Pri DGMS nevrokirurg vstavi elektrode v tarčne predele v možganih.

Elektri č no draženje nato spremeni delovanje prizadetih delov možganov in vpliva na čustvovanje in počutje bolnika.

Električno draženje globokih možganskih struktur (DGMS) pri hudi depresiji

Matej Markota, Andrej Vranič, Maja Bresjanac

Možnost uporabe nevrokirurških posegov za zdravljenje hude depresije je eno žgočih vprašanj v medicini. Na eni strani so dokazi o učinkovitosti tovrstnega zdravljenja pri hudo prizadetih bolnikih, kjer odpovejo ostale metode, na drugi strani pa razpravo bremeni sporna zgodovina kirurških posegov pri duševnih motnjah. Slednja je razlog, da področje prevevajo predsodki in da je danes v Sloveniji psihokirurgija celo zakonsko prepovedana. Kirurške metode kot je DGMS bi rabile ovrednotenje.

- Kljub napredku v psihiatriji še ve d n o o b s t a j a j o b o l n i k i , življenjsko ogroženi zaradi hude depresije, pri katerih so trenutne možnosti zdravljenja nezadovoljive.

- Električno draženje globokih možganskih struktur (DGMS) ponuja natan č en in ciljan pristop, ki tem bolnikom lahko ponudi izboljšanje.

- DGMS je neuni čujo č a in reverzibilna metoda.

- Dokazov o u č inkovitosti DGMS še ni zadosti.

- Novi podatki kažejo, da bi lahko transkranialno magnetno draženje možganov, ki ne terja kirurškega posega v možgane, bilo podobno učinkovito kot DGMS pri hudi depresiji.

- Kaj v človekovi zasebnosti ostane nedotakljivo, če lahko s preklopom stikala v hipu s p r e m e n i m o n e k a j t a k o intimnega, kot je čustvovanje?

Razpravi o mestu DGMS v psihiatriji mora biti glavno vodilo dobrobit bolnika. Za pravilno presojo je nujno potrebno dobro poznavanje patofiziologije depresije, realne učinkovitosti metod za njeno zdravljenje ter znanstveno n e o p o r e č n o t e s t i r a n j e uporabnos t i in var nos t i električnega DGMS.

Poglavitni argumenti pri tehtanju uporabnosti DGMS pri hudi depresiji