taa materijalna i duhovna kultura pretstavuvala funda-ment pri formiraweto na profilot na narodot i na opkruùvaweto. Zatoa voME soodvetno se odrazeni osnovnite vrednosti i pridobivki na celoto ova geo-

VI



7/835

grafsko i etno-istorisko prostranstvo. Za{to, iako zemjata bila vladeana odrazni gospodari, taa geografski, ekonomski i etno-kulturno, i pokraj site nadvo-re{ni vlijanija, ostanuvala integralna celina. Po Balkanskite vojni so Buku-re{kiot dogovor (1913) taa go zagubi teritorijalniot integritet {to kako sta-tus e potvrden i po Prvata svetska vojna so Versajskite dogovori (1919), nomakedonskiot narod ja prodolùva svojata istorija i kultura i vo granicite na~etirite sosedni dràvi i vo emigracijata. Neprekinatata borba za oslobodu-vawe i obedinuvawe i manifestaciite na nacionalnata svest pretstavuvaat delod duhovnoto edinstvo {to vo tekot na Vtorata svetska vojna doveduva do op{tanacionalnoosloboditelna borba, vo koja e izvojuvana prvata sovremena makedon-ska dràva, makar i samo na teritorijata na eden del od podelenata zemja. Tojistoriski fakt ne moè da ne se ima predvid. Zatoa vo Makedonskata enciklo-pedija teritorijata i istorijata na Makedonija do 1913/1919, pa vo odredena merai do 1944 godina, e tretirana kako integralna celina. Inaku, bi trebalo da seli{ime, na pr., od stolbovite kako Del~ev, Misirkov, Sandanski i Vlahov. Sled-stveno, i antifa{isti~kata borba na Makedoncite e gledana kako celina, so si-

te specifi~nosti, iako mnogu podetalno e obrabotena Narodnoosloboditelnataborba vo Vardarskiot del na Makedonija.

Vrz tie principielni opredelbi se obrabotuvani i naselbite, kulturno-istoriskite spomenici, sakralnite objekti i arheolo{kite nao|ali{ta, stariterakopisi, dnevnite i periodi~nite publikacii, raznite konfesionalni, poli-ti~ki, nacionalni, revolucionerni i idejni dvièwa i formacii; raznite is-toriski sobranija, kongresi i re{enija; popoznatite ajduti, revoluciioneri ivojvodi, organizatori, borci i komandanti; istoriskite mesta i nastani; op{-testveno-politi~kite i dràvnite strukturi; nau~nite, obrazovnite, zdravstveni-te, socijalno-ekonomskite, stopanskite i drugite vladini i nevladini institu-cii i asocijacii.

Po konstituiraweto na Demokratska Federalna Makedonija vo ramkitena Demokratska Federativna Jugoslavija (2. VIII1944), me|utoa, geopoliti~katateritorija e ve}e ome|ena so granicite na Republika Makedonija. Iako, ME negi ispu{ta od predvid i manifestaciite na makedonskoto nacionalno malcin-stvo vo Grcija, Bugarija, Srbija, Albanija i Kosovo, kako i na makedonskoto nase-lenie vo dijasporata, raseleno vo Evropa i po site meridijani vo svetot, nezavi-sno od nivnoto teritorijalno poteklo. Pritoa posebno vnimanie e posveteno nau~estvoto na Makedoncite vo Dvièweto na otporot vo Grcija (1941 1945), oso-beno pak vo Gra|anskata vojna (1946 1949) i egzodusot na decata-begalci rasfrla-ni vo evropskite i vonevropskite dràvi.

Makedonskata enciklopedija ne moè{e da ne ja vklu~i i kulturno-na-cionalnata avtonomija vo Pirinskiot del na Makedonija (1947 1948) i posebnosovremenata makedonska borba za nacionalni i ~ovekovi prava vo Republika Bu-garija. Toa se odnesuva i za manifestaciite na makedonskata kulturno-nacional-na svest vo Republika Albanija i neprekinatata borba za u~ili{ta, u~iteli iu~ebnici na makedonski jazik, za politi~ko organizirawe, za svoja samouprava iza osnovni ~ovekovi prava i slobodi. Nezavisno od s u{te nedodefiniranatapoliti~ka sostojba na Goranite, ne moè{e da se odmine i nivnata borba za mal-cinski nacionalni, konfesionalni i ~ovekovi prava vo novata dràva Kosovo.

Vo odrednicite, razbirlivo, dominantno mesto ima makedonskiot narodvo zemjata, no se zastapeni i etni~kite zaednici i nivnite kulturi, so posebenakcent na albanskata kako pobrojna. Isto taka soodvetno se opfateni i relevantni-te vrski i odnosi na RM so drugite dràvi, kako i li~nosti od stranstvo {todale poseben pridones za prou~uvaweto i afirmiraweto na na{ata zemja vo ob-lasta na stopanstvoto, politikata, jazikot, naukata i kulturata.

VII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR


8/835

Taka strukturirana, Makedonskata enciklopedija pretstavuva sumarum naznaewata prezentirani od 265 sorabotnici od site profili, ~esto i vrz sosemnovi istraùva~ki postapki. Taa kondenzacija na makedonskata nau~na misla vosistematiziran enciklopediski vid, pri otsustvo na enciklopedisti~ka tradi-cija i stru~no iskustvo, nesomneno pretstavuva svoeviden nacionalen podvig iistoriska pridobivka. Preku fragmentirani celini, so nau~na konciznost,Makedonskata enciklopedija nastojuva da pridonese za zadovoluvawe na naras-natata èd vo zemjata i vo stranstvo za provereni koncentrirani informaciiza minatoto i sovremenosta na Republika Makedonija.

Redakcijata ~uvstvuva dolg da odbeleì deka vo podgotvitelniot periodna ova izdanie, kako ~lenovi na Glavnata i na [irokata redakcija, kako i naSovetot na Leksikografskiot centar, povremeno u~estvuvaa i drugi sorabotni-ci. Integralno go pretstavuvame, me|utoa, samo aktuelniot sostav {to ja grade{ekoncepcijata i u~estvuva{e vo realizacijata na ova izdanie vo periodot po 28 juni 2005 godina.

Redakcijata na Makedonskata enciklopedija

VIII



9/835


Glaven redaktorakad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretarprof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatikaAkad. Vera Bitrakova-Grozdanova

Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period(posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija

Prof. d-r Mihajlo MinoskiProf. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005)

Istorija na umetnostiteProf. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo &voeni nauki & politologija & diplomatija & sociologijaAkad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006)

Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006)

Literaturna istorija; pe~atarstvo & izdava{tvo &publicistika &novinarstvoAkad. Gane Todorovski

Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006)

LingvistikaAkad. Petar Hr. Ilievski

Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama) & film & televizija &radioProf. d-r Dragoslav Ortakov

Filozofija & psihologija & logika & etika &estetika & metodologija & antropologija & pedagogija & istorija

na prosvetnoto delo vo MakedonijaProf. d-r Violeta PanzovaProf. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005)

Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika &heraldika & filatelija &bibliotekarstvo & muzeologija& epigrafika &nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija &folklor; fotografija

Prof. d-r Simo Mladenovski

Ekonomija &stopanstvo & industrija &zanaet~istvo ; {umarstvo & lovstvo ; ugostitelstvo & turizam;finansii & trgovija; demografija & iseleni{tvo

Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006)Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006)

Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006)Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

IX


10/835

Matematika &fizika & hemija; elektrotehnika &ma{instvo & tehnologija & energetika & informatika;arhitektura &grade`ni{tvo &geodezija; pati{ta & soobra}aj &vrski

Akad. Blagoj Popov

Geografija &meteorologija & seizmologija &astronomija;

geologija & mineralogija &rudarstvo & petrografijaProf. d-r Aleksandar Stojmilov

Zemjodelstvo: pedologija &poledelstvo & ovo{tarstvo & lozarstvo & sto~arstvo;biologija & botanika &zoologija; {umarstvo & hortikultura & lovstvo; ekologija

Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006)Prof. d-r Qup~o Grup~e(od 12. H 2006)

Medicina-stomatologija-farmacija-veterinaAkad. Momir Polenakovi}

Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igriProf. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJAakad. Blaè Ristovski

STRU^NI SORABOTNICIm-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORIprof. d-r Slavica Veleva, d-r Sneàna Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska,

d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORIGordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski

KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT

Zdravko ]orveziroskiKOMPJUTERSKA RE A LIZACIJA

Branislav Gali}, Vesna Krèvska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski

ILUSTRACIIInternet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Blaè Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWEm-r Ko~o Fidanoski

PEÂTSkenpoint, Skopje

X


11/835

XI

A. Ago m-r Aktan Ago, profesorvo DSU Josip Broz Tito#, Skopje

A. V.-M m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos,Muzej na grad Veles, Veles

A. G. prof. d-r Aco Girevski, Pravoslavenbogoslovski fakultet Sv. KlimentOhridski #, Skopje

A. P. prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{kifakultet Blaè Koneski #, Skopje

A. [uk. prof. d-r Aneta [ukarova,Institut za nacionalna istorija, Skopje

Al. And. prof. d-r Aleksandar Andonoski,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Al. St. prof. d-r Aleksandar Stojmilov,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis,Medicinski fakultet, Skopje

Al. Tr. prof. d-r Aleksandar Trajanovski,Institut za nacionalna istorija, Skopje

Al. Cv. Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovorenurednik na Detska radost#, Skopje

Am. J. prof. d-r Amalija Jovanovi},Filozofski fakultet, Skopje

An. Sv. prof. d-r Aneta Svetieva,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik,Institut za folklor Marko Cepenkov #,Skopje

B. Il. prof. d-r Bor~e Iliev,[umarski fakultet, Skopje

B. J. Branimir Jovanovski, profesor po fizi~kakultura, pretsedatel na Sojuzot za sporti rekreacija na invalidizirani lica, Skopje

B. N. prof. d-r Bo{ko Nikov,Nikov konsalting#, Skopje

B. Ort. prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultetza muzi~ka umetnost, Skopje

B. P. \. Boris Pop \or~ev, novinar, SkopjeB. Petr. doc. d-r Boban Petrovski,

Filozofski fakultet, SkopjeB. R. prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet

za zemjodelski nauki i hrana, Skopje

B. R.-J. prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska,Institut za nacionalna istorija, SkopjeB. [. akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje

Bl. B. prof. d-r Blaò Boev,Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip

Bl. P. akad. Blagoj Popov, MANU, SkopjeBl. R. akad. Blaè Ristovski, MANU, Skopje

Bl. S. Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in .,Hortiekspert #, SkopjeBr. N. prof. d-r Branislav Nikodievi},

Medicinski fakultet, SkopjeBr. R. Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist,

Stokopromet#, SkopjeBr. Sv. m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik

rakovoditel na Sektorot za za{titana arhivskata gra|a vo Dràvniot arhivna RM, Skopje

V. Arn. prof. d-r Violeta Arnaudova,Filozofski fakultet, Skopje

V. B.-Gr. akad. Vera Bitrakova-Grozdanova,Filozofski fakultet, SkopjeV. V.-V. d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik,

Institut za nacionalna istorija, SkopjeV. G.-P. prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska,

Filozofski fakultet, SkopjeV. D. d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik,

Institut za staroslovenska kultura, PrilepV. D.-J. prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova,

Filozofski fakultet, SkopjeV. Dask. prof. d-r Vasa Daskalovski ,

Prirodno-matemati~ki fakultet, SkopjeV. \. prof. d-r Van~o \or|iev,

Filozofski fakultet, SkopjeV. Jot. prof. d-r Vasil Jotevski,Institut za nacionalna istorija, Skopje

