Revija za kriminalistiko in kriminologyo I Ljubljana 48 I 1997 1 4, s. 394-406

Ekonomske določilnice gibanja in strukture kriminalnihpojavovZoran Kanduč*

V članku so obravnavane ekonomske določilnice gibanja in strukture različnih kriminalnih pojavov. Posebnapozornost je namenjena revščini in relativnim prikrajšanjem. Nakazan je kriminogeni potencial subjektivnihdojemanj ekonomskih pritiskov. Opisan je položaj ekonomskih subjektov ("podjetij"J v kapitalističnem

gospodarstvu. Razčlenjen je status mladih v potrošniški družbi. Članek je sklenjen z osvetlitvijo individualnihin skupinskih načinov prilagajanja na kriminogene ekonomske določilnice.

Ključne besede: kriminaliteta. ekonomske določilnice, ekonomski pritiski, revščina, relativna deprivacija,kriminogeni dejavniki

UDK 343.97

Uvodna opomba

Že kar uvodoma kaže priznati, da v sicer nadvseraznorodnem poljU sodobne kriminološke misli nisoglasja o tem, ali je (sploh še) "smiselno" preučevati

družbene (in druge) določilnice kriminalnih pojavov. l

Dvomi" izhajajo bodisi iz domneve. da se ''vzrokov''kriminalitete po znanstveni poti ne da dognati, bodisiiz mnenja, da je tovrstna, namreč etiološka,kriminološka vednost v kriminalnopolitičnem ozirupopolnoma neuporabna. Zlasti zadnji pomislek jezelo razširjen in si ga velja že zato ogledati nekolikopobliže.

PO našem mnenju je skepsa o smiselnostiutemeljevanja kriminalnopolitičnihzamisli na krimi­nološki teoriji neupravičena. Razumevanje vsegatistega. kar pogojuje, določa ali - metaforično rečeno

- "povzroča" gibanje in strukturo določenega krimi­nalnega pojava, je namreč conditio sine qua nOnslehernega tehtnega kriminalnopolitičnega premis­leka. Zato vsekakor ne drži, da bi bilo kriminološkoznanje iz praktičnega zornega kota neuporabnooziroma, še več, neuporabljivo. Res je najbrž edinoleto, da se kriminalna politika doslej zvečine ni oziralana kriminološke teorije. Največkrat je bila (in ševedno je) omejena na kaznovalno politiko. To jebržkone tudi najvažnejši razlog dosedanjih kriminal­nopolitičnih "neuspehov". Očitno je namreč, dakazenskopravni aparat (KPA) ne more vplivati na

Zoran Kanduč. doktor pravnih znanosti, razis­kovalec. Inštitut za kriminolo.e;ijo pri Pravni fakulteti.Kongresni trg 12, 1000 Ljub1jana.

lIzraz "določilnica" u,eorabljamo namesto besede"vzrok". ki jo spremlja brzčas pretirano mehanicitičen

prizVOk. Upoštevati je nan1.reč treba. da objektivnedružbene okoliščine (npr. brezposelnost) ne učinku­

jejo neposredno, ampak so vselej posredovane zmrežo subjektivnih pomenskih - logičnih in vred­nostnih - ''vsebin''.

394

osrednje družbene določilnice kriminalnih pOjavov.2

Vendar pa ne gre videti v tem nič posebnonenavadnega ali morda obžalovanja vrednega.Kazenskopravni aparat namreč ni edini (možni)subjekt kriminalne politike3. Dasiravno raznovrstnih

