UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO Elektronsko poslovanje zavarovalnic pri posameznih

vrstah zavarovanja Electronic business of insurance companies at different

types of insurance

Kandidatka: Marta Kerš Študentka rednega študija Številka indeksa: 81630185 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Celje, september 2008

2

PREDGOVOR

V času v katerem živimo prihaja do velikega razvoja informacijske tehnologije, ki omogoča podjetjem prisotnost na svetovnem spletu. Od vsakega podjetja pa je odvisno kako bo izkoristilo to priložnost. Elektronsko poslovanje je postalo eden najbolj pomembnih dejavnikov za uspeh podjetji, ki želijo uspešno poslovati na svetovnem tržišču. Takemu poslovanju se morajo pridruževati vsa podjetja, ne le velike organizacije. Poslovanje prinaša veliko sprememb, ki so še posebej koristne za manjše organizacije in jim omogočajo razcvet. Nekatera podjetja se še vedno izogibajo elektronskega poslovanja, saj ne marajo sprememb in niso pripravljena na reorganizacijo poslovanja. Ne zavedajo se da jim bo poslovanje pomagalo pri rasti in uspehu na vedno bolj zahtevnih trgih. Začetni stroški so visoki, pomembno je nabaviti tehnologijo, programsko opremo, vložiti v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Podjetja se ne zavedajo dolgoročnih koristi in prednosti ki jih prinaša ta način poslovanja. Glavna ovira takega načina poslovanja je pomanjkanje zaupanja s strani potrošnikov. Vse to je posledica slabo urejene pravne ureditve in pomanjkljivosti plačilnega sistema. V diplomskem delu bom preučila slovenske zavarovalnice, ki imajo največji tržni delež z vidika elektronskega poslovanja. Prednosti in slabosti ki jih le to prinaša skozi uporabo. Diplomsko delo vsebuje poleg uvoda in sklepa še tri poglavja. Najprej sem na splošno opredelila elektronsko poslovanje vstre, oblike, razloge za uvedbo. Sledi poglavje o razvoju zavarovalništva skozi zgodovino, nastajanje sodobnega zavarovanja vse do elektronske sklenitve. Zadnjo poglavje predstavlja ponudbo nekaterih slovenjskih zavarovalnic na spletu. Ugotovili smo da je ponudba elektronskega načina sklenitve zavarovanja bolj razširjena v večjih zavarovalnicah. Prav vse zavarovalnice ki se ukvarjajo z poslovnimi zavarovanji pa nam nudijo podalšanje sklenitve avtomobilskega zavarovanja. Ker je avtomobilsko zavarovanje edino izmed obveznih zavarovanj pri nas, je elektronska sklenitev obvezna za vse zavarovalnice od lanskega leta naprej. V sklepu sem strnila glavne ugotovitve te naloge. Za podjetja in seveda tudi zavarovalnice je vse bolj pomembno da uvedejo dobro elektronsko poslovanje. Začetni stroški so visoki, vendar se v prihodnosti tašen način poslovanja obrestuje. Le tako bodo lahko sledili zahtevam trga in ostali primerljivi s konkurenco, ki je vedno močnejša. Na koncu se zahvaljujem mentorju, dr. Samu Bobeku za stokovno pomoč pri pisanju naloge. Zahvaljujem se tudi Zavarovalnici Maribor d.d., za vse koristne informacije in napotke.

3

KAZALO VSEBINE

1. UVOD .....................................................................................................................................5

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA.................................................................. 5 1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE DIPLOMSKEGA DELA ............................................................. 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ....................................................................... 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA.............................................................................. 6

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .......................................................................................7

2.1 KRATKA ZGODOVINA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ................................................ 7 2.2 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA............................................................... 8 2.3 VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ............................................................................. 9 2.4 OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ......................................................................... 11 2.5 RAZLOGI ZA UVEDBO ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .............................................. 13 2.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI POSLOVANJA PREKO SPLETA .............................................. 15

3 ELEKTRONSKO ZAVAROVALNIŠTVO.......................................................................17

3.1 ZGODOVINJSKI RAZVOJ ZAVAROVANJA.......................................................................... 17 3.2 NASTAJANJE SODOBNEGA ZAVAROVANJA..................................................................... 18 3.3 FUNKCIJE ZAVAROVANJA .................................................................................................... 21

4 SLOVENSKE ZAVAROVALNICE NA SPLETU............................................................22

4.1 PONUDBA ZAVAROVALNIC................................................................................................. 22 4.1.1 OSEBNA ZAVAROVANJA ................................................................................................ 23 4.1.2 POSLOVNA ZAVAROVANJA........................................................................................... 24

4.2 PREDSTAVITEV ZAVAROVALNIC ....................................................................................... 25 4.2.1 ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. ................................................................................. 25 4.2.2 ADRIATIC SLOVENICA D.D. ........................................................................................... 27 4.2.3 ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D................................................................................. 28 4.2.4 VZAJEMNA D.D.................................................................................................................. 29 4.2.5 TILIA D.D............................................................................................................................. 30

4.3 ANALIZA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ...................................................................... 32 4.3.1 SKLENITEV POSLOVNIH ZAVAROVANJ PREKO INTERNETA ................................ 32

4

4.3.2 SKELNITEV OSEBNIH ZAVAROVANJ PREKO INTERNETA ..................................... 33

5 SKLEP...................................................................................................................................34

6 POVZETEK..........................................................................................................................35

7 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................37

7.1 LITERATURA............................................................................................................................. 37 7.2 VIRI.............................................................................................................................................. 38

KAZALO SLIK

Slika 1: Vrste e-poslovanja........................................................................................................10

KAZALO TABEL

Tabela 1: Zavarovalnice z največjim tržnim deležem v Sloveniji.............................................22

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Sestava osebnih in poslovnih zavarovanj za leto 2007 .................................................24

Graf 2: Sestava zavarovalnega portfelja Zavarovalnice Triglav za leto 2007...........................26

Graf 3: Sestava zavarovalnega portfelja zavarovalnice Adriatic Slovenica za leto 2007 .........27

Graf 4: Sestava zavarovalnega portfelja zavarovalnice Maribor za leto 2007 ..........................28

Graf 5: Sestava zavarovalnega portfelja zavarovalnice Vzajemna za leto 2007.......................29

Graf 6: Sestava zavarovalnega portfelja zavarovalnice Tilia za leto 2007................................31

5

1. UVOD

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

Človeški razvoj so vseskozi spremljale naravne sile. Ogrožale so njegov obstoj, zdravje in lastnino. Človek se sam ni mogel braniti pred njimi, zato se je zelo zgodaj pojavila potreba po skupnosti ljudi, ki jih je ogrožala ista vrsta nevarnosti in katerih vložki v to skupnost naj bi bili v pomoč tistim, ki jih je nevarnost prizadela. Tveganje so tako razdelili na več osebkov, ki so skupno nosili njegove posledice. V tej vzajemnosti in solidarnosti posameznih osebkov v rizični skupnosti je bistvo zavarovanja. Zaradi vedno hitrejšega napredka računalniške in komunikacijske tehnologije prihaja elektronsko poslovanje s tem pa tudi zavarovalništvo vedno bolj do izraza pri sodelovanju med podjetji in njihovimi strankami. Zaradi svoje razširjenosti se kot podlaga za delovanje elektronskega poslovanja vse bolj uporablja internet. Hiter tehnološki napredek je pustil posledice tudi v zavarovalništvu. Stranke želijo poleg cenejših, hitrih in enostavnih zavarovalniških storitev predvsem preprost dostop do storitev in informacij. Zavarovalnice morajo zato, tako kot druga podjetja, diverzificirati svoje storitve in eden od načinov smotrne razširitve ponudb so tudi storitve elektronskih medijev.

1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je preučiti razvoj elektronskega poslovanja na primeru zavarovalnic, ki imajo največji tržni delež v Sloveniji. Z dobrim razvojem elektronskega poslovanja si zavarovalnice utrdijo svoj položaj na trgu in pridobivajo na številu strank. Vse to pripomore k nadaljnjemu razvoju in rasti podjetja ter omogoča dobre poslovne rezultate v prihodnosti. Cilj naloge je ugotoviti uspešnost elektronskega poslovanja v zavarovalnicah ter ali lahko podjetje uspešno in učinkovito posluje tudi v prihodnosti. Cilji diplomskega dela so: - preučitev slovenskih zavarovalnic z vidika elektronskega poslovanja, - primerjava prednosti in slabosti elektronskega poslovanja za uporabnike, - analiza postopka sklenitve osebnih in poslovnih zavarovanj.