V. K.-G. prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja,Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje

V. L. prof. d-r Viktor Lil~i},Filozofski fakultet, Skopje

V. M. akad. Vitomir Mitevski,Filozofski fakultet, Skopje

V. M.- . prof. d-r Vesna Mojsova- epi{evska,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

V. Mal. prof. d-r Vladimir Maleti},

[umarski fakultet, SkopjeV. Masl. Vesna Maslovari}, vi{ filmolog,NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE


12/835

V. P. prof. d-r Vesna Pendovska,Praven fakultet Justinijan Prvi #, Skopje

V. P.-K. d-r Viktorija Popovska-Korobar,kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,Skopje

V. Panz. prof. d-r Violeta Panzova,Filozofski fakultet, Skopje

V. Petr. d-r Vesna Petreska,nau~en sovetnik, Institut za folklorMarko Cepenkov#, Skopje

V. S. Voislav Sanev , kustos-sovetnik,NU Muzei na Makedonija, Skopje

V. S.-A. prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{kifakultet Bla`e Koneski #, Skopje

V. Sid. d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik,NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,Skopje

V. St. prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet,Univerzitet Goce Del~ev#, [tip

V. T. K. d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik,NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,Skopje

V. T. prof. d-r Vesna Tomovska,Filozofski fakultet, Skopje

V. Toc. d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik,Institut za makedonska literatura, Skopje

V. Ur. prof. d-r Viktor Urumov,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

V. F. prof. d-r Vladimir Filipovski,Ekonomski fakultet, Skopje

Vl. Iv. d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik,Institut za nacionalna istorija, Skopje

Vl. K. akad. Vlado Kambovski, MANU, SkopjeVl. M. prof. d-r Vlado Matevski,

Prirodno-matemati~ki fakultet, SkopjeVl. S. akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje

G. V. Georgi Vasilevski, urednikna Filmskata redakcija,Makedonska radiotelevizija, Skopje

G. Efr. akad. Georgi Efremov, MANU, SkopjeG. P. akad. Goran Petreski,

Ekonomski fakultet, SkopjeG. Pet. prof. d-r Goce Petreski,

Ekonomski fakultet, SkopjeG. St. akad. Georgi Stardelov, MANU, SkopjeG. T. akad. Gane Todorovski, MANU, SkopjeG. Cv. d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik,

Institut za makedonski jazikKrste Misirkov #, Skopje

Gl. K. akad. Gligor Kanev~e, MANU, SkopjeGor. L.-B. prof. d-r Gordana La eti}-Bu`arovska,

Praven fakultet Justinijan Prvi #, Skopje

D. G. d-r Dafina Gerasimovska,Filozofski fakultet, Skopje

D. D. prof. d-r Don~o Donev,Medicinski fakultet, Skopje

D. E. prof. d-r Dimitar Eftimoski,Fakultet za administracija i menaxmentna informaciski sistemi, Bitola

D. Z. d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik,NU Muzei na Makedonija, Skopje

D. J. prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultetza zemjodelski nauki i hrana, Skopje

D. Jov. doc. d-r Dalibor Jovanovski,Filozofski fakultet, Skopje

D. N. prof. d-r Dimitrija Nova~evski,Ekonomski fakultet, Skopje

D. Nik. prof. d-r Dijana Nikodievi},Medicinski fakultet, Skopje

D. P. m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik,Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Pr. prof. d-r Dana Preli},Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

D. R.-Z. prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

D. S. prof. d-r Du{an Stanimirovi},Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje

D. S.-B. prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska,Medicinski fakultet, Skopje

Dr. V. prof. d-r Dragan Vasileski,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Dr. \. prof. d-r Dragi \orgiev,Institut za nacionalna istorija, Skopje

Dr. \o{. prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultetza zemjodelski nauki i hrana, Skopje

Dr. J. prof. d-r Drage Janev,Ekonomski fakultet, Skopje

Dr. M. prof. d-r Dragi Mitrevski,Filozofski fakultet, SkopjeDr. O. prof. d-r Dragoslav Ortakov ,

Fakultet za muzi~ka umetnost, SkopjeDr. R. prof. d-r Dragoslav Rai~i},

Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje

\. Z. prof. d-r \or|i Zafirovski,Medicinski fakultet, Skopje

\. K. \oko Kuzmanovski, sekretar,Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje

\. M. prof. d-r \or|i Mladenovski,Filozofski fakultet, Skopje

\. M. \. prof. d-r \or|i M. \or|iev,Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje\. Malk. prof. d-r \or|i Malkovski,

Institut za nacionalna istorija, Skopje\. P. At. d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik,

Institut za makedonska literatura, Skopje\. F. akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje\. Cen. \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot

pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje\or. Iv. prof. d-r \orge Ivanov,

Praven fakultet Justinijan Prvi #, Skopje

E. Al. m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos,Muzej na grad Skopje, Skopje

XII



13/835

E. J.-U. d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik,Institut za makedonski jazikKrste Misirkov #, Skopje

E. M. prof. d-r Eftim Mir~ev,Stomatolo{ki fakultet, Skopje

E. C. prof. d-r Emilija Crvenkovska,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

El. M. prof. d-r Elica Maneva,Filozofski fakultet, Skopje

Em. X. Emilija Xipunova, balerina,Makedonski naroden teatar, Skopje

@. A. prof. d-r @ivko Atanasovski,Ekonomski fakultet, Skopje

Z. Al.-B. Zaharinka Aleksoska-Ba~eva,kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenataumetnost, Skopje

Z. B. prof. d-r Zorica Boìnovska,Ekonomski fakultet, Skopje

Z. D. prof. d-r Zoran Desovski,Gradeèn fakultet, Skopje

Z. R. prof. d-r Zoran Radi},Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje

Z. R.-N. Zagorka Rasolkoska-Nikolovska,kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,Skopje

Z. T. akad. Zuzana Topoliwska, MANU, SkopjeZ. Tod. prof. d-r Zoran Todorovski,

Dràven arhiv na RM, Skopje

Z. X. prof. d-r Zlatan Xikov,Medicinski fakultet, SkopjeZd. R. d-r Zdenka Ribarova,

nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje

I. B. prof. d-r Ivan Blinkov,[umarski fakultet, Skopje

I. Vel. d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik,Institut za makedonska literatura, Skopje

Iv. O.-T. Ivona Opet~eska-Tatar~evska,sorabotnik za folklorni dobra,Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo,Ministerstvo za kultura na RM, Skopje

Iv. X. prof. d-r Ivan Xeparoski,Filozofski fakultet, Skopje

Ig. St. m-r Igor Stardelov, rakovoditelna Filmskiot arhiv, NU Kinotekana Makedonija, Skopje

Il. P. Ilindenka Petru{evska,rakovoditel na javna dejnost,NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

Il. T. prof. d-r Ilo Trajkovski,Filozofski fakultet, Skopje

Il. X. prof. d-r Ilija Xonov,Medicinski fakultet, Skopje

Ir. K.-N. Irena Koli{trkoska-Nasteva,kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,Skopje

J. .-F. Jasmina okrevska-Filip, kustos-sovetnik,NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. B. prof. d-r Jovan Bo{nakovski,Veterinaren institut, Skopje

J. Doko Jeton Doko, pomlad asistent,Institut za nacionalna istorija, Skopje

J. J. prof. d-r Jove Jovanovski,Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje

J. Jan. prof. d-r Jovan Janev,Institut za nacionalna istorija, Skopje

J. M. prof. d-r Jo{ko Milenkovski,Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje

J. Nam. Jasminka Nami~eva, kustos,Muzej na grad Skopje, Skopje

J. R.-P. m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova,asistent, Institut za folklorMarko Cepenkov#, Skopje

J. Str. Jovan Strezovski, pisatel, Struga

J. T. Jelica Todor~evska, bibliotekar,NUB Sv. Kliment Ohridski #, SkopjeJ. Tak. prof. d-r Jovan Takovski,

Pravoslaven bogoslovski fakultetSv. Kliment Ohridski#, Skopje

J. F. Jovan Filip, novinar, Makedonskaradiotelevizija, Skopje

J. C. m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institutza folklor Marko Cepenkov#, Skopje

K. Ax. prof. d-r Kosta Axievski,Filozofski fakultet, Skopje

K. B. d-r Kosta Balabanov,

po~esen generalen konzul na Japonija, SkopjeK. Bic. prof. d-r Kita Bicevska,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

K. Bog. prof. d-r Krste Bogoevski,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

K. Gr. prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultetza arhitektura i dizajn,Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje

K. K.-P. prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska,Medicinski fakultet, Skopje

K. Kamb. prof. d-r Kiro Kamberski,Filozofski fakultet, Skopje

K. Kep. Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik,NU Zavod i muzej, PrilepK. Q. prof. d-r Kostadinka Qap~eva,

Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, SkopjeK. M.-R. m-r Katerina Mladenovska-Ristovska,

asistent-istraùva~, MANU, SkopjeK. Min. doc. d-r Konstantin Minoski,

Filozofski fakultet, SkopjeK. P. prof. d-r Kosta Peev,

Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

K. Tal. prof. d-r Kosta Talaganov,Institut za zemjotresno inènerstvoi inènerska seizmologija, Skopje

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar,Makedonska radiotelevizija, Skopje

XIII



14/835

K. Trajk. d-r Katica Trajkova,nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje

Kr. B. prof. d-r Kristi Bombol,Tehni~ki fakultet, Bitola

Kr. Il. prof. d-r Krasimira Ilievska,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

Kr. Nik. prof. d-r Kristina Nikolovska,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

Kr. T. akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje

L. J. Len~e Jovanova, kustos-sovetnik,Muzej na grad Skopje, Skopje

L. K. Liljana Kepeska, kustos-sovetnik,NU Zavod i muzej, Prilep

L. M. d-r Liljana Makarijoska,nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje

L. N. Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik,NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje

L. P.-T. prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi,Farmacevtski fakultet, Skopje

L. S.-L. d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska,nau~en sovetnik, Institut za folklorMarko Cepenkov#, Skopje

Q. A. Qup~o Altiparmakov, dipl. in . metalurg,Makstil AD, Duferco Group, Skopje

Q. Gr. prof. d-r Qup~o Grup~e,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Q. P. prof. d-r Qubica Pavlova,Medicinski fakultet, Skopje

Q. Sp. prof. d-r Qudmil Spasov,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

Q. T. prof. d-r Qubomir Tan~ev,Gradeèn fakultet, Skopje

Q. X. m-r Qubinka Xidrova,vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija,Skopje

M. und. prof. d-r Milan ûndev,Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje

M. B.-P. Marika Bo~varova-Plavevska,kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenataumetnost, Skopje

M. Bilb. Milo{ Bilbija, vi{ kustos,Muzej na grad Skopje, Skopje

M. G. d-r Mihajlo Georgievski,nau~en sovetnik, Institutza staroslovenska kultura, Prilep

M. Gr. doc. d-r Melina Grizo,Praven fakultet Justinijan Prvi #, Skopje

M. D. prof. d-r Mihail Danev,Veterinaren institut, Skopje

M. Z. prof. d-r Mihailo Zikov,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

M. Zdr. prof. d-r Milka Zdraveva,Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik,Nacionalen konzervatorski centar, Skopje