2. Seveda pa to ne I?omeni, da za člane kazensko­pravnega aparata krimmološka vednost ni pomembna.Prav nasprotno. Pomembnaje iz več razlogov. Po enistrani namreČ v današnjem casu (še vedno) prevladujemnenje, da je kriminal v bistvu problem, Ki zadeva(oziroma ki naj bi ga rešil ali vsaj bistveno omilil)prav kazenskopravnI aparat. Problemi v zvezi skrinlinalom so dojeti kot problemi v zvezi sk~enskopra~~ s~stemom: če je .krinlinala čedaljevec, potem naj bl bIlo to zato, ker Je kazenskopravnisistem neučinkovit (zaradi česar bi ga kazalopredrugačiti oziroma izboljšati). Predvsem sociološkousmerjena kriminologija pa nas uči, da lrriminal ninekaj, kar bi mOgli pripisati zgolj neučinkovitosti alikaki drugi podobni pomanjkljivosti kazenskopravnegasistema -(seveda v primeru. ko le-ta defuje vsajpribližno "normalno"). Se več. Celo delovanje samegakazenskopravnega aparata (se pravi kaznovalna praksaali, če uporabimO angleško tiesedno zvezo, crimma1law in actjon,) ni neposrecteIl odraz gibanja kriminala,namreč v smislu, da sprememb v kruninaIni oziroma,natančneje, kaznovalnI politiki ne kaže (nekritično)razumeti kot znamenja "objektivnih" sprememb napodročju gibanja in strukture kriminala.

3 Domneva, da je kazenskopravni aparat edini (alivsaj daleč najpomembnejši) "nosilec" nadzora nadkriminaliteto, je označevala predvsem tako imeno­vano "klasično" kriminološko misel. To resnopomanjkljivost je odpravila šele "novoklasična"krimi­nologija (prim. npr. Rosbier, str. 129-130): "Mordaje najvažnejši cilj poklasične kriminologije v premes­tUvi vprašanja kriminala in njegovega obvladovanjav družbene, politične. in .go.spodarske k0:a-tekste:. (... )Ker pa so to problemI, kI bIstveno zadevajO vprasanjao pravičnosti, enakosti in dobri družbi, ne preseneča

- in je hkrati povsem upravičljivo -, da v tej zvezini mogoče dati dokončnih odgovorov. Ključno je, dase razprave o kriminalu in njegovem obvladovanjananašajo prav na tovrstna vprašanja, ne pa preprostona to, kaj je neposredno politično in praktično

dosegljiVO·'.

Zoran Kanduč: Ekonomske določilnice gibanja in strukture krilnina1nm pojavov

družbenih uČinkov kazenskopravnega sistema nekaže podcenjevati, pa lahko vsaj na podlagizgodovinskih izkušenj in kriminoloških spoznanj ­sklepamo. da je (oziroma bi morala biti) kaznovalnapolitika le ena izmed mnogih sestavin kriminalnepolitike. 4

Subjekt kriminalne politike (v strogem pomenu tebesede) bi morala biti vlada (v najširšem smislu, kiobsega zakonodajno, izvršilno in sodno oblast), nepa npr. samo kazenskopravni aparat. V resnicinajvečkrat ni tako. Politika vlade je namreč

praviloma kriminogena (včasih tudi kriminalna,namreč v primerih, ko državni uradniki kršijozakonska pravila ali človekove pravice), kazensko­pravni aparat pa je - vsekakor neupravičeno

opredeljen kot subjekt. ki naj rešuje malone vsetežave v zvezi s kriminalom. Bistvo problemapotemtakem ni v tem, da bi bila kriminološka teorijakriminalnopolitično irelevantna, ampak bolj vdružbenozgodovinsko dani "konstelaciji" politične,

gospodarske, ideološke in kulturne moči, ki sezoperstavlja izvajanju racionalnih kriminalnopolitičnih

ukrepov, usmerjenih v odpravo ali vsaj v omiljenjeosrednjih kriminogenih družbenih dejavnikov. Najponovimo. Problem ni samo v pomanjkljivostikriminološkega znanja (ali v načelni neodpravljivostidružbenih določilnic kriminalitete), ampak predvsemv tem, da bi bila na njem utemeljena kriminalnapolitika morda preveč radikalna in zato nesprejem­ljiva za nosilce družbene moči.

V nadaljevanju bomo predstavili nekatere naj­važnejše ekonomske doloČilnice kriminalnih pojavovv sodobni (tudi slovenski) družbi. Osredotočili sebomo torej predvsem na družbene spremenljivke.ker so medkulturne in zgodovinske kriminološkeraziskave pokazale. da so praviloma najpomembnejšikriminogeni dejavniki.