6

Živimo v svetu nenehnega razvoja. Smo v obdobju, ko nam je predpona E (elektronsko) zaznamovala življenja. Število uporabnikov interneta po svetu narašča iz leta v leto. Prav tako pa tudi število uporabnikov in ponudnikov elektronskega poslovanja, kot načina poslovanja, ki za svoje odvijanje uporablja informacijsko tehnologijo.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE

Razvoj interneta in s tem elektronskih storitev je v zadnjih letih povzročil korenite spremembe pri poslovanju podjetji. Kako je razvoj vplival na zavarovalnice bom v kratkem predstavila v diplomskem delu. Predpostavljamo, da je konkurenca zavarovalnic vse močnejša in da lahko podjetja obstanejo na trgu le, če sledijo trendom ter izkoriščajo prednosti in priložnosti, ko se le te pokažejo. Poslovno uspešnost lahko dosežejo s pametnimi in pravilnimi odločitvami, ki morajo zadovoljevati vse udeležence. Omejitve raziskave se lahko pokažejo pri zajemanju podatkov zavarovalnic, ker bomo delno uporabljali javno dostopne podatke, nekaterih poslovnih skrivnosti in dejanj namreč v zavarovalnicah ne bodo razkrili.

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA

Pri iskanju informacij so uporabljene ideje in predlogi tujih in domačih strokovnih knjig, člankov v znanstvenih in strokovnih revijah ter literatura, ki je dostopna na svetovnem spletu. Veliko informacij sem pridobila tudi s pomočjo ustnega anketiranja direktorja prodaje premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Maribor. Pri raziskovanju je uporabljen deskriptivni pristop. V okviru deskriptivnega pristopa so uporabljene naslednje metode: - metodo deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotavljali

dejstva, - metodo klasifikacije, s pomočjo katere bomo pojme definirali, - metodo kompilacije, s pomočjo katere bomo spoznanja, stališča in rezultate lastnih

proučevanj smiselno povzeli, - metodo komparacije, saj bo šlo za primerjavo podatkov, ki jih bomo pridobili s pomočjo

različnih virov.

7

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1 KRATKA ZGODOVINA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Začetki elektronskega poslovanja segajo v leto 1968, ko se je začel razvoj računalniških omrežji in interneta, združevanja informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter z uvajanjem RIP-a (računalniške izmenjave podatkov). Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le ožjemu krogu ljudi (računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom) je postala dostopna širšemu krogu uporabnikov. V 70. letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami prek varnih zasebnih omrežji spremenil način poslovanja na finančnem trgu. Podatki iz papirnate oblike so prišli v elektronsko. Znotraj podjetja so se prenašali preko raznih sistemov za prenos podatkov in po elektronski pošti. V poznih 70. in začetku 80. let se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetji v obliki sistemov za prenos datotek, RIP in elektronske pošte. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela, povečala se je avtomatizacija pisarniškega poslovanja. V poznih 80. in zgodnih 90. letih so sistemi za izmenjavo sporočil poslali integralni del računalniških sistemov in omrežji.

Dotedanja praksa izmenjave podatkov je pokazala nekaj slabosti in usmerila nadaljnji razvoj • gradila je na specifičnih komunikacijskih povezavah med podjetji, ki so bila draga in

nedostopna za majhna podjetja, • natančno določena oblika podatkov in dokumentov, ki se izmenjujejo med različnimi

aplikacijami na podlagi natančno določenih standardov, • težko dostopna in razumljiva za širši krog uporabnikov.

Kljub pomanjkljivostim, ki jih je sistem dajal, je bila dobra stran standardizacije in izgradnje komunikacijske infrastrukture v avtomatizaciji procesov, ki je skrajšala čas obdelave podatkov in zmanjšala stroške prenosa. To se je dogradilo v nadaljnjem razvoju, ki je bil hiter in učinkovit. Nove rešitve se dopolnjujejo s staro tehnologijo, kar podjetjem omogoča cenovno ugodno nadgradnjo sistema.

8

90. leta so z razvojem interneta ter s pojavom svetovnega spleta na internetu prinesle preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja na vse oblike uporabe, ki so poznane tudi danes in so se razširile med številne uporabnike. Njihovi temelji enostavne in preproste uporabe izhajajo iz ključnih predpostavk, ki gradijo internet. Te so:

• lokacijsko neodvisno in strankam dosegljivo omrežje kjerkoli in kadarkoli,

• povezave množice navzven odprtih manjših računalniških omrežji, ki nimajo skupnega lastnika ali osrednjega nadzornega organa,

• preprosta uporaba z vnaprej določenimi scenariji,

• strojna ter programska odvisnost. Komunikacija je izvedljiva po istih pravilih sporazumevanja, ki so poznane vsem uporabnikom. S tem je internet znižal stroške za učinkovito komuniciranje, odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, skrajšal čas posameznih poslovnih dogodkov, povečal učinkovitost, omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev ter večjo prilagodljivost na trgu in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane.

2.2 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Elektronsko poslovanje lahko opredelimo kot optimizacijo poslovnih aktivnosti podjetij, s pomočjo digitalne tehnologije.

V današnjem času je to predvsem naloga internetnih tehnologij. Elektronsko poslovanje omogoča podjetjem, da povežejo svoje notranje in zunanje procese bolj učinkovito in fleksibilno. Povezovanje z dobavitelji in partnerji postaja tesnejše, kar nenazadnje omogoča boljše zadovoljevanje potreb kupcev oz. potrošnikov. V praksi to pomeni vzpostavljanje novih prodajnih poti, s pomočjo elektronskega trgovanja, tesnejših povezav s kupci in partnerji, ter boljšo učinkovitost s sistemi za upravljanje znanja. E-poslovanje je lahko vodeno preko interneta, intranetov in zavarovanih privatnih ekstranetov.

Obstajajo različne definicije elektronskega poslovanja, ni pa neke splošno sprejete definicije. Elektronsko poslovanje obsega izmenjavo računalniških podatkov (RIP), delovanje spletne trgovine, elektronsko trgovanje, elektronsko trženje, elektronsko naročanje, elektronsko borzno poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko zavarovalništvo, elektronske finančne prenose, svetovanje na daljavo, računalniško podprto skupinsko delo, delo na daljavo, pouk na daljavo, elektronske avkcije in podobno. Vsebinsko pomeni elektronsko poslovanje prodajo blaga in storitev, plačevanje, prodajo informacij, bančne transakcije, izmenjavo dokumentov in listin med podjetji, storitve trženja in komuniciranja, podporo decentraliziranemu poslovno-

9

informacijskemu sistemu organizacij, nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje dela na daljavo, nudenje pomoči na daljavo, izvajanje pouka na daljavo, ter storitve državne uprave na daljavo. Udeleženci elektronskega poslovanja so posamezniki (podjetniki, raziskovalci, managerji, občani, kulturni delavci, študenti, učitelji, dijaki, upravni delavci), podjetja, bolnišnice, muzeji, galerije, univerze, izobraževalne organizacije in državni organi. Gre za poslovanje znotraj posameznih skupin in za poslovanje med skupinami (Jerman, Blažič, 2001, 1289).

2.3 VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Elektronsko poslovanje danes pomeni poslovati elektronsko oziroma natančneje poslovati v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Glede na interakcijo subjektov elektronskega poslovanja ločimo elektronsko poslovanje (Groznik in Lindič, 2004, 2):

• med podjetji-B2B (Business to Business), • med podjetji in potrošniki-B2C (Business to Consumer), • med potrošniki-C2C (Consumer to Consumer), • med podjetji in javno oziroma državno upravo-B2G (Business to Government), • med državljani in javno oziroma državno upravo-C2G (Consumer to Government), • znotraj javne oziroma državne uprave-G2G (Government to Government).

Po ocenah analitikov dosega elektronsko poslovanje med podjetji najpomembnejši delež elektronskega poslovanja (povezave z podjetjem in dobavitelji, podjetjem in njegovimi kupci, do sodelovanja v virtualnih organizacijah…) Elektronsko poslovanje med podjetji ni nekaj novega, podjetja so ga začela uporabljati že v šestdesetih letih kot menjavo naročil faktur, računov in druge dokumentacije preko informacijske tehnologije. Iz tega poslovanja med podjetji se je razvila računalniška izmenjava podatkov in kasneje celotno elektronsko poslovanje. Od tod tudi izhaja osnovna definicija elektronskega poslovanja–pošiljanje in sprejemanje poslovnih informacij po omrežjih z računalniško izmenjavo podatkov in podobnih tehnologij (Skrt, 1999, 26).

Elektronsko poslovanje med podjetji in potrošniki je pogosto zmotno opredeljeno kot najpomembnejša oblika elektronskega poslovanja. Razlog lahko iščemo v tem, da nam je kot potrošnikom najbližja, saj jo v vsakdanjem življenju najpogosteje srečujemo (elektronsko bančništvo in zavarovalništvo za fizične osebe, elektronsko trgovanje, izobraževanje na daljavo,…) B2C pomeni da podjetje svojim kupcem nudi 24 ur dnevno različne usluge, ki jih le ta potrebuje ne samo za nakup določenega izdelka ali storitve, ampak tudi za vzdrževanje le tega, pravilno uporabo, servisiranje, informativne zahtevke… Ta način poslovanja je v današnjem času zelo pomemben za podjetja, ki želijo stalni razvoj in rast svojega poslovanja. Saj jim je ta model odprl številne poslovne priložnosti, omogočil nastanek novih tržnih niš

10

oziroma okrepil poslovanje na obstoječih tržnih segmentih. Velika prednost so hitrost in prilagodljivost pri uvajanju izdelkov na trg ter možnost enostavnega spreminjanja cen izdelkov in storitev. Pri nekaterih poslovnih procesih se cene dinamično prilagajajo trenutnemu povpraševanju ter na ta način izboljšujejo možnost prodaje izdelkov in storitev končnim uporabnikom.