M. K. prof. d-r Mitko Karadelev,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

M. Kar. prof. d-r Maksim Karanfilovski,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

M. Kit. d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik,Institut za makedonska literatura, Skopje

M. Kol. Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar,Makedonska radiotelevizija, Skopje

M. Kr. Mirjana Krpa~,Entomolo{ko dru{tvo za istraùvawei konzervacija na biodiverzitetoti odr`liviot razvoj, Skopje

M. L. prof. d-r Mom~ilo Lazarevski,Medicinski fakultet, Skopje

M. M. Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik,Nacionalen konzervatorski centar, Skopje

M. Mark. prof. d-r Marjan Markovi},Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

M. Min. prof. d-r Mihajlo Minoski,Filozofski fakultet, Skopje

M. Mirk. prof. d-r Milica Mirkulovska,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

M. Mih. prof. d-r Mile Mihajlov,Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. Pol. akad. Momir Polenakovi}, MANU, SkopjeM. S. prof. d-r Metodija Stojkov,

Ekonomski fakultet, Skopje

M. T. d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik,JNU Hidrobiolo{ki zavod, OhridM. Ta{. prof. d-r Marija Ta{eva,

Filozofski fakultet, SkopjeM. C. prof. d-r Maja Cvetkovska,

Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, SkopjeM. [oq. prof. d-r Marija [oqakova,

Medicinski fakultet, Skopje

N. V. prof. d-r Novica Veljanovski,Institut za nacionalna istorija, Skopje

N. Dum. prof. d-r Nikola Dumurxanov,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

N. P.-J. prof. d-r Nada Pop-Jordanova,Medicinski fakultet, Skopje

N. S. prof. d-r Nehas Sopaj,Filolo{ki fakultet Blaè Koneski #,Skopje

N. T. prim. d-r Nada Temelkoska,Zavod za sportska medicina pri JZOZdravstven dom Skopje, Skopje

N. C. prof. d-r Naum Celakoski,Ma{inski fakultet, Skopje

N. Cv. prof. d-r Nade`da Cvetkovska,Institut za nacionalna istorija, Skopje

O. Iv. d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik,Institut za nacionalna istorija, Skopje

XIV



15/835

P. B. prim. d-r Petar Bojaxievski,Klini~ka bolnica D-r Trifun Panovski #,Bitola

P. Gil. Paskal Gilevski, pisatel, SkopjeP. Iv. prof. d-r Petre R. Ivanovski,

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, SkopjeP. J. m-r Pero Josifovski, vi{ kustos,

NU Muzei na Makedonija, SkopjeP. N. prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski

fakultet, SkopjeP. T. m-r Predrag Trpeski, asistent,

Ekonomski fakultet, SkopjeP. Hr. Il. akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, SkopjePet. G. prof. d-r Petre Georgievski,

Filozofski fakultet, Skopje

R. RedakcijaR. V. d-r Rodna Veli~kovska,

nau~en sorabotnik, Institut za folklorMarko Cepenkov#, SkopjeR. Gr. Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU

Prirodonau~en muzej na Makedonija, SkopjeR. D. prof. d-r Radojka Don~eva,

Gradeèn fakultet, SkopjeR. L. akad. Risto Lozanovski, MANU, SkopjeR. R. prof. d-r Radoslav Rizovski,

[umarski fakultet, SkopjeR. Rib. prof. d-r Risto Ribarovski,

Gradeèn fakultet, SkopjeR. St. Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje

R. H. prof. d-r Risto Hristov,Ekonomski fakultet, SkopjeRad. Gr. prof. d-r Radmila Grup~e,

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, SkopjeRat. Gr. prof. d-r Ratomir Grozdanovski,

Pravoslaven bogoslovski fakultetSv. Kliment Ohridski#, Skopje

S. Ab.-D. Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik,NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje

S. I. Iliev, dipl. in`. metalurg,RudnikBu~im#, Radovi{

S. Ml. prof. d-r Simo Mladenovski,

Institut za nacionalna istorija, SkopjeS. Nov. prof. d-r Sowa Novotni,Dràven univerzitet, Tetovo

S. Pil. d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik,Institut za folklor Marko Cepenkov #,Skopje

S. R. prof. d-r Slave Risteski,Ekonomski fakultet, Skopje

S. S. Sne ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog,partner vo M-6 Investments, Skopje

S. T. prof. d-r Simeon Tanev,Gradeèn fakultet, Skopje

S. H. P. prof. d-r Stefanka Haxi Pecova,

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, SkopjeS. C. d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik,NU Muzej D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. prof. d-r Sowa Xikova,Medicinski fakultet, Skopje

Sv. K. prof. d-r Svetislav Krsti},Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Sv. P. d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik,NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,Skopje

Sv. H. J. prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov,Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje

Sv. [. prof. d-r Svetomir [kari},Praven fakultet Justinijan Prvi #, Skopje

Sl. A. prof. d-r Slave Armenski,Ma{inski fakultet, Skopje

Sl. \. m-r Slavjan \or|iev,etnolog i kostimograf, Skopje

Sl. M. P. prim. d-r Slobodan M. Powavi},Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje

Sl. N. d-r Slavica Nikolovska,pomo{nik rakovoditel na Sektorotza avtomatska obrabotka na podatoci (AOP),Dràven arhiv na RM, Skopje

Sl. N.-K. Slave Nikolovski-Katin, publicist, SkopjeSl. P. Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog,

Alkaloid #, SkopjeSn. .-An. m-r Sne ana âdikovska-Anastasova,

profesor vo MBUC Ilija Nikolovski-Luj #,Skopje

St. D. prof. d-r Stoj~e Deskovski,Tehni~ki fakultet, Bitola

St. Dod. d-r Stanislava Dodeva,[vajcarska kancelarija za sorabotka,[vajcarska ambasada, Skopje

St. Kis. prof. d-r Stojan Kiselinovski,Institut za nacionalna istorija, SkopjeSt. N. prof. d-r Sterja Na~eski,

[umarski fakultet, SkopjeSt. P.-A. d-r Stoja Pop-Atanasova,

nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje

T. And. prof. d-r Tome Andonovski,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

T. B. akad. Tome Bo{evski, MANU, SkopjeT. Vr. d-r Tanas Vra inovski, nau~en sovetnik,

Institut za staroslovenska kultura, PrilepT. P. Tatjana Petkovska,

redoven profesor po scenski dvièwa itanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje

T. Petr. prof. d-r Tatjana Petru{evska,Praven fakultet Justinijan Prvi #, Skopje

T. S. Trajko Stamatoski,nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik Krste Misirkov#, Skopje

T. Ser. prof. d-r Todor Serafimovski,Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip

T. F. akad. Taki Fiti, MANU, SkopjeT. Fil. m-r Toni Filipovski, asistent,

Institut za nacionalna istorija, SkopjeT. . prof. d-r Todor epreganov,

Institut za nacionalna istorija, Skopje

XV



16/835

Tr. P. d-r Trajko Petrovski,vi{ nau~en sorabotnik, Institutza folklor Marko Cepenkov#, Skopje

Ub. G. d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik,Institut za makedonski jazikKrste Misirkov #, Skopje

F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~kakultura, Sojuz na sportskite federaciina Makedonija, Skopje

F. M. prof. d-r Fim~o Muratovski,Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje

Hat. O. m-r Hatixe Odai, asistent,Dr`aven univerzitet, Tetovo

Cv. Gr. akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje

X. K. prof. d-r Xoko Kungulovski,Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

XVI



17/835

a.n.v. apsolutna nadmorska viso~inaAAM Asocijacija na arhitekti na MakedonijaAB armiska bolnicaABI akutna bubre`na insuficiencijaAVII Arhiv Vojno-istorijskog instituta

(Arhiv na Voenoistoriskiot institut),Belgrad

AVNOJ Antifa{isti~ko ve e narodnogoslobo ewa Jugoslavije(Antifa{isti~ko sobranie na narodnotoosloboduvawe na Jugoslavija)

AGITPROP Agitaciono-propagandno oddeleniena KPM

AD akcionersko dru{tvoakad. akademikAKRM Advokatska komora na RMAKUD akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvoAMN Avstralisko-makedonski nedelnik#anest. anestezijaANOK Akcionen narodnoosloboditelen

komitetANSSSR Akademija na naukite na SSSRANUBiH Akademija na naukite i umetnostite

na Bosna i HercegovinaAO armiska oblastAOP avtomatska obrabotka na podatociteAP avtobusko pretprijatiear. arapskiARM Armija na Republika Makedonija

arh. arhitektArh. fak. Arhitektonski fakultetAS avtobuska stanicaASNOM Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto

osloboduvawe na MakedonijaASSEE Arhitektonski sovet za Centralna

i Isto~na EvropaASU Avtosoobra}ajno u~ili{teATD antituberkulozen dispanzerATRO Avtobuska transportna rabotna

organizacijaATC avtomatska telefonska centralaAUO Arhiepiskopski upraven odbor

AUP arhitektonsko-urbanisti~ki planAF@ Antifa{isti~ki front na eniteAF@M Antifa{isti~ki front na enite

na Makedonija

BAN Bugarska akademija na naukiteBANTAO Balkanska asocijacija za nefrologija,

dijaliza, transplantacija i ve{ta~kiorgani

BB banovinska bolnicaBDP Bo{wa~ka demokratska partija;

bruto doma{en proizvodBEN balkanska endemska nefropatija

BIBL. bibliografijaBJRM Biv{a Jugoslovenska RepublikaMakedonija

BKP Bugarska komunisti~ka partijaBKP(t.s.) Bugarska komunisti~ka partija

(tesni socijalisti)

BKF Balkanska komunisti~ka federacijaBMB bezoloven motoren benzinBNA Bugarska narodna armijaBND bugarsko nacionalno dvi`eweboln. bolnicaBRP(k) Bugarska rabotni~ka partija (komunisti)BRSDP(t.s.) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska

partija (tesni socijalisti)BRSDP({.s.) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska

partija ({iroki socijalisti)BCAK Bugarski centralen akcionen komitet

v. vek; vesnik; vidiv.d. vr{itel na dol`nostV. f. Veterinaren fakultetVa voena ambulantaVA Voena akademijaVB Velika BritanijaVb voena bolnicaVBS Voena bolnica, SkopjeVV voeno vozduhoplovstvoVVA Voenovozduhoplovna akademijaVIP mnogu va`na li~nost ( Very Important Person)Vk Veterinarna komoraVK Vrhoven komandant; Vrhoven komitet

VKV visokokvalifikuvanVM Voena mornaricaVMA Voenomedicinska akademijaVMK Vrhoven makedonski komitetVMOK Vrhoven makedonsko-odrinski komitetVMORO Vnatre{na makedonsko-odrinska

revolucionerna organizacijaVMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna

organizacijaVMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna

organizacija (Obedineta)VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna

organizacija Demokratska partija

za makedonsko nacionalno edinstvoVN visok napon, visokonaponskiVOZ Vostani~ka operativna zonavonr. vonredenVP[ Vi{a pedago{ka {kolaVS voen sanitetVSU voeno-sanitetski ustanoviVT[ Vi{a tehni~ka {kolaVHF frekvencija na dolgi branoviV[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari

pri M.F.

g. godina

g. d. geografska dol`inag/t / g/t grama na tong. {. geografska {irina

XVII

UPOTREBENI KRATENKIa) kirili~ni


18/835

GA garnizonska ambulantaGZ Gerontolo{ki zavodGIM Gosudarstvenn istori~eski muze

(Dràven istoriski muzej), MoskvaGINI Glasnik na Institutot za nacionalna

istorijaGIT Gastrointestinalen traktGMC Grade`no-ma{inski centarGO Gradski odbor; Glaven odborGP grade`no pretprijatiegr. gradGrad. fak. Gradeèn fakultetGSP Gradsko soobra}ajno pretprijatieGTM gradski trigonometriski mreìGTC Gradski trgovski centarGUC Gradeèn u~ili{ten centarG[ Glaven {tab

