ELEKTRONSKO POSLOVANJE S KATASTROM LASTNIH …diplome.fov.uni-mb.si/vis/11845Podjaversek.pdf · DV 35 kV m 68.612 DV 20 kV m 2.403.453 DV 10 kV m 311.450 DV 110 kV m 2.885.633 KB

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer organizacija in management delovnih procesov

ELEKTRONSKO POSLOVANJE S KATASTROM LASTNIH OMREŽIJ

V ELEKTRU CELJE d.d. Mentor: izred. prof. dr. Miro Jeraj Kandidat: Janez Podjaveršek

Slovenj Gradec, marec 2006

ZAHVALA Za strokovno pomo�, nasvete, predloge in podporo pri izdelavi diplomskega dela se najlepše zahvaljujem mentorju izred. prof. dr. Miru Jeraju. Za lektoriranje diplomskega dela se zahvaljujem lektorici prof. Zdenki Sušec Lušnic. Za nesebi�no pomo� in podporo pri študiju se zahvaljujem svoji družini in podjetju Elektru Celje d.d.

POVZETEK IN KLJU�NE BESEDE V diplomskem delu sem predstavil podjetje Elektro Celje d.d., ki si zelo prizadeva olajšati delo svojim zaposlenim na podro�ju vodenja digitalnega katastra naprav. Z uvedbo GIS-a (Geografsko informacijskega sistema) v delovno okolje, ki ima funkcijo pregledovalnika geografskih in atributnih podatkov o elektroenergetskih napravah in objektih v podjetju Elektro Celje, d.d., za zaposlene in uporabnike namerava Elektro Celje izpolnjevati potrebe naro�nikov oziroma odjemalcev elektri�ne energije in zagotoviti spodbudno delovno okolje za vse zaposlene. Poudarjen je osnovni namen GIS-a, da uporabniki z geo-analiti�nimi zahtevami lahko prostorsko pregledujejo naprave, še posebej zanimiv in perspektiven pa je dostop do GIS podatkov preko interneta. Slednjemu v prid govorita vsaj dve dejstvi; 1. da je vse, kar potrebuje kon�ni uporabnik, le internetni brkljalnik in 2. da lahko po tej poti isto�asno dostopa veliko uporabnikov, ki potrebujejo informacije in dostop do podatkov s temelji na spoznavanju potreb odjemalcev in zadovoljevanju njihovih potreb. Pri tem je potrebno poudariti pomembnost aktivnosti odnosa do odjemalca, predvsem v odnosu do zadovoljevanja njegovih vsakdanjih potreb in reševanju morebitnih problemov. Sama telefonska povezava danes ne zadostuje ve�, ampak je vedno ve�ja težnja po uvajanju dodatnih in dopolnilnih storitev. Tako nam te storitve skrajšujejo razdalje, pove�ujejo dosegljivost, izboljšujejo informiranost itn. v našem, že tako prehitrem vsakdanjem življenju. Klju�ne besede: Geografski informacijski sistem, Elektro Celje d.d., atribut, grafi�ni podatek, zadovoljstvo uporabnikov, zbirka podatkov. SUMMARY AND KEYWORDS The final paper introduces the company Elektro Celje d.d. which tries very hard to create good working conditions in the controlling field of digital cadastre mechanisms. GIS (Geographic Information System) checks geographic and attributive data about the electro-energetic mechanisms and buildings in the company Elektro Celje, d.d. By the help of GIS they want to improve the needs of users of electrical energy and at the same time they tend to create a nice working atmosphere. My internation was to emphasize the basic function of GIS which is the possibility of checking mechanisms by their region, especially interesting and promising is also the internet access to the GIS data. The advantage of an internet access is the fact the user only needs an internet explorer to get the necessary information. It is important to stress the importance of a relation with a customer to satisfy their needs and to solve the eventual problems. Nowadays the telephone connection itself is not sufficient any more, we tend toward additional and supplementary services which shorten the distances, increase attainability and inform quicker. Key words: Geographic Information System, attribute, graphic data, users' satisfaction, data collection.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Janez Podjaveršek: ELEKTRONSKO POSLOVANJE S KATASTROM LASTNIH OMREŽIJ V ELEKTRU CELJE d.d. stran 2 od 75

KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................3

1.1 Slovensko elektrogospodarstvo ..............................................................4 1.2 Javno podjetje Elektro Celje, d.d.............................................................5 1.3 Opredelitev problema............................................................................ 10 1.4 Metodologija ......................................................................................... 11

2 TEORETI�NE OSNOVE .................................................................................. 12 2.1 Za�etki navigacije ................................................................................. 12 2.2 Splošno o globalnem pozicijskem sistemu ............................................ 13 2.3 Merilni instrumenti................................................................................. 25 2.4 Opis programa gisec............................................................................. 29

3 OBSTOJE�E STANJE .................................................................................... 39 3.1 Procesi.................................................................................................. 39 3.2 Opis procesov....................................................................................... 40 3.3 Analiza sedanjega stanja ...................................................................... 54

4 PREDLOG ZA PRENOVO PROCESOV .......................................................... 57 4.1 Uporaba GIS v elektro distribucijskem podjetju ..................................... 60 4.2 Podpora vzdrževanju ............................................................................ 63 4.3 Razvoj GIS-a Z ARCVIEW orodjem ...................................................... 65

5 ZAKLJU�KI IN PRIPORO�ILA....................................................................... 68 5.1 Ocena sprememb ................................................................................. 68 5.2 Pogledi v prihodnost ............................................................................. 68

LITERATURA IN VIRI............................................................................................ 70 KAZALO SLIK ....................................................................................................... 71 KAZALO TABEL ................................................................................................... 72 KAZALO GRAFOV................................................................................................ 72 KRATICE IN AKRONIMI........................................................................................ 72



1 UVOD Elektri�na energija je zelo enostavno blago, pri kateri je razen zanesljivosti oskrbe pomembna le cena. Je izmeni�nega zna�aja in je zato ni mogo�e proizvajati na zalogo in skladiš�iti. Zato mora biti proizvodnja vsak trenutek usklajena z njeno porabo, kupec pa mora biti znan vnaprej. Usklajen prenos omogo�ajo prenosna in distribucijska omrežja, ki jih je v preteklosti bilo treba izgraditi in jih je treba vedno posodabljati. Za masovno elektrifikacijo, izgradnjo kapitalno intenzivnih elektroenergetskih sistemov in za pospeševanje tehnološkega razvoja je bil naravni monopol v preteklosti primerna tržna struktura, vendar je takšna teorija kmalu za�ela služiti kot opravi�ilo za slabo poslovanje celotne dejavnosti elektrogospodarstva, ki je s�asoma postajalo vse bolj nerentabilno tudi zato, ker je nacionalni elektrogospodarski sistem velikokrat v ve�inski lasti države. Za dosego ciljev EU je dejavnosti nacionalnih elektrogospodarskih monopolov bilo treba za�eti obravnavati lo�eno. Lo�itev elektrogospodarskih dejavnosti na proizvodnjo, prenos in distribucijo ter uvedbo konkurence na podro�ju proizvodnje elektri�ne energije in oskrbe z njo. Ena od omenjenih komponent je zanesljiva oskrba z elektri�no energijo, katero lahko pove�amo tudi z uporabo novih tehnologij. Sistem satelitske navigacije (GPS) v zadnjem �asu vzbuja vse ve�je zanimanje tako med amaterskimi uporabniki kot tudi med ljudmi, ki omenjeni sistem uporabljajo pri profesionalnem delu. K temu sta najve� pripomogla razširjenost majhnih prenosnih naprav za orientacijo in dolo�anje položaja v prostoru, kakor tudi velika natan�nost profesionalnih merilnih instrumentov. Zelo razširjeno je prepri�anje, kadar je govora o vesoljskih tehnologijah, da govorimo o gradnji raketnih motorjev in o vsem kar spada poleg za potovanje po vesolju. Vendar se pod istim pojmom skrivajo tudi telekomunikacija, navigacija in še kaj drugega, kar danes uporabljamo v vsakdanjem življenju. V današnjem �asu so postali geografski podatki osnova za kvalitetno odlo�anje pri urejanju okolja. GIS je baza podatkov, ki je zelo odvisna od podatkov s terena. Kvaliteto podatkov lahko opredelimo s pozicijsko, �asovno in atributno natan�nostjo. Sistem globalnega pozicioniranja, krajše GPS (global positioning system), se �edalje bolj uveljavlja v podjetju Elektro Celje d.d., kjer se zavedamo njegovih prednosti. V nalogi so zajeti prvi za�etki ustvarjanja GPS sistema kakor tudi nekatere tehni�ne karakteristike o delovanju. Cilj naloge je v predstavitvi delovanja GPS ter o možnostih njegove uporabe v podjetjih elektrogospodarstva.



1.1 Slovensko elektrogospodarstvo Slovensko elektrogospodarstvo temelji na vertikalni decentralizaciji. Proizvodnja, prenos in distribucija so lo�eni med seboj. Takšna organiziranost je bila dolo�ena z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja za prenos elektri�ne energije in javnih podjetij za distribucijo elektri�ne energije. Leta 1990 je izvršni svet skupš�ine Republike Slovenije ustanovil Elektro-Slovenija (ELES), javno podjetje za prenos elektri�ne energije. S tem odlokom sta se lo�ili proizvodna in prenosna dejavnost. Hkrati se je oblikovalo pet javnih distribucijskih podjetij. Proizvajalci elektri�ne energije so od leta 2001 združeni pod skupnim podjetjem v državni lasti – Holding slovenske elektrarne d.o.o.

Slika 1.1: Struktura elektrogospodarstva v Sloveniji glede na fizi�ni tok elektri�ne energije (Vir: Marin�i�, 2001, str. 12)

Kot pri drugih energetskih panogah lahko tudi elektrogospodarstvo razdelimo na ve� faz oziroma dejavnosti; proizvodnjo, prenos, distribucijo in dobavo. Pri tem je pomembno, da imata samo dejavnosti prenosa in distribucije zna�ilnosti naravnega monopola, medtem ko lahko gledamo na proizvodnjo in dobavo kot tržni dejavnosti ter ju tako organiziramo. Na ta na�in dosežemo ve�jo u�inkovitost elektrogospodarstva in nižje cene elektri�ne energije.



1.2 Javno podjetje Elektro Celje, d.d. Leta 1973 se je poslovna enota Slovenj Gradec, ki je bila v sklopu Elektro Celje, organizirala v TOZD ELEKTRO Slovenj Gradec. Leta 1974 so delavci na zboru delavcev sklenili, da združijo svoje delo in sredstva v DES - podjetje za distribucijo elektri�ne energije Slovenije. Bil je podpisan samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij Elektrogospodarstva Slovenije v enotno DO. V okviru DES ostane TOZD Elektro Slovenj Gradec. DES se je leta 1979 reorganiziral v pet delovnih organizacij. TOZD Elektro Slovenj Gradec se združi v DO Elektro Celje, delovna organizacija za distribucijo elektri�ne energije. Sprejet je bil samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO Elektro Celje in statut DO Elektro Celje. Leta 1981 sta bila sprejeta samoupravna sporazuma o združevanju dela delavcev TOZD Elektra Slovenj Gradec v TOZD Elektro distribucija in TOZD Elektro gradnje Slovenj Gradec. Leta 1982 pa se formira še delovna skupnost skupnih služb za oba TOZD-a. Do velike reorganizacije je prišlo konec leta 1990 v okviru splošnih družbenih sprememb. Kot delovna organizacija splošnega družbenega pomena se je DO Elektro Celje z odlokom Izvršnega sveta Skupš�ine Republike Slovenije preoblikovala v Javno podjetje za distribucijo elektri�ne energije. Z referendumom 20.11.1990 so delavci TOZD-ov in DSSS, ki so bili v sklopu DO Elektro Celje, sprejeli status Javnega podjetja za distribucijo elektri�ne energije Elektro Celje. Javno podjetje je pravni naslednik DO Elektro Celje ter temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v njeni sestavi:

− TOZD Elektro distribucija Slovenj Gradec − TOZD Elektro gradnje Slovenj Gradec − TOZD Elektro distribucija Krško − TOZD Elektro gradnje Krško

Kot pravni naslednik prevzema vse premoženje, pravice, obveznosti in delavce DO, TOZD-ov in DSSS. V okviru javnega podjetja so organizirana slede�a podro�ja :

− podro�je Celje − podro�je Slovenj Gradec − podro�je Krško

Podro�ja imajo v pravnem prometu naslednja pooblastila :

− sklepanje pogodb o dobavi elektri�ne energije − sklepanje pogodb o povra�ilih za nove priklju�ke − sklepanje pogodb za izgradnjo elektro distribucijskih priklju�kov − izdaja soglasij − nabava osnovnih sredstev, repro materiala in drobnega materiala



Je eno izmed petih distribucijskih podjetij s sedežem v Celju, ki oskrbuje z elektri�no energijo 150.000 odjemalcev na obmo�ju s 383.000 prebivalci. Obmo�je predstavlja cca. 22% površine Slovenije. Oskrbovalno obmo�je pokriva tri osrednje slovenske regije s 43 ob�inami v celoti in 14 delno, in sicer : Koroška, Savinjska in Spodnje Posavska regija. Osnovna naloga je oskrba uporabnikov s kvalitetno in zanesljivo elektri�no energijo.

Slika 1.2.1: Prikaz oskrbovalnega obmo�ja z elektri�no energijo

Dejavnosti družbe : Podjetje je organizirano kot enovit pravni subjekt, ki opravlja dejavnosti v lo�enih organizacijskih enotah in zagotavlja lo�eno ra�unovodsko spremljanje posameznih dejavnosti. Kot gospodarske javne službe opravlja podjetje dejavnosti distribucije elektri�ne energije, upravljanja distribucijskega omrežja in dobave elektri�ne energije tarifnim odjemalcem.



Dejavnost distribucija elektri�ne energije obsega: − distribucijo elektri�ne energije po distribucijskem omrežju − vzdrževanje distribucijskega omrežja − odgovornost za gradnjo distribucijskega omrežja

Dejavnost upravljanja distribucijskega omrežja obsega:

− vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja − zagotavljanje dostopa do omrežja upravi�enim odjemalcem in

proizvajalcem elektri�ne energije − pripravo sistemskih obratovalnih navodil

Dejavnost dobave elektri�ne energije tarifnim odjemalcem obsega:

− prodajo elektri�ne energije v skladu s tarifnim sistemom − informiranje odjemalcev v gibanjih in zna�ilnosti njihove porabe

Kot neenergetske tržne dejavnosti opravlja podjetje dejavnost elektro gradenj in servisov. Kot energetsko tržno dejavnost opravlja podjetje trgovanje z elektri�no energijo. Dejavnost trženja z elektri�no energijo obsega:

− nakup elektri�ne energije na bilateralnem in organiziranem trgu ter prodajo upravi�enim odjemalcem.

Slika 1.2.2: Organizacijska shema Elektro Celje, d.d.



Distribucijsko omrežje sestavljajo :

Naziv naprave enota Elektro Celje, d.d. DV 110 kV m 102.117 DV 35 kV m 68.612 DV 20 kV m 2.403.453 DV 10 kV m 311.450 DV 110 kV m 2.885.633 KB 35 kV m 2.079 KB 20 kV m 300.612 KB 10 kV m 147.307 KB SKUPAJ m 449.998 DV + KB SKUPAJ m 3.335.630 NNO 0,95 kV m 112.591 NNO 0,4 kV m 4.582.279 NNO 0,23 kV m 1.525.792 KB 0,4 kV m 4.638.981 KB 0,23 kV m 9.246 JR nadzemni vod m 279.705 JR kabelski vod m 488.667 NNO SKUPAJ m 11.637.261 DV, KB NNO SKUPAJ m 14.972.981 RTP 110/SN štev. 14 RTP SN/SN štev. 4 RP SN/SN štev. 12 RTP + RP SKUPAJ štev. 30 TP 35/0,4 kV štev. 1 TP 20/0,4+20/0,95/0,4 kV štev. 2.371 TP 10/0,4 kV štev. 491 TP 0,95/0,4 kV štev. 129 TP SKUPAJ štev. 2.992 RTP + RP + TP SKUPAJ štev. 3.022 Število transfor. SN/NN štev. 3.336 Skupna nazivna mo� kVA 1.362.056

Tabela 1: Prikaz števila naprav distribucijskega omrežja



Zaposleni : V Elektru Celje je bilo na dan 31. 12. 2004 zaposlenih 699 delavcev. Število zaposlenih po posameznih dejavnostih je bilo naslednje :

− GJS distribucija elektri�ne energije 329 delavcev − GJS dobava elektri�ne energije 66 delavcev − GJS upravljanje distribucijskega omrežja 55 delavcev − Energetska tržna dejavnost 9 delavcev − Neenergetska tržna dejavnost 112 delavcev − Skupne funkcije 128 delavcev

Graf 1.2.1: Prikaz števila zaposlenih po posameznih dejavnostih

Graf 1.2.2: Prikaz izobrazbene strukture zaposlenih



1.3 Opredelitev problema Vzdrževanje analognih kart je postalo zelo težavno in nepregledno. To nas je prisililo k postavitvi digitalnega katastra lastnih omrežij, saj delo z analognimi kartami v današnjem �asu ni ve� mogo�e.