Elektronsko poslovanje med potrošniki je namenjeno interakciji potrošnikov, ki na elektronski način bodisi komunicirajo ali poslujejo. Posebno področje elektronskega poslovanja so vrste, kjer kot subjekt nastopa javna oziroma državna uprava.

Pri poslovanju z javno oziroma državno upravo ločimo njeno poslovanje s podjetji (izvajanje javnih razpisov, oddajanje napovedi za odmero DDV…), z državljani (oddaja napovedi za odmero dohodnine, izdaja izpiska iz rojstne matične knjige…) ter elektronsko poslovanje znotraj javne oziroma državne uprave (spremljanje podatkov o realizacij proračuna RS, telefonski imenik državnih organov RS…).

Slika 1: Vrste e-poslovanja

Vir: Prirejeno po: Groznik, Lindič. Elektronsko poslovanje. Ljubljana 2004.

11

2.4 OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

ELEKTRONSKO TRGOVANJE

V elektronski obliki so izvedljive vse vrste trgovanj: na drobno, veliko in ne glede na vrsto blaga. Elektronsko poslovanje se ne uveljavlja enakomerno v vseh tradicionalnih poslovanjih, pojavljajo pa se tudi povsem nove oblike, ki v tako imenovanem pred elektronskem času doslej še sploh niso bile izvedljive. Tako trgovanje ima številne prednosti: omogoča povečan trg, nižje zagonske in obratovalne stroške, vstop na neomejeno velik trg brez fizične prisotnosti, poceni distribucijo, učinkovitejše trženjske prijeme, obsežne dobave ob nižjih stroških.

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

Gre za sklepanje bančnih poslov na elektronski način. Banke, v želji ponuditi svojo storitev bliže stranki, uporabljajo različne medije (telefon, faks, internet…). Elektronko bančništvo torej omogoča optimizacijo distribucije bančnih storitev prek elektronskih medijev. Zaradi vse večje konkurence na trgu morajo banke vedno iskati nove poti za ponudbo storitev, ki pomenijo napredek v bančni ponudbi. Banke so v hudem konkurenčnem boju prisiljene uvajati nove storitve, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah. V praksi se spletno in elektronsko bančništvo pogosto zamenjujeta. Elektronsko bančništvo prek interneta imenujemo spletno bančništvo (Groznik, Lindič, 2004, 7).

ELEKTRONSKO ZAVAROVALNIŠTVO

Sklepanje zavarovalnih pogodb je razmeroma formulirano (s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in splošnih pogojev). To je idealno okolje za razvoj elektronskega načina dela. Kadar je sklenitev zavarovanja eden izmed poslovnih dogodkov v verigi, se z zavarovanjem dogaja tako kot z drugimi povezanimi deli poslovanja. Elektronsko izvedeni dogodki pritiskajo na neelektronske, ki s svojo počasnostjo ovirajo druge.

POTROŠNIŠKO PLAČEVANJE

Tehnologije komercialnega in potrošniškega plačevanja po internetu se še niso ustalile. Veliko je razvitih ali delujočih sistemov. To velja tudi za bančno uporabniško poslovanje. Pri vsem tem je potrebno zagotoviti bančno tajnost in anonimnost nekaterih poslov.

12

ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO

Elektronski način poslovanja omogoča borznikom učinkovitejše poslovanje, kljub možnostim zlorabe in tveganj. Vlagateljem so na voljo sprotne informacije o položaju njihovih naložb. Čeprav je število delničarjev in drugih udeležencev veliko, njihova številčnost ne ovira kakovosti poslovanja. Mali delničarji lažjo poslujejo z borznimi posredniki. Borzne hiše sprejemajo poročila družb po elektronski poti v taki obliki, da so sposobna za samodejno obdelavo.

ELEKTRONSKO POSLOVANJE DRŽAVNIH IN JAVNIH SLUŽB

V notranjem poslovanju javnega sektorja je veliko dejavnosti, ki so standardizirane. Zato so zelo primerne za vključevanje v elektronsko poslovanje. Del pobud za elektronsko poslovanje javnega sektorja prihaja iz gospodarstva, saj se mora tudi država vključiti v verige nastajajočih elektronskih poslovanj. Pravne in druge javne informacije so po elektronski poti dostopne na preprost način.

ELEKTRONSKO ZALOŽNIŠTVO

Izdajajo vzporedne elektronske tiske ali pa izvirna dela v digitalni obliki. E-založništvo v širšem smislu posega tudi na področje klasičnih medijev obveščanja, kar prinaša posebne pravne zaplete. Nova so nekatera avtorskopravna vprašanja in problem, kako trajno shranjevati elektronsko kulturno dediščino. Elektronsko založništvo, ki uporablja internet, bo še bolj spodbudilo prizadevanje, da bi vpeljali tehnike za elektronsko varovanje avtorskih del.

13

2.5 RAZLOGI ZA UVEDBO ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

NIŽJI STROŠKI NAKUPA

Proces nakupa oziroma poslovni postopki, ki potekajo med kupcem in dobaviteljem, vezani na odkup, so dokaj kompleksni, intenzivni in spremljani z množico dokumentov (običajno: povpraševanje, ponudba, naročilo, dobavnica, račun dobavitelja, plačilni nalog) v obeh smereh. Podjetja iščejo možnosti znižanja nabavnih stroškov skozi združevanje naročil in tesnejše nakupno in razvojno sodelovanje s svojimi ključnimi dobavitelji. Na ta način lahko pričakujejo količinske popuste in tesnejše in neposredno povezovanje njihovih proizvodnih procesov (Groznik, Lindič, 2004, 7).

Izkušnje kažejo, da neposredno elektronsko povezovanje organizacijam v procesu nakupa znižuje zlasti stroške na področju samega izvajanja procesa ter izdelave in pošiljanja dokumentov. Avtomatizacija postopkov omogoča zaposlenim več časa za pogajanja o boljših nakupnih pogojih in ustvarjanje boljših odnosov z dobavitelji (Groznik, Lindič, 2004, 7).

ZMANJŠANJE OBSEGA ZALOG

Slabše kot je organizacija povezana s svojimi dobavitelji, večje so njene potrebne lastne zaloge surovin, materialov in polproizvodov, s katerimi lahko pravočasno oskrbuje svoj proizvodni proces. Večji obseg zalog po drugi stani obvezno pomeni za organizacijo višje stroške, običajno pa ne tudi pričakovanega hitrejšega in ustreznejšega odziva na potrebe odjemalcev. Elektronsko poslovanje na tem področju odpira nove možnosti in izzive. Organizacije, ki so neposredno poslovno in tehnološko povezane v proizvodni verigi (proizvajalci materialov in surovin, polproizvodov in končnih proizvodov), se lahko izognejo dvojnemu skladiščenju tako, da kot izhodno iz proizvodnje oziroma vhodno v naslednjo fazo proizvode uporabljajo skupno skladišče. Običajno tako podjetje, ki v verigi sledi, uporablja kot skladišče vhodnih elementov v svojo proizvodnjo neposredno kar izhodno skladišče svojega dobavitelja. Dobro povezane organizacije lahko ob načrtovanju lastnega proizvodnega procesa neposredno vplivajo tudi na proizvodni proces ključnih dobaviteljev. Na ta način si ob pravem času in na pravem mestu zagotavljajo optimalne količine vhodnih elementov ter močno znižujejo ali celo soupravljajo lastne in dobaviteljeve zaloge in stroške skladiščenja.

14

SKRAJŠANJE POSLOVNEGA CIKLA

Poslovni cikel predstavlja celoten čas, ki je potreben za razvoj, izdelavo in posredovanje proizvoda odjemalcu. Krajši poslovni cikel pomeni med drugim nižje stroške in hitrejši odziv na dinamične zahteve trga ter s tem bistveno primerjalno prednost pred ostalimi proizvajalci.

Elektronsko poslovanje nam v primeru povezovanja organizacije z njihovimi pomembnimi dobavitelji in kupci omogoča bistveno hitrejše pošiljanje in sprejemanje naročil, računov, prometnih in ostalih dokumentov svoje razvojne skupine za hitrejše in uspešnejše snovanje in razvoj skupnih proizvodov. Internet je na tem področju ponudil in že tudi uveljavil neposredno povezovanje in delo skupin, ki so sicer na različnih lokacijah kjer koli po svetu. Na ta način organizacije izrabljajo za neprekinjeno 24-urno delo na skupnih projektih zamik časovnih področji, velike, predvsem ameriške korporacije pa tudi velike svetovne razlike v ceni delovne sile (Groznik, Lindič, 2004, 7).