DAG Demokratska armija na GrcijaDARM Dràven arhiv na Republika

MakedonijaDD detski dispanzerDDV danok za dodadena vrednostdek. dekemvriDEM Dru{tvo na ekolozite na Makedonijaden. dene{enDZGR Dràven zavod za geodetski rabotidipl. geod. in`. diplomiran geodetski in enerdipl. grad. in`. diplomiran gradeèn in enerdipl. el. in`. diplomiran elektrotehni~ki inènerdipl. in`. arh. diplomiran inèner-arhitektdipl. in . geol. diplomiran in ener po geologijadipl. ma{. in`. diplomiran ma{inski in enerdir. direktordistrib. distribucija, d istributivenDLUM Dru{tvo na likovnite umetnici

na MakedonijaDLU[ Dru{tvo na likovnite umetnici

na [tipDMFM Dru{tvo na matemati~arite

i fizi~arite na MakedonijaDN Dru{tvo na narodite, @enevaDNZ Dom za narodno zdravje

DNU Dru{tvo za nauka i umetnostDNU[ Dru{tvo za nauka i umetnost na [tipDOZ Dràven osiguritelen zavodDOO dru{tvo so ograni~ena odgovornostDPM Dru{tvo na pisatelite na Makedonijad-r t. n. doktor na tehni~kite naukiDSZ Dràven zavod za statistikaDSU dràvno sredno u~ili{teDT Doj~e telekomDUP Detalen urbanisti~ki planDFJ Demokratska Federativna JugoslavijaDFM Demokratska Federalna Makedonija;

Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija

EANU Evropska akademija na naukitei umetnostite

EAPS Evroatlantski partnerski sovetegip. egipetskiEDES Gr~ki nacionalen demokratski sojuzEE elektroenergetski, elektroenergetikaEES elektroenergetski sistem

EZ Evropska zaednicaEKKA Nacionalna i socijalna prerodbaEKS Emigrantski komunisti~ki sojuzEKTS Evropski kredit transfer sistemel. elektri~en; elektro-ELAS Gr~ka narodnoosloboditelna vojskaelektromagn. elektromagnetenEM Egejska Makedonija; Egejskiot del

na MakedonijaEME Slobodna Golema GrcijaEMUC Elektro-ma{inski u~ili{ten centarEMF Elektro-ma{inski fakultet vo SkopjeEO na IRGD Etnografsko oddelenie na

Imperatorskoto rusko geografskodru{tvoEPON Nacionalna segr~ka organizacija

na mladiteES Nacionalna armijaESM Elektrostopanstvo na MakedonijaETAI Zdruènie za elektronika,

telekomunikacii, avtomatikai informatika na RM

ETAN Elektronika, telekomunikacii,avtomatizacija i nuklearna tehnika

ETF Elektrotehni~ki fakultetEU Evropska Unija

EFA Evropska slobodna alijansa(European Free Alliance)ECRP elektri~ni centrali i razvodni postrojki

`. ìtel`. l. èlezni~ka linija@SK @elezni~arski sportski klub@TP @elezni~ko transportno pretprijatie

Z zapadZAVNOBiH Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog

oslobo|ewa Bosne i Hercegovine(Zemsko antifa{isti~ko sobraniena narodnoto osloboduvawena Bosna i Hercegovina

Zb. ZbornikZEMAK Zdruènie na energeti~arite

na MakedonijaZIK Zemjodelsko-industriski kombinatZJZ zapad jugozapadZOIL Zavod za osiguruvawe imoti i licaZPM Zavod za preventivna medicinaZPMZ Zavod za preventivna medicinska

za{titaZS zdravstvena slu`ba

I istoki.g. istata godinaIARM Institut za akreditacija

na Republika Makedonija

XVIII



19/835

IB Informaciono biro (Informbiro) nakomunisti~kite i rabotni~kite partii

IVE Za{tinici na Severna GrcijaIVZ Islamska verska zaednicaIGA Me|unarodna geotermalna asocijacijaIGCP Me|unarodna programa za geolo{ka

korelacija ( IGCP International GeologicalCorrelation Program)

IZV. izvoriIZIIS Institut za zemjotresno inènerstvo

i inènerska seizmologijaIK Izvr{en komitetIKT Informaciona i komunikaciska

tehnologijaIMJ Institut za makedonski jazik,

Krste Misirkov , SkopjeINI Institut za nacionalna istorija,

Skopjeinst. institut

Inst. za inf. Institut za informatikaInst. za mat. Institut za matematikainstal. instaliranIPM Institut za preventivna medicinaIS SRM Izvr{en sovet na SRMISRM Institut za standardizacija

na Republika Makedonijaistra`. istraùva~, istraùva~ki

JA Jugoslovenska armijaJAZU Jugoslavenska akademija znanosti

i umjetnosti, ZagrebJDP Jugoslovensko dru{tvo za pati{taJZ jugozapadJI jugoistokJIE Jugoisto~na EvropaJJZ jug-jugozapadJJI jug-jugoistokJLZ Jugoslavenski leksikografski zavodJNA Jugoslovenska narodna armijaJNS Jugoslovenska nacionalna stranka

(partija)JOVB Jugoslovenska mladina na Vardarska

BanovinaJP javno pretprijatieJPAU Javno pretprijatie za aerodromski uslugiJRZ Jugoslovenska radikalna zaednicaJSDS Jugoslovenska socijaldemokratska partijaJSP Javno soobra}ajno pretprijatieJUGORAS Jugoslovenski rabotni~ki sojuz

KARIL Klinika za ansteziologija, reanimacijai intenzivno lekuvawe

KV kvalifikuvanKEP Komesarstvo za evrejski pra{awaKI Komunisti~ka internacionala,

KominternaKl. klinika

km/km kilometarkm/km kilometar kvadratenkm/~as /km/h kilometar na ~as

kn. knigaKNOJ Korpus na narodnata odbrana

na Jugoslavijakw. kwigaKOEM Komunisti~ka organizacija

na Egejska Makedonijakom. komitet

Konferencija za evropska bezbednosti sorabotka

KOS Kontraobave{tajna slu`ba(Kontrarazuznava~ka slu`ba)

KP komunisti~ka partijaKPA Komunisti~ka partija na AlbanijaKPB Komunisti~ka partija na BugarijaKPG Komunisti~ka partija na GrcijaKPD Kazneno-popraven domKPJ Komunisti~ka partija na JugoslavijaKPM Komunisti~ka partija na MakedonijaKPSS Komunisti~ka partija na Sovetskiot

SojuzKUD kulturno-umetni~ko dru{tvoKUNMZ Komunisti~ki univerzitet

na nacionalnite malcinstva na ZapadKFOR Kosovo Force

l. litar; lical/sek / l/sec litar vo sekundalab. laboratorija, laboratoriskiLDI Laboratorija za dinami~ki ispituvawaLIT. literaturaLK Lekarska komora

m. mesnost, mestom. v. minatiot vekM.f. Medicinski fakultetm/sek metri vo sekundam/s kubni metri vo sekundaMAGA Makedonska geotermalna asocijacijaMAIM Makedonska asocijacija za istorija na

medicinataMak. sekc. IEEEMakedonska sekcija na IEEE (v.)MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGR (v.)

vo Republika MakedonijaMANAPO Makedonski naroden pokret

(Makedonsko narodno dvièwe)MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no

dru{tvoMANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuzMANU Makedonska akademija na naukite

i umetnostiteMAO Makedonska antifa{isti~ka

organizacijaMat. inst. Matemati~ki institutMat. fak. Matemati~ki fakultetMACEF Makedonski centar za energetska

efikasnostMa{. fak. Ma{inski fakultet

MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centarMVIO Makedonska voeno-inspekciska oblastMVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XIX



20/835


21/835

NOMSM Narodnoosloboditelen mladinski sojuzna Makedonija

NOO narodnoosloboditelen odborNOPO narodnoosloboditelen partizanski

odredNOPOJ Narodnoosloboditelni partizanski

odredi na JugoslavijaNOPOM Narodnoosloboditelni partizanski

odredi na MakedonijaNOR Narodnooslobodila~ki rat

(Narodnoosloboditelna vojna)NOU Narodnoosloboditelna udarna [brigada ]NOUB Narodnoosloboditelna udarna brigadaNOF Narodnoosloboditelen frontNOFM Narodnoosloboditelen front

na MakedonijaNRB Narodna Republika BugarijaNRM Narodna Republika MakedonijaNRPJ Narodna rabotni~ka parija

na JugoslavijaNS SRM Narodno sobranie na SR MakedonijaNUB Nacionalna i univerzitetska biblioteka

Sv. Kliment Ohridski , Skopjenukl. nuklearenNFP Narodna federativna partija

OGNB Odeskagosudarstvenna nau~nabiblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeskadràvna nau~na biblioteka Gorki )

odd. oddelenie (bolni~ko)OZ operativna zonaOZN, OZNA Oddelenie za za{tita na narodot

OK okoliski komitet; oblasten komitetok. okoluOKNE Mladinska komunisti~ka organizacija

na Grcijaokt. oktomvriOKTA Rafinerija vo SkopjeOMO Obedineta makedonska organizacijaON Obedinetite NaciiONA Osloboditelna nacionalna armijaONO Okoliski narodnoosloboditelen odborONR operativno-nastavna rabotaOOZT Osnovna organizacija na zdruèn trudOON Organizacija na Obedinetite NaciiORK okoliski/op{tinski revolucioneren

komitetORL otorinolaringologijaOU osnovno u~ili{teOHIS Organsko-hemiska industrija & Skopje

p.o. partizanski odredPAA protivavionska artilerijaPAO Segr~ka osloboditelna organizacijaPARP Proces za planirawe i pregled

na programata Partnerstvo za mirPVM Privremena vlada na Makedonija

PVO Protivvozdu{na odbranaPVC polivinil-hloridPV[ Pokrainski voen {tab

PV[M Pokrainski voen {tab za MakedonijaPDVG Privremena demokratska vlada

na GrcijaPEEA Politi~ki komitet za nacionalno

osloboduvawePEES prenosni elektroenergetski sistemiPEN Poets, Essayists, Novelists(Me|unarodna

asocijacija na knièvnicite)PK Pokrainski komitetpl. planinaPMF Prirodno-matemati~ki fakultetPNS Privremeno narodno sobraniePO partizanski odredPOJ Partizanski odredi na Jugoslavijapolk. polkovnikPOM Partizanski odredi na Makedonijapom. pomo{nikPOS Partizanski odredi na Srbija

postdipl. postdiplomskipo~. po~etokpr. n.e. pred novata eraprof. profesorPS MLD Pedijatriska sekcija pri MLDpsevd. psevdonimPTT Po{ta-telegraf-telefon

R Republikar. rekaRA Republika Albanijarakov. rakovoditelRAN Ruska akademija na naukiteRB Republika BugarijaRG/RGr Republika GrcijaRGB Ruskagosudarstvenna biblioteka

(Ruska dràvna biblioteka), MoskvaRGO Rabotna grade`na organizacijaRGF Rudarsko-geolo{ki fakultetRDG rendgenred. redovenREK rudarsko-energetski kombinatrep. republi~kiR@ Rudnici i elezarnicaRZZZ Republi~ki zavod za zdravstvena

za{titaRZT Republi~ki zavod za transfuziologijaRK Reonski komitetRM Republika MakedonijaRNB Ratnici za napred k na b lgar inata