Slika 1.3: Prikaz analogne karte

Pomanjkanje celovitih informacijskih rešitev na podro�ju distribucijskega omrežja (enotni uporabniški vmesniki, enotni na�ini dela, enotne lokacije aplikacij, enotno iskanje, enotno pregledovanje podatkov), ki jih lahko uporabniki osvojijo v kratkem



�asu; neskladnost, neažurnost in nepovezanost evidenc (kataster lastnih naprav). Prešibka je povezanost informacijskih virov med podro�ji in pridobivanje podatkov od upravnih enot. Komunikacija pogosto še vedno poteka po klasi�ni papirni poti, kar je zelo dolgotrajno. Odpiranje trga z energijo se vidi v temeljni preusmeritvi pogojev, ki zadevajo vzdrževanje. Medtem ko so dobavitelji elektri�ne energije v preteklosti vlagali v širitev in saniranje svojih omrežij, se sedaj pritisk naraš�ajo�ih stroškov, povzro�en zaradi deregulacije, kaže v ve�ji previdnosti glede vlaganj. Kot posledica postaja bolj in bolj nujno analizirati in optimirati vzdrževanje obstoje�ih omrežij, s posebnim poudarkom na naraš�ajo�o starost uporabljene opreme. Do sedaj se je na vzdrževanje gledalo kot na stroškovni dejavnik drugotnega pomena z vidika dolo�anja cen. Posledi�no mora u�inkovito na�rtovanje vzdrževanja uporabiti finan�na sredstva, ki so na razpolago za dolo�ene potrebe. Pomembnost vzdrževanja pridobiva vedno ve�je dimenzije. Cilji

− zagotoviti lastnikom teko�e vzdrževane podatke − uporabnikom olajšati pripravo dokumentacije − odprava nesoglasij med pisnim in lokacijskim delom evidence − ra�unalniško vzdrževanje evidence katastra lastnih omrežij, ki omogo�a

kontrole, ki prepre�ujejo nastajanje novih napak in omogo�a bolj u�inkovito kontrolo dela

1.4 Metodologija Da smo v Elektru Celje, d.d. za�eli z izgradnjo GIS-a, nas je prisilila potreba po postavitvi digitalnega katastra lastnih omrežij, saj je postalo vzdrževanje analognih kart zelo težavno. Po pregledu GIS programske opreme na trgu in njene uporabe s strani državne uprave in drugih infrastrukturnih podjetij, smo se odlo�ili za GIS razli�ico ArcView. Zastavili smo nekaj klju�nih smernic ter pripravili nekaj osnovnih orodij za nadaljnje delo. Z upoštevanjem vodila, da mora biti GIS integriran v IIS, je bila samoumevna odlo�itev, da ne bomo ustvarjali paralelne strukture k že obstoje�i bazi tehni�nih podatkov (BTP). Z zbiranjem podatkov o lastnih napravah na enem mestu, v digitalni obliki, najlažje zagotovimo vedno ažurne »karte«. Z uporabo Client/Server in(ali) internet (intranet) tehnologij lahko zelo poceni omogo�imo množi�en dostop do teh podatkov, hkrati pa lahko razli�nim uporabnikom dodelimo razli�ne pravice – vsak lahko vidi in spreminja le tisto, kar sme. Pri tem je pomembno, da je postopek vnosa sprememb in novogradenj v omrežju tudi formalno dore�en. V nalogi so predstavljene osnove globalnega pozicijskega sistema GPS, delovanje ter uporaba nove tehnologije v Elektru Celje d.d. Bistvo naloge je usmerjeno v detajlno dolo�anje geografskega položaja obstoje�ih in predvidenih objektov za pridobivanje tridimenzionalnih koordinat tudi v realnem �asu, kjer je namen ugotoviti, kaj lahko z GPS-tehnologijo dosežemo in nato odjemalcem nudimo informacijo in dostop preko internet (intranet) tehnologij do razli�nih podatkov.



2 TEORETI�NE OSNOVE 2.1 Za�etki navigacije Beseda navigacija se danes uporablja za vsakovrstno orientacijo, izvira pa iz �asov, ko se je nanašala samo na plovbo s takšnimi ali druga�nimi plovili. Izraz je sestavljen iz latinskih besed navis, ki pomeni ladjo, in agere, ki pomeni voziti. Navigacija je veda o dolo�anju smeri med za�etno in kon�no to�ko poti ter dolo�anju položaja na sami poti. Neko� so imeli pomorš�aki kompase, sekstante in še nekaj podobnih naprav. Navigacija je slonela na zvezdah in orientacijskih zna�ilnostih terena. Te tehnike so bile dokaj natan�ne, vendar so problemi z vremenom in zahtevne veš�ine zahtevali izgradnjo boljšega sistema za navigacijo. Še ne dolgo tega je bil eden izmed bolj pomembnih zgodnjih dosežkov na podro�ju navigacijskih sistemov LORAN1. Deloval je na principu radijskih valov, ki so jih oddajali oddajniki na zemlji. Omogo�al je ladjam in letalom, da so dolo�ila svoj položaj v dveh dimenzijah - zemljepisni dolžini in širini. Natan�nost je bila 1,5 km, za potrebe merjenja torej popolnoma neprimerna. Za�etki satelitske navigacije Najve�ji napredek je navigacija doživela v šestdesetih letih, ko so Ameri�ani poslali v vesolje serijo satelitov z imenom Transit. Namenjeni so bili izklju�no vojaški uporabi, z njimi pa so lahko ladje dolo�ale svoj položaj na približno 160 m natan�no. S tem dejanjem je navigacija dobila naziv satelitska. V za�etku 70-ih let je bil v ZDA predlagan projekt GPS. Njegov koncept je ustrezal vsem zahtevam ameriške vlade - da torej lahko v vsakem trenutku, na katerem koli koncu Zemlje in v vsakem vremenu, dolo�iš svoj položaj. Ameriško Ministrstvo za obrambo2 je sprva osnovalo mrežo satelitov za nadzor medcelinskih balisti�nih izstrelkov, vendar je kmalu postalo jasno, da lahko njihove dosežke uporabljajo tudi civilisti. Tako so februarja leta 1978 v orbito poslali prvega od satelitov Navstar, ki na višini 20.200 km dvakrat na dan obkrožijo Zemljo. Vsak satelit tehta približno tono in ima skupaj s son�nimi celicami premer dobrih pet metrov. Sistem je sestavljen iz 24 satelitov. Danes so bolj kot Navstar znani po kratici GPS. Sateliti namre� niso namenjeni samo vojaški, ampak tudi civilni navigaciji, saj oddajajo dva signala: bolj natan�nega vojaškega in manj natan�nega civilnega. Poleg tega pa ima GPS še eno dobro lastnost: to�nost dolo�anja pozicije je namre� lahko takšna, kot jo potrebujemo. Za popotnika ali vojaka "to�no" pomeni 20 m, za ladje v ob obalnih vodah 5 m, za uporabo v strokovne namene 0,5 m ter za geodeta 1 cm.

1LORAN : LOng RAnge Navigation 2 AMERIŠKO MINISTRSTVO ZA OBRAMBO : Department of Defense, DOD



2.2 Splošno o globalnem pozicijskem sistemu GPS (NAVSTAR Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki omogo�a dolo�itev položaja, hitrosti in �asa kjerkoli na zemlji, v vsakem �asu, vse dni v letu in ne glede na vremenske razmere. Lastnik sistema GPS je Obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike, ki ga vzdržuje, nadzoruje in upravlja. Dolo�itev položaja temelji na merjenju najmanj štirih dolžin do satelitov, ki na višini 20.200 km krožijo okrog Zemlje, njihov položaj pa je znan na nekaj metrov natan�no. Informacijo o položaju satelitov sprejemnik prebere iz navigacijskih sporo�il, ki jih sateliti oddajajo. Razdaljo do satelita izmeri na osnovi �asa potovanja signala od satelita do sprejemnika. Satelit in sprejemnik namre� v nominalno istem �asu generirata enake signale, zato je �asovni zamik neposredno merilo za �as potovanja signala [Leick 1995]. Natan�nost dolo�itve položaja je vedno boljša od 20 m. V dobrih pogojih celo pod 10 m. To natan�nost znatno izboljšamo z uporabo dveh sprejemnikov – referen�nega in mobilnega. Referen�ni sprejemnik iz svojega znanega položaja ves �as ra�una diferencialne popravke, ki jih mobilni sprejemnik uporabi za dolo�itev natan�nega položaja (od nekaj mm do 5 m).

Slika 2.2.1: Prikaz meritve položaja s pomo�jo GPS sistema

Sistem GPS je sestavljen iz treh glavnih segmentov:

− navigacijski sateliti ali t.i. vesoljski segment, − zemeljski t.i. kontrolni segment in − uporabniški segment.



Vesoljski segment je bil na�rtovan za uporabo 24 satelitov. Trenutno obkroža zemljo 26 operativnih satelitov, ki se nahajajo 20.200 km visoko, tako da Zemlja s svojo atmosfero ne vpliva na njihov položaj. Položaj satelitov je matemati�no enostavno dolo�ljiv [Leick 1995].

Slika 2.2.2: Vesoljski segment sistema GPS

Sateliti so razvrš�eni v 6 orbitalnih ravnin. Orbite so znane vnaprej in boljši sprejemniki GPS imajo v svoj spomin naložen kar ves almanah, ki za vsak trenutek kadarkoli napove položaje posameznih satelitov na nebu. Zemljo obkrožijo v 12 urah. Na vsaki to�ki na Zemlji so nad obzorjem (vsaj 15° nad njim) vedno vidni vsaj 4 sateliti, v praksi pa pogosto ve�. Osnovni na�in delovanja sistema GPS je v merjenju razdalj do sprejemnika. Ob poznavanju pozicije posameznih satelitov je nato možno dolo�iti položaj sprejemnika. Torej je potrebno zelo natan�no merjenje �asa, ki ga signal potrebuje za potovanje od satelita do sprejemnika. V ta namen ima vsak satelit vgrajene 4 atomske ure, ki so sinhronizirane in kontrolirane na Zemlji. Kontrolni segment, ki ga sestavljajo glavna kontrola v Colorado Springsu, ZDA, in štiri opazovalne kontrolne postaje, razporejene v bližini ekvatorja, ves �as spremljajo delovanje satelitov, popravljajo njihove orbite ter skrbijo za sinhronizacijo njihovih ur.



Uporabniški segment GPS omogo�a dva nivoja uslug:

− Standard Positioning Service (SPS), ki je dostopen vsem uporabnikom brezpla�no, a je bila njegova to�nost do prvega maja leta 2000 ob�asno namenoma zmanjšana s strani DOD. Njegova to�nost je bila 100 m horizontalno (navadno 30 do 50 m) in 156 m vertikalno. Danes pa se to�nost giblje med 10 in 20 m.

− Precise Positioning Service (PPS), ki je dostopen le pooblaš�enim uporabnikom (vojska in zavezniki ZDA), dosega pa to�nost do 22 m horizontalno (navadno 5 do 15 m) in 28 m vertikalno.

Ker so tudi za civilno rabo potrebne ve�je natan�nosti, je bila razvita posebna metoda merjenja z GPS-om; diferencialni GPS, ki se izogne mnogim napakam v SPS. Osnova diferencialnega GPS-a je dokaj preprosta. Uporabljen je dodaten sprejemnik, ki primerja pozicijo, dobljeno iz razdalj do satelitov, s svojo natan�no znano pozicijo. Izra�unane korekcijske podatke nato pošlje drugemu sprejemniku. Tako je dosežena centimetrska natan�nost. Signali in podatki, ki jih sateliti oddajajo Vsak satelit ima ve� (navadno 4) izjemno natan�nih atomskih ur. Ure delujejo z osnovno frekvenco 10,23 MHz. Ta frekvenca je osnova za signale, ki jih sateliti ves �as oddajajo. Sateliti oddajajo dva signala. Nosilni signal za L1 ima frekvenco 154 . 10,23 MHz, nosilni signal za L2 pa 120 . 10,23 MHz. [Peter H. DANA 1999]

Slika 2.2.3: Modulacija signalov, ki jih oddajajo sateliti

L1 signal modulirata C/A (Coarse/Acquisition) koda, ki se ponavlja vsakih 1023 bitov (1 ms) in je lastna vsakemu satelitu ter predstavlja osnovo za civilni GPS, ter P (Precision) koda, ki se ne ponovi okrog 267 dni (vsak enotedenski segment te kode je lasten satelitu, vsak teden se resetira) in predstavlja osnovo vojaškemu GPS-u. L2 signal modulira samo P koda. Oba signala nosita tudi navigacijska sporo�ila z informacijami o orbiti satelita, korekcijah ure in druga sistemska sporo�ila.



Slika 2.2.4: Prikaz zaporedja nosilca signalov

Vsak od satelitov ves �as oddaja tri podatke: Prvi podatek je njegova identifikacija in pri ve�ini sprejemnikov GPS lahko vidimo signale satelitov, ki jih pravkar sprejemamo. Oštevil�eni so od ena do dvaintrideset. Osnovno omrežje sicer sestavlja 24 satelitov, a ker ima vsak življenjsko dobo samo deset let, je potrebno ves �as skrbeti za nadomeš�anje odsluženih. Tako nekaj �asa delujeta že skoraj odsluženi satelit in njegova zamenjava. Zato je v omrežju lahko delujo�ih ve� kot 24 satelitov. Drugi podatek, ki ga oddaja vsak od satelitov, je �asovni in vsebuje tudi informacijo o stanju satelita. �e je z njim kaj narobe, sprejemnik njegovega signala ne upošteva. Tretja informacija, ki jo sporo�a satelit, je njegov natan�en položaj. Sprejemnik nato samo izra�una oddaljenost satelita, ki mu je podatke poslal. To naredi tako, da izra�una razliko med �asom, ko mu je satelit podatke poslal, in �asom, ko jih je sprejel. Vire napak lahko razdelimo v pet skupin:

− vpliv ionosfere in atmosfere, − napake ure satelita, − odboji signalov, − položaj satelitov in − namerne motnje.

Vpliv ionosfere in atmosfere Ko signal pre�ka ionosfero, se zakasni. Pojav je podoben lomu svetlobe na steklu. V ionosferi se torej razširjanje signala upo�asni, saj ima svetloba konstantno hitrost le v vakuumu. Vpliv ionosfere na signal pa ni konstanten, zato ga je zelo zahtevno upoštevati v merilnem rezultatu. Vpliv ionosfere je mnogo ve�ji za satelite z nizko elevacijo, saj je njihova pot v ionosferi daljša. Napako prispeva tudi vodna para v atmosferi.



Te napake lahko ublažimo z dvofrekven�nimi sprejemniki. Le-ti merijo tako signal L1 kot L2. Znano je, da je upo�asnitev signala pri potovanju skozi ionosfero obratno sorazmerna frekvenci signala. �e torej primerjamo �as prihoda obeh signalov, lahko zelo to�no dolo�imo zakasnitev.