RAZVIJANJE UČINKOVITEJŠE IN USPEŠNEJŠE POMČI IN POVEZOVANJE Z ODJEMALCI S tem ko organizacija prek interneta omogoči svojim odjemalcem, to je kupcem izdelkov ali uporabnikom storitev, podroben opis svoje ponudbe in neposreden vpogled v stanje oziroma status njihovih naročil, lahko močno razbremeni svojo prodajno službo ter dvigne raven zaupanja in zadovoljstva odjemalcev. Organizacije, ki imajo za uspešno uporabo svojih proizvodov organizirano tehnično pomoč, v ta namen vse več uporabljajo internet. Velika računalniška podjetja lahko z uporabo interneta samo z zagotavljanjem neposrednega dostopa in posredovanja dopolnitev in novih verzij programov ter pomoči pri uporabi ter odpravi napak letno prihranijo veliko denarja.

ZNIŽANJE STROŠKOV PRODAJE IN TRŽENJA TER USTVARJANJE NOVIH TRŽNIH PRILOŽNOSTI Pri individualni prodaji je obseg prodaje omejen s številom razpoložljivih prodajalcev. Uporaba interneta odpravlja v primeru potrebe po povečanju prodajnih zmogljivosti fizični problem širitve, ki izhaja iz omejitev možnega števila prodajalcev, ob tem pa ne povzroča skoraj nobenih stroškov. Razen tega internet odpira možnosti neposrednega naročanja in odpravlja časovno zamudo ročno izpolnjevanje naročil. Namesto tega se zaposleni v prodaji lahko bolj neposredno posvečajo prodajnim, zlasti pa poprodajnim aktivnostim, ki ustvarjajo in ohranjajo zadovoljstvo kupca.

Internet pa odpira tudi niz novih priložnosti časovno neomejene prodaje in novih trgov, ki bi ob ustaljenih možnostih prodaje ostali za organizacijo nedostopni. Postaja zlasti pomemben za manjše ponudnike z novimi proizvodi, ki drugače v nobenem primeru ne bi bili sposobni predstaviti svoje ponudbe na svetovnem spletu (Groznik, Lindič, 2004, 7).

15

2.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI POSLOVANJA PREKO SPLETA

Elektronsko poslovanje omogoča globalizacijo, internacionalizacijo, poslovanje preko meja posameznih držav. Vse to prinaša vrsto sprememb, ki jih lahko najbolj izkoristijo prilagodljive in ustvarjalne organizacije. S takšnim načinom poslovanja lahko največ pridobijo majhna in srednje velika podjetja. Zaradi nizkih stroškov, ki jih omogoča uporaba internetnih tehnologij se lahko povezujejo z večjimi podjetji in s svojo ponudbo konkurirajo na svetovnem trgu.

PREDNOSTI: - Enostavnejši dostop do koristnih informacij Ena od večjih koristi elektronskega poslovanja je, da omogoča enostaven dostop do informacij. Vse pomembne informacije morajo biti »na dosegu roke«.

- Manjša možnost napak Čim več dela se opravi po avtomatizirani poti, manj je možnosti za človeške napake. Tako lahko pričakujemo, da bo skupno število napak, ki so največkrat človeške narave, ob zanesljivem delovanju celotnega informacijskega sistema manjše. - Fizična prisotnost Veliko storitev postane z elektronskim poslovanjem dostopnih na daljavo, fizična prisotnost v teh primerih ni več potrebna. - Dostop do globalnega tržišča Uporaba elektronskega poslovanja v organizacijah omogoča dostop do globalnega tržišča. Globalizacija ruši meje trgov, zato bodo izdelki lažje dostopni strankam kjerkoli po svetu, hkrati pa bodo izdelki namenjeni ozkemu krogu uporabnikov. - Odzivnost Neposredne komunikacijske povezave in sprotna interakcija, ki jo omogoča elektronsko poslovanje, omogoča večjo odzivnost organizacij. Z uvedbo elektronskega poslovanja je lahko večina izdelkov in storitev, ki jih nudi organizacija, dostopno 7 dni v tednu in 24 ur dnevno. Hitrost transakcije se bistveno poveča v primerjavi z klasičnim poslovanjem.

16

- Racionalnost poslovanja Ena izmed glavnih ciljev uvajanja elektronskega poslovanja je racionalnejše poslovanje in s tem znižanje stroškov. Zmanjšajo se transakcijski stroški, hitrejši postopek prodaje, stroški v upravljanju proizvodnje zaradi boljše prilagojenosti tržnemu povpraševanju in zalogam. Poleg prednosti pa spremljajo elektronsko poslovanje tudi določene pomanjkljivosti. Z elektronskim poslovanjem je ogrožena zasebnost osebnih podatkov, pomanjkanje varnosti, izpadi omrežja zardi preobremenitve ali virusov na internetnem omrežju, problem varovanja avtorskih pravic…

SLABOSTI: - Izobraževanje Pri uvajanju elektronskega poslovanja proces izobraževanja zaseda pomembno mesto. Težave z izobraževanjem se lahko pojavijo pri zaposlenih, saj so v večini primerov neustrezno stimulirani, večkrat pa tudi nezainteresirani za nove tehnologije. V njih vidijo le nujno zlo. - Presežek delovne sile Popolnejša modernizacija informacijske tehnologije, uvajanje elektronskega poslovanja in s tem avtomatizacije večine opravil pripelje do odpuščanja delovne sile. V najboljšem primeru lahko gre za prekvalifikacijo. - Pravne pomanjkljivosti Za uspešno uporabo so nujne pravne spremembe. Pravo pa zaostaja za hitrim napredovanje informacijske tehnologije, zato se v današnjih časih pospešeno prilagaja. - Standardi V celotnem procesu elektronskega načina poslovanja različni subjekti ne morejo nastopati brez pravil. Uspeh njihovega delovanja je v veliki meri odvisen od globalno urejenih okvirov, zgrajenih na standardih, javnem, pravnem in s predpisi urejenem okolju. Pripravo standardov bi bilo potrebno prepustiti panogi, podlago zanje pa je treba razširiti na vse mednarodne subjekte. - Varnost, zloraba informacij Zagotavljanje varnosti je prvi korak na poti k vzpostavljanju zaupanja, ki je glavna lastnost elektronskega poslovanja. Varnost in zasebnost pri elektronskem poslovanju sta še posebej pomembni na finančnem področju. Zadnje čase se namenja veliko več pozornosti varnosti in zaščiti informacij, vendar zaradi odprtosti sistema in enostavnega dostopa ne bo nikoli možno zagotoviti popolnoma varno e-poslovanje.

17

3 ELEKTRONSKO ZAVAROVALNIŠTVO

3.1 ZGODOVINJSKI RAZVOJ ZAVAROVANJA

Začetke zavarovalne dejavnosti v različnih zgodovinskih, družbenih in ekonomskih skupinah srečamo že pri razvitih civilizacijah v Aziji, Egiptu in pozneje tudi v Grčiji. Takrat je bila prisotna ideja o razdeljevanju nevarnosti na posamezne udeležence. V starem veku so se v pomorskem prometu med Evropo in Vzhodom pojavile določene oblike organiziranja zaščite. V rimskem pravu tako poznamo institut pomorskega posojila, pri katerem je šlo za razširitev posledic nevarnosti na več oseb ob potopitvi ladje med prevozom blaga. Znani so poučni primeri iz zgodovine, ki so zaradi svoje izvirnosti aktualni še danes. Kitajski trgovci so že v davni preteklosti pri prevozu blaga čez reko Jangce natovorili blago enega lastnika na več čolnov. S tem so riziko za izgubo blaga razpršili ali ga zmanjšali. V primeru brodoloma so lastniki blaga izgubili le tisto blago, ki je bilo naloženo na čolnu, udeleženem v brodolomu, ne pa vsega blaga, kar bi se utegnilo zgoditi, če bi posamezni trgovci naložili vse svoje blago na en čoln (Pavliha, 2000, 47). V starem Babilonu je že zakonodaja kralja Hamurabija (približno 1700 let pr. n. št.) poznala določila o delitvi nevarnosti roparskega napada na karavane. Skupno nošenje morebitnih škod, nastalih pri karavanah v starem Babilonu, je prvi zarodek skupnosti škod. Iz tega lahko sklepamo na element vzajemnosti, kar je bistvena sestavina sodobnega zavarovanja (Flis, 1999, 8). V nekaterih zgodovinskih dokumentih se že 100 let pr. n. št. pojavljajo posmrtne blagajne za kritje pogrebnih stroškov (najstarejši statut je znan iz Lanuvia blizu Rima). V civilizaciji je bila vedno potreba po medsebojnem združevanju in zagotavljanju sredstev, če je posamezniku v ogroženi skupnosti nastala škoda, bodisi premoženjska ali osebna.