(Borci za napredok na bugar{tinata)RNB Ruskanacionalna biblioteka (Ruska

nacionalna biblioteka), S. PeterburgRO Rabotna organizacijaROZT Rabotna organizacija na zdruèn trudRPC Ruska pravoslavna crkvaRS Republi~ko sobranie; Republika SrbijaRSVR Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni

rabotiRSIZ Republi~ka samoupravna interesna

zaednica

XXI



22/835

RSl Republika SlovenijaRF Ruska FederacijaRFr Republika FrancijaRH Republika Hrvatska

S severs. selo, sekundaSAD Soedineti Amerikanski DràviSADJ Sojuz na arheolo{kite dru{tva na

JugoslavijaSAM Sojuz na arhitektite na MakedonijaSANU Srpska akademija nauka i umetnostiSBOTI^ Savez bankarskih, osiguravaju ih,

trgova~kih i industriskih ~inovnika(Sojuz na bankarskite, osiguritelnite,trgovskite i industriskite ~inovnici)

Sv. Svetisv. sveti; sveskaSVP Stru{ki ve~eri na poezijataSVR Sekretarijat za vnatre{ni rabotiSGT sredna godi{na temperaturaSDA Stranka na demokratskata akcijaSDIJ Sojuz na dru{tvata na istori~arite

na JugoslavijaSDIRM Sojuz na dru{tvata na istori~arite

na Republika MakedonijaSDM Sojuz na dru{tvata na matemati~arite

(na Makedonija)SDMI Sojuz na dru{tvata na matemati~arite

i informati~arite (na Makedonija)sev. severensek. sekundarensept. septemvriS@OU Savez idovskih omladinskih udruèwa

(Sojuz na evrejskite mladinskizdruènija)

SZ severozapadSZB Sojuz na zdruènijata na borciteSZBNOV Sojuz na zdruènijata na borcite

od Narodnoosloboditelnata vojnaSZO Svetska zdravstvena organizacijaSI severoistokSIGRE Me|unaroden komitet za golemi

elektri~ni sistemi ( CIGR Conferenceinternational des grands rseaux lectriques)

SIZ Samoupravna interesna zaednicaSIM Voenorazuznava~ka slu`ba na ItalijaSIRM Sojuz na istori~arite na MakedonijaSIS/SIV Sojuzen izvr{en sovet / Savezno

izvr{no ve eSK sportski klubSkAO Skopska armiska oblastSKJ Sojuz na komunistite na JugoslavijaSKM Sojuz na komunistite na MakedonijaSKOJ Savez komunisti~ke omladine

Jugoslavije (Sojuz na komunisti~katamladina na Jugoslavija)

SMD Sojuz na makedonskite dru{tva

SMO Svetska meteorolo{ka organizacijaSN sreden napon, srednonaponskiSn. sl. sanitetska slu`ba

SND Skopsko nau~no dru{tvoSNOV Slavjanomakedonska nacionalno-

osloboditelna vojska(vo Egejskiot del na Makedonija)

SNOF Slavjanomakedonski nacionalno-osloboditelen front

(vo Egejskiot del na Makedonija)SOE Slu`ba za specijalni operaciina Velika Britanija (SOE SpecialOperations Executive)

SOFA Dogovor za statusot na silitesp. spisanieSPb Sankt-Peterburg, S.-PeterburgSPbSBD S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno

dru{tvospec. specijalistSR Germanija Sojuzna Republika GermanijaSrb. Srbijasred. sredina

SRJ Sojuzna Republika JugoslavijaSRM Socijalisti~ka Republika MakedonijaSRNAO Srpska nacionalna omladina

(Srpska nacionalna mladina)SRPJ Socijalisti~ka (socijaldemokratska)

rabotni~ka partija na Jugoslavija-komunisti

SSZ sever-severozapadSSI sever-severoistokSSJ Sojuz na sindikatite na JugoslavijaSSNO Sojuzen sekretarijat za narodna odbranaSSRNJ Socijalisti~ki sojuz na rabotniot

narod na Jugoslavija

SSRNM Socijalisti~ki sojuz na rabotniotnarod na MakedonijaSSSR Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki

Republikist. e. (s. e.) stara erast. st. star stilSt. f. Stomatolo{ki fakultetSFRJ Socijalisti~ka Federativna Republika

JugoslavijaSHS Kraqevina Srba, Hrvata i Slovenaca

(Kralstvo na Srbite, Hrvatitei Slovencite)

t/~ / t/h toni na ~asTAM Telegrafna agencija na MakedonijaTANJUG Telegrafska agencija na Nova

JugoslavijaTBI terminalna bubre`na insuficiencijaTBC tuberkulozaTVN tehnika na visok naponTE termoelektranaTeh. fak. Tehni~ki fakultettehn. tehni~kiTehn.-met. fak. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultetTEC termoelektrocentralaTM Trudova Makedoni , mese~en organ

na MNS vo SADTMOK Taen makedonsko-odrinski kruòk

(vo Rusija)

XXII



23/835

TMORO Tajna makedonsko-odrinskarevolucionerna organizacija

TNG te~en naften gasTO Teritorijalna odbranaTOMO Tajna makedonska osloboditelna

organizacijatransf. transformatorts tesni socijalistiTS transformatorska stanicatur. turskiTF Tehni~ki fakultetTC termocentrala

UDB Uprava za dràvna bezbednostUIA Me|unarodna unija na arhitektiteUIC Me|unarodna unija na elezniciteUKIM Univerzitet Sv. Kiril i Metodij ,

Skopje

univ. univerzitet, univerzitetskiUNIKOMB Partija za na cionalno obe di nu vawena Albancite

UNPREDEP United Nations Preventive Deployment [Force]UNPROFOR United Nations Protection ForceUO Upraven odborURS Ujediweni radni~ki sindikat

(Obedinet rabotni~ki sindikat)URSS Ujediweni radni~ki savez sindikata

(Obedinet rabotni~ki sojuz nasindikatite)

USAOJ Ujediweni savez antifa{isti~keomladine Jugoslavije (Obedinet sojuzna antifa{isti~kata mladinana Jugoslavija)

UHF frekvencija na ultrakratki branoviUCMN Univerzitetski centar za medicinski

naukiUCMTN Univerzitetski centar

za matemati~ko-tehni~ki nauki

Fak. za mat. Fakultet za matematikaFarm. f. Farmacevtski fakultetFAS Fabrika za avtobusi SkopjeFVM Fakultet za veterinarna medicinaFDU Fakultet za dramski umetnostifev. fevruarifenik. fenikiskiFECC Zdruènie na evropskite karnevalski

gradoviFIDE Federation Internationale des Echecs

(Me|unarodna {ahovska federacija)FILA Fdration Internationale des Luttes Associes

(Me|unarodna bora~ka federacija)

Filoz. fak. Filozofski fakultetFISOM Fiskulturen sojuz na MakedonijaFK fudbalski klubFMR fizikalna medicina i rehabilitacijaFNRJ Federativna Narodna Republika

JugoslavijaFOD Fabrika za oprema i deloviFON Fakultet za op{testveni naukiFTU Fakultet za turizam i ugostitelstvoFF Filozofski fakultetha hektariHAZU Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti

(Hrvatska akademija na naukitei umetnostite)

HBI hroni~na bubre`na insuficiencijaHBC Hristijanska baptisti~ka crkvaHD hemodijalizaHE hidroelektrana

HEK hidroelektro kombinatHEMTEKS Hemisko-tekstilna industrija SkopjeHEO higiensko -epidemiolo{ki odredHEC hidroelektrocentralaHE~ higiensko -epidemiolo{ka ~etaHZ Higienski zavodHI Higienski institutHMS hidromeliorativen sistemHOBB hroni~na opstruktivna belodrobna

bolesthon. honorarenHrv. HrvatskaHS hidrosistemHC hidrocentrala

CANU Crnogorska akademija nauka i umetnostiCVZU Centar za voeno zdravstvena ustanova

na ARM (Armija na RM) (VB Skopje)CDA Centralen dràven arhiv, SofijaCK i CP Crven krst i Crvena polumese~inaCK Centralen komitetCNS Crkovno-naroden soborCSO Centar za sredno obrazovanie

~ ~asot

^SSR êhoslova~ka Socijalisti~kaRepublika

[RA [panska republikanska armija[um. fak. [umarski fakultet

XXIII



24/835

Ag srebroAh amper-~asoviAIESEE Association Internationale d Etudes du

Sud-Est European, ParisAs arsenAu zlato

BHWR Boiling heavy water reactor(reaktor za zagreana te{ka voda)

Bi bizmut

Cd kadmiumCIGR International Council on Large Electric

SystemsCIHA Internacionalen komitet za istorija

na umetnostiteCNC Computer numerical control

(kompjuterska numeri~ka kontrola)

Cu bakarDAAD Deutscher Akademischer Austausch Dienst

(DAAD Germanski servis za akademskarazmena)

DIN Deutsches Institut fr Normung(DIN Germanski institutza normirawe)

DTM Digital Terrain Model(DTM Digitalenmodel na terenot)

EDF lectricit de France(Elektrostopanstvo na Francija)

EFMA/WHO Evropski forum na lekarskiteasocijacii pri SZO

ERA/EDTA European Renal Association/ EuropeanDialysis and Transplant Association

ERCP Endoskopska retrogradnaholangio-pankreatografija

ESAO European Society for Artificial OrgansEU-COST European Cooperation in the Field

of Scientific and Tehnical Reserch(Evropska sorabotka na poletona naukite i tehni~kite istraùvawa)

Fe èlezoFISP Fdration Internationale des Socits

de Philosophie(FISP Me|unarodnafederacija na filozofskite dru{tva)

Ga galiumGAME Globalna organizacija za medicinska

edukacijaGCI Getty Conservation Institute

(GCI Geti institut za konzervacija)Ge germaniumGWh/g. Gigavat ~asovi godi{no

IAEA International Atomic Energy Agency(Me|unarodna agencija za atomskaenergija)

IEEE Insitute of Electrical and Electronics EngineersIFAC International Federation of Automatic Control

(IFAC Me|unarodna federacijaza avtomatsko upravuvawe)

IFTOMM International Federation for the Theoryof Machines and Mechanisms(IFTOMM Me|unarodna federacijaza teorijata na ma{inite i mehanizmite)

In indium

INALCO Institut National des Langues et CivilisationsOriental, Paris(Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii, Pariz)

ISAO International Society for Artificial OrgansISN International Society of NephrologyISO International Organization for Standardization

(Me|unarodna organizacijaza standardizacija)

IVF in vitrofertilizacija

kV kilovoltikWh/g kilovat-~asovi godi{no

mk makedonski doseg na InternetMKS Metre-kilogram-second system

(MKS metar-kilogram-sekunda sistem)Mo molibdenMVA megavolt-amperiMW megavati

Ni nikel NIH Nacinalen institut za zdravje

vo Betedza (SAD) NUK Narodna in univerzitetna knji` nica (Narodna

i univerzitetska biblioteka), Qubqana

OSS Office of Strategic Services(Kancelarijaza specijalni slu`bi na SAD)

p. page(stranica)Pb olovoPd paladium

PHWR pressurised heavy water reactor(reaktor za te{ka voda pod pritisok)Pt platina

Sb antimonSe selenSEEFMA Forum na nacionalni lekarski

asocijacii od Jugoisto~na Evropa

Tl talium

UIAS Internacionalen komitetza slovenska arhelogija

UNDRO United Nations Disaster Relief Organization(UNDRO Organizacija na ONza pomo{ pri katastrofi)UNESCO United Nations Educational, Scientificand Cultural Organization(UNESKO Organizacija na ON za obrazovanie,nauka i kultura)

UNIDO United Nations Industrial DevelopmentOrganization(UNIDO Organizacijaza industriski razvoj na ON)

Vol. volume(tom)

WAA World Apheresis AssociationWIZO Womans International Zionist Organization

(Svetska organizacijana cionisti~kite èni)

WMA Svetska lekarska asocijacijaWVA World Veterinary Association

Zn cink

XXIV


b) latini~ni


25/835

A

A, a prvata bukva vo azbukata,so brojna vrednost eden.Vo kiri-licata od gr~. alfa < vertikalnosvrten alep od feni~. azbuka sozna~ewe bikovska glava, sim-bol na egip. bog Apis , personifi-ciran vo sv. Bik od Memfis. Voglagolicata ima forma na krst ,so koj zapo~nuva sekoja rabota nahristijaninot (v. glagolica, pis- mo). P. Hr. Il.