Slika 2.2.5: Vpliv ionosfere na signal

Napake ure satelita �eprav so ure v satelitih zelo natan�ne (3 ns), pride v�asih do lezenja (drift), kar privede do majhnih napak. Ameriško obrambno ministrstvo ves �as nadzoruje ure v satelitih in jim po potrebi pošilja popravke. Odboji signalov Napake zaradi odbojev se pojavijo, ko se sprejemnik nahaja v bližini ve�jih objektov z odbojno površino (jezero, velike zgradbe ...). Signal iz satelita ne potuje direktno do antene sprejemnika, ampak se odbije od bližnjih objektov. Te napake lahko zmanjšamo z uporabo posebnih anten s t. i. ground-plane ali z uporabo t. i. choke-ring anten, ki prestrežejo indirektne signale ter signale z nizko elevacijo. Namerne motnje Ameriško obrambno ministrstvo je tudi do nedavnega namerno zmanjševalo to�nost GPS. Pri postopku S/A (Selective Availability) gre za namerno spreminjanje ure satelita, dodatno pa so sateliti oddajali signal, ki je bil zakodiran in se je malo razlikoval od dejanskega. A-S (Anti Spoofing) je postopek, s katerim P kodo zakodirajo v Y kodo, ki jo lahko dekodirajo le vojaški sprejemniki (ZDA in zavezniki).



P kodo iz Y kode lahko rekonstruira ve�ina geodetskih GPS-ov, v izogib motnjam S/A pa je bila razvita u�inkovita tehnika diferencialnega GPS-a. Natan�nost DGPS in dejstvo, da danes znajo signal GPS motiti tudi samo na dolo�enih obmo�jih, je pripomoglo k temu, da je ameriška vlada ugotovila, da splošno motenje S/A nima nobenega smisla ve�. K temu je verjetno prispeval tudi strah, da bi utegnil zaradi ve�je natan�nosti postati tržno bolj priljubljen podoben ruski sistem GLONASS. Zato je 1. maja leta 2000 predsednik Clinton podpisal odlok, s katerim so SA ukinili, in tako so sateliti NavStar za�eli oddajati nemoten signal. Civilni sprejemniki GPS danes izra�unajo položaj na 10 – 20 m natan�no. Položaj satelitov

Slika 2.2.6: Vpliv položaja satelitov na napako meritve

Osnove dolo�anja pozicije in natan�nost Glede na na�in kako, merimo signal, ki ga oddajajo sateliti lo�imo dve osnovni metodi meritev: Merjenje s pomo�jo kode GPS sprejemnik generira enako psevdo naklju�no C/A in/ali P kodo kot satelit ob nominalno istem �asu. Sprejemnik to generirano kodo toliko �asa premika po �asovni osi, da pride do korelacije s kodo, ki jo je sprejel od satelita. �as v trenutku, ko je korelacija najve�ja, se imenuje "�as prihoda" (Time of Arrival, TOA). Sprejemnik torej ugotovi, kdaj je satelit oddal isti vzorec kot on sam [Peter H. DANA 1999].



Slika 2.2.7: �asovni zamik signala

Ta �asovni zamik (� t) je posledica potovanja signala od satelita do sprejemnika. Ker vemo, da je hitrost potovanja elektromagnetnega valovanja c = 300.000 km/s (svetlobna hitrost), dobimo na ta na�in psevdo razdaljo, ki jo je signal prepotoval od satelita do sprejemnika. Psevdo razdaljo pa zato, ker je vgrajena ura v GPS sprejemniku (navadno cenena digitalna ura) mnogo manj natan�na kot ura v satelitu. Že na tem mestu je torej jasno, da je meritev tem bolj natan�na, �im ve� satelitov opazujemo, saj nam to ponuja ve� možnosti za korekcijo posameznih psevdo razdalj. Razdalja se izra�una po preprostem obrazcu: pot = hitrost x �as; s = v x t => razdalja = 300.000 km/s x � t Merjenje faze nosilnega signala V tem na�inu se uporabljata nosilna signala L1 in/ali L2. Z merjenjem faze teh signalov lahko dosežemo milimetrsko natan�nost. Merilni postopek je druga�en od prej opisanega, saj merjenje faznega zamika ne vsebuje nobenega podatka o �asu oddaje signala s satelita. Merilna metoda temelji na štetju period nosilnega signala preko �asa. Vedno sta potrebna dva sprejemnika, ki hkrati sledita nosilni signal istih satelitov [Peter H. DANA 1999].

Slika 2.2.8: Prikaz meritve s pomo�jo faze nosilnega signala



Spremembe v razlikah faz obeh sprejetih signalov se nato pretvorijo v razdaljo (vektor) med referen�nim in mobilnim sprejemnikom. Omejitev je, da sta lahko najve� 30 km vsaksebi, tako da je vpliv ionosfere na oba signala še enak.

Slika 2.2.9: Prikaz štetja period nosilnega signala

V praksi se je glede na omenjeni metodi razvilo ve� na�inov dolo�anja položaja. Izbira je odvisna od željene natan�nosti in od vrste uporabljenega prejemnika.

NA�INI GPS MERITEV

AVTONOMNA NAVIGACIJANAVIGIRANO(GPS+antena)

DIFERENCIALNADGPS

(popravek iz referen�ne postaje)

POST PROCESING(kasnejša obdelava)

ON LINE(realno �asovne)

KODNEMERITVE

(DGPS)

FAZNEMERITVE

(RTK)

KODNEMERITVE(DGPS-PP)

Slika 2.2.10: Prikaz glavnih metod GPS meritev



Tako lo�imo tri glavne na�ine dolo�anja položaja:

− avtonomno dolo�anje pozicije, pri kateri uporabljamo en sam sprejemnik, za to�nosti pod 100 m (civilna raba) oziroma pod 20 m (vojaška raba),

− diferencialni GPS, znan tudi kot DGPS, za to�nosti od 0,5 do 5 m; za geoinformacijske sisteme, pomorsko navigacijo ...

− diferencialno merjenje faze, za najvišje to�nosti od 0,5 do 20 mm; za geodetske meritve, nadzor, vodenje …

Za razli�ne na�ine meritev uporabljamo razli�ne GPS sprejemnike. Med najenostavnejše in najcenejše sodijo avtonomni GPS sprejemniki, katerih napaka je najve�ja. Med najzahtevnejše in najnatan�nejše sodijo GPS sprejemniki, ki merijo fazo nosilnega signala v tako imenovanem RTK na�inu. Ti sprejemniki dosegajo centimetrsko natan�nost. Avtonomno dolo�anje pozicije To je najenostavnejša tehnika, s katero uporabnik dolo�i pozicijo, višino in/ali to�en �as. Dolo�anje položaja temelji na merjenju razdalj do vsaj treh satelitov. Razdalje se enostavno izra�unajo iz hitrosti (elektromagnetno valovanje se v vakuumu giblje s hitrostjo svetlobe, ki znaša približno 300.000 km/s) in �asa potovanja signala od satelita do sprejemnika. Ker imamo v sprejemniku na razpolago le t. i. psevdo razdalje ter �as, ob katerem je signal prispel do sprejemnika, je potrebno dolo�iti 4 neznanke (X, Y, Z in �as potovanja signala). Od tu se pojavi zahteva po opazovanju še �etrtega satelita. Za GPS navigacijo torej potrebujemo vsaj 4 satelite [Peter H. DANA 1999].

Slika 2.2.11: Prikaz meritve v avtonomnem na�inu



Pozicija je tako dolo�ena iz izmerjenih psevdo razdalj, popravka ure in podatkov o efemeridah3 (položaji satelitov). Sprejemnik lahko kartezijeve koordinate X, Y, Z pretvori v WGS-84 (zemljepisna dolžina, zemljepisna širina in višina) ali lokalne koordinate s pomo�jo ustreznih transformacij. Diferencialni GPS Diferencialni GPS je na�in merjenja, ki izlo�i velik del naravnih in umetnih napak. Nenatan�nost izmerjenih razdalj izvira iz nenatan�nih ur v sprejemnikih, nenatan�nih orbit ter vplivov, ki delujejo na signal, ko potuje skozi ionosfero in atmosfero. Od umetnih napak pa je bilo do nedavnega najpomembnejše namerno degradiranje to�nosti z vnašanjem šuma v signale satelita. Te nenatan�nosti so spremenljive in jih je potrebno vrednotiti tisti hip, ko jih potrebujemo. Rešitev je v uporabi dodatnega - referen�nega sprejemnika, ki stoji na natan�no znani poziciji. Programska oprema v referen�nem sprejemniku iz psevdo4 razdalj in svojih koordinat dolo�i korekcije za vsak satelit posebej. Sprejemnik zaradi svoje znane pozicije namre� natan�no ve, kakšne so pravilne razdalje do satelitov. Razlike med pravilnimi in dejanskimi razdaljami so znane kot popravki. Le-te nato pošilja mobilnim sprejemnikom po radijski zvezi ali pa jih shrani za kasnejšo obdelavo (post procesiranje). Vrsto komunikacije med tema dvema sprejemnikoma dolo�a standard RTCM SC-104.

Slika 2.2.12: Prikaz meritve s popravki iz referen�ne postaje

3EFEMERIDE : Periodi�na publikacija s podatki o legah nebesnih teles 4 PSEVDO RAZDALJA: Navidezna razdalja



Diferencialne popravke lahko mobilni sprejemniki uporabijo za dolo�anje svoje pozicije. Pri merjenju s pomo�jo C/A kode dosežejo to�nosti od 0,5 do 5 m, najto�nejša metoda pa je diferencialno merjenje faze nosilnega signala (5 mm). Ta metoda je ustrezna tudi za številna geodetska merjenja.

1. Približni položaj

lahko dobimo z

diferencialnim

merjenjem s kodo.

Natan�en položaj

leži nekje znotraj

kroga.

2. �rte

ponazarjajo

valovne fronte

signala iz

posameznega

satelita. Natan�en

položaj leži nekje

na eni od �rt

znotraj kroga.

3. �e opazujemo

še drug satelit, se

pojavi še ena

množica valovnih

front (ali faznih �rt).

Rezultat leži na

enem od presekov

obeh množic

valovnih �rt.

4. Tretji satelit še

bolj omeji

množico možnih

rešitev. Rezultat

leži na enem od

presekov vseh

treh množic

valovnih �rt.

5. Z opazovanjem

�etrtega satelita se

množica možnih

rezultatov še skr�i.

6. Ko se

konstelacija

satelitov

spreminja, se

grafi�na struktura

za�ne vrteti okrog

ene to�ke. To

ponazarja najbolj

verjetno rešitev -

najbolj verjeten

položaj.

Slika 2.2.13: Dolo�itev položaja z meritvijo faze nosilnega signala



Diferencialno merjenje faze - RTK Za merjenje s pomo�jo faze nosilnega signala sta vedno potrebna dva sprejemnika. Postopek je podoben kot pri diferencialni meritvi s pomo�jo kode. Referen�ni ali bazni sprejemnik je vedno postavljen na znanih koordinatah. Ostali (mobilni) sprejemniki pa se lahko prosto premikajo. Ra�unajo se vektorji do posameznih mobilnih sprejemnikov. Na ta na�in se izognemo napakam ure in torej tudi umetno povzro�enim napakam zaradi S/A. V osnovi gre za enak postopek kot prej - merjenje razdalj do 4 satelitov, vendar pa je na�in dolo�anja le-teh bistveno druga�en. Merjenje faze nosilnega signala omogo�a bistveno ve�jo natan�nost, kot merjenje s pomo�jo C/A ali P kode. Dolžina vala signala L1 znaša 19,4 cm. �e torej lahko preštejemo število valov (celi del in ulomljeni del) med satelitom in sprejemnikom, dobimo zelo natan�no razdaljo. Ta postopek, znan kot Ambiguity Resolution5, je zelo zapleten in temelji na statisti�nih izra�unih. Ta metoda je osnova za geodetska merjenja.

Slika 2.2.14: Prikaz meritve s popravki iz referen�ne postaje

5 AMBIGUITY RESOLUTION : Nejasna resolucija



Natan�nost meritev

Slika 2.2.15: Prikaz natan�nosti posamezne metode meritve

Slika 4.5 prikazuje natan�nost, ki jo lahko dosežemo s posamezno metodo meritve. Ve�ja natan�nost pomeni zahtevnejšo logiko merilnih instrumentov in višjo ceno. Za meritve v razredu centimetrske natan�nosti potrebujemo dva merilna instrumenta, ki sta medsebojno oddaljena najve� 30 km in sprejemata signal istih satelitov. Za medsebojni prenos popravkov položaja uporabljata radijsko zvezo. 2.3 Merilni instrumenti MLR SP 24

Slika 2.3.1: GPS sprejemnik za avtonomni na�in meritve

RTK (~ 2cm)

DGPS-PP (~ 0,5m)

DGPS (~ 5m)

Avtonomna navigacija (~ 10m)



SP 24 je ro�ni GPS sprejemnik francoskega proizvajalca MLR Electronique. Vsebuje 12 kanalni enofrekven�ni sprejemnik, ki omogo�a položajno to�nost 3 m 2D RMS. Odlikuje ga zmožnost iskanja 24 satelitov hkrati ter patentirana tehnologija PhaseLock. Sprejemnik je zelo hiter in zazna že drobne premike, omogo�a pa zadovoljivo sledenje tudi v težjih pogojih (npr. v gozdu). Sprejemnik omogo�a referenciranje s kodo (RTCM 1,2). Referenciranje zaradi velike avtonomne natan�nosti pride v poštev le, �e je nujno potrebno zagotoviti, da položajna napaka ne bo nikoli presegla 3 do 5 m. SP 24 je rekreativni GPS sprejemnik in omogo�a poleg obi�ajnega prikaza koordinat tudi vodenje do to�ke, shranjevanje položaja, rekonstruiranje poti in podobno. Ima vgrajen NMEA izhod s standardnim zaporednim vmesnikom za enostavno priklju�itev na zunanje naprave. Te lahko sežejo od avtopilotov in sonarjev, pa do prenosnih ali ro�nih ra�unalnikov s programsko opremo za terenski zajem podatkov. 12 kanalni C/A sprejemnik z DualPhaseTM Možnost iskanja po 24 kanalih hkrati Velikost 51 x 150 x 33 mm Teža 240 g Zaslon LCD 35 x 53 to�k To�nost 3 m 2D RMS RTCM vhod, NMEA izhod (/1 s) Napajanje štiri 1.5 V baterije za 36 ur

delovanja

Tabela 2: Tehni�ni podatki SP24 6

CMT March II

Slika 2.3.2: GPS in GSM je DGPS

March je profesionalni ro�ni GPS sprejemnik za terenski zajem podatkov. Vgrajen ima Motorolin 8 kanalni GPS sprejemnik, ki z referenciranjem zagotavlja horizontalno natan�nost pod 3 m. Njegova glavna odlika je kompaktna celota, ki združuje sprejemnik, anteno, ra�unalnik ter programsko opremo, ki je na�rtovana za enostaven zajem prostorskih in neprostorskih podatkov. Zajem podatkov na terenu temelji na vnaprej pripravljenem seznamu objektov, ki jih želimo snemati (kartirati), in njihovih lastnosti. Z Marchem lahko snemamo to�kovne, linijske ali arealne objekte. Vsakemu objektu lahko pripišemo ustrezne lastnosti (atribute), ki pripadajo 6 Opis in tehni�ni podatki proizvajalca



temu objektu. March predstavlja celovito rešitev za terenski zajem podatkov. Z zmogljivo programsko opremo omogo�a tudi urejanje in dodajanje seznamov objektov na terenu, uporabo odmikov pri snemanju ter prikaz skupne dolžine linijskih ter skupne površine arealnih objektov. Pri snemanju to�kovnih elementov lahko nastavimo poljuben �asovni interval, v katerem sprejemnik ra�una povpre�no vrednost. Pri snemanju linijskih ali arealnih objektov izberemo dinami�ni na�in meritve (sprejemnik zabeleži položaj ob nastavljenem intervalu, npr. vsako sekundo). 8 kanalni C/A sprejemnik Motorola RTCM vhod, NMEA izhod (/3 s) Opcijsko sledenje faze na L1 Napajanje NiMh 6 V, 1900 mAh za4 h

delovanja Velikost 20 x 12.5 x 7.6 cm Vodoodporen, odporen na prah in udarce Teža 1 kg Pomnilnik 512 kB sistemskega, 2 MB

uporabniškega pomnilnika To�nost 2.5 m 2D RMS, tipi�no 1-3 m Kasnejša obdelava podatkov 2 x RS232 vmesnik GIS programska oprema za terenski

zajem podatkov in navigacijo Zaslon 8 x 21 znakov (64 x 128 to�k) Programska oprema PC-GPS za pripravo,

kasnejšo obdelavo podatkov, izvoz podatkov (ESRI, MapInfo, DXF, ASCII)

Tabela 3: Tehni�ni podatki CMT March II 7

Leica GS50

Slika 2.3.3: Profesionalni GPS sprejemnik GS50

Vrh svetovne ponudbe GPS sprejemnikov za potrebe terenskega zajema podatkov predstavlja Leicin 12 kanalni enofrekven�ni sprejemnik GS50. Poleg izjemnega GPS sprejemnika z možnostjo sledenja P(Y) kode in vgrajenih tehnologij ClearTrak ter

7 Opis in tehni�ni podatki proizvajalca



MaxTrak za optimalno sledenje satelitov v najtežjih pogojih, ima podobno kot CMT-jev March II vgrajeno tudi ustrezno programsko opremo, ki omogo�a napreden zajem prostorskih in neprostorskih podatkov. Tudi zajem z GS50 temelji na pripravljenem seznamu objektov in njihovih lastnosti (t. i. kodnih seznamov), ki jih lahko oblikujemo na osebnem ra�unalniku ali neposredno na sprejemniku. Prednost tega sprejemnika je v njegovi napredni tehnologiji. S P-kodnim sledenjem pri referenciranju lahko v realnem �asu doseže položajno to�nost 40 cm, pri kasnejši obdelavi pa celo samo 30 cm, kar zadoš�a tudi za najzahtevnejše GIS aplikacije.