18

3.2 NASTAJANJE SODOBNEGA ZAVAROVANJA

V srednjem veku so bile pomembne trgovske poti med Evropo in Azijo. Pomembno vlogo je imel pomorski promet. Vse našteto je omogočalo širitev zavarovanja, ker so bili gospodarski tokovi izpostavljeni dotlej neznanim rizikom, kot so naravne katastrofe, ropi. Najhitreje so se razvijale različne oblike pomorskega zavarovanja. V kontinentalnem delu Evrope pa se je v tem času pojavila potreba po združevanju lastnikov hiš zaradi požarov. V predelih, kjer so se ukvarjali z živinorejo, se pojavljajo združenja živinorejcev, ki so si po načelu vzajemnosti pomagali v primeru nepričakovanih škodnih dogodkov. Različne oblike zavarovanj pa srečamo tudi v gildah (združenje trgovcev) in cehih (združenja obrtnikov). Srednjeveški gildi in cehi so imeli v svojih stanovskih dogovorih tudi določila o skupnem prevzemanju nevarnosti potopitve ladje, požara, poplave ali ropa (Ivanjko, 1999, 26). Vsem navedenim primerom iz zgodovine, ki so veliko prispevali k razvoju zavarovalništva, je skupno to, da jih povezuje skupno prevzemanje nevarnosti. Šele s pojavom zavarovalne police lahko govorimo o pravem zavarovanju, temelječem na zavarovalni pogodbi, izdani v obliki police. Najstarejša najdena zavarovalna pogodba je bila sklenjena na področju pomorskega zavarovanja leta 1347 v Genovi. Besede premija, polica, zavarovanje, asekurant (zavarovalec) srečamo v pogodbi o pomorskem zavarovanju leta 1384, ki je bila sklenjena v Pisi. V tej pogodbi je bila določena fiksna premija in zavarovanje potrjeno z izdajo listine, ki se imenuje »poliza« (Ivanjko, 1999, 26). Zakonodajni akti s področja zavarovanja so se pojavili v deželah z močno razvitim pomorstvom. Tako zasledimo prvi zakonodajni zapis o zavarovanju v odredbi genovskega kneza iz leta 1369, ki se je nanašal na pomorsko zavarovanje. Leta 1435 je bil v Barceloni izdan najobsežnejši zakon o pomorskem zavarovanju. Podobna odredba je bila najdena leta 1522 v Florentini. Leta 1681 sta v Franciji izdani zbirki predpisov »Guidon de la mer« iz Ruana in »Ordonnanse de la marine« Luja XIV., leta 1731 je v Nemčiji izšel »Hamburger Assekuranz und Haverey- Ordnung« (Flis, 1999, str. 14). Peter Santerna je v Benetkah leta 1552 objavil knjigo Tractatus de assecuratoribus et sponsionibus mercatorum, ki se šteje za prvo samostojno razpravo o zavarovalni problematiki (Ivanjko, 1999, 27). Pomembno mesto v zgodovini pomorskega zavarovanja pripada Dubrovniku, ki je bil v obdobju od 14. do 16. stoletja eno najpomembnejših trgovskih središč z močno trgovsko mornarico. Najbolj poznan in priznan je Zakon o pomorskem zavarovanju, izdan leta 1562 - »Ordo super assecuratoribus«. Ta zakon se šteje kot eden najstarejših zavarovalnih predpisov na področju Sredozemlja. Odkritje novih celin, razširitev trgovine na novo odkrita področja sveta, povečanje števila prebivalstva, rast številnih mest so vplivali na zavarovalno misel v 17. in 18. stoletju. V tem času je napredovala znanost - verjetnostni račun, raziskave na področju smrtnosti, oblikovala so se že temeljna načela izračunavanja verjetnosti nastanka določenih škodnih dogodkov. Leta 1713 je rojstno leto zavarovalne matematike in statistike (Flis, 1999, 14). Leta 1567 je bila v

19

Münchenu ustanovljena prva zdravstvena blagajna, ki je predhodnica današnjega zdravstvenega zavarovanja. Hamburško požarno zavarovanje (Hamburger Feuerkontrakt) je bilo utemeljeno leta 1591 s sklenitvijo pogodbe med 101 lastnikom hiš o nudenju medsebojne pomoči v primeru požarne škode (Ivanjko, 1999, 27). Francoza Blaise Pascal in Pierre de Fermat sta leta 1627 razvila in utemeljila verjetnostni račun, ki je omogočal obvladovanje rizika na področju zavarovanja. Leta 1676 je bila v Hamburgu ustanovljena požarna zavarovalnica (Hamburger Feuerkasse), ki deluje še danes in se šteje za najstarejšo zavarovalnico na svetu. Trgovci so se leta 1700 srečevali in sklepali pogodbe o pomorskem zavarovanju v kavarni Edvarda Lloyda v Londonu. To letnico štejemo kot leto ustanovitve znane londonske zavarovalnice Lloyd London, ki je še danes ena od najpomembnejših tovrstnih institucij na svetu. Omenjena zavarovalnica je v bistvu združenje posameznikov, ki se prek institucije Lloyd obvežejo prispevati določen delež v primeru nastanka škodnega dogodka. Gre za posebno obliko vzajemne zavarovalnice. Leta 1710 je bila ustanovljena najstarejša angleška zavarovalnica za premoženjsko in požarno zavarovanje Sun. 1718. leta je kralj Friderik Viljem I. v Berlinu ustanovil prvo požarno zavarovalnico kot javno pravno institucijo. 1762 je Anglež Dodson v Londonu ustanovil najstarejšo evropsko zavarovalnico za življenjsko zavarovanje Equitabel in je temeljila na matematičnih statističnih metodah. V avstrijskem Gradcu je bila leta 1798 ustanovljena prva zavarovalnica za življenjsko oz. zdravstveno zavarovanje, katere pravna naslednica je današnja avstrijska zavarovalnica Merkur (Ivanjko, 1999, 28). Pravi razcvet zavarovanja je nastopil v 19. in 20. st. zaradi gospodarskega, družbenega in tehničnega razvoja družbe. Ob vedno večjem akumuliranju presežne vrednosti, z razvojem pravne varnosti poslovanja in poslovnih odnosov ter razvojem znanosti na področju matematike in statistike se je okrepila zavarovalniška stroka in zavarovalništvo kot del ekonomske in pravne znanosti. Značilnosti sodobnega zavarovalnega gospodarstva so (Flis, 1999, 16): • ustanovitev številnih novih zavarovalnic, • nastajanje sodobnega pozavarovanja, • uvajanje vedno novih zavarovalnih vrst, • vzpostavitev socialnega zavarovanja. Za čas pred 19. stoletjem je značilno, da so zavarovalnice nastale kot odmev na večje, za tedanje razmere katastrofalne škode, na drugi strani pa te zavarovalnice niso obstajale dolgo, saj so se mnoge kmalu po ustanovitvi znašle v finančnih težavah in so zaradi tega propadle. Da je razvoj zavarovanja stekel so morala preteči desetletja, potrebnih je bilo veliko praktičnih poslovnih izkušenj in nenazadnje tudi splošen družbeni in gospodarski razvoj. Prve pozavarovalnice so nastale zaradi potreb. V Nemčiji je npr. leta 1842 požar uničil velik del pomembnega pristaniškega mesta Hamburg. Po tej škodi je bila 1846 ustanovljena prva samostojna pozavarovalnica v Kölnu (Kölnische Rückversicherungsgesellschaft), v letu 1880 pa v Monakovem Münchener Rückversicherungsgesellschaft, ki je še dandanes največji pozavarovatelj na svetu (Flis, 1999, 16).

20

Zavarovanje se je glede na razvoj razdelilo na dve veji: • individualno zavarovanje (njegova naloga je ekonomsko zaščititi posamezne gospodarske subjekte pred posledicami nastalih škod). • socialno zavarovanje (njegova naloga je zaščititi življenjsko raven celotnih družbenih slojev pred posledicami nastajanja škod). Razvoj zavarovanja kot organizirane gospodarske dejavnosti temelji na: • samoiniciativnem in prostovoljnem združevanju ogroženih za zagotovitev varnosti posameznih oseb; • ugotovitvi, da je organiziranje zaščite drugih pred neznanimi in nepredvidljivimi dogodki lahko tržno blago; • interesu države, da organizira določene oblike socialne varnosti za posameznika in da posameznike vzpodbuja k lastnemu organiziranju varstva pred neznanimi škodljivimi dogodki.

21

3.3 FUNKCIJE ZAVAROVANJA

Vsaka gospodarska dejavnost mora za svoj obstoj v okolju, v katerem deluje, izpolnjevati določene naloge (Boncelj, 1983, 180). Poznamo pet glavnih funkcij zavarovanja. USTVARJANJE GOSPODARSKE VARNOSTI Ustvarjanje gospodarske varnosti pomeni gotovost, da bo ob nastanku gospodarske škode le-ta povrnjena z zavarovanjem. Njen namen je jasen izravnavanje oz. časovno in prostorsko uresničevanje gospodarske varnosti. Ta funkcija je najpomembnejša funkcija zavarovanja. IZRAVNAVANJE NEVARNOSTI Med funkcijo izravnavanje nevarnosti sodi več podfunkcij: prenašanje, prevzemanje, nošenje, porazdeljevanje, izravnavanje in odpravljanje nevarnosti. ODPRAVLJANJE MOTENJ V GOSPODARSKEM DELOVANJU Vsak gospodarski subjekt je z drugimi gospodarskimi subjekti povezan v narodno gospodarstvo. Gospodarska škoda lahko nastane pri opravljanju gospodarske dejavnosti in se zaradi že prej omenjene povezanosti subjektov lahko prenese na delovanje celotnega gospodarstva. Ta naloga pa predstavlja odpravo gospodarske škode. Tako posamezni gospodarski objekti kot tudi gospodarstvo kot celota težijo k preprečevanju posameznih motenj. Pri tem pa jim je v veliko pomoč zavarovanje, ki tudi prevzame in nosi določene nevarnosti in morebitno gospodarsko škodo. OHRANJANJE NEPRETRGANOSTI NARODNO GOSPODARSKEGA PROCESA Nevarnostni dogodek prizadene določen objekt in s tem tudi gospodarsko dejavnost v celotni panogi, kar se prenese na celoten narodnogospodarski proces. Tako zavarovanje vedno varuje narodnogospodarski proces in ohranja njegovo nepretrganost. OHRANJANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI Škode nastanejo zaradi nevarnosti, ki jim je izpostavljen vsak posameznik. To so lahko bolezni, nezgode, invalidnost, starost, smrt, brezposelnost. Življenjska raven se ohranja z zavarovanjem oseb proti omenjenim škodam.