ABA ènska volnena potko{u-la, bez rakavi, sostaven del na ma-riovskata ènska narodna nosija,izrabotena od samopredeno vol-neno platno, nare~eno aba, pokoe i go dobila imeto. J. R.-P.ABA,Jisrael (XVIIv.) rabin voSkopje. Sluèl vo sinagogataBet Jakov# (1617). Poteknuvalod semejstvo so golema rabinskatradicija. Vo istiot period sespomnuva kako rabin i negoviotsin [lomo ben Aharon Abajov.LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije JevrejaVardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.

J. Nam.

ABAZI, Alajdin (Tetovo, 1. XI1942) elektroinèner, univ.profesor, ~len na MANU. Os-novno u~ili{te i gimnazija zavr-{il vo rodniot grad, a potoa dip-lomiral na Elektrotehni~kiotfakultet vo Zagreb (1965). Prvinbil pripravnik vo fabrikataJugohrom vo Tetovo (1965) i in-èner za razvoj vo Elektrosto-panstvo na Makedonija (19661969). Bil izbran za asistent naTehni~kiot fakultet vo Pri-{tina. Magistriral so trudotNovi izolacioni materijali i njihova

uloga u elektrotehnici(1973) i dok-toriral na tema Storniranje i neu-traliziranje elektrostati~nog naboja utankim izolacionim filmovima(1977) na Elektrotehni~kiot fa-kultet vo Zagreb. Prvin bil iz-bran za docent (1973), potoa zavonreden (1979) i redoven profe-sor (1985) po predmetot elektro-magnetika na Tehni~kiot i naElektrotehni~kiot fakultet idekan na Tehni~kiot fakultet voPri{tina (19791981). Bil vizi-ting-profesor na Akademijata nanaukite vo NR Kina (1981), naUniverzitetot Vest Virxinija(1981/1982), na Univerzitetot voTirana i na Univerzitetot Ia i voRomanija. Bil pretsedatel na Od-borot za nau~noistraùva~ka ra-bota vo Institutot Inkos naElektrostopanstvoto na Kosovo,potpretsedatel na Odborot za na-u~noistraùva~ka rabota YU-

USA i ~len na Odborot za razvojna Elektrostopanstvo na Jugosla-vija. Po prestojot vo SAD (19921993) za realizacija na proektifinansirani od DOEUSA, sevratil vo RM. Prvin bil nazna-~en za direktor na Fondacijatana Univerzitetot na Jugoisto~naEvropa (2001), a potoa bil izbranza prv rektor na ovoj univerzitetvo Tetovo i pretsedatel na Inte-runiverzitetskata konferencijana RM. Kako avtor i koavtor objavil nad 40 nau~ni i stru~ni tru-dovi vo zemjata i vo stranstvo zanovite izolacioni materijali ielektrotehni~ki konstrukcii,razvojot i primenata na aplika-tivnite elektrostati~ni siste-mi, tenkite polimerni filmovi,

presmetuvaweto i mereweto naelektri~nite veli~ini i dr. Ko-avtor e i na nekolku univerzitet-ski u~ebnici. Izbran e za ~len naMANU (2006).BIBL.: Merewe i snimawe stati~kogelektriciteta metodom probe, Saveto-vawe o za{titi od stati~kog elektrici-

teta, III, Beograd, 1978; Dobivawe elek-triciteta elektronskim bombardova-wem,na istoto mesto; Analitical and Numeri-cal Capacitance, Proceedings of IMECO VIII,Moskva, 1979;Upravljana eliminacija elektro-

stati~kog naboja, Za{tita, br. 1, Sarajevo,1979; Nelinearni efekti kod sfere i rotacionog elipsoida u homogenom i elektrostati~kom pol-

ju, ETAN, Maribor,1979;Kontrolisanaeliminacija stati~kog naelektrisawa,SMEITJ-GES80, Dowi Milanovac, 1980.LIT.: Prof. d-r Alajdin Abazi, Bilten ,Petnaesetto izborno sobranie. Predlozina kandidati za izbor na redovni ~lenovina MANU podneseni od tri ~lena na Aka-demijata, od nastavno-nau~ni soveti na vi-sokoobrazovni ustanovi, od soveti na na-u~ni ustanovi i od sobranija na nau~ni i

umetni~ki zdruènija,I

tom, prv del,Skopje, fevruari 2006, 223 244. S. Ml.ABAZI, Nexat (Abazi Nexhat) (s.Kolibari, Ki~evsko, 1948) pe-dagog i univ. profesor. Osnovnoi sredno u~ili{te zavr{il voKi~evo, u~itelska {kola voSkopje i Filozofski fakultet(Grupa za pedagogija) vo Pri{ti-na. Magistriral na tema Razvo- jot na albanskite u~ili{ta voMakedonija (1945 1958)# na Pri-{tinskiot univerzitet, a dokto-riral na Univerzitetot vo Tira-na na temaRazvojot na obrazova-nieto, u~ili{tata i pedago{ko-to mislewe na Albancite vo Re-publika Makedonija (1830 1912)#.Rabotel kako u~itel, nastavnik vogimnazija i kako sovetnik vo Pe-dago{kiot zavod vo Skopje. Sega eprofesor po pedagogija na Tetov-skiot dràven univerzitet. Po-kraj nastavno-pedago{kata dejnost,objavil pove}e od 100 nau~ni tru-dovi od oblasta na pedagogijata.

A. P.ABAZI, Refet (Tetovo, 17. I1964) akter i pedagog. Diplomi-ral na Fakultetot za dramskiumetnosti (1989). ^len na Alban-skata drama (1989-1999). Od 1999g. docent na FDU vo Skopje, kade{to ja vodi klasata akteri na al-banski jazik. Ulogi: Ekart ( Ba-

1

AlajdinAbazi

Aba


26/835

al #); Edgar (Kral Lir #); MarkAlen (Koskite {to doa|aat doc-na#); Osip (Platonov #); Kiri-lov (Demoni#); Ahmet Nuredin(Dervi{ot i smrtta #) i dr. R. St.ABAJOV, Aharon(XVI v.) ra-bin vo Skopje. Vo 70-tite godini

od XVI v. sluèl vo sinagogataBet Jakov#. Pri donesuvawetore{enija vo rabinskiot sudaktivno sorabotuval so pro~ue-niot solunski rabin [muel deMedina. Vo 1596 g., vo Solun jaobjavil knigata [emen ha-mor#.LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije JevrejaVardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;Evreski izvori za obestveno ikono- mi~eskoto razvitie na Balkanskite ze- mi prez XVI vek, I, Sofi, 1958. J. Nam.

ABAXIEV, \or|i (Dojran, 7. X1910 Skopje, 2.VIII1963) raska-ùva~, romansier, istoriograf,publicist i scenarist. Od petta-ta godina na ìvotot emigrant voSofija. Sredno obrazovanie za-vr{uva vo Gorna Xumaja (Blagoe-vgrad). Studira na Pravniot fa-kultet vo Sofija, kade {to zemaaktivno u~estvo vo organizaciitena progresivnata makedonskaemigracija vo Bugarija. ^len e naMakedonskiot literaturen kru-òk (1938 1942) i na Makedonski-ot literaturen kruòk NikolaVapcarov# (1946 1947). Negoviteprvi umetni~ki crtici, reporta-ì i raskazi se pomesteni vo kni-gite Posledna sredba # i Trud ilu|e # (Sofija, 1936). Vo 1948 go-dina se vra}a vo Makedonija, kade{to vo Skopje e eden od osnova~i-te, v.d. zamenik-direktor i edenod najaktivnite sorabotnici na

Institutot za nacionalna isto-rija. Literaturnata rabota votatkovinata ja zapo~nuva so ras-kazot Dvajcata drugari#, {to eobjaven vo zbornikot Ilinden #(Skopje, 1948). Vo 1972 g. se objave-ni negovite Izbrani dela #vo ~e-tiri toma. Vo site negovi dela te-mite i fenomenite na istorijataimaat istaknato mesto i so pravose smeta za istoriski beletrist.DELA:Izgrev (raskazi, 1950),Epopeja nanoòt (raskazi, 1951), Posledna sredba(raskazi, 1953), Aramisko gnezdo (roman,1954), Pustina (roman, 1961),Raskazi(1962),Balkanskite vojni i Makedonija(monografija, 1972).LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knièvnost XX vek(1990);Venko Andonovski,Strukturata na ma-kedonskiot realisti~en roman (1997);Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952-2000(2002). V. M.-^.

ABAXIEVA-DIMITROVA,Sowa (Sofija, 20. V 1941) isto-ri~arka na umetnosta, zna~ajna zaistraùvaweto i afirmacijatana makedonskata likovna umet-nost i na me|unaroden plan. Dip-lomirala na Filozofskiot fa-kultet vo Skopje (1965). Bila kus-tos i direktor na Muzejot na sov-remenata umetnost, Skopje. Avtore na 15 monografii, na pove}e od300 izlo`bi (Antologija na make-donskata likovna umetnost 1984 1994, Bienale vo Venecija, Zra~e-wa) i na knigi (Dlaboko di{ewe,2002; Ideja-teka, 2003; Kontinui-tet, 2004). Taa e osnova~ i urednikna sp.Golemoto staklo#. Objavuvakritiki i teoriski napisi {to seodlikuvaat so su{tinski odredni-ci za sovremenata likovna umet-nost, so akcent vrz zna~enskite iaksiolo{kite funkcii na umet-ni~kite pojavi. M. B.-P.ABAXISTVO (tur. abacilik , odar.) zanaet za proizvodstvo naaba, debela volnena tkaenina odkoja se izrabotuvala glavno ma-{ka obleka. Vo Makedonija biloosobeno razvieno kon krajot naXVIIIi vo po~etokot na XIXv., ka-

ko edna od najzna~ajnite dejnostina makedonskoto zanaet~istvo.Negoviot razvitok bil tesno po-vrzan so razvitokot na sto~ars-

tvoto, a poseben zamav zelo po vo-veduvaweto na redovnata turskaarmija (1826), bidej}i voeniteuniformi bile izrabotuvani odaba. Makedonskata aba bila izvo-zuvana i na pazarite vo drugitebalkanski zemji, a preku Cari-grad i vo Mala Azija (posebno voAnadolija), pa i vo Afrika (Alek-sandrija) i Indija. Vo tretata i~etvrtata decenija na XIX v. sepojavile i prvite manufakturnirabotilnici za aba. Me|utoa, voposlednite decenii na vekot, sokonkurentskata pojava na {ajaci-te i suknata od zapadnite zemji izapostavuvaweto na narodnata zasmetka na evropskata moderna ob-leka, zapo~nalo naglo opa|awe naabaxistvoto. Takvi zanaet~ii ve-}e nema. Abaxiskata tradicija ezadràna vo prezimiwata na ne-koi semejstva.LIT.: P. Ta{kov, Istori na na{etozanaet~istvo po Osvobo`denieto ni,Sofi 1922; St. Hinkov, Zanat~is-tvoto v Blgari, Sofi 1926. S. Ml.