Slika 2.3.4: Uporabniški zaslon GS50

Poleg tega je Leicin GS50 izjemno fleksibilen sprejemnik; uporaben je kot referen�na postaja za DGPS, omogo�a vse merilne na�ine (stati�no, kinemati�no, Mixed-Track, kasnejšo obdelavo in DGPS). GS50 je mogo�e nadgraditi tudi z opcijo merjenja faze nosilnega signala in tako postane zmogljiv enofrekven�ni fazni sprejemnik za meritve s centimetrsko to�nostjo. Ker je GS50 profesionalni GIS sprejemnik, ima že serijsko vgrajene številne aplikacije. Transformacijo lahko izra�una neposredno na terenu, vgrajene ima številne COGO funkcije (izra�un azimutov, razdalj, presekov daljic, odmikov, delov na krožnem loku ...) ter celovito upravljanje s shranjenimi to�kovnimi, linijskimi in arealnimi elementi. Izra�un dolžine, obsega in/ali površine opravi neposredno na terenu. Omogo�a tudi snemanje objektov z odmiki (pri to�kovnih objektih – azimut in dolžina, dva azimuta, dve dolžini; pri linijskih ali arealnih objektih – odmik v levo ali desno za dolo�eno dolžino) – na ta na�in je mogo�e posneti vogale zgradb, ki so sicer ovira signalu s satelitov; ter snemanje vgnezdenih objektov (npr. med snemanjem ceste lahko brez prekinitve le-tega posnamete tudi obcestne svetilke, hidrante ipd.). Neposredno na GS50 je mogo�e priklju�iti številne naprave z ASCII izhodom. Tako lahko za merjenje nedostopnih objektov priklju�imo Leicin ro�ni laserski razdaljemer DISTO, koordinate pa se nato dolo�ijo z merjenjem dolžin z dveh to�k. Za razli�ne aplikacije je mogo�a tudi neposredna priklju�itev razli�nih senzorjev – npr. �italca �rtne kode, Geigerjevega števca, meteorološkega senzorja ali digitalne kamere. Možne aplikacije so tako omejene le z idejami uporabnikov. GIS aplikativna oprema na sprejemniku GS50 omogo�a tri na�ine dela: terenski zajem podatkov (GIS DataCollection), navigiranje oziroma iskanje to�k na terenu ter ažuriranje podatkov (GIS Navigation/Update).



12 kanalni C/A in P(Y) kodni sprejemnik ClearTrakTM in MaxTrakTM za boljše sledenje

Teža 1.9 kg (sprejemnik, terminal, antena)

Antena z vgrajeno podnožno ploš�o

Velikost 20 x 16.5 x 5 cm (sprejemnik) Zaslon 12 x 32 znakov To�nost 30 cm 2D RMS s kasnejšo obdelavo, 40 cm 2D RMS pri DGPS

RTCM vhod, NMEA izhod, Event vhod/PPS izhod opcijsko, ASCII vhod

Pomnilnik PC-Card od 4MB do 96 MB Napajanje 2 x NiMH 6 V, baterija za 7.5 h

Terminal z zaslonom in popolno alfanumeri�no »QWERTY« tipkovnico

Poljubna konfiguracija – vse na trasirki, nahrbtnik, nahrbtnik + trasirka, na avtomobilu ...

Osveževanje položaja 5 Hz pri navigiranju, 1 Hz pri zajemu podatkov

GIS programska oprema za terenski zajem, navigiranje in ažuriranje, uporabniške aplikacije

Programska oprema GIS DataPro za pripravo, kasnejšo obdelavo in izvoz podatkov (ESRI, MapInfo, DXF, ASCII)

Opcija shranjevanja faznih meritev, možnost nadgradnje v geodetski sprejemnik SR510/520/530 RTK

Tabela 4: Tehni�ni podatki GS 50 8

2.4 Opis programa gisec Program GISEC ima funkcijo pregledovalnika geografskih in atributnih podatkov o elektroenergetskih napravah in objektih v podjetju Elektro Celje, d.d.. Dostop do programa je mogo� preko internih spletnih strani podjetja http://elektrocelje/. S pritiskom na gumb "GIS pregledovalnik" v meniju "dejavnosti" se odpre naslovna stran pregledovalnika. Namenjen je za interno uporabo vsem zaposlenim v podjetju, ki imajo dostop do interneta ali intraneta. Programu se pristopa z Internet Explorerjem 5.0 ali novejšim do spletnega strežnika podjetja, na katerem je nameš�en paket GISEC. GISEC omogo�a pregled geografskih in atributnih podatkov temam, katere se prikazujejo na karti ter izpisujejo v legendi na desni strani ob karti. GISEC vsebuje naslednje funkcije: pove�ave in pomanjšave glavne karte, premikanje karte, ozna�evanje objektov, merjenje razdalj na karti, iskanje objektov, iskanje informacij, poizvedbe nad podatki, geografske poizvedbe ... Izbran pogled na karti je mogo�e tudi natisniti skupaj z legendo tem, ki so trenutno vidne na karti, in opombami.

8 Opis in tehni�ni podatki proizvajalca



Slika 2.4.1: Prikaz za�etnega okna pregledovalnika

Pregledovalnik omogo�a prikazovanje naslednjih tem: − RTP - razdelilne transformatorske postaje − TP - transformatorske postaje − SN oporiš�e - oporiš�a daljnovodov srednje napetostnega omrežja − SN spojka - spojke na kablovodih srednje napetostnega omrežja − SN mreža - daljnovodi in kablovodi napetostnega nivoja 110, 35, 20, 10 in 1 kV − Elektro Celje - geografska podro�ja, obmo�ja in nadzorništva podjetja − EHIŠ - evidenca hišnih številk na podro�ju podjetja Elektro Celje, d.d. − Naselja - naselja na podro�ju podjetja Elektro Celje, d.d. − Katastrske ob�ine - katastrske ob�ine na podro�ju podjetja Elektro Celje, d.d. − Ob�ine - ob�ine na podro�ju podjetja Elektro Celje, d.d. − Upravne enote - upravne enote na podro�ju podjetja Elektro Celje, d.d. − Podlaga - rastrske podlage, ki se samodejno spreminjajo, glede na velikost

izbranega merila



Pregledna karta Na levi zgornji strani glavne karte se prikazuje okno "pregledna karta", ki predstavlja geografsko obmo�je elektroenergetskih naprav in objektov podjetja Elektro Celje, d.d. s podro�ji Celje, Slovenj Gradec in Krško. Rde� okvir na pregledni karti ozna�uje podro�je prikazovanja na glavni karti. S klikom na sredino želenega podro�ja na pregledni karti se prestavi pogled na glavni karti na novo podro�je, pri �emer se izbrano merilo ne spremeni. Med uporabo programa je z gumbom "Vklju�i

ali izklju�i pregledno karto" mogo�e karto izklju�iti ali ponovno vklju�iti.

Slika 2.4.2 : Prikaz pregledne karte

Teme V oknu teme se v slojih izpisujejo vse teme, katere je mogo�e pregledovati na glavni karti ter izvajati geografske in atributne poizvedbe. Teme se avtomatsko vklju�ujejo glede na merilo na glavni karti. V tem oknu je mogo�e vklju�evati in izklju�evati vidne teme ter izbirati aktivne teme med prikazanimi. Poizvedbe in iskanje informacij o objektih je mogo�e izvajati samo za aktivno temo. Vse teme, ki so vidne na karti,

so ozna�ene v polju z znakom , aktivne pa z znakom .

Slika 2.4.3: Prikaz aktivnosti - neaktivnosti tem



Legenda

Ob pritisku na gumb "Izberi med legendo in temami" se prikaže legenda vseh tem, katere so trenutno vidne na glavni karti. Legenda prikazuje na�in ozna�evanja to�kovnih, linijskih in poligonskih objektov s simboli na glavni karti. Pri uporabi GISEC je mogo� preklop med prikazovanjem tem (omogo�a vklju�evanje in izklju�evanje ter dolo�evanje aktivnih tem) in predstavitvijo tem v legendi.

Slika 2.4.4: Prikaz tem v legendi

Delovanje programa Operacije, ki se izvajajo na karti, so povezane s funkcijami orodnih gumbov na levi strani pregledovalnika. Vse operacije, katere omogo�a GISEC, so v nadaljevanju podrobno opisane. Predstavljeni gumbi dolo�ajo operacijo, ki se bo izvedla ob kliku na glavno karto ali ob izvedbi operacije "povleci in spusti". Pove�aj karto

Orodni gumb "Pove�aj karto" je namenjen za izbiro operacije, ki se izvede ob kliku na karto. Po izbiri predstavljenega orodnega gumba in kliku na karto se pogled pove�a na mesto klika. Pri izvedbi operacije "povleci in spusti" se na karti izriše rde� okvir od za�etne do kon�ne pozicije miške in predstavlja nov prikaz karte, glede na izbrano podro�je okvirja. Pomanjšaj karto

Orodni gumb "Pomanjšaj karto" dolo�a operacijo pomanjševanja karte, ki se izvrši ob kliku ali "povleci in spusti" na karti. Pri operaciji "povleci in spusti" se enako kot pri prejšnji operaciji izriše rde� okvir. Ob sprostitvi tipke na miški, se karta pomanjša navzven, tako da ostane podro�je vedno znotraj rde�ega okvirja.



Pogled na vse teme

S klikom na orodni gumb "Pogled na vse teme" se velikost karte pregledovalnika razširi na vse teme. Pri tej funkciji se spremeni velikost merila na karti, da so znotraj karte vse teme pregledovalnika. Vidne so teme, ki so pri danem merilu izpisane v legendi "TEME". Pogled na aktivno temo

Klik na orodni gumb "Pogled na aktivno temo" omogo�a, da se na karti prikaže celotno geografsko podro�je aktivne teme. Pri tej funkciji se spremeni velikost merila na karti, da je znotraj karte vidna celotna aktivna tema. Pogled na prejšnjo karto

Orodni gumb "Pogled na prejšnjo karto" omogo�a, da se ob kliku nanj vrne predhodni pogled na karti. Ob ponovnem kliku na gumb se na karti vrne zadnji pogled na karti pregledovalnika. Premik v vse smeri

Orodni gumb "Premik v vse smeri" izvaja operacijo "povleci in spusti". Na karto se na želenem mestu klikne z gumbom miške in nato se z držanjem gumba karta premika skupaj z miško. Ob sprostitvi gumba na miški se prikaže nov pogled na karti in s tem se spremeni trenutna pozicija na karti. Premik gor, dol, levo, desno

Orodni gumbi "Premik karte gor" , "Premik karte dol" , "Premik karte levo"

, "Premik karte desno" dolo�ajo premik v izbrano smer na karti. Pri kliku na gumb se karta premakne v tisto smer, katero smo izbrali z gumbom. Informacije o objektih

Orodni gumb "Informacije o objektih" dolo�a aktivno operacijo. Ob kliku na objekt aktivne teme se v oknu pod karto izpišejo vsi podatki o izbranem objektu. Pri kliku na ve� objektov se v vrsticah prikažejo vsi podatki, ki ustrezajo vsem objektom. �e ob kliku ni ustreznega objekta, se pojavi ime aktivne teme in sporo�ilo "Ni najdenega objekta, poskusi znova". Poizvedba na izbrano temo

Orodni gumb "Poizvedba na izbrano temo" omogo�a izbiranje objektov na podlagi dolo�enih lastnosti, ki jih objekt vsebuje v podatkovni tabeli. Po vpisu kriterija za poizvedbo in s pritiskom na gumb "IZVEDI" se v tabeli izpišejo objekti, ki ustrezajo vpisanemu kriteriju. Pri poizvedbi se uporabljajo operacije =, <, >, <=, >=



in LIKE ter funkcije "And", "Or" in "Not" za zahtevnejše poizvedbe. Pri operaciji LIKE (objekti imajo podoben naziv kriterija) se na za�etku in koncu dela naziva uporabita naslednja znaka: NAZIV LIKE "%ZIBI%" in v tabeli se izpišejo vsi objekti, ki vsebujejo del naziva "ZIBI". Na glavni karti so izbrani objekti ozna�eni z rumeno barvo. Pri ve� izpisanih objektih v tabeli je mogo�e s klikom na modro obarvano zaporedno številko izpisa v za�etku vrstice dodatno izbrati objekt, kateri bo, kot rde�e obarvan viden na glavni karti.

Slika 2.4.5: Prikaz pogovornega okna za izvajanje poizvedb nad podatki

Najdi objekt

Z orodnim gumbom "Najdi objekt" je mogo�e poiskati objekt aktivne teme po atributnih podatkih, ki so vezani na iskan objekt. V pogovorno okno se vpiše kriterij za iskanje v aktivni temi. S potrditvijo iskalnega kriterija z gumbom "NAJDI OBJEKT" se v tabeli izpišejo vsi objekti, ki ustrezajo iskanju. Na glavni karti se iskani objekti obarvajo z rumeno barvo. Pri ve� izpisanih objektih v tabeli je mogo�e s klikom na modro obarvano zaporedno številko izpisa v za�etku vrstice dodatno izbrati objekt, kateri bo, kot rde�e obarvan, prikazan na sredini glavne karte.

Slika 2.4.6: Prikaz pogovornega okna za iskanje objektov

Nastavi enote

Z orodnim gumbom "Nastavi enote" je mogo�e nastaviti enote na karti za merjenje razdalj in predstavitev merila v naravi v spodnjem desnem robu glavne karte. Enote se nastavijo v oknu, pod karto pregledovalnika, kjer je mogo�e izbirati med enotami v metrih in kilometrih. Z gumbom "NASTAVI ENOTE" se potrdi izbrana enota, v pregledovalniku pa se na karti mere pretvorijo v novo enoto. Izmeri razdaljo

Orodni gumb "Izmeri razdaljo" dolo�a aktivno operacijo. Ob vsakem kliku na karto se izriše rde�a pika, ob naslednjem kliku pa dve zaporedni piki med seboj povezuje dvojna ravna rde�a �rta, ki predstavlja en segment izmerjene razdalje. Razdalje je mogo�e meriti po segmentih, kot lomljeno �rto, kjer posamezna pika predstavlja lom �rte. Pri merjenju se na karti izpisujeta dve izmerjeni vrednosti, in sicer dolžina zadnjega merjenega segmenta in skupna dolžina merjene razdalje. Izmerjene razdalje so v enotah, ki se nastavijo z gumbom "Izberi enote". Po



zaklju�ku merjenja se rde�e obarvane �rte in pike na karti odstranijo z gumbom "Po�isti izbrane objekte".