22

4 SLOVENSKE ZAVAROVALNICE NA SPLETU

4.1 PONUDBA ZAVAROVALNIC

Na slovenskem zavarovalnem trgu je leta 2007 poslovalo 16 zavarovalnic in 2 pozavarovalnice. Zavarovalnice so zbrale več kot 1,8 milijarde evrov bruto obračunane premije, kar je slabih 10 odstotkov več kot leto prej. Uspešno sta poslovali tudi obe pozavarovalnici (pozavarovalnica Sava d.d. in pozavarovalnica Triglav RE d.d.). Leta 2007 sta zbrali za 206 milijonov evrov obračunane pozavarovalne premije, kar je za 14 odstotkov več kot leto prej. Na zavarovalniškem trgu je konkurenca vedno močnejša. Ob prizadevanjih da bi povečale tržni delež, so izkazale večjo stopnjo rasti predvsem manjše zavarovalnice, čeprav še vedno niso pomembno vplivale na zmanjšanje tržne koncentracije. Pet največjih zavarovalnic obvladuje 81,2 odstotka trga. Natančnejši podatki o tržnih deležih največjih zavarovalnic so prikazani v tabeli 1.

Tabela 1: Zavarovalnice z največjim tržnim deležem v Sloveniji

VRSTA ZAVAROVANJ (v %)

ZAVAROVALNICE vsa osebna poslovna

Triglav 39,95 46,31 37,55

Adriatic Slovenica 14,16 3,50 18,20

Maribor 13,09 13,09 13,29

Vzajemna 12,81 - 17,66

Tilia 3,28 1,95 3,78

Vir: Zavarovalniški bilten 2007.

23

4.1.1 OSEBNA ZAVAROVANJA

Ne vemo, kaj vse se nam lahko pripeti v našem življenju, zato je pomembno, da ga varujemo in zavarujemo. Zavarujemo lahko sebe, svojega otroka, živali… Različne zavarovalnice nam ponujajo različne oblike osebnih zavarovanj. V grobem jih razdelimo na tri podskupine. ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA Življenjska zavarovanja omogočajo kar najboljšo varnost v nepredvidljivem svetu. Odločite se lahko za življenjsko zavarovanje po vaši meri. Zavaruje se lahko vsak, od otrok do upokojencev. S sredstvi, ki jih zavarovanci vlagajo v obliki premij v mešana življenjska zavarovanja, zavarovalnica ustvarja dobiček, ki ga razdeli nazaj med zavarovance. Zavarovalnica poleg zavarovanja življenja v okviru naložbenih življenjskih zavarovanj omogoča tudi investiranje v vzajemne sklade, kjer je višina dobička odvisna od donosov izbranih vzajemnih skladov. AVTOMOBILJSKA ZAVAROVANJA Dandanes je marsikdo življenjsko odvisen od svojega jeklenega konjička. Zakonsko je predpisano samo obvezno zavarovanje (AO), da pa bo vaše vozilo zares dobro zavarovano, pa v zavarovalnicah nudijo celo vrsto avtomobilskih zavarovanj, ki vam bodo olajšala manj prijetne avtomobilistične trenutke. ZAVAROVANJE DOMA Če vaše stanovanje ali hišo doleti katera od naravnih nesreč, udari vanjo strela, se vam pokvari pralni stroj in izlije voda, vam zavarovalnice s široko ponudbo možnih kombinacij zavarovanja hiše, stanovanja ali opreme ter seveda potresnega zavarovanja tudi v primeru škode stojijo ob strani.

24

4.1.2 POSLOVNA ZAVAROVANJA

Samostojni podjetnik, lastnik ali direktor večjega podjetja je vsak dan pred veliko odločitvami. Zato je prav, da se poskrbi za varnost poslovanja in ustrezno zavarovanje lastnine, ki jo upravlja. V grobem jih razdelimo v tri podskupine. ZAVAROVANJE OBJEKTA V primeru da imate svoje podjetje vam imetje le tega omogoča uspešno poslovanje ter povečuje ekonomsko in socialno varnost vsem zaposlenim. Zavarujete lahko zgradbe, opremo, zaloge, računalnike, naprave pred strojelomom, izpad dohodka zaradi zastoja obratovanja v primeru požara, zavarujete pa se lahko seveda tudi pred potresom. KMETIJSKA ZAVAROVANJA Kmetovalčev pridelek in dohodek sta izrazito odvisna od narave, ogrožajo ga bolezni živine in nepredvidljiva vremenska dogajanja. Zato v zavarovalnicah ponujajo zavarovanje živali ter zavarovanje plodov in posevkov. ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI S svojim poslovanjem žal lahko nehote povzročite škodo. V zavarovalnicah svetujejo, da se pred morebitno škodo zavarujemo z zavarovanjem splošne odgovornosti, zavarovanjem poklicne odgovornosti in zavarovanjem proizvajalčeve odgovornosti. Delež osebnih in poslovnih zavarovanj v Sloveniji za preteklo leto prikazuje spodnji graf. Graf 1: Sestava osebnih in poslovnih zavarovanj za leto 2007

Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2008.

osebna 32,2%

poslovna 67,8%

25

4.2 PREDSTAVITEV ZAVAROVALNIC

4.2.1 ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D.

Že 100 let skrbi za zavarovanje vedno novih generacij Slovencev in njihovega imetja, ter za zavarovanje premoženja številnih podjetij, ki jim tako zagotavlja ekonomsko trdnost in varnost. Skrb za zavarovanca, nenehno spremljanje njegovih potreb in uspešno odpravljanje njegovih težav so osnove partnerskega odnosa.

Ima zadostne zavarovalno-tehnične rezervacije, naložene v skrbno izbrane finančne naložbe, ima pa tudi dolgoletne poslovne odnose z največjimi pozavarovalnicami na svetu. Oboje skupaj ji omogoča, da lahko pod konkurenčnimi pogoji zavaruje tudi največje rizike.

V ponudbi Zavarovalnice Triglav so vse vrste poslovnih in osebnih zavarovanj. Med poslovnimi zavarovanji so to zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov, avtomobilska, kmetijska, transportna zavarovanja, zavarovanja terjatev in zavarovanja za prosti čas in potovanja. Zaokroženo ponudbo osebnih zavarovanj pa sestavljajo vse vrste življenjskih, rentnih, pokojninskih, nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj.

Zavarovalnica Triglav je imela v letu 2007 vodilni tržni položaj na slovenskem zavarovalniškem tržišču. Dosegla je 40,0 odstotni tržni delež med klasičnimi zavarovalnicami v Republiki Sloveniji in sicer 37,5 odstotni pri premoženjskih zavarovanjih in 46,3 odstotni pri življenjskih zavarovanjih.

Skrbno razvita poslovna mreža zagotavlja, da so zavarovalniške storitve vedno dostopne zavarovancem. To velja tako za sklepanje zavarovanj, kot tudi v primeru likvidacije škod. Storitve se opravljajo na poslovnih mestih v 12 območnih enotah in 129 predstavništvih po vsej Sloveniji. Zavarovalnica Triglav ima več kot 700 zavarovalnih zastopnikov in 90 zavarovalnih komercialistov.

Zavarovalnica sodeluje s številnimi podjetji in organizacijami. Lastno poslovno mrežo dopolnjuje z nekaterimi zavarovalnimi agencijami, sodeluje pa tudi z zavarovalnimi posredniki. Agencijske pogodbe za sklepanje zavarovanj ima sklenjene s podjetji za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil. Poslovanje je vpeto tudi v mednarodne okvire. S svojimi hčerinskimi družbami posluje na tržiščih Republike Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije ter Črne gore. Sodeluje z vsemi najpomembnejšimi pozavarovalnicami na svetu, s strani najpomembnejših evropskih zavarovalnic pa je pooblaščena za likvidacijo tujih škod v Sloveniji.

26

Zavarovanja prek spleta:

• turistično zavarovanje,

• zavarovanje odpovedi potovanja, • obnova avtomobilskih zavarovanj,

• zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini,

• naložbeno življensko zavarovanje, • življensko zavarovanje 50 plus,

• rizična življenska zavarovanja,

• mešano življensko zavarovanje, • enkratno naložbeno zavarovanje,

• nezgodno zavarovanje otrok in mladine,

• dotno zavarovanje, • štipendijsko zavarovanje,

• naložbeno zavarovanje junior,

• prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Graf prikazuje sestavo zavarovanj v zavarovalnici Triglav. Prevladuje življenjsko zavarovanje, sledijo pa mu AO, zavarovanje premoženja, kasko, nezgode, druga odgovornost, krediti…

Graf 2: Sestava zavarovalnega portfelja Zavarovalnice Triglav za leto 2007

Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2008.