ABDERMANOV, Kosta(s. Pate-le, Lerinsko, Egejskiot del naMakedonija, 15. H 1927) akadem-ski vajar. Zavr{il Akademija zalikovni umetnosti vo Belgrad(1954). ^len e na DLUM. Izlagalna pove}e grupni i revijalni iz-lo`bi. Avtor e na nekolku bistina narodni heroi i prvoborci ikoavtor na Spomenikot na padna-tite borci vo s. Bogomila. S. Ml.

ABDI, Faik (Skopje, 2.III1937) stopanstvenik i politi~ki deec.Zavr{il sredno obrazovanie, apotoa rabotel kako sovetnik vosektorot za ekonomika i plan voFabrikata za hartija Komuna#vo Skopje. Bil odbornik vo So-branieto na Skopje i pratenik voSobranieto na SRM (1969 1974) ina RM (1990 1994). Pove}e godinibil pretsedatel na KUD Prali-pe# vo Skopje i na Partijata zacelosna emancipacija na Romitevo Makedonija (PCERM). S. Ml.ABDUL AZIS (Istanbul, 9. II1830 Istanbul, 4. VI1876) trie-set i vtori osmanliski sultan, kojvladeel i vo Makedonija (27.V1861

2

A ABAJOV MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

\or|iAbaxiev

SowaAbaxieva

FaikAbdi

RefetAbazi


27/835

1.VII1876). Gi prodolìl refor-mite vo Imperijata, zemal golemizaemi i daval koncesii za izgradbana èlezni~ki linii. Vo negovovreme, do vostanijata vo evropski-te vladenija: vo Bosna i Hercego-vina (1875), Aprilskoto vostanievo Bugarija (1876) i Razlove~kotovo Makedonija (1876), eskaliralaIsto~nata kriza, a sultanot bilprinuden da abdicira.LIT.: E. Z. Karal, Osmanl` tarihi, VII. Cilt, Isla- hat ferman` devri (1861-1876) , Ankara, 1995;H.-J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur Geschichte Sdosteuropas , SdosteuropaischeArbeiten,75/Li ef. 1., Mnhen, 1972. J. Jan.

ABDUL MEXIDI (Istanbul, 23.IV 1823 Istanbul, 25. VI 1861) trieset i prvi osmanliski sul-tan, poznat kako Gazi#. Vladeeli vo Makedonija (3.VII 1839 25.V 1861). Go izdal pro~ueniot dr-àvno-praven akt Hati{erif (3.XI 1839), nare~en u{te i \ulhan-ski hati{erif, so koj dràvataim gi garantirala imotot i slo-bodata na site podanici. So novi-ot hati{erif, t.n. Hatihumajun(18. II 1856), im bile zgolemenipravata na hristijanite vo Impe-rijata.LIT.: H. Ganem, Etudes dhistoireorientale lessultans ottomans, t. II, Paris, 1902;H.-J. Kor-nrumpf , Biographisches Lexikon zur GeschichteSdosteuropas, Sdosteuropaische Arbeiten, 75/Lief . 1,Mnchen, 1972. J. Jan.

ABDUL HAMIDI (Istanbul, 20.III 1725 Istanbul, 17. IV 1789) dvaeset i sedmi osmanliski sul-tan {to vladeel i vo Makedonija(21.I 1774 7. IV 1789). Pred i zavreme na negovoto vladeewe os-manliskata dràva bila vo vna-tre{na kriza, prodlabo~ena so

porazite vo vojnite so Rusija iAvstrija.LIT.: A. D. Alderson, Osmanl` hanedan`n`n

yap`s` , Istanbul, 1998. J. Jan.

ABDUL HAMID II (Istanbul,21.IX 1842 Istanbul, 10. II 1918) trieset i treti osmanliski sul-tan, {to vladeel (31. VIII 1876 27. IV 1909) i vo Makedonija. Napo~etokot od vladeeweto go iz-dal prviot osmanliski ustav (23.XII 1876), formiral dvodomenparlament i vovel reformi vopolza na hristijanskite podani-ci. Krizata kulminirala so voj-nata so Rusija, zavr{ila so pre-liminarniot Sanstefanski (3. III1878) i so Berlinskiot dogovor(13. VII 1878). Vladeel apsoluti-sti~ki, go vovel t.n. reìm nazulumot#. Od sovremenicite bilnare~en Krvav sultan #. Od vlast

bil simnat vo 1909 g., vo vremetona Mladoturskata revolucija.LIT.: A. N. Baykal, Gwnw Kurtarma Sana` II Abdwlhamidin yqneticilik s`rlar` , Istanbul,1999; H. W. Duda , Biographisches Lexikon zurGeschichte Sdosteuropas, SdosteuropaischeArbeiten#, 75Lief . 1.,Mnchen, 1972. J. Jan.

ABDULAH, Avni(Avni Abdullah)(Uro{evac, 1948) raskaùva~,eseist, preveduva~ (od turski).Diplomiral na Pedago{kataakademija vo Skopje. Novinar voRedakcijata Birlik # pri NIPNova Makedonija# vo Skopje,bil lektor, novinar i kratkovreme urednik na sp. Sesler #.Literaturnite trudovi mu se ob- javeni vo vesnikot Birlik # iTan#, vo detskite spisanija To-murxuk#, Sevin~#, Ku{#, Ses-ler #i êvren #. Avtor e na zbir-kite raskazi Patot kon vojnata #(1976), Maj~ino srce# (1977),Toj e najubav den# (1986) i No}so mese~ina# (1992). ^len e naDPM od 1988 g. A. AgoABDULI, Ramiz M. (Ramiz M.Abdyli) (s. Lojane, Kumanovsko, 1.II 1944) istori~ar, redoven pro-fesor na Dràvniot univerzitetvo Tetovo. Osnovno u~ili{te za-vr{il vo rodnoto selo, U~itel-ska {kola vo Skopje i diplomi-ral na Filozofskiot fakultet(Grupa istorija) vo Skopje (1969).

Magistriral na tema Pre{evovo NOB 19411945# (1977), a dok-toriral za Polo`bata na rabot-ni~kata klasa na Kosovo me|udvete svetski vojni (1919-1941)#(1982) na Filozofskiot fakul-tet vo Pri{tina. Do doktorira-weto bil u~itel, nastavnik, pro-fesor i novinar vo Kumanovo ivo Skopje, a potoa nau~en i vi{nau~en sorabotnik vo Institu-tot za istorija na Kosovo vo Pri-{tina (19781991), vi{ nau~ensorabotnik i nau~en sovetnik

(1999) vo Oddelenieto za perio-dot me|u dvete svetski vojni naInstitutot za nacionalna isto-rija vo Skopje (1. II 1994 2006).Izvesno vreme be{e rektor naneregistriraniot albanski uni-verzitet vo Mala Re~ica.BIBL.: Bajram Shabani , Flaka e Vllazri-mit#, Shkup, 1976;Gjedja dhe pozita e klases puntore n Kosov (1918-1941), Instituti i Hi-storis, Prishtin1988;Zef Lush Marku ,Rilind- ja #, Prishtin, 1988; Albanskoto oslobodi-telno dvièwe 1908-1912, INI, Skopje,2003; Lvizja Kombtare Shgiptare19111912,Instituti i Historis, Prishtin, 2004.LIT.: 50 godini Institut za nacional-na istorija 19481998, Skopje, 1998, 130-131. S. Ml.

ABDURAMANI, Adem(psevdo-nim: Adem Gajtani) (Poduevo, Ko-sovo, SR Jugoslavija, 21.VII 1935 Skopje, 19.III1982) poet, novi-nar i preveduva~. V. Gajtani, Adem. S. Ml.

ABDURAMANOV, Dino Kqusev(Dine Dirman~ov)(s. Patele, Le-rinsko, vtora polovina na XIX v. s. Ptele, 2. VI 1902) komitana TMORO i naroden junak. Kako

3

AABDURAMANOVMANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

SultanotAbdulMexidI

SultanotAbdulHamidII

DinoAbduramanov

SultanotAbdulAzis

RamizAbduli


28/835

~len na TMORO od 1896 g., bil voilegalstvo, a od 1901 g. komita vo~etata na vojvodata Marko Le-rinski (G. I. Georgiev). Pri pre-stoj vo svojot dom, bil opkolen odosmanliskata vojska i ba{ibo-zuk. Vo bezizleznata polo`ba,prvin gi ubil svoite najbliski, apotoa samoubistveno so sabja sevturnal kon naso~enite pu{ki ibajoneti. Opean e vo nekolku na-rodni pesni.LIT.: Makedonski vozro`denci i revolu-cioneri, Album, Skopje, 1950, 73; TrpkoBicevski, Makedonski narodni pesni odVodensko, Skopje, 1989, 186; Marko Kitev-ski, Makedonski borbeni narodni pesni.Antologija po povod 60 godini od AS-NOM, Skopje, 2004, 197-198 i 315. S. Ml.

ABDURAHMAN-ABDU[, Huse-in (Skopje, 2.II 1921 Skopje, 4.XI 2001) diplomec na prvata ge-

neracija na Dràvnata teatarska{kola, dramski reìser i akter,osnova~ i prv direktor na Teata-rot na narodnostite vo Skopje.U~esnik vo NOB od 1941 g., borecvo Prviot partizanski odred.Osuden na smrt, a Osloboduvawe-to go zateknuva vo }elijata nasmrtta. Pozna~ajni reìi: Som-nitelno lice #; @enidba#; Ko-{tana #; So sila lekar #; @or`Danden#; Pokondirena tikva #;Ne se ènam za pari #. R. St.ABDURAHMAN-PA[A (vtorapolovina na XVIII v. Carigrad,1843) osmanliski feudalec odalbansko poteklo {to go upravu-val Tetovskiot pa{alak. Bil sinna Rexep-pa{a Tetovski i Milja-na od Gnilane. Zaedno so bra}ata,upravuval i so po{irokata ob-last od Prizren do [tip. Za li~-na za{tita ja dogradil tvrdinatana ridot Bal-Tepe nad Tetovo(1843). Poradi u~estvoto vo al-banskoto buntovni~ko dvièwe,bil povikan na odgovornost voprestolninata i poguben zaednoso dvajcata bra}a.LIT.: G. Toskov, Tetovskite pa{i ,Sbornik na narodni umotvorenix, nau-ka i kni`nina #, XI, Sofix, 1894 ; Alek-sandar Matkovski, Otporot vo Makedo-nija vo vremeto na turskoto vladeewe,tom IV. Buni i vostanija, Misla #, Skopje,1983. S. Ml.