Slika 2.4.7: Merjenje razdalj na karti

Izberi z oknom na karti

Orodni gumb "Izberi z oknom na karti" omogo�a, da uporabnik z oknom na glavni karti izbere objekte za dolo�eno geografsko podro�je. Pri izvedbi operacije "povleci in spusti" se na karti izriše rde� okvir od za�etne do kon�ne pozicije miške in znotraj okvirja predstavlja izbrane objekte aktivne teme. Podatki o izbranih objektih se izpišejo v tabeli, kjer je mogo�e s klikom na modro obarvano zaporedno številko izpisa v za�etku vrstice dodatno izbrati objekt. Prikazal se bo, kot rde�e obarvan na sredini glavne karte. Po�isti izbrane objekte

S klikom na orodni gumb "Po�isti izbrane objekte" se vsi izbrani - rumeno ozna�eni objekti na karti in podatki v tabeli izbrišejo. V oknu pod karto se izpiše obvestilo "Objekti aktivne teme niso ve� izbrani". Geografska poizvedba

Orodni gumb "Geografska poizvedba" omogo�a izvajanje geografskih poizvedb na karti pregledovalnika. Poizvedba se lahko izvaja nad enim ali ve� izbranih objektov aktivne teme. Po izbiri objekta se izbere tema v oknu "Izberi temo" in definira oddaljenost objektov izbrane teme od ozna�enega objekta aktivne teme. Po pritisku na gumb "IZVEDI GEOGRAFSKO POIZVEDBO" se rde�e obarvajo vsi objekti izbrane teme, ki so znotraj sivega podro�ja geografske poizvedbe. Pri poizvedbi nad ozna�enim podro�jem poligonske teme pri oddaljenosti "0 enot" od objektov izbrane teme se prikažejo vsi objekti, ki so znotraj sivo ozna�enega geografskega podro�ja poligonske teme. S klikom na gumb "Prikaži lastnosti" se v tabeli izpišejo lastnosti izbranih objektov.



Slika 2.4.8: Geografska poizvedba objektov izbrane teme na karti

Izberi s �rto ali poligonom

Orodni gumb "Izberi s �rto ali s poligonom" omogo�a, da uporabnik s pomo�jo �rte ali poligona na glavni karti izbere objekte za dolo�eno geografsko podro�je. Ob vsakem kliku na karto se izriše rde�a pika. Najmanj dve piki predstavljata rde�e obarvano �rto in najmanj tri pike ozna�en poligon. Nato je mogo�e z gumbom "ZAKLJU�I �RTO IN IZBERI" ali "ZAKLJU�I POLIGON IN IZBERI" izbrati objekte aktivne teme, ki sekajo �rto ali poligon. Podatki o izbranih objektih se izpišejo v tabeli, kjer je mogo�e s klikom na modro obarvano zaporedno številko izpisa v za�etku vrstice dodatno izbrati objekt. Prikazal se bo kot rde�e obarvan na sredini glavne karte. Informacije o programu

Orodni gumb "Pomo�" omogo�a dostop do navodil za uporabo programa. S klikom na omenjen gumb se odpre novo okno "Navodilo za uporabo programa GISEC", kjer je kazalo strani s predstavitvijo oken in funkcij pregledovalnika. Dodatne informacije o pregledovalniku je mogo�e dobiti preko elektronske pošte. S

pritiskom na gumb "Elektronska pošta" se odpre okno elektronske pošte, kjer lahko uporabnik na elektronski naslov posreduje pripombe, ideje in priporo�ila za izboljšave o delovanju in uporabi pregledovalnika.



Natisni karto

Z orodnim gumbom "Natisni karto" lahko uporabnik natisne trenutni pogled na karti. Po kliku na omenjen gumb se v oknu pod karto pojavi navodilo za postopek tiskanja karte, v katerem se lahko vpiše naslov karte. Po pritisku na gumb "PREDOGLED TISKANJA" se odpre novo okno z glavno karto, pregledno karto in legendo. Karto je nato mogo�e natisniti v "File/Print" meniju Internet Explorerja.

Slika 2.4.9: Predogled karte z legendo pred tiskanjem

Prikazovanje podatkov Pod glavno karto se nahaja tabela za prikazovanje atributnih podatkov. Tabela prikazuje tiste atributne podatke, ki se navezujejo na izbrano aktivno temo. Atributne podatke je mogo�e pregledovati s klikom na posamezni ali ve� objektov aktivne izbrane teme. V tabeli se prikazuje najve� 25 vrstic. �e vsebuje aktivna tema ve� kot 25 vrstic podatkov o objektih, se prikaže prvih 25 in aktivira se ukazni gumb za izpis predhodnih 25 in naslednjih 25 podatkov, ukazni gumb o objektih. Ukazni gumb omogo�a optimalni prikaz vseh izbranih objektov na glavni karti. Pri ve� izpisanih objektih v tabeli je mogo�e s klikom na modro obarvano zaporedno številko izpisa v za�etku vrstice izbrati objekt na karti. Za ve�jo preglednost podatkov v tabeli je mogo�e okno pove�ati. S pomo�jo miške se rob okna med karto in tabelo prime ter povle�e proti vrhu.



Slika 2.4.10: Prikazovanje podatkov v razširjeni tabeli pregledovalnika



3 OBSTOJE�E STANJE Procesi v podjetju predstavljajo vse aktivnosti na dolo�enem podro�ju, ki ga opravljajo zaposleni. Proces izdelave projektne dokumentacije je sestavljen iz ve� podprocesov, ki so gradniki glavnega procesa. Projekt je enkraten proces glede na na�in izvedbe, je sestavljen iz medsebojno povezanih aktivnosti in ima svoj za�etek in svoj konec. Ker je težko opredeliti le tiste procese ali podprocese, ki jih nameravamo prenoviti, bom predstavil klju�ne procese, da bo slika prenovljenega procesa �im bolj jasna. V nadaljevanju so opisani procesi poteka planiranja, poteka izdelave tehni�ne dokumentacije in poteka izgradnje objekta. 3.1 Procesi Planiranje Na podlagi letnih in mese�nih planov investicij, obnove, podatkov o zasedenosti omrežja in naprav, pritožb odjemalcev in odlo�b inšpektorjev in obveznosti iz izdanih soglasij za priklju�itev na omrežje se planira prioriteta za izdelavo projektne naloge za naro�ilo izdelave projektne dokumentacije za elektroenergetske objekte. Izdelava tehni�ne dokumentacije Pridobivanje podatkov za projektiranje in izdelava tehni�nih rešitev, ugotovitev vrste prostorskega izvedbenega akta, pridobitev lokacijske informacije od ob�ine (republike), sklenitev pogodb o služnosti oz. pridobitev soglasij za služnost, pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev, naro�ilo izdelave urbanisti�nega dela projektne dokumentacije, ki se vloži v projekt, izdelava projekta PGD, PZI z upoštevanjem projektnih pogojev, služnostnih pogodb. Notranji pregled projektne dokumentacije glede ustreznosti tehni�nih rešitev, ra�unske pravilnosti, popolnosti, dopolnitev projektne dokumentacije v skladu z zapisnikom, izdelava poro�ila o dopolnitvi projekta, zunanja kontrola naro�nika projektne dokumentacije, za zahtevne objekte revizija odgovornega revidenta, izdelava poro�ila o dopolnitvi projektne dokumentacije, pridobitev izjave revidenta o dopolnitvi projekta, dopolnitev projekta v skladu s poro�ili revidentov, podpis projekta, pe�ati, žigi, pridobitev soglasij na projekt, predaja projekta naro�niku, obvestilo o dokon�anju projektne dokumentacije. Izgradnja objekta Pridobitev naro�ila za izgradnjo objekta, ukrepi ob nastopu intervencijski razmer, nujni vzdrževalni posegi, odlo�itve o na�inu poteka, izvedbe in zara�unavanje izgradnje oziroma naro�ila, sklenitev interne pogodbe ali sklenitev pogodbe s stranko – naro�nikom, izdelava mese�nih planov dela, prijava pri�etka del pristojnim organom, odpiranje delovnih nalogov, naro�ilo materiala, zakoli�ba trase, seznanitev s predvideno gradnjo, graditev objekta, ugotavljanje kvalitete izvršenih del, odprava pomanjkljivosti, predaja objekta naro�niku in zapiranje delovnih nalogov.



3.2 Opis procesov Opis procesa - planiranje V procesu planiranja se izvaja ve� podprocesov v katerih sodeluje interna komisija, naro�nik – investitor elektroenergetskega objekta, odgovorni projektant, odgovorni vodja projekta, direktor, služba razvoja in investicij. Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo razvojne in projektne naloge

Izvajalci Aktivnosti Dokumentacija

1

Vodja službe razvoja in investicij Izvršni direktor DEE Izvršni direktor UDO Direktor tehni�nega sektorja

Evidentiranje podatkov o stanju elektri�nega omrežja Iskanje možnosti izboljšanja kvalitete in zanesljivosti dobave elektri�ne energije

Pritožbe odjemalcev Meritve napetosti in obremenitev Soglasja za priklju�itev na omrežje Prognoza porabe elektri�ne energije Energetski zakon

2

Vodja službe razvoja in investicij Vodja službe projektiranja in tipizacije

Pridobitev ponudbe za izdelavo razvojne naloge

Ponudba za izdelavo razvojne naloge

3 Predsednik uprave Izvršni direktor DEE

Uskladitev pogodbenih dolo�il Podpis pogodbe za izdelavo razvojne naloge

Pogodba za izdelavo razvojne naloge

4

Pogodbeni izvajalec Vodja službe razvoja in investicij Vodja službe projektiranja in tipizacije

Posredovanje vseh potrebnih podatkov za izdelavo razvojne in projektne naloge

Soglasja za priklju�itev na omrežje Prognoza porabe elektri�ne energije Podatki o obstoje�em stanju omrežja in naprav

5 Izvršni direktor DEE

Pregled razvojne naloge v sodelovanju z oddelki vzdrževanja in posredovanje pripomb

Zapisnik o pregledu razvojne naloge

6

Direktor tehni�nega sektorja Vodja službe razvoja in investicij

Razvojno nalogo odobri direktor tehni�nega sektorja. Projektno nalogo odobri vodja službe razvoja in investicij.

7

Vodja službe razvoja in investicij Izvršni direktor DEE Pogodbeni izvajalec

Obra�un pogodbenih obveznosti Predaja razvojne naloge enoti upravljanja

Razvojna naloga



8

Vodja službe razvoja in investicij Vodja službe projektiranja in tipizacije

Predaja projektne naloge službi projektiranja in tipizacije

Projektna naloga

Tabela 5: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo razvojne in projektne naloge

Ti podprocesi so ocena stroškov izdelave projektne dokumentacije za tehni�ni del, geodetska dela, pogodbe o služnostni pravici, soglasja k lokaciji in gradnji, izdelava ponudbe, korekcija ponudbe, izdelava pogodbe, pregled pogodbe, korekcija pogodbe, odobritev pogodbe s podpisom direktorja, imenovanje odgovornega vodje projekta, odgovornega projektanta, priprava plana izdelave projektne dokumentacije, pregled in odobritev plana izdelave projektne dokumentacije, predaja projektne naloge in plana izdelave projektne dokumentacije obdelovalcu, naro�ilo za izdelavo projektne dokumentacije.



Diagram poteka izdelave razvojne in projektne naloge

1

2

3

4

5

6

7

8

Izdelava razvojnenaloge

Pregled razvojnenaloge

Izdelava projektnenaloge

Podpis pogodbe

Zaklju�ek

Razvojna naloga

Projektna naloga

Ponudba

Za�etek

Zahtevek za razvojnonalogo

Zahtevek za projektnonalogo

Odobritev razvojnenaloge

Odobritev projektnenaloge

Slika 3.2.1: Diagram poteka izdelave razvojne in projektne naloge



Opis procesa - izdelave tehni�ne dokumentacije V procesu izdelave tehni�ne dokumentacije se izvaja ve� podprocesov, ki potekajo eden za drugim. Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo tehni�ne dokumentacije 1 - 9


1 Vodja službe razvoja in investicij

Izdelava in predaja projektne naloge Naro�ilo za izdelavo projektne dokumentacije

Projektna naloga

2

Vodja službe projektiranja in tipizacije Samostojni projektant

Ocena stroškov izdelave projektne dokumentacije za tehni�ni del, geodetska dela, pogodbe o služnostni pravici, soglasja k lokaciji in gradnji Izdelava ponudbe

Priro�nik za konzultantske storitve v investicijski gradnji (IZS) Enotni cenik distribucijskih elektroenergetskih objektov, interni ceniki, ponudba

3


Korekcija ponudbe Korigirana ponudba

4


Izdelava pogodbe Pogodba

5

Direktor EFS Direktor SKS Izvršni direktor DEE Izvršni direktor UDO Predsednik uprave

Pregled pogodbe Korekcija pogodbe Odobritev pogodbe s podpisom direktorja

Obrazec o pregledu

6 Predsednik uprave Imenovanje odgovornega vodje projekta, odgovornega projektanta

Odlo�ba o imenovanju

7


Priprava plana izdelave projektne dokumentacije Projektna naloga

8 Izvršni direktor DEE Pregled in odobritev plana izdelave projektne dokumentacije

Odobren plan izdelave projektne dokumentacije

9

Vodja službe projektiranja in

tipizacije Samostojni projektant

Predaja projektne naloge in plana izdelave projektne

dokumentacije obdelovalcu

Projektna naloga

Tabela 6: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo tehni�ne dokumentacije 1 - 9



Diagram poteka izdelave tehni�ne dokumentacije 1 - 9

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Naro�nik

Izdelava ponudbe

ZUNANJI

Korekcija ponudbeNE

Projektnanaloga

Imenovanje OVP inOP

Predaja projektnenaloge obdelovalcu

Sprejetjeponudbe

Izdelava pogodbe

DA

Sprejetjekorigiraneponudbe

DA Zaklju�ekNE

Ustreznostpogodbe Popravek pogodbeNE

A

Priprava planaizdelave projektne

dokumentacije

Odobritev planaizdelave projektne

dokumentacije

DA

NOTRANJI

Slika 3.2.2: Diagram poteka izdelave TD 1 - 9



Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo tehni�ne dokumentacije 10 - 16


10

Odgovorni vodja projekta Odgovorni projektant Obdelovalec

Pridobivanje podatkov za projektiranje in izdelava tehni�nih rešitev

Izvršilna dokumentacija Elektro Celje, d.d., urbanisti�na dokumentacija, predpisi, pravilniki, standardi, tipizacija, najnovejše rešitve

11 Odgovorni vodja projekta Odgovorni projektant

Ugotovitev vrste prostorskega izvedbenega akta

Prostorski izvedbeni akt

12 Odgovorni projektant Obdelovalec

Pridobitev lokacijske informacije od ob�ine (republike)

Lokacijska informacija


Sklenitev pogodb o služnosti, oz. pridobitev soglasij za služnost

Pogodba o služnostni pravici Soglasje za služnost


Pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev

Projektni pogoji

15


Naro�ilo izdelave urbanisti�nega dela projektne dokumentacije, ki se vloži v projekt

Urbanisti�ni del projekta

16


Izdelava projekta PGD, PZI z upoštevanjem projektnih pogojev, služnostnih pogodb

Projekt PGD, PZI

Tabela 7: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo TD 10 - 16

V tabeli so ozna�eni procesi 10 - 13, ki jih želimo prenoviti in potekajo eden za drugim, saj so izpolnjeni prejšnji procesi pogoj za nadaljevanje aktivnosti. Pridobitev projektne naloge in plana izdelave projektne dokumentacije, pridobivanje podatkov za projektiranje in izdelava tehni�nih rešitev, ugotovitev vrste prostorskega izvedbenega akta, pridobitev lokacijske informacije od ob�ine (republike), sklenitev pogodb o služnosti, oz. pridobitev soglasij za služnost, pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev, naro�ilo izdelave urbanisti�nega dela projektne dokumentacije, izdelava projekta PGD, PZI z upoštevanjem projektnih pogojev in služnostnih pogodb so splošen opis aktivnosti. Aktivnosti po posameznih procesih, ki jih želimo prenoviti pri izgradnji novega elektroenergetskega objekta (SN vodov, transformatorske postaje …), podrobneje potekajo tako, da najprej pridobimo na zemljiški knjigi podlago podro�ja (mapna kopija), na katerem se bo vršila nova gradnja.