Ekonomski pritiski

Pregled krirtlinogenih dejavnikov v sodobni kapi­talistični družbi začenjarn05 z razmislekom o takoimenovanih ekonomskih pritiskih. Zveza med temadvema spremenljivkama je že od nekdaj predmetzanimanja družboslovnih (in seveda še zlasti krimi­noloških) mislecev. Vsekakor pa je treba - že karna začetku - opozoriti, da razmerje med ekonom~

4 Takšno krimina!nopolitičnoizhodišče je v bistvurealistično. Dopušča nam, da od kazenskega pravane pričakUjemo preveč. To nam po drUgi straniomogoči, da namenimo več pozornosti humanemuin pravičnemu delovanju ka$enskopravnega sistema.

5 Zdi se, da prednostne obravnave ekonomskihpritiskov (med družbenimi določilnicami krimi­nalitete) ni treba posebej utemeljevati. Nenazadnje jetreba upoštevati. da tvorijo premoženjska kaznivadejanja glavnino tako imenovane uradno zaznane (inobravnavane oziroma sankcionirane) kriminalitete.

skimi določilnicami in kriminalnimi pojavi nipreprosto, nespremenljivo ("večno"), neposredno,samodejno ("avtomatično"), takojšnje ali mordaenoznačno.6

l. ReVŠČina

Med ekonomski pritiski kaže nameniti posebnopozornost revščini. Revščina je - vsaj v sedanjihrazsežnostih - razmeroma nov pojav v slovenskidružbi. Je eden iZlued predvidljivih (in zdaj že tudiempirično ugotovljivih) nasledkov restavracije 7 kapi­talistične gospodarske ureditve (po zahodnem zgleduin kajpada po zahodnem - bolj ali manj vešče

prikritem, a vseeno dobro razpoznavnem - nareku),se pravi privatizacije "drUŽbenega" premoženja inuvajanja novoliberalnega načina gospodarjenja, ute­meljenega na zasebni lastnini produkcijskih sredstevin gonji za dobičkom. Tako imenovana nova revščina

je po drUgi strani neločljivo povezana z izrednoveliko brezposelnostjo, protidelavsko vladno politikoin čedalje večjimi socialnimi razlikami, med katerimiso kriminološko (in kriminalnopolitično) zlastipomembne tiste, ki jih lahko - seveda iz teoretičnega

zornega kota - opredelimo kot "neupravičene".8Revščina v slovenski družbi je zaenkrat še zelo

slabo raziskana (vsaj iz empiričnega zornega kota). 9

6 Ko govorimo O "neenoznačnosti" (kot lastnostiodnosa med ekonomskimi 1?ritiski in kriminalom),mislimo predvsem na naslednja - v kriminološki teoriji(že od nekdaj) dobro znana - "dejstva"; (a) ekonomskerazmere ne vplivajo na enak način na različnedružbene skupnine (oziroma na različne skupinedejanskih ali morebitnih storilcev); (b) spremembe naekonomskem področju imajo različne kriminogeneučinke (nekateri krimmologi so npr. ugotOvili; da pridev obdobjU gos1?odarskega razcveta do porasta nasilnihkaznivih dejanj, v obdoDju gospodarskega nazadovanjapa do porasta premozenJskih kaznivih dejanj); (c)kriminaf ni vselej v pozitivni korel§lciji z e~onomsIsokrizo (ekonomska rast namrec precej poveeapriložnosti za uspešno izvršitev kaznivega Clejanja inpogosto podžge 'materialistlčne" aspirac,Re ljudi); (d)knminala ne gre povezovati samo. z revscino. ampaktudi z bogastvom [zlasti pa z razlikami med bogatimiin revnimI). Prim. RadzinoWicz, str. 432-434.

7 V tej zvezi se ni odveč spomniti Močnikove (str.146) ugotOvitve, da je politični "prOjekt" uvajanja"novih razmerij zatiranja in izkorišcanja" projeKt. kiga podpirajo vse najpomembnejše (parlamentarne)politične sIle (oziroma strankej: razlike so le vaoziranju in v retoričnih sredstvih.