življenje 31,8%AO 24,1%premoženje 14,7%avto kasko 13,3%nezgode 6,8%druga odgovornost 4,0%krediti 2,8%ostalo 2,4%

27

4.2.2 ADRIATIC SLOVENICA D.D.

Adriatic Slovenica prevzema tveganja na področju osebnih in premoženjskih zavarovanj in s kakovostnim upravljanjem le teh zagotavljajo najprej varnost, zatem pa tudi dodano vrednost. Zavarovalnica je nastala z združitvijo dveh uglednih slovenskih zavarovalnic Adriatica in Slovenice. Adriatic je spremenil ime v Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. Adriatic je pričel poslovati s pestro ponudbo zavarovalniških produktov, vendar je razvoj novih zavarovanj vedno postavljal kot enega izmed osrednjih strateških ciljev. V ponudbi najdemo tako premoženjska kot osebna zavarovanja. Med premoženjska uvrščajo različne oblike zavarovanj premoženja, avtomobilska, kmetijska, transportna, zavarovanja na dopustu. Osebna zavarovanja pa se nanašajo na ljudi in zdravstvena zavarovanja. Storitve zavarovalnice opravljajo v 11 poslovalnicah, ki pokrivajo večji del Slovenije. Zavarovanja prek spleta:

• zdravstveno zavarovanje v tujini, • AO avtomobilska odgovornost,

• nezgodno zavarovanje učencev in dijakov,

• nezgodno zavarovanje študentov, • dopolnilno zdravstveno zavarovanje,

• nezgodno zavarovanje predšolskih otrok. Graf prikazuje sestavo zavarovanj v zavarovalnici Adriatic Slovenica. Prevladuje zdravstveno zavarovanje, sledijo pa mu AO, kasko, nezgode, premoženje, življenje, druga odgovornost… Graf 3: Sestava zavarovalnega portfelja zavarovalnice Adriatic Slovenica za leto 2007

Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2008.

zdravje 35,7%AO 23,8%avto kasko 14,2%nezgode 7,9%premoženje 7,4%življenje 6,8%druga odgovornost 2,2%ostalo 2,1%

28

4.2.3 ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D.

Zavarovalnica Maribor ima dolgo tradicijo. S široko paleto zavarovanj in veliko mrežo poslovalnic in predstavništev se je v zadnjih letih utrdila na slovenskem zavarovalniškem trgu, njen moto pa ostaja »Življenje gre naprej in mi z vami«. V Zavarovalnici Maribor podpirajo kulturne, športne, kakor tudi druge, z našim poslanstvom povezane dogodke. Med družbeno odgovornost tako štejejo skrb za naše zaposlene in zadnjih pet let tudi aktivno skrb za okolje in okoljske spremembe. Zavarovalnica Maribor je kot prvo podjetje v Sloveniji pristopilo k certificiranju za družini prijazno podjetje. Certifikat zagotavlja nediskriminatorno zaposlovanje, fleksibilnost glede časovne in prostorske organizacije dela, razvijanje kulturne skrbi za zaposlene, razumevanje in prilagajanje potrebam zaposlenih z družinskimi člani, ki potrebujejo posebno nego in skrb. Zavarovanja prek spleta:

• podaljšanje AO zavarovanj,

• nezgodno zavarovanje otrok, dijakov in študentov, • turistično zavarovanje z asistenco v tujini.

Graf prikazuje sestavo zavarovanj v zavarovalnici Maribor. Na prvem in drugem mestu sta z zanemarljivo razliko AO in življenjsko zavarovanje, sledjo kasko, premoženje, nezgode… Graf 4: Sestava zavarovalnega portfelja zavarovalnice Maribor za leto 2007

Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2008.

AO 27,6%

življenje 27,2%

avto kasko 18,4%

premoženje 13,7%

nezgode 8,0%

ostalo 2, 9%

druga odgovornost 2,3%

29

4.2.4 VZAJEMNA D.D.

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, je specializirana družba za vzajemna zavarovanja. To je neprofitna zavarovalnica, ki je v izključni lasti članov, zavarovalcev. Ustanovljena je bila s pravno-formalno ločitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja od obveznega zdravstvenega zavarovanja v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije leta 1999. Trenutno je v devetih poslovnih enotah Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, zavarovanih približno 900.000 zavarovancev, zaradi česar je Vzajemna največji nosilec prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji. Zavarovanja prek spleta:

• dopolnilno zdravstveno zavarovanje (Vzajemna zdravje), • zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini (Vzajemna tujina),

• zavarovanje (Vzajemna diagnoza).

Graf prikazuje sestavo zavarovanj v zavarovalnici Vzajemna. Iz grafa je razvidno da je specializirana družba za zdravstvena zavarovanja.

Graf 5: Sestava zavarovalnega portfelja zavarovalnice Vzajemna za leto 2007

Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2008.

zdravje 99,97%nezgode 0,03%

30

4.2.5 TILIA D.D.

Zavarovalnica Tilia d.d. posluje kot delniška družba in - tako kot večina slovenskih zavarovalnic - kot kompozitna zavarovalnica, tj. ponuja osebna ter poslovna zavarovanja.

Sredstva ima naložena v varne finančne naložbe: v nepremičnine, bančne depozite, vrednostne papirje RS in bančne obveznice ter druge kapitalske naložbe. Varnost zavarovancev v primeru večjih škodnih dogodkov je dodatno zagotovljena v sodelovanju s Pozavarovalnico Sava, ki je vpeta v evropski pozavarovalni trg in sodeluje z največjimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami najvišjih bonitetnih razredov.

Temeljne dejavnosti:

• zavarovalništvo in dejavnost pokojninskih skladov, razen obveznega socialnega zavarovanja,

• življenjsko zavarovanje, • druga zavarovanja, razen življenjskega, • pomožne dejavnosti v zavarovalništvu in pokojninskih skladih.

Zavarovanja prek spleta:

• obnova avtomobilskega zavarovanja, • turistično zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, • zavarovanje računalnikov, računalniške opreme, • zavarovanje hiše, stanovanja, • klasična življenjska zavarovnaja.

31

Graf prikazuje sestavo zavarovanj v zavarovalnici Tilia. Na prvem mestu je AO, sledijo kasko, življenjska zavarovanja, premoženjska, nezgode...

Graf 6: Sestava zavarovalnega portfelja zavarovalnice Tilia za leto 2007

Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2008.

AO 31,6%

avto kasko 18,7%

življenje 16,4%

premoženje 13,1%

nezgode 12,6%

ostalo 4,6%

druga odgovornost 3,0%

32

4.3 ANALIZA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Trg finančnih storitev se srečuje s korenitimi spremembami, ki so posledica globalizacije in strožjih regulativ, sodobnih tehnoloških izzivov, povečane konkurence in zahtevnejših strank. Sodobni interni poslovni procesi in tehnološka modernizacija informacijskih rešitev sta postala temelj za vpeljavo novih storitev.

4.3.1 SKLENITEV POSLOVNIH ZAVAROVANJ PREKO INTERNETA

Postopek sklepanja sestavlja največ 7 korakov, glede na zavarovanja na trenutno veljavni polici.

1. Vnos identifikacijskih podatkov.

2. Podatki o zavarovanju v preteklem zavarovalnem obdobju.

3. Obnova zavarovanj AO in AO-plus.

4. Obnova zavarovanja avtomobilskega kaska.

5. Obnova zavarovanja avtomobilske asistence, pravne zaščite in nezgodnega zavarovanja.

6. Splošni pogoji.

7. Izračun zavarovalne premije.

Pri vsakem koraku se izpolnijo prazna polja in v primeru, da želite skleniti zavarovanje, nadaljujte postopek vse do zadnjega koraka. Če vas zanima le informativni izračun, nadaljnjega postopka ne izvedete. Za lažjo uporabo spletne aplikacije so pripravljena okna za pomoč pri izpolnjevanju in potrjevanju podatkov s potrebnimi informacijami ter navodili.

Zavarovalna premija se po opravljenem postopku sklepanja preko sistema plačil plačali v enem ali več obrokih, pri čemer je prvi obrok vedno plačilo s kreditno kartico oziroma preko spletne banke. V primeru odloženega plačila se vsi naslednji obroki premije plačajo preko direktne bremenitve.

O izidu smo obveščeni v spletnem vmesniku. Sistem v primeru uspešne oddaje posreduje še potrditveno elektronsko sporočilo, nato se v roku treh delovnih dni na naslov naveden med podatki prejme zavarovalna polica s pripadajočo dokumentacijo.

33

4.3.2 SKELNITEV OSEBNIH ZAVAROVANJ PREKO INTERNETA

Postopek sklepanja sestavlja 5 korakov.