Za pri�etek postopka informativno vrišemo predvideno traso vodov in objektov (transformatorsko postajo). Iz podlage (mapne kopije) razberemo katastrsko obmo�je in številke parcel po katerih bodo potekali predvideni vodi. V primeru da predvideni vodi potekajo po ve� razli�nih katastrskih obmo�jih, je le te potrebno predhodno sestaviti in zlepiti skupaj, ker se podlage (mapne kopije) pridobivajo po posameznih katastrski obmo�jih ali listih. Na podlagi razbranih podatkov (katastrsko obmo�je in številke parcel) na zemljiški knjigi pridobimo lastnike zemljiš�, po katerih bodo predvidoma potekali naši vodi. Postopek nove gradnje se nadaljuje na terenu, ko vzpostavimo stik z lastniki zemljiš�. Po pregledu terena in iz razgovora z lastniki zemljiš�, poskušamo traso predvidenih vodov in objektov prilagoditi predpisom in zakonodaji, predvsem pa zahtevam in željam lastnikov. Po uspešni prilagoditvi predvidene trase in objektov vsem predpisom in zahtevam lastnikov, se lahko nadaljuje postopek pridobivanja služnosti za zemljiš�a, po katerih bodo potekali predvideni vodi. Ko vsi lastniki podpišejo služnostno pogodbo, overjeno pri notarju, ki daje služnostno pravico za gradnjo in nadaljnjo uporabo predvidenih vodov in objektov, se lahko izdelava tehni�ne dokumentacije dokon�a za notranjo kontrolo.




10

11

12

13

14

15

16

A

Projekt PGD, PZI

Prostorskiizvedbeni

aktProstorski redLokacijski na�rt

B

Pridobivanjepodatkov, izdelava

idejne zasnove

Lokacijska informacijaLokacijska informacija

Služnostne pogodbe,soglasja za služnost

Služnostne pogodbe,soglasja za služnost

Projektni pogoji

Urbanisti�ni delprojektne

dokumentacije




Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo tehni�ne dokumentacije 17 - 24


17 Vodja službe razvoja in investicij

Notranji pregled projektne dokumentacije glede ustreznosti tehni�nih rešitev, ra�unske pravilnosti, popolnosti

Zapisnik o interni kontroli projektne dokumentacije


Dopolnitev projektne dokumentacije v skladu z zapisnikom Izdelava poro�ila o dopolnitvi projekta

Izjava o odpravi pomanjkljivosti projektne dokumentacije

19 Revidenti naro�nika ali revizija za zahtevne objekte

Zunanja kontrola naro�nika projektne dokumentacije Za zahtevne objekte revizija odgovornega revidenta

Zapisnik o reviziji projektne dokumentacije


Izdelava poro�ila o dopolnitvi projektne dokumentacije Pridobitev izjave revidenta o dopolnitvi projekta

Izjava revidenta po dopolnitvi projektne dokumentacije


Dopolnitev projekta v skladu s poro�ili revidentov

Poro�ilo o dopolnitvi projektne dokumentacije

22

Odgovorni projektant Odgovorni vodja projekta Direktor

Podpis projekta Pe�ati, žigi

Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije


Pridobitev soglasij na projekt Soglasja

24 Vodja službe projektiranja in tipizacije Samostojni projektant

Predaja projekta naro�niku Obvestilo o dokon�anju projektne dokumentacije

Dopis Zapis

Tabela 8: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo TD 17 - 24

Izvrši se notranji pregled projektne dokumentacije glede ustreznosti tehni�nih rešitev, ra�unske pravilnosti in popolnosti. Sledi dopolnitev projektne dokumentacije v skladu z zapisnikom in izdelava poro�ila o dopolnitvi projekta, zunanja kontrola naro�nika projektne dokumentacije, za zahtevne objekte revizija odgovornega revidenta in izdelava poro�ila o dopolnitvi projektne dokumentacije za zahtevne objekte. Zatem sledi pridobitev izjave revidenta o dopolnitvi projekta in dopolnitev projekta v skladu s poro�ili revidentov, nato se projekt podpiše in opremi z žigi. Na kon�ano tehni�no dokumentacijo se pridobijo soglasja na projekt, vsa dokumentacija se preda naro�niku. Z obvestilom o dokon�anju projektne dokumentacije se izdelava tehni�ne dokumentacije zaklju�i.




17

18

19

20

21

22

23

24

B

Soglasja na projekt

Pripombe naprojekt DA

NE

Notranja kontrolaprojekta

Poro�ilo OP inobdelovalca o

dopolnitvi projekta

Zunanja kontrolaprojekta

(naro�nik,zahtevni objekti)

Dopolnitev projekta ponotranji kontroli

Pripombe naprojekt

DA

NE Poro�ilo o dopolnitviprojekta in pridobitev

izjav revidentov

Dopolnitev projekta pozunanji kontroli

Zaklju�ek

Overjanje projektnedokumentacije




Opis procesa - izgradnje objekta V procesu izgradnje objekta se s predajo naro�ila za izgradnjo elektroenergetskega objekta za�ne ve� podprocesov, ki pa lahko potekajo tudi hkrati. Sprejme se odlo�itev o na�inu poteka, izvedbe in zara�unavanje izgradnje oziroma naro�ila, sklenitev interne pogodbe, sklenitev pogodbe s stranko – naro�nikom. Izdela se mese�ni plan dela, vsa dela se prijavi pred pri�etkom del pristojnim organom, odprejo se delovni nalogi, naro�i se material nabavni službi, naro�i se zakoli�ba trase in predvidenih objektov, ki jo izvede pooblaš�eni geometer na podlagi lokacijske dokumentacije, nato sledi seznanitev s predvideno gradnjo na terenu v sodelovanju s projektantom in naro�nikom. Nato se lahko za�ne gradnja objekta v skladu z gradbeno tehni�no dokumentacijo ob upoštevanju tehniške regulative. Ves �as poteka izgradnje elektroenergetskega objekta se izvaja nadzor odgovornega vodje del in nadzornega organa naro�nika. Po kon�ani gradnji se ugotovi kvalitete izvedenih del glede na tehni�no dokumentacijo in tehniške predpise ter standarde, odpravijo se pomanjkljivosti po internem pregledu, nato se opravi inšpekcijski pregled in odprava pomanjkljivosti po inšpekcijskem pregledu. Projekt lahko poizkusno obratuje, izvede se kontrola in finan�na analiza stroškov izgradnje, sledi zapiranje delovnih nalogov. Vrednotenje procesa naj bi vklju�evalo kriterije kvalitete, storitev, stroškov in �asa. �e naraš�ats kvaliteta in storitve, medtem ko se stroški in �as zmanjšujejo, bi moralo biti zadovoljstvo kupcev in naša konkuren�na prednost vedno ve�ja. Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izgradnjo objekta 1 - 7


1 Vodja enote Vodja oddelka Naro�nik

Pridobitev naro�ila za izgradnjo objekta Ukrepi ob nastopu intervencijski razmer Nujni vzdrževalni posegi

Letni plan investicij in obnove Naro�ila zunanjih naro�nikov Projekt, elaborati


Odlo�itve o na�inu poteka, izvedbe in zara�unavanje izgradnje oziroma naro�ila

Naro�ilnice Ponudbe


Sklenitev interne pogodbe (Distribucija) Sklenitev pogodbe s stranko – naro�nikom Manjša dela naro�ijo stranke z naro�ilnico. V primeru defektov lahko distribucija izda ustno naro�ilo.

Predra�un Interna pogodba Pogodba Naro�ilnica



4 Vodja oddelka Pomo�nik vodje oddelka Tehnik za pripravo dela

Izdelava mese�nih planov dela Mese�ni plani dela

5 Pomo�nik vodje oddelka Tehnik za pripravo dela

Prijava pri�etka del pristojnim organom Odpiranje delovnih nalogov Naro�ilo materiala nabavni službi

Prijava pri�etka del Delovni nalogi Interna naro�ilnica materiala Naro�ilnice za zunanje izvajalce

6 Vodja oddelka Pomo�nik vodje oddelka Tehnik za pripravo dela

Zakoli�bo trase izvede pooblaš�eni geometer na podlagi lokacijske dokumentacije. Seznanitev s predvideno gradnjo na terenu v sodelovanju s projektantom in naro�nikom

Zapisnik o zakoli�bi Projekt za izvedbo del Gradbeni dnevnik Dovoljenje za graditev

7 Vodja oddelka Pomo�nik vodje oddelka Vodja delovne skupine

Graditev objekta v skladu z gradbeno tehni�no dokumentacijo ob upoštevanju tehniške regulative Nadzor odgovornega vodje del in nadzornega organa naro�nika

Pogodba o izvedbi del Gradbeno tehni�na dokumentacija Gradbeni dnevnik Tehniški predpisi in standardi Navodila proizvajalcev opreme Izjave odg. vodje del

Tabela 9: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izgradnjo objekta 1 - 7



Diagram poteka izgradnje objekta 1 - 7

1

2

3

4

5

6

7

Terenski ogled,zakoli�ba

Naro�anje materiala

Zunanji naro�nik Distribucija

Planiranje

Vrstanarave dela

VE�JA DELA

Naro�ilo

MANJŠADELA

A

Izvajanje del, meritve,izvršilna

dokumentacija

NUJNADELA

Ponudba

Pogodba

Slika 3.2.5: Diagram poteka izgradnje objekta 1 - 7



Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izgradnjo objekta 8 - 12


8

Vodja enote Vodja oddelka Komisija za interne preglede Odgovorni vodja del

Ugotavljanje kvalitete izvedenih del glede na tehni�no dokumentacijo in tehniške predpise ter standarde Odprava pomanjkljivosti po internem pregledu

Zapisniki predpisanih meritev s predpisi in standardi Atesti vgrajene opreme Izvršilni na�rti Zapisniki internega pregleda

9 Vodja oddelka Odgovorni vodja del Inšpektor

Ugotavljanje kvalitete izvedenih del glede na tehni�no dokumentacijo in tehniške predpise ter standarde Odprava pomanjkljivosti po inšpekcijskem pregledu

Zapisnik inšpekcijskega pregleda Zapisnik o odpravi pomanjkljivosti

10 Vodja oddelka Vodja delovne skupine Odgovorni vodja del

Odprava pomanjkljivosti po tehni�nem pregledu

Zapisnik tehni�nega pregleda Zapisnik o odpravi pomanjkljivosti

11 Vodja enote Vodja oddelka Odgovorni vodja del

Predaja objekta naro�niku

Gradbeno tehni�na dokumentacija Izvršilni na�rti Primopredajni zapisnik

12 Vodja enote Kalkulant

Kontrola in finan�na analiza stroškov izgradnje Zapiranje delovnih nalogov

Delovni nalogi

Tabela 10: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izgradnjo objekta 8 - 12



Diagram poteka izgradnje objekta 8 - 12

8

9

10

11

12

Zaklju�ek in analiza izgradnje

DA OdpravapomanjkljivostiPripombe

Predaja objektanaro�niku

Interni pregled

PripombeInšpekcijski pregled

NE

OdpravapomanjkljivostiDA

Gradbenodovoljenje Tehni�ni pregledDA Pripombe

Odprava pripomb

NE

NE

NE

DA

A

Slika 3.2.6: Diagram poteka izgradnje objekta 8 - 12

3.3 Analiza sedanjega stanja Podjetja, ki oskrbujejo potrošnike z energijo, potrebujejo za svoje normalno obratovanje infrastrukturo oziroma elektri�no omrežje. Neskladnost, neažurnost in nepovezanost evidenc (enotni uporabniški vmesniki, enotni na�ini dela, enotne lokacije aplikacij, enotno iskanje, enotno pregledovanje podatkov) zahtevajo vzpostavitev enotne evidence, tehni�ne baze, ki bo skladna za ves elektroenergetski sistem. Za vse našteto je potrebno vzpostaviti kataster lastnih naprav, kar pa je mo�no povezano z vodenjem opisnih podatkov parcel.



Analiza procesa - planiranja Pri planiranju in vzdrževanju lastnega omrežja in naprav je nujno, da si zagotovimo teko�e vzdrževane podatke, da si pri gradnji novih objektov in naprav olajšamo pripravo lokacijske dokumentacije, odpravimo obstoje�a nesoglasja pri evidenci lastnih omrežij in naprav in prepre�imo nastajanja novih nesoglasij … Prav zaradi vseh naštetih dejavnikov, ki vplivajo na kvalitetno, hitro in pravilno odlo�anje, se je pokazalo, da ro�no delo z analognimi kartami ni ve� mogo�e, saj za kvalitetno, hitro planiranje, odlo�anje in nudenje informacij uporabnikom potrebujemo mo�no orodje. Iskanje zaprašenih in neažurnih dokumentov pa zagotovo ne sodi v današnji �as, ko je hitra povratna informacija nujno potrebna, saj se trg z elektri�no energijo vse bolj približuje tisti to�ki, ko bodo na trgu z elektri�no energijo prisotni samo tisti, ki bodo v stanju dobavljati kvalitetno in cenovno konkuren�no energijo. Analiza procesa - izdelave tehni�ne dokumentacije Pri uvodnem delu postopka izdelave tehni�ne dokumentacije za novo gradnjo elektroenergetskega objekta nastopijo težave že pri pridobivanju lastnikov zemljiš�, saj se ve�krat pokaže, da trasa predvidenih vodov v naravi ne poteka kot na karti. Velikokrat se izkaže, da vzpostavimo stike z ljudmi, ki niso lastniki na predvidenem obmo�ju, ampak sosednjih ali bližnjih zemljiš�. Velika težava se pokaže tudi pri približevanju objektom, ki jih na karti ni. Pri sestavi podlag razli�nih katastrskih obmo�ij se pojavijo velike neto�nosti v dolžini in smeri trase predvidenih vodov. Najve�je težave pa nastopijo, ko se je potrebno s traso predvidenega voda izogniti objektu ali dolo�eni parceli, saj se je v naravi zelo težko orientirati glede na neto�ne analogne karte. Risanje podatkov na analogne karte, ko potrebujemo to�ne informacije predvsem na gosto naseljenih podro�jih (mesta, industrija ..), je zelo težavno, zelo nepregledno in dolgotrajno. Z nabavo analognih kart v razli�nih merilih (1:25000 in 1:5000) bi se preglednost izboljšala, še vedno pa ne dovolj za vsakodnevno rabo. Analiza porabe �asa izdelave tehni�ne dokumentacije 10 - 13 AKTIVNOSTI h - pridobivanje podlag (mapne kopije)

8

- sestave podlag 8 - vris trase predvidenega voda in objektov na podlago 8 - izpis parcelnih številk s katastrskim obmo�jem 8 - pridobivanje lastnikov 8 - ve�krat ponovljen postopek (neto�nost, odmiki, neto�en seznam lastnikov, razli�na dolžina predvidene trase)

16

- usklajevanje s podatki analognih kart s podatki v naravi (usklajevanje z lastniki)

16

- ve�krat ponovljen postopek 16 - pridobivanje služnostne pravice oziroma podpis služnostnih pogodb 32 skupaj 120



Povpre�na ocena porabljenega �asa za izdelavo tehni�ne dokumentacije od prejetja projektne naloge do podpisa služnosti je 120 ur. Analiza procesa - izgradnje objekta Proces izgradnje objekta je v veliki meri odvisen od dobro planirane in pripravljene tehni�ne dokumentacije in seveda v ustrezni izbiri izvajalcev, ki naj bi bili dobro strokovno in tehni�no izurjeni. Da ne pride do zastojev med samo gradnjo in oviranja s strani strank oziroma lastnikov zemljiš�, je potrebno to�no definirati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na izvedbo gradnje, izvesti je potrebno to�no zakoli�bo trase in objektov in se pri morebitnih spremembah znati prilagoditi drugim pogojem in zahtevam, ki se lahko pojavijo med samo gradnjo.