ABEDINOSKI, Mustafa (s. Za-gra~ani, Ohridsko, 1922) rabot-nik, prvoborec i politi~ki deec.Bil u~esnik vo NOB (od 1942).Po Osloboduvaweto bil sekre-tar, potoa pretsedatel na Op-{tinskiot naroden odbor vo rod-noto selo, pretsedatel na Okoli-skata kontrolna komisija voOhrid i naroden pratenik vo So-branieto na NRM (1957). S. Ml.ABECEDAR(ABECEDAR) buk-var na makedonski jazik za make-donskoto nacionalno malcinstvo

vo Grcija, podgotven od specijal-na komisija na gr~kata vlada (Pa-pazahariu, Sijakcis i Lazaru),pod me|unaroden pritisok i po-krovitelstvo na Dru{tvoto nanarodite vo @eneva, otpe~atenvo Atina vo 1925 g. na prilepsko-bitolsko-lerinski naroden go-vor so specijalno prisposobenalatini~na azbuka i so naglasenofonetski pravopis. Prv make-donski u~ebnik objaven od ednalegalna vlada. Poradi reakciiteod Sofija i od Belgrad, vedna{ ei povle~en od upotreba vo pred-videnite u~ili{ta vo Egejskiotdel na Makedonija. Fototipnoobjaven vo Skopje (1985) i preob- javen vo Solun (so pridru`nitekstovi na gr~ki, angliski imakedonski jazik) pod naslovAbecedar- Bukvar -Anagnwstiko #(2006).Azbukata vo Abecedar-ot ima 29bukvi, pri {to afrikatite y xsepi{uvaat kako diftonzi dz d ` (dzid , d ` am), a ~ { ` se predavaatso hrvatsko-~e{kite ~, {, ` (~ a {a ,

` ena), dodeka za temniot polu-glasnik ( ) pred slogovnoto r (r)e upotrebena romanskata grafe-ma (krpata). Makedonskite pala-tali } | q w se gradat so pomo{tana j ili (kukja /kti ,Gjorce , lljam ,sirenje). Akcentot e obeleèn natretiot slog od krajot na zborotili na akcentskata celost, a ~le-not e troen ( -ot , -ov , -on).LIT.: Abecedar/ Abecedar. Jubilejno izda-nie 1925 1985. Vtoro izdanie, Skopje,[1985]; Voislav D. Ku{evski, Za pojavatana Abecedarot # , Istorija #, XIX, 2,Skopje, 1983; Blaè Ristovski, Atinski-ot Abecedar makedonski bukvar objavenod gr~kata vlada , MANU, 2006. Bl. R.

ABIS HAMIT, Bedri (Skopje,5.V 1905?) funkcioner na Is-lamskata verska zaednica naSRM. Diplomiral na Teolo{ki-ot fakultet Lijazher# vo Kairo.Pred Vtorata svetska vojna bilprofesor po arapski jazik voSkopje i ~len na Ulek Mexlijata

za Makedonija, Kosovo, Sanxak iCrna Gora. Po Osloboduvawetobil ~len i pretsedatel na UlekMexlijata za SRM (1945-1954), apotoa pretsedatel na Stare{ins-tvoto na IVZ na SRM i pretseda-tel na Vrhovniot sobor na IVZna SFRJ. S. Ml.ABJANI] , Dragan(Kumanovo, 7.V 1953 Skopje, 15.III 1999) vi-deo i televiziski avtor. Go una-preduva televiziskiot izraz voRepublika Makedonija i vnesuvainovacii vo televizuelniot ja-zik. Eden od prvite i najzna~ajnimakedonski videoavtori. Video-dela: Potoa #;Procesija #;Vev-~ani#; Ena#; ... i belo #. Koav-torstvo: Kokino#; NEP #; Sab-vej#; Ana#. K. Tr.-Abj.ABRAVANEL, Haim(Pirot, Sr-bija 25. XII 1896 Izrael, 1986) spec. internist, Evrein. Med. fak.zavr{il vo 1926 g. Specijalizi-ral interna medicina, a potoa ra-botel privatno, kako internistvo Skopje. Vo 1945 g. bil upatenna rabota vo Internoto oddele-nie na Bitolskata bolnica, sokoe rakovodel (kako na~alnik iprimarius) do penzioniraweto(1964), koga emigriral vo Izrael.

P. B.

ABRA[EVI] (ABRA[) , Kosta(Ohrid, 20. V / 11.VI 1879 [a-bac, 20.I 1898) prv proleterski

4

A ABDURAHMAN-ABDU[ MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Abecedar# - makedonski bukvar otpe~aten vo Atina (1925) i novoto izdanie vo Solun (2007)

KostaAbra{evi}


29/835

poet#vo Srbija, borec za rabotno-to ~ove{tvo #. Zavr{uva IIIoddele-nie gr~ko u~ili{te vo Ohrid, a poodeweto na semejstvoto na pe~albavo [abac, Srbija (1888) go prodol-ùva obrazovanieto vo srpskotou~ili{te. Poradi te{ko zabolu-vawe, voV klas go napu{ta u~ili-{teto. Go moli Ministerstvoto zanadvore{ni raboti (1896) da se za-pi{e kako stipendist vo U~itel-skata {kola za da $ bidam pi{u-va polezen na tatkovinata, a po-

sebno na moeto rodno mesto#. Mol-bata mu e odbiena. Po usvojuvawetona socijalisti~kite idei (1894),usileno pi{uva egzaltirani sti-hovi i objavuva svoi i prevedenipesni (od germanski) vo vesniciteSocijal-Demokrat # (1895) iVra~#(1896). Posmrtno mu e obja-vena edinstvenata stihozbirkaPesme#(1903). Pesnite Sviri ve-tre, Crvena, Put u zavi~aj i dr.stanuvaat popularni vo borbata zarabotni~ki prava i slobodi. Pa-tron na kulturno-umetni~ki dru{-tva vo Makedonija.LIT. : Jovan Skerli, O pesmama Koste Abra{evia , SKG, 4, Beograd, 1903 ; In`.Moma Popovi, Kosta Abra{evi we-gov ìvot, rad i ideje , Beograd, 1940; D-rStojan Risteski, Kosta Abra{. Prole-terski poet od Ohrid. Prilog odbranapoezija, Ohrid, 1981. Bl. R.

ABRA[EVI] #, MA[KI HOR,BITOLA (1933 1940) osnovanvo Bitola (1933) od Zdruèniterabotni~ki sindikati na Kral-stvoto Jugoslavija. Negovata celbila zdruùvawe na rabotni~ka-ta klasa za borba protiv toga{-niot kapitalisti~ki reìm. Prvdirigent na ovoj hor bila Kalip-so Nal~a, diplomiran pijanist naMuzi~kata akademija vo Atina.Vo po~etokot horot broel 30 pe- ja~i, no potoa (1936-1940) brojot

na horistite se zgolemil do 120,koga negov dirigent stanal VelkoPetrovski-Paskali. Repertoa-rot mu bil sostaven od toga{ po-pularnite masovni i revolucio-nerni pesni ( Marseleza #, In-

ternacionala #, Budi se istok izapad#, Bile}anka #i dr.).

J. T.

ABRA[EVI] #, RABOTNI^-KA KULTURNO-UMETNI^KAGRUPA, KUMANOVO (1927 1940) prvoto osnova~ko sobra-nie go odrùva na 15. I 1928 g.,iako idejata za nejzino formira-we vo Kumanovo poteknuva od1927 godina. Spored dokumenta-cijata, vo po~etkot postoele sa-mo dve sekcii: Me{an hor i Malorkestar. Politi~kata klima voKumanovo ~esto go popre~uvalakontinuitetot vo rabotata naAbra{evi} #. Za najzna~aen peri-od se smeta vremeto koga diri-gent na horot stanal prvoborecotPan~e Pe{ev (1935-1936). Vo Mo-nopolot vo Kumanovo, po inicija-tiva na P. Pe{ev, bile sobranimaterijalni sredstva od rabotni-cite za kupuvawe na muzikite in-strumenti za Monopolskiot or-kestar. Osven na izletite za Pr-vi maj, horot prireduval koncer-ti vo gradot so bogat repertoarod ednoglasni i dvoglasni revo-lucionerni i masovni pesni. J. T.

5

AABRA[EVI]#MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

Abra{evi}#, ma{ki hor (Bitola, 1933), so dirigentot Kalipso Nal~a

Abra{evi}#, rabotni~ka kulturno-umetni~ka grupa - Kumanovo


30/835

ABRA[EVI] #, RABOTNI^-KA KULTURNO-UMETNI^KAGRUPA, PRILEP (1934 1939) osnovana vo 1934 g. od mladinci,pripadnici na SKOJ. Imalo ne-kolku sekcii: Me{an hor, Orke-star od usni harmoniki, Dramskai Recitatorska sekcija i Duva~kiorkestar. Rakovoditel na Hor-skata sekcija i na orkestrite bilAsparuh Korubinovski (1910-1972); so Dramskata sekcija rako-vodel Kiro Yale, so Recitator-skata Trajko Bo{kovski-Tarcan,a Literaturnata druìna ja vo-del Mile Korubin. Sepak, osnov-nata zada~a na grupata bila par-tiskata rabota so koja isto takarakovodel Mile Korubin. Reper-toarot na sekciite naj~esto se so-stoel od makedonski narodni pes-ni, kako i od pesni so revolucio-nerna sodrìna. J. T.ABRA[EVI] #, SOJUZ NAKULTURNO-UMETNI^KIDRU[TVA prvata samostojnaRabotni~ka umetni~ka grupaAb-ra{evi} # bila osnovana vo Bel-grad (30.X1905) vo ramkite na Ra-botni~kiot sojuz i Socijaldemo-kratskata partija. Podocna bileformirani istoimeni KUD i vopove}e drugi gradovi. Vo Makedo-nija prvite vakvi KUD bile for-mirani vo Skopje (1919) i Kuma-novo. Vo Kralstvoto Jugoslavijaimalo vkupno 42 dru{tva (vo Bos-

na i Hercegovina, Makedonija,Srbija i Crna Gora). Poradi ras-cepot na rabotni~koto dvièwena Komunisti~ka i Socijali-sti~ka partija, so vreme se pode-lile na dve grupi (1923-1929). Ed-nite bile pod vlijanie na Neza-visnata rabotni~ka partija i Ne-zavisnite sindikati, predvodeniod KPJ, a drugite (t.n. centruma-{i) bile pod kontrola na Socija-listi~kata partija i bile favo-rizirani od vlasta. Po {estoja-nuarskiot prevrat (1929) bila za-braneta rabotata na Nezavisnitesindikati i nezavisnite KUDAbra{evi} #. Bile obnoveni du-ri vo 1937 g. vo ramkite na URS-ovite sindikati. Vo dekemvri1940 g. pak bila zabraneta dejno-sta na ovie sindikati, a so toa ina KUDAbra{evi} #, a nivniotimot bil predaden na reìmskatasindikalna organizacija JUGO-RAS i na reìmskoto KUDAbra{evi} #, koe vo Srbija pro-dolìlo i vo vremeto na Vtoratasvetska vojna. Vo 1944 g. pak bilaobnovena rabotata na KUDAbra{evi} #vo sostav na Mesni-ot sindikalen sovet na Belgrad.Do 1950 g. vo Jugoslavija rabotelevkupno 20 KUDAbra{evi} #, avo 1970 g. imalo edno dru{tvo voBosna i Hercegovina, 19 vo Srbi-

ja (od koi edno vo Vojvodina) idve vo Makedonija. S. Ml.ABULAFIJA, Jakov (XVII v.) rabin vo Skopje. Sluèl vo skop-skata sinagoga Bet Jakov#(1680)vo isto vreme so rabinot JichakJihja. Poseduvale del od spisitena {abtaistot prorokot Natanod Gaza, koj pri svoeto propatuva-we niz Makedonija odnenadeùmrel vo Skopje, kade {to bil po-greban.LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije JevrejaVardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.

J. Nam.

AVARSKI KAGANAT (VIIXv.) dràva vo Panonija, osnova-na od Avarite (nomadski plemi-wa od tursko-mongolsko potek-lo). Kon sredinata na VI v. se na-selile vo Panonija i formiralegolem sojuz od plemiwa (Sloveni,Huni i dr.) na ~elo so kagan. OdPanonija Avarite prezemalepqa~ka{ki napadi vrz Vizantija.Zaedno so Slovenite u~

Documents

Encyclopedia Macedonica , book 1