8 Na:mesto izraza "neupravičene" bi lahko uporabiliše druge oznake, ner. "nelegitrrme" (beseda imapolitičen prizvok) ali 'nepravične" (in potemtakem ­glede na to, da je pravičnost vrhovna pravna vrednota- tudi "protipravne", dasiravno v pomenu. ki nevkljUČUje - vsaj logično nujno ne - "protizakonitosti").

9 ReVŠČina ni le - v precejšni meri - neraziskan.ampak tudi - prav tako v precejšnji meri - nepriznanpojav. To velja zlasti za diskurz vladnih ("drzavnih")uradnikov. Ti namesto besede "revščina" raje uporabila-jodruge - v bistvu evfemistične - besedne zveze, kakisneso npr. "eksistenčniminllnum", "povprečni ali minimalniŽivljenjski stroški" ali "dogovorjena raven socialnevarnosti".

395

ReVija za kriminalistiko in krimino]ogijo 1 Ljubljana 48 I 1997 I 4

Prvi resen poskus sociološke osvetlitve tega zane­marjenega področja lahko najdemo v knjigi MojceNovak, Dober dan, revščina (1994). Iz omenjenegadela se da razbrati nekatere podatke, ki sonedvorrmo koristni za razumevanje krin1inogenihreperkusij predrugačenih ekonOluskih razmer (v"posocialistični" družbi). Naj v tej zvezi opozorilnosamo na nekatere najbolj pomenljive. AvtoricalOugotavlja, da je leta 1984 petina prebivalstva težkozagotovila svoj minimalni življenjski standard, sedemlet pozneje, se pravi leta 1991, pa sta se s temproblemom soočali že dve petini prebivalstva.Vzporedno s tem se je zelo povečal občutek (namreč

subjektivna ocena) ogroženosti. Padec realnegaživljenjskega standarda je razviden tudi iz uradnihpodatkov. V obdobju 1980-1989 se je npr. realnamezda (na zaposlenega) zmanjšala približno zasedmino. Leta 1981 je 23 odstotkov prebivalstvadopolnjevala svoje družinske proračune z različnimi

oblikami družbene pomoči, deset let pozneje l1 paže 40 odstotkov. Čedalje večji delež prebivalstva(približno 80 odstotkov) živi le spovprečnimi - alicelo s še nižjimi - dohodki. Ti zadoščajo - kotupravičeno opozarja Novakova - zgolj za preživetjeoziroma za životarjenje, se pravi za "življenje" nasamem robu "absolutne" revščine. In kako se je naobubožanje čedalje številčnejših družbenih segmentovodzvala vlada? V bistvu z elegantno metodološko"čarovnijo", s predtugačenjem meril za določanje

eksistenčnega minimmna, zaradi česar je uradnopriznanih revežev bistveno manj od dejanskoogroženih. 12 Seveda pa je treba v tej zvezi poudaritida tako imenovana socialna politika nikakor niprimerno sredstvo za reševanje raznovrstnih (sevedatudi kriminalnopolitičnih) problemov v zvezi zrevščino. Revščina namreč ni nekaj, kar bi lahko ­vsaj grossa modo ~ pripisali "krivdi" posameznika.Je znamenje neustrezne organizacije produkcijskegaprocesa (v najširšem pomenu te besede) in - posredno- nepravične delitve dobrih in slabih plati družbenegaživljenja. "Socialna politika" (gre pravzaprav za

10 Povzemamo po Novak, str. 192-212. Prim. tudiStropnik, str. 268.

11 Leta 1991 je...po uradnih ocenah (povzemamopo Novak, str. 20tlJ 8 odstotkov družin prejemaloaohodke do višine zajamčene oziroma minimalneplače, 60 odstotkov družin je prejemalo dohodke,ki so bili nižji od povprečne place, 12 odstotkovdružin pa je prejemalo povprečne plače. Avtorica napodla.e;i navedenih podatkov sklepa, da se je 80odstotkov prebivalcev Slovenije preživ~ja s ;plačami,ki niso zadostovale za kritje pov:erečnih aji normal­nih" živ~jenjskih stroškov (povprecna plača je namrečzadoščala samo za kritje "minimalnih življenjskihstroškov", se pravi za golo preŽivetje, enega samegaodraslega človeka).