1. Vnos vhodnih podatkov.

2. Informativni izračun.

3. Vnos osebnih podatkov.

4. Splošni pogoji.

5. Končni izračun.

Pri vsakem koraku se izpolnijo prazna polja in v primeru, da se sklene zavarovanje, nadaljujte vse do zadnjega koraka. V primeru informativnega izračuna, se nadaljnji postopek ne izvedete.

Pri kratkoročnih zavarovanjih (zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini) boste premijo plačali takoj in sicer s kreditno kartico preko spleta oziroma preko spletne banke, s položnico ali po povzetju. Plačilo se poravna s položnico ali preko trajnika. Sistem v primeru uspešne oddaje posreduje še potrditveno elektronsko sporočilo. Zavarovalno polico, splošne pogoje in kartico zavarovanja se pošle po pošti.

Večina zavarovalnic nam omogoča sklenitev ali podaljšanje zavarovanja prek spleta. Večjo izbiro imajo zavarovalnice z večjim tržnim deležem. Preko interneta lahko sklenemo življenjska, zdravstvena, turistična, zavarovanja otrok… Ne moremo skleniti prvega zavarovanja objektov, hiš. Le te si mora zastopnik ogledati, saj se zavarovanja sklenejo glede na gradbeno vrednost. Podaljšanje avtomobilskega zavarovanja kot edinega obveznega zavarovanja v Sloveniji prek interneta je od leta 2007 zakonsko predpisano.

V Sloveniji se preko interneta sklene relativno malo zavarovanj. Približno 3% vseh zavarovanj. Prevladujejo turistična zavarovanja in podaljšanje avtomobilske odgovornosti. Življenjskih zavarovan prek interneta skoraj ni. Trend za prihodnost je dvigniti elektronsko sklepanje zavarovanj na približno 5%. V večini se informacije na spletnih straneh uporabljajo za informativne izračune in primerjavo produktov.

34

5 SKLEP

Elektronski način poslovanja postaja vse bol pomemben del gospodarstva, zato lahko sklepamo, da bo v prihodnosti postal prevladujoč način poslovanja. Razlogi za to so njegova enostavnost, prijaznost do uporabnika, nizki stroški in številne druge prednosti. Danes ni več vprašanje ali bodo podjetja uvedla elektronsko poslovanje, ampak kako bodo to najbolje izvedla. V preteklosti so se skupine ljudi povezovale da bi si razdelile morebitno tveganje, kasneje se je pojavil posrednik, ki je zbiral sredstva za povrnitev škode. Nastala je organizirana dejavnost. V srednjem veku postane zavarovalništvo samostojna dejavnost, kar pričajo prve zavarovalne pogodbe. Razvoj gre naprej in v novem veku nastanejo velike zavarovalne organizacije. Takšen razvoj so omogočile predvsem matematične in statistične metode. Danes pa lahko zavarovanje sklenemo v zavetju svojega doma, ne glede na čas. Spremembe v poslovanju narekujejo podjetjem da se orientirajo navzven proti odjemalcem in poslovnim partnerjem. Pri tem ne smejo pozabiti na zaposlene in jim omogočiti pridobivanje in ohranjanje znanja s področja elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje postaja del vsakdanjega poslovanja in se še vedno širi.

35

6 POVZETEK

V diplomskem delu sem preučevala nastanek elektronskega poslovanja in njegov razvoj v preteklosti. Elektronsko poslovanje je postalo ključen dejavnik za uspešno poslovanje podjetji ki se želijo uspešno predstaviti na svetovnem tržišču. Elektronskemu poslovanju se nebi smela pridružiti le večja podjetja in organizacije, saj to prinaša vrsto sprememb, ki bi bile koristne manjšim organizacijam in bi jim omogočile razcvet. Predstavila sem kratko zgodovino zavarovalništva od začetkov zavarovalne dejavnosti v civilizacijah Azije, Egipta in Grčije, vse do sklenitve zavarovanja preko interneta. Pri preučevanju zavarovalnic sem se osredotočila na zavarovalnice, ki imajo največji tržni delež v Sloveniji (Triglav d.d., Adriatic Slovenica d.d., Zavarovalnica Maribor d.d., Vzajemna d.d., Tilia d.d.). Zavarovanja sem najprej razdelila na osebna in poslovna, kasneje pa analizirala posamezne podskupine le teh. Preučila sem katera izmed njih se lahko sklenejo po elektronski poti in način takšne sklenitve. Primerjala sem tudi prednosti in slabosti sklenitve preko interneta.

Ključne besede:

• elektronsko poslovanje,

• zavarovalnica, • osebna zavarovanja,

• poslovna zavarovanja,

• tržni delež.

36

SUMMARY

In my dissertation I have done some research about the creation of electronic business and its development in the past. Electronic business became an important factor for companies that want to be well represented on a world market. This is not important only for big companies but also for smaller ones because it helps them to develop and to get more clients. I presented a short history of insurance from the beginnings of insurance activities in Asia, Egypt and Greece to the electronic business which allows people to simply get insurance by clicking some keys on their laptop. During my study of insurance companies I focused on insurance companies that have the biggest market share in Slovenia (Triglav d.d., Adriatic Slovenica d.d., Zavarovalnica Maribor d.d., Vzajemna d.d. and Tilia d.d.). I first divided insurances into two groups: business and personal insurances and then analyzed subgroups at both types. I find out which of them people can get on internet and how they do it. I also compared advantages and disadvantages of electronic business at insurance companies.

Key words:

• electronic business, • an insurance company,

• personal insurance,

• business insurance, • market share.

37

7 LITERATURA IN VIRI

7.1 LITERATURA

1. Aaronovitch, Sam in Samson, Peter. 1998. The insurance in the countries of the EEC, Luxemburg.

2. Bardwell, Dawn in Rooley, Ruth. 1997. European insurance handbook, Coopers&Lybrand, London.

3. Bijelić, Mile. 1998. Zavarovalništvo in pozavarovanje, Slovenica, zavarovalniška hiša d.o.o., Ljubljana.

4. Blažič Jerman, Borka, Klobučar, Tomaž, Nedeljkovič, Dragan, Perše, Zoran. 2001. E-poslovanje na internetu, Gospodarski vestnik. Ljubljana.

5. Boncelj, Jože. 1983. Zavarovalna ekonomika, Maribor.

6. Dubrovski, Drago. 2002. Internacionalizacija poslovanja, visoka šola za podjetništvo, Piran.

7. Groznik, Aleš in Lindič, Jaka. 2004. Elektronsko poslovanje (dodatno študijsko gradivo in vodnik po predmetu), Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Ljubljana.

8. Interna dokumentacija zavarovalnice Maribor d.d.

9. Ivanušič, Zvonko. 2005. Celostna analiza slovenskega zavarovalništva. Magistrsko delo. Ljubljana: ekonomska fakulteta.

10. Ivanjko, Šime. 1999. Uvod v zavarovalno pravo, Pravna fakulteta Maribor.

11. Kričej, Dušan. 2002. E-uprava na dlani, Ljubljana.

12. Lesjak, Dušan in Sulčič, Viktorija. 2001. Elektronsko poslovanje podjetje-podjetje (B2B), EPF Maribor, študijsko gradivo, Maribor.

13. Lipičnik, Martin. 2000. Zbornik proceedings. Univerza v Mariboru, Maribor.

14. Nuttney Andrew. 1995. The makreting and distribution of european insurance, Person profesional LTD, London.

15. Pavliha, Marko. 2000. Zavarovalno pravo, Gospodarski vestnik. Ljubljana.

16. Pinterič, Uroš in Svete, Uroš. 2007. Elektronsko upravljanje in poslovanje v službi uporabnika, Ljubljana.

17. Pušnik, Darjan. 2000. Elektronsko poslovanje: poslovna priložnost ali poslovna nuja? Magistrsko delo. Maribor, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

38

18. Šramel, Filip in Štiblar, Franjo.2008. Zavarovalništvo Slovenije v 21. stoletju. Ljubljana, Slovensko zavarovalno združenje.

19. Waters, Rich. 1999. 10 major trends for internet, E-commerce, London.

7.2 VIRI

1. Slovensko zavarovalniško združenje. 2008. Statistični zavarovalniški bilten. [online]. Dostopno na: http://www.zav-zdruzenje.si/ [1.09.2008].

2. Zavarovalnica Maribor d.d. 2008. [ online ]. Dostopno na: http://www.zav-mb.si/ [september, 2008].

3. Zavarovalnica Triglav d.d. 2008. [online]. Dostopno na: http://www.triglav.si/[ september, 2008].

4. Zavarovalnica Adriatic Slovenica d.d.2008. [online]. Dostopno na: http://www.generali.si/ [september, 2008].

5. Zavarovalnica Vzajemna d.d. 2008. [online]. Dostopno na: http://www.vzajemna.si/ [september, 2008].

6. Zavarovalnica Tilia d.d. 2008. [online]. Dostopno na: http://www.zav-tilia.si/si/ [september, 2008].

7. Lava investicije in zavarovanja. 2008. [online]. Dostopno na: http://www.lava.si/zgodovina. [september, 2008].

8. Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje. [online]. Dostopno na: http://www.zrszv.si/ [september, 2008].