4 PREDLOG ZA PRENOVO PROCESOV Planiranje V procesu planiranja, razvoja in na�rtovanja lastnega omrežja bistvenih sprememb ni, je pa zelo olajšano samo prostorsko planiranje, saj je preglednost analize porabljene in inštalirane elektri�ne energije glede na podro�je, preglednost trenutne porabe, hitra preglednost podatkov iz dolo�enega dela omrežja bistveno ve�ja. Odlo�anje je veliko lažje in zanesljivejše. Izdelava tehni�ne dokumentacije Pri izdelavi tehni�ne dokumentacije se postopek procesa bistveno spremeni, podatke pridobivamo s terenskim zajemom podatkov. V prenovljenem procesu izgradnje novega elektroenergetskega objekta (SN vodov, transformatorske postaje …) so podprocesi podobni prejšnjim postopkom, velika razlika je v to�nosti podatkov, zato teh postopkov ni potrebno ve�krat usklajevati in ponavljati. Na terenu naredimo posnetek predvidene trase vodov in objektov (transformatorsko postajo), ki ga prenesemo na izbrano podlago - katastrsko ob�ino. Podlage (K.O.) v digitalni obliki smo pridobili na geodetski upravi Republike Slovenije za celotno podro�je, ki ga pokriva naše omrežje. Iz podlage razberemo katastrsko obmo�je in številke parcel, po katerih bodo potekali predvideni vodi. Vsi tako pridobljeni podatki so natan�ni, zato se lahko proces pridobivanja lastnikov odvija precej hitreje kot pred prenovo procesa. Prav tako se pri morebitnih spremembah trase in lokacijah objektov zelo hitro pridobijo podatki o novem stanju, saj se vse spremembe enostavno posnamejo, vsi podatki so pridobljeni takoj z vnosom novega posnetka. Od tu dalje se proces nadaljuje enako kot pred prenovo. Analiza porabe �asa izdelave tehni�ne dokumentacije 10 – 13 po prenovi AKTIVNOSTI h - posnetek in vris trase predvidenega voda in objektov v digitalno podlago 16 - izpis parcelnih številk s katastrskim obmo�jem 8 - pridobivanje lastnikov 8 - usklajevanje s podatki digitalnih kart s podatki v naravi (usklajevanje z lastniki)

16

- pridobivanje služnostne pravice oziroma podpis služnostnih pogodb 32 skupaj 80 Povpre�na ocena porabljenega �asa za izdelavo tehni�ne dokumentacije od prejetja projektne naloge do podpisa služnosti je 80 ur. Analiza je opravljena v �asovnem obdobju enega leta, na podlagi dokon�anih 20 objektov (projektov). Ob predpostavki, da je �asovna razlika med delom z analognimi in digitalnimi kartami povpre�no 40h za en projekt, je to v obdobju enega leta skupno 800h.



Izgradnja objekta V procesu izgradnje elektroenergetskega objekta bistvenih sprememb ni, je pa zelo olajšana zakoli�ba trase, vodov in objektov pred izgradnjo in po kon�ani gradnji. Analiza naložbe v LEICA GPS system 500 (s sprejemnikom SR 510) LEICA GPS System 500 (s sprejemnikom SR 510) Enofrekven�ni 12 kanalni sprejemnik SR 510 Tehni�na dokumentacija za GPS sprejemnike SR 510/520/530 Standardna antena za prejemnik SR 510 Antenski kabel - srednji Terminal z displayem in tipkovnico za GPS sprejemnik NiMh baterija 6V/3,6Ah (TPS 1100, RCS, GPS 500 Polnilnik PRO PCMCIA flash-Ram kartica 4MB Transportni kov�ek za GPS sprejemnik s priborom Stativ Podnožje z opti�nim grezilom Nosilec z 5/8 navojem Kljuka SKUPAJ 2.319.305,03 SIT Rover - trasirka in nahrbtnik za Post Procesing Enofrekven�ni 12 kanalni sprejemnik SR 510 Tehni�na dokumentacija za GPS sprejemnike SR 510/520/530 Standardna antena za prejemnik SR 510 Antenski kabel - kratek Podaljšek za antenski kabel - kratek Terminal z displayem in tipkovnico za GPS sprejemnik NiMh baterija 6V/3,6Ah (TPS 1100, RCS, GPS 500 Polnilnik PRO PCMCIA flash-Ram kartica 4MB Transportni kov�ek za GPS sprejemnik s priborom Ro�aj z dozno libelo in pritrditvijo Spodnji del Alu trasirke s konico Zgornji del Alu trasirke z navojem Nosilec Za TR 500 terminal na trasirki Mini nahrbtnik za GPS sprejemnik in radio modem SKUPAJ 2.262.413,37 SIT SKI Pro programska oprema SKI Pro program na CD v AJ z dokumentacijo SKI Pro licenca za enega uporabnika z zaš�itnim klju�em L1 obdelava podatkov Datum & Map transformacija SKUPAJ 756.028,55 SIT



Prenos podatkov Kabel za prenos podatkov 2,8m Lemo1 GPS sprejemnik/PC 9pin/RS232 SKUPAJ 23.449,27 SIT LEICA GPS System 500 (s sprejemnikom SR 510) 2.319.305,03 SIT Rover - trasirka in nahrbtnik za Post Procesing 2.262.413,37 SIT SKI - Pro programska oprema 756.028,55 SIT Prenos podatkov 23.449,27 SIT SKUPAJ 5.361.196,21 SIT DDV 1.072.239,24 SIT SKUPAJ z DDV 6.433.435,46 SIT Iz �asovne analize in analize naložbe v nakup LEICA GPS systema 500 (s sprejemnikom SR 510) je razvidno, da bi se naložbena vrednost samo pri izdelavi tehni�ne dokumentacije povrnila v roku, krajšem od dveh let. Ker pa se lahko GPS system uporablja tudi za planiranje, za posnetek obstoje�ih vodov, za posnetek morebitnih okvar na omrežju ( kabelske spojke), za analize, za razvoj, se investicija zagotovo povrne prej kot v enem letu.



4.1 Uporaba GIS v elektro distribucijskem podjetju Možnosti za uporabo GIS v raznih aplikacijah je zelo veliko.

Slika 4.1.1: Intranetna GIS aplikacija Elektra Celje - pregled vodov

Kataster omrežij Z zbiranjem podatkov o lastnih napravah na enem mestu, v digitalni obliki, najlažje zagotovimo vedno ažurne »karte«. Z uporabo Client/Server in(ali) internet (intranet) tehnologij lahko zelo poceni omogo�imo množi�en dostop do teh podatkov, hkrati pa lahko razli�nim uporabnikom dodelimo razli�ne pravice – vsak lahko vidi in spreminja le tisto, kar sme. Pri tem je pomembno, da je postopek vnosa sprememb in novogradenj v omrežju tudi formalno dore�en. Podatki v digitalni obliki, zapisani v standardnem formatu, so primerni tudi za enostavno izmenjavo z drugimi koristniki prostora (ob�inami, Telekomom, vodovodi, Plinarno …) Prostorsko planiranje S pridobitvijo digitalnih prostorskih podatkov od državne uprave (kataster parcel, urbanisti�ni na�rti, relief, vode, gozd …) in skrbnikov raznih omrežij (ceste, vodovod, plinovod, telekomunikacijska omrežja, kanalizacija …) so lahko za�etne faze investicij, kot je priprava idejnih rešitev in pridobivanje soglasij, veliko u�inkovitejše.



Slika 4.1.2: Intranetna GIS aplikacija Elektra Celje - pregled porabe

V nadaljevanju so naštete le nekatere konkretne aktualne aplikacije s podporo GIS. Planiranje razvoja SN omrežja S podatki o prostorski razporeditvi inštalirane mo�i na eni strani ter analizo porabe energije, upoštevajo� trende pove�anja (vklju�imo lahko tudi znane zazidalne na�rte, pridobljene ob ob�in) na drugi strani, lahko definiramo srednjero�ne in dolgoro�ne potrebe po elektri�ni energiji za podro�ja posameznih transformatorskih postaj. Z uporabo teh podatkov pri elektri�ni simulaciji SN omrežja (s programom kot je npr. GREDOS) lahko zelo racionalno planiramo rekonstrukcije in širitve omrežja. Planiranje razvoja TK omrežja Z GIS-om si lahko pri na�rtovanju telekomunikacijskih omrežij pomagamo v ve� vidikih : - z analizo radijskega pokrivanja (bodisi iz rezultatov meritev na terenu bodisi iz

teoreti�nega statisti�nega izra�una) lahko oddajnike (repetitorje) optimalno umestimo v prostor,

- z analizo potencialnih strank – najemnikov eventualnih TK storitev …



Analiza porabe energije Analiti�na GIS orodja omogo�ajo iz podatkov o porabi el. energije za posamezne odjemalce in znane njihove geografske lokacije prikazati porazdelitev porabe. Iz ve�ih zaporednih analiz gostote porabe lahko pridemo do zelo kvalitetnih podatkov o trendih naraš�anja ali upadanja porabe elektri�ne energije. Analiza okvar �e evidentiramo kraj in �as okvare (z vnosom dispe�erja, vzdrževalcev, iz prijav strank …) lahko z geografskim in �asovnim koreliranjem z možnimi vzroki (strele – program SCALAR, pove�ana poraba …) odkrivamo šibke to�ke omrežja in jih u�inkovito odpravljamo. Spremljanje investicij Pregled nad prostorsko razporeditvijo investicij nam lahko razkrije odstopanja v nekaterih pokazateljih, bodisi znotraj distribucijskega podjetja samega (razlike med posameznimi obmo�ji, glede na organiziranost podjetja) bodisi znotraj države (zavodu za statistiko, upravnim enotam) ali lokalnim skupnostim (ob�inam …). Ti pokazatelji se lahko nanašajo na : - enakomernost razporeditve investicij, - strukturo investicijskih sredstev (deleži sovlaganj), - problematiko pridobivanja soglasij in dovoljenj v dolo�enem okolju, - u�inkovitost izvajalcev izgradenj in rekonstrukcij ter podobno. Vpogled v trenutno obratovalno stanje Trenutno aktualna posodabljanja centrov vodenja v vseh slovenskih distribucijskih podjetjih predvidevajo uvedbo DMS9. Vsi proizvajalci tovrstne programske opreme nudijo tudi lastno rešitev za geografsko podporo, ki je lahko bolj ali manj odprta (Nekateri ve�ji proizvajalci nadzornih sistemov se pri tem oprejo na standarde, ki so jih na GIS podro�ju postavili najve�ji proizvajalci, kot je ESRI ). Mislim, da pa je osnovna dilema pri uvedbi DMS, kako zelo naj bo ta integriran v obstoje� IIS. �e ta integracija ne bo izpeljana, to pomeni nastanek dveh vzporednih informacijskih sistemov, kar pa je že tema za debato, širšo od GIS problematike. Z uporabo razli�nih tehnologij, predvsem pa interneta, je možno (tudi geografsko) prikazati trenutne procesne veli�ine iz sistema vodenja kjerkoli na svetu. Za uporabnike razli�nih profilov pripravljene specifi�ne aplikacije omogo�ajo razli�no globino vpogleda v procesne podatke; od vpogleda v trenutno razklopno stanje lo�ilnikov in v rezultate meritev za servisne ekipe na terenu, do vpogleda v trenutno obremenjenost omrežja in v razpoložljive proste kapacitete za upravi�ene odjemalce, pa do vpogleda na trenutno izpadla obmo�ja ali napovedi prihodnjih izklopov za tarifne odjemalce.

9DMS : Distribution Management System



4.2 Podpora vzdrževanju Z GIS-om lahko optimiramo poti vzdrževalnih ekip v primeru del na širšem podro�ju… Informacije strankam Internetne aplikacije, ki bodo strankam nudile razne podatke o podjetju in omrežju, so veliko preglednejše in prijaznejše, �e to informacijo podajo (tudi) geografsko. Nekatere možnosti so : - odjemalec lahko iz znanega svojega naslova izve, kje in kdaj lahko koristi kakšno od

naših storitev (sedež pristojnega nadzorništva, delovni �as …) - upravi�eni odjemalci lahko tudi geografsko (po obmo�jih) preverijo podatke o

trenutni obremenjenosti oziroma razpoložljivosti omrežja, - iz zbirnih podatkov procesnega sistema vodenja, analize okvar in planiranja del

lahko avtomatska storitev sestavi informacijo za stranke o trenutnih izpadih, vzrokih zanje in predvidenem �asu popravila …

Geografski pregled odjemalcev Iz znanega podatka o geografski lokaciji odjemalcev in njihovih merilno-krmilnih naprav lahko geografsko analiziramo veliko razli�nih stvari, npr. soseske s pove�anim številom nepla�nikov oz. anomalijami v mese�ni porabi, zamenjave števcev po obmo�jih (u�inkovitost) … Vidimo, da je možnosti za koristno uporabo GIS aplikacij prav v vseh dejavnostih elektro distribucijskih podjetij veliko. Prav zato pa se z reorganizacijo podjetij v skladu z zahtevami energetskega zakona postavlja tudi vprašanje, kako formalno organizirati zadolžitve, povezane z vzdrževanjem geografskih podatkov v GIS. Vsi podatki v relacijski bazi podatkov Vsi atributni in geometrijski podatki so spravljeni v relacijski bazi (Oracle, Informix, MS Access, SQL Server ...) in se po potrebi berejo iz baze. Nad baznim strežnikom je izdelan poseben prostorski strežnik ("spatial server"), ki razrešuje relacije med posameznimi sloji podatkov, skrbi za hiter doseg in ne podvaja podatkov v primeru, ko ve� uporabnikov pregleduje ali dela na istem podro�ju. Prostorski strežnik drži le tiste podatke v spominu, ki so potrebni za hitro delo (MRU - "most recently used" algoritem). Prostorski strežnik omogo�a tudi servisiranje WEB form in izrisov. Dodatni podatki direktno iz originalnih baz Za delovanje sistema uporabljamo tudi obstoje�e zunanje baze, ki direktno vplivajo na konstruiranje ali izrabo uporabnikove baze podatkov. To so lahko razne baze komunalnih podjetij, Geodetske uprave RS, Statisti�nega urada RS, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ... Zanimiva taka baza je "Register prostorskih enot", ki jo vzdržuje GURS (hišne številke, naselja, ob�ine ...).



Naslednja podobna možnost je vezava podatkov SURS, ki so vezani na podatke GURS. Preko teh statisti�nih podatkov se lahko vršijo statisti�ne analize, ki potem omogo�ajo tehtnejše odlo�anje uporabnika pri upravljanju. Prav tako se sedaj pripravlja centralna baza "Zemljiškega katastra". Povezava na to bazo bo omogo�ala lažje reševanje lastniško-zemljiških vprašanj in lažje pridobivanje dovoljenj za posege v prostor. Slikovne podlage Zaradi lažje orientacije v prostoru podlagamo vektorske podatke z rastrskimi podatki (temeljni topografski na�rt v merilu 1:5000 in 1:10000 ter digitalni orto foto). Temeljni topografski na�rt se glede na podro�je bolj ali manj vzdržuje in zasleduje spremembe na terenu. Tudi digitalni orto foto naj bi imel cikel obnavljanja 3 leta. Zato mora vsaka podloga imeti datum nastanka, ki ga je potrebno upoštevati pri sestavljanju mozaika podlog, da dobimo najnovejšo možno sliko. Podložijo se lahko tudi skenirane in prostorsko locirane situacije iz gradbenih na�rtov in geodetskih posnetkov. S tem si uporabnik lahko pomaga pri interaktivnem grafi�nem vnosu dolo�enih objektov in atributov. Ureditev geometrijskih (prostorskih) relacij Geometrijske relacije med uporabnikovimi objekti in okolico se uredijo tako, da so dinami�no izra�unljive neposredno iz geometrije. Interaktivni grafi�ni pregled, vnos in vzdrževanje podatkov Vse definirane funkcije sistema se izvajajo interaktivno preko grafi�nega vmesnika, rezultati so takoj vidni v predpisani grafi�ni obliki (simbologija)! Tudi splošne funkcije (poizvedovanja, analize) se lahko izvajajo interaktivno s sprotnim preverjanjem rezultatov v grafi�ni obliki. Ker so vsi podatki v relacijski bazi podatkov, so vse spremembe vidne pri vsakem novem izrisu (ve�uporabniško okolje). Vsaka nameravana sprememba podatkov bo vzdrževalcem baze vidna in s tem prekontrolirana že pred vnosom v bazo. Takoj ob potrditvi vnosa pa bo že vidna vsem ostalim uporabnikom. Povezava na intranet in internet Pri tako dinami�no in distribuirano vzdrževanem in uporabljanem informacijskem sistemu je najbolje uporabiti tehnologijo, ki že obstaja pri vzdrževalcih in uporabnikih sistema in je za odjemalske postaje takoreko� zastonj: INTRANET in INTERNET. Slike za pregledovanje se generirajo v obliki za INTRANET ali INTERNET po zahtevi pregledovalca. Forme za atributni vnos podatkov, popravljanje in dopolnjevanje se ravno tako generirajo za WEB, kar pomeni prenosljivost in kompatibilnost aplikacije na razli�nih sistemih.



S to rešitvijo se izognemo kompliciranemu vzdrževanju sistema in instalaciji. Preko tega zagotovimo NLS10, saj je uporabljen ISO Latin1. Ravno tako se za WEB generirajo preprosti pregledi in izrisi. Preprostejša povpraševanja preko WEB form generirajo grafi�ne odgovore, ki služijo lahko za informacijo o lokaciji ali o dolo�enih lastnostih uporabnikovih objektov. 4.3 Razvoj GIS-a Z ARCVIEW orodjem Leicina programska oprema GIS DataPro predstavlja dopolnilo GPS sprejemniku Leica GS50 in nadaljnjo uporabo podatkov z geoinformacijskim sistemom ArcView. Osnovne funkcije programa so: - prenos podatkov v in iz GPS sprejemnika, - planiranje GPS meritev, - priprava seznamov objektov in atributov, - priprava deloviš�a, - priprava to�k za navigiranje, - kasnejša obdelava podatkov, - georeferenciranje slik, - enostavne operacije nad zajetimi podatki in - izvoz podatkov v druge zapise.

Slika 4.2.1: Urejevalno okno programa ArcView - ArcMap

10NLS : National Language Support



GIS DataPro temelji na ESRI11-jevem zapisu Shapefile in zato zagotavlja enostaven tok podatkov od terenskega zajema do uporabnikovega geo informacijskega sistema (ArcView, ArcInfo ...). Zaradi tega si lahko oba sistema podatke dobesedno delita.

Slika 4.2.2: Terenski zajem podatkov - Ortho foto

11 ESRI: Podjetje, ki se ukvarja z razvojem programov za geoinformacijske sisteme



Slika 4.2.3: Terenski zajem podatkov - AutoCAD



5 ZAKLJU�KI IN PRIPORO�ILA 5.1 Ocena sprememb Proces odpiranja trga z energijo je s sprejemom Energetskega zakona zajel tudi Slovenijo. Vzpostavitev tržnih razmer postavlja energetska podjetja pred nove priložnosti, obenem pa so podjetja z izgubo monopolnega položaja izpostavljena doma�i in tuji konkurenci. S pravilno poslovno strategijo, organizacijsko in funkcionalno prilagoditvijo, lahko energetska podjetja sprejmejo izzive odpiranja trga in na ta na�in utrdijo svoj položaj oziroma ga celo izboljšajo. Za doseganje zastavljenih ciljev obstajajo razli�ne možne poti. Ena izmed ostalih je zagotovo uvajanje novih tehnologij v energetska podjetja, kar geografsko informacijski sistem zagotovo tudi je. Podatki v digitalni obliki, zapisani v standardnem formatu, so primerni tudi za enostavno izmenjavo z drugimi koristniki prostora (ob�ine, Telekom, Komunalni upravljavci, Plinarno …) GIS naj s prostorsko funkcionalnostjo dopolnjuje ostale vidike integriranega informacijskega sistema (IIS), zato ga moramo razumeti kot eno od komponent v povezani celoti, ne pa kot samostojen izoliran sistem. V diplomski nalogi so predstavljena uvodna dela in za�etki postavitve GIS-a v podjetju. Z razvojem komunikacij in ve�je natan�nosti se bo GPS razvil v še mo�nejše orodje za uporabo katastra Elektro naprav , predvsem pa vidim zelo veliko možnosti pri projektiranju in razvoju celotnega Elektro omrežja, ko bo omrežje v celoti vneseno v kataster in se bodo lahko pri�ele analize omrežja, ki bodo pokazale smernice za razvoj in na�rtovanje omrežja. Podatki s terena pa se bodo lahko uporabljali takoj za vsa obmo�ja, kjer se bo snemanje podatkov vršilo najprej. Iz izra�una �asovne analize v prihranku 40h na projekt in analize naložbe v nakup LEICA GPS systema 500 (s sprejemnikom SR 510) je razvidno, da bi se naložbena vrednost 6.500.000 SIT samo pri izdelavi tehni�ne dokumentacije povrnila v manj kot dveh letih. Ker pa se lahko GPS system uporablja tudi za planiranje, za posnetek obstoje�ih vodov, za posnetek morebitnih okvar na omrežju (kabelske spojke), za analize in razvoj, se investicija zagotovo povrne prej kot v enem letu. 5.2 Pogledi v prihodnost Pri nadaljnjem razvoju geografskega informacijskega sistema v Elektru Celje, d.d. nam bo osnovno vodilo zagotoviti �im ve� koristnih aplikacij �im ve�jemu številu zainteresiranih uporabnikov. - Vzpostaviti enotni informacijski podportal, ki bo omogo�al elektronski vpogled v

ažurno stanje klju�nih zbirk podatkov (kataster lastnih naprav). - Vzpostaviti enotni informacijski portal, kjer bo lahko uporabnik pridobil vse potrebne

informacije. - Zagotoviti ra�unalnike, ra�unalniške mreže, elektronsko pošto in dostop do interneta

za vse zaposlene. - Organizirati redna u�inkovita izobraževanja in usposabljanja obstoje�ega kadra v

podjetju za uporabo geo informacijskega sistema ter na splošno za podro�je ra�unalništva in informatike.



- Zagotoviti kontinuirano vzdrževanje obstoje�ih (po potrebi) in bodo�ih uporabniških aplikacij.

- Poenotiti ter dopolniti obstoje�e in bodo�e podporne aplikacije glede uporabniških vmesnikov ter funkcionalnosti (uporabniški vmesniki morajo biti bolj prijazni in enotni).

- Zagotavljati zadostna finan�na sredstva za nakup (najem) informacijske infrastrukture (ra�unalniki, periferna oprema, omrežje, dostopi do omrežja), razvoj aplikacij, izobraževanje ter vzdrževanje.

To nam bo uspelo le, �e bomo imeli dobro izobražen lasten kader za vnos in vzdrževanje podatkov, razvoj aplikacij ter upravljanje geografske baze podatkov in �e bomo sledili novim tehnološkim trendom s stalnim posodabljanjem programske in strojne opreme. Le tako bomo ustvarili stabilen in zanesljiv sistem, ki bo v pomo� tako podjetju kot širši javnosti.



LITERATURA IN VIRI Environmental Systems Research Institute inc., SDE – Spatial Database Engine; uporabniški priro�nik; Redlands, 1997.

Environmental Systems Research Institute inc., MapObjects Internet Map Server; uporabniški priro�nik; Redlands, 1998.

Environmental Systems Research Institute inc., Understanding ArcSDE; uporabniški priro�nik; Redlands, 1999.

Jeraj M.: Zapiski predavanj iz predmeta Organizacija proizvodnih procesov, maj 2002

Spletne strani:

Internetne strani GIS Data ; http://www.gisdata.si

Internetne strani ESRI ; http://www.esri.com

Internetne strani TRIMBLE ; http://www.trimble.com

Internetne strani ERDAS ; http://www.erdas.com

Intranetna stran ELEKTRO CELJE ;



KAZALO SLIK Slika 1.1: Struktura elektrogospodarstva v Sloveniji glede na fizi�ni tok elektri�ne energije (Vir: Marin�i�, 2001, str. 12)..........................................................................4 Slika 1.2.1: Prikaz oskrbovalnega obmo�ja z elektri�no energijo ................................6 Slika 1.2.2: Organizacijska shema Elektro Celje, d.d..................................................7 Slika 1.3: Prikaz analogne karte ...............................................................................10 Slika 2.2.1: Prikaz meritve položaja s pomo�jo GPS sistema ...................................13 Slika 2.2.2: Vesoljski segment sistema GPS ............................................................14 Slika 2.2.3: Modulacija signalov, ki jih oddajajo sateliti .............................................15 Slika 2.2.4: Prikaz zaporedja nosilca signalov ..........................................................16 Slika 2.2.5: Vpliv ionosfere na signal ........................................................................17 Slika 2.2.6: Vpliv položaja satelitov na napako meritve.............................................18 Slika 2.2.7: �asovni zamik signala ...........................................................................19 Slika 2.2.8: Prikaz meritve s pomo�jo faze nosilnega signala ...................................19 Slika 2.2.9: Prikaz štetja period nosilnega signala ....................................................20 Slika 2.2.10: Prikaz glavnih metod GPS meritev.......................................................20 Slika 2.2.11: Prikaz meritve v avtonomnem na�inu...................................................21 Slika 2.2.12: Prikaz meritve s popravki iz referen�ne postaje ...................................22 Slika 2.2.13: Dolo�itev položaja z meritvijo faze nosilnega signala ...........................23 Slika 2.2.14: Prikaz meritve s popravki iz referen�ne postaje ...................................24 Slika 2.2.15: Prikaz natan�nosti posamezne metode meritve ...................................25 Slika 2.3.1: GPS sprejemnik za avtonomni na�in meritve.........................................25 Slika 2.3.2: GPS in GSM je DGPS ...........................................................................26 Slika 2.3.3: Profesionalni GPS sprejemnik GS50 .....................................................27 Slika 2.3.4: Uporabniški zaslon GS50......................................................................28 Slika 2.4.1: Prikaz za�etnega okna pregledovalnika.................................................30 Slika 2.4.2 : Prikaz pregledne karte ..........................................................................31 Slika 2.4.3: Prikaz aktivnosti - neaktivnosti tem ........................................................31 Slika 2.4.4: Prikaz tem v legendi...............................................................................32 Slika 2.4.5: Prikaz pogovornega okna za izvajanje poizvedb nad podatki.................34 Slika 2.4.6: Prikaz pogovornega okna za iskanje objektov........................................34 Slika 2.4.7: Merjenje razdalj na karti .........................................................................35 Slika 2.4.8: Geografska poizvedba objektov izbrane teme na karti ...........................36 Slika 2.4.9: Predogled karte z legendo pred tiskanjem .............................................37 Slika 2.4.10: Prikazovanje podatkov v razširjeni tabeli pregledovalnika....................38 Slika 3.2.1: Diagram poteka izdelave razvojne in projektne naloge ..........................42 Slika 3.2.2: Diagram poteka izdelave TD 1 - 9..........................................................44 Slika 3.2.3: Diagram poteka izdelave TD 10 - 16......................................................47 Slika 3.2.4: Diagram poteka izdelave TD 17 - 24......................................................49 Slika 3.2.5: Diagram poteka izgradnje objekta 1 - 7..................................................52 Slika 3.2.6: Diagram poteka izgradnje objekta 8 - 12................................................54 Slika 4.1.1: Intranetna GIS aplikacija Elektra Celje - pregled vodov..........................60 Slika 4.1.2: Intranetna GIS aplikacija Elektra Celje - pregled porabe ........................61 Slika 4.2.1: Urejevalno okno programa ArcView - ArcMap........................................65 Slika 4.2.2: Terenski zajem podatkov - Ortho foto ....................................................66 Slika 4.2.3: Terenski zajem podatkov - AutoCAD .....................................................67



KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz števila naprav distribucijskega omrežja……………….............. .……8 Tabela 2: Tehni�ni podatki SP24………………........................................... …………26 Tabela 3: Tehni�ni podatki CMT March II……………….............................. …………27 Tabela 4: Tehni�ni podatki GS 50………………..........................................…………29 Tabela 5: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo razvojne in proj. naloge .…....41 Tabela 6: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo TD 1 - 9……….………..…......43 Tabela 7: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo TD 10 - 16…….………. …......45 Tabela 8: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izdelavo TD 17 - 24…….………. …......48 Tabela 9: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izgradnjo objekta 1 - 7…………. …......51 Tabela 10: Izvajalci, aktivnosti, dokumenti za izgradnjo objekta 8 - 12………. …......53

KAZALO GRAFOV Graf 1: Prikaz števila zaposlenih po posameznih dejavnostih……………………….….9 Graf 2: Prikaz izobrazbene strukture zaposlenih………………………...……………….9

KRATICE IN AKRONIMI Aplikacija: Program, ki izvaja procese neposredno za uporabnika. Atribut: Lastnost objekta. Vsakemu objektu pripada vrednost, izražena v numeri�ni ali tekstovni obliki. Delauney: Delauney-jeva triangulacija - geodetski postopek, pri katerem se v mreži trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice. Entiteta: Nedeljiva samostojna enota, ki predstavlja diskretni del realnega sveta ali pa eno izmed topoloških pojavnih oblik v podatkovnem modelu. Geolokacija podatka: Prostorska opredelitev podatka. Najve�krat je podatek geolociran s koordinatami. GIS: Geografski informacijski sistem. Grafi�ni podatki: Podatek, pridobljen iz grafi�nega vira (npr. na�rta, karte). Takšna je tudi njegova upodobitev v aplikaciji. Internet: Mednarodno organizirano, med seboj povezljiva omrežja, v katerih komunicirajo gostujo�i ra�unalniki po vnaprej opredeljenih postopkih in protokolih. Intranet: Interno telekomunikacijsko omrežje znotraj organizacije, ki uporablja standardno internetno tehniko. Modularna aplikacija: Možnost nadgradnje aplikacije z novimi moduli. Mrežna aplikacija: Aplikacijo je možno zaganjati z razli�nih delovnih mest in je podprta z vnaprej opredeljenimi mrežnimi postopki in protokoli. Objekt: Digitalna predstavitev enostavne ali sestavljene entitete realnega prostora.



Odjemalec: Ra�unalniški sistem ali postopek, ki zahteva storitev drugega ra�unalniškega sistema ali postopka. Opisni podatek: Podatek, pridobljen iz opisnih virov (npr. preglednice, knjige, registri). Podatkovni model: Model, sestavljen iz enega ali ve� podatkovnih nizov. Odjemalec/strežnik: Aplikacija je deljena na dva dela. En se izvaja v ospredju, to je odjemalec, drugi pa v ozadju, to je strežnik. Osnovni namen takšne aplikacije je razbremenitev odjemal�eve delovne postaje, kar omogo�a, da je na odjemal�evih delovnih postajah zahtevana slabša konfiguracija ra�unalniške in programske opreme kot na strežniku. Podatkovni niz: Zaklju�ena organizirana zbirka podatkov. Poizvedovanje: Iskanje in izbiranje objektov glede na vrednost njihovih atributov ali položaja v prostoru. Sloj: Sloj združuje istovetne objekte ali objekte iste tematike. Torej je lahko sestavljen iz enega ali ve� podatkovnih nizov. Strežnik: Ra�unalniški program ali ra�unalniška naprava, ki izvaja naloge za aplikacijo odjemalca. Ve�uporabniško okolje: Isto�asno izvajanje enega ali ve� procesov enega ali ve� uporabnikov na isti aplikaciji. GPS: Global positioning system SQL: Standard Query Language Meridijanska cona: umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola; poldnevnik IIS: Integriran informacijski sistem LORAN: LOng RAnge Navigation – Velika vrsta navigacij DOD: Department of Defense – Ameriško Ministrstvo za Obrambo EFEMERIDI: Periodi�na publikacija s podatki o legah nebesnih teles SPS: Standard Positioning Service – Standardni servis za dolo�anje položaja PPS: Precise Positioning Service – Precizni servis za dolo�anje položaja AMBIGUITY RESOLUTION: Nejasna navidezna resolucija SDE: Spatial Database Engine – Vodilna, napredna prostorka baza DMS: Distribution Management System – Razširjeno vodenje sistema MRU: Most recently used – Nazadnje najpogosteje uporabljen NLS: National Language Support – Nacionalna jezikovna podpora

Documents

ELEKTRONSKO POSLOVANJE S KATASTROM LASTNIH …diplome.fov.uni-mb.si/vis/11845Podjaversek.pdf · DV 35 kV m 68.612 DV 20 kV m 2.403.453 DV 10 kV m 311.450 DV 110 kV m 2.885.633 KB