12 Vtej zvezi vel/'a opozoriti, da je Zakon osocialnelu varstvu iz leta 1992) močno oklestilpravice do družbene solidarnosti. Nova normativnaureditev temelji na minimalni plači in zagotavlja zaresnajnižja možna sredstva za preživetje.

396

besedno zvezo, ki - v evfemistični obliki - označuje

skupek "gasilskih" ukrepov, namenjenih omilitvinajbolj v oči bijačih disfunkcij kapitalističnega

gospodarstva), ki tega spoznanja ne upošteva. je takorekoč apriori obsojena na neuspeh. 13

Zveza med revščino in kriminalnim vedenjem jev kriminologiji razmeroma dobro raziskana. Navzlictemu ni povsem neproblematična. Jasno je, darevščina ne povzroča neposredno in nujnokriminalnega vedenja (očitno je namreč, da večina

revnih ljudi ne krši kazenskopravnih pravil). Pravtako ni sporno, da določena povezava med revščino

(ozirOlua nizkim družbenoekonomskim položajem inkulturnim statuson'!) in kriminalom vendarle obstaja.Vseka...kor pa je njuno razmerje večplastna inkompleksno, pri čemer je treba upoštevati, danastopa revščina v različnih (in vsekakor spremen­ljivih) pojavnih oblikah, ki so pravilomadružbenozgodovinsko določene, predvsem pa kul­turno zaznanlOvane.

Zato se ne kaže čuditi, da naletimo v poljudružboslovne (in še zlasti kriminološke) misli nazelo različna pojmovanja revščine (in - posledično ­njenega odnosa do kriminalnega vedenja). Iz krimi­nološkega zornega kota je v slovenskih razmerahnajvažnejše pojasniti kriminogene učinke dveh - nepopolnoma istovetnih - spremenljivk, namreč slabega(neugodnega) družbenoekonomskega položaja) intako imenovane relativne deprivacije. 14 To seveda nepomeni, da v slovenski družbi ni primeroV-, ki bijih lahko opisali s pOjmom "absolutna deprivacija".Takšni primeri nedvomno so, vendar pa so v splošni"kriminalni podobi" slovenske družbe razmeromanepomembni.

Oglejmo si torej najprej kriminogene implikacijeslabega družbenoekonomskega položaja. Opravitiliuamo z eno izmed najpomembnejših družbenihdoločilniC kriminalnih pojavov, zakaj dobro znm-lOje, da izhaja večina "uradnih" kriminalcev iz niŽjihdružbenih slojev. Zakaj je tako? Razlogov je sevedaveč. Naj opozorilno sam.o na nekatere najvažnejše.

(1) Že kar takoj velja poudariti. da večina

(predvsem premoženjskih) kazniVih dejanj, ki jihstore revni ljudje, ne predstavlja omembe vrednegarazlagalnega problema. Tovrstna kazniva dejanjamotivirajo bodisi samoohranitveni nagoni (denimo v

13 Nazoren z.frted takega iz teoretične perspektivevsekakor pričakovanega - neuspeha so ZDA. Tamso v šestdesetih letih revščini napovedali celo vojno.Kljub temu revščine niso odpravili. V zadnjih dvehdesetletjih so se družbene razlike celo zaostrile.Bogati Američani so postali še bogatejŠi, revniAmeričani pa še revnejši. Prim. Ferfila. str. 96.

14 Besedno zvezo "relativna deprivacija" bi lahko(vsaj za prvo silol poslovenili Kot "občutek prik­rajšanosti glede na določeno referenčno družbenosKupino" (npr. glede na premožne družbene sloje).

Zoran Kanduč: Ekonomske določilnice gibanja in strukture kriminalnih pojavov

primeru, ko gre za reševanje 15 prvinske življenjskeali bivanjske stiske) bodisi sebične težnje (nar­cisistične potrebe), npr. želja po izboljšanjudružbenoekonomskega položaja oziroma želja popovečanju življenjskega užitka. Takšna psihična

gibala ("motivi") so - v danem kulturnem ozračju ­popolnoma "normalna" (in racionalna), praviloma patudi docela zavestna. V omenjenih primerih grepotemtakem zgolj za instrumentalna dejanja, brezdodatne sin1bolične (iracionalne ali nezavedne)"primesi,,16. V tej zvezi je namreč treba upoštevati, daje slab družbenoekonomski položaj pogosto povezan zizrazito "narcisitično podhranjenosgo", zakaj nespornoje, da ilnajo prelTIožni več možnosti za zadovoljevanjetovrstnih potreb lastnega jaza (npr. udobno, prostornoin lepo opremljeno stanovanje, počitniško hišico, hitreavtomobile, dobro hrano in p~jačo, občudovanje, ugledv očeh soljudi in tako dalje).

(2) Nižji ko je družbenoekonomski položaj nekeosebe, težje jo je nadzorovati, in to tako zneformalnimi kakor tudi s formalni (npr. kazensko­pravnimi) nadzorovalnimi mehanizmi (to velja sicertudi v nasprotni smeri, namreč za člane družbeneelite: višji ko je družbenoekonomski položaj nekeosebe, težje Jo je nadzorovati). Bistvo sleherne ­formalne ali neformalne - sankcije je nai:nTeč v tem,da posaluezniku 6dvzaITle neko vredno dobrinooziroma otipljivo korist. Manj ko ima nekdo, manjmu družbena sankcija lahko odVZame, vzporedno stem pa se manjša odvračevalni učinek družbenenorme (ki običajno predvideva negativno sankcija zaprimer kršitve). Kar pomislimo. Slab družbenoeko­nomski položaj običajno vključuje: (a) neznaten alinikakršen družbeni ugled (oziroma "status"); (b)neznatno ali nikakršno "naložbo" v konvencionalnedejavnosti (pri tem mislimo na nizko izobrazbo,slabo plačano in neugledno službo ipd.); (c)usmerjenost v sedanjost (kar je posledica real­ističnega spoznanja, da - glede na dano "stanje stvari"- v bližnji ali daljni prihodnosti ni pričakovati

bistvenega izboljšanja Življenjskega položaja); (d)izrinjenost na obrobje družbenega dogajanja (kar

15 Nemški izraz za taka kazniva dejanja je"Notdelikte". V tej zvezi se vsiljuje teoretičnovprašanje, ali imaITlo v tem primeru sploh opravitis kaznivimi dejanji, se pravi z dejanji, ki so do temere protipravni (ne v Kvalitativnem, ampak pred­vsem v kvantitativnem oziru), da jim sodnik (ki sodi'·v imenu ljudstva" oziroma vseh državljanov) moreali mora ovrednotiti kot kazniva.

16 Vzemimo banalen z,gled. Recimo, da nekdo storiprenlOženjsko kaznivo dejanje, da bi z iZkupčkomnabavil lep avtomobil. Ce bi se lahko dokopal doželenega avtomobila (ki je v današnji družbi statusnisimbOl par excellence) po zaslugi VisokegadružbenoeKonomskega položaja, p;otOVQ ne bi storilomenjenega kaznivega dejanja rni namreč ravnoobičajno, da bi npr. menedzerji ali politiki ropalimenjalnice in vlarriljali v stanovanja, da bi se na tanačin dokopali do sredstev za nakup avtomobila}.

implicira družbeno - zlasti gospodarsko, politično inkulturno - nemoč) oziroma nemožnost dejavnega inenakopravnega vključevanja v osrednji tok (main­stream) družbenega (npr. gospodarskega alipolitičnega) življenja in družbenih ustanov; (e)neustrezne stanovanjske (in nasploh bivanjske)razmere; (f) problematične medosebne odnose (npr.na ravni družine, soseske ali kake druge podobnemedčloveške interaktivne "mreže"). V - zares grobo- opisanem položajU vpliv običajnih ("konvencional­nih") oblik družbenega nadzora bistveno oslabi. Pravto pa predstavlja enega izmed najhujših kriminal­nopolitičnih problelnov v sodobni družbi: Kakonadzorovati družbeni "podrazred" (l.l11dercJassJ, sepravi disfunkcionalne "podljudi"' (UntermenschenJ, kiso hkrati znotraj - konvencionalne - družbe in zunajnje? Po našem mnenju je najboljša rešitev v tem,da se družba reorganizira na način, ki bo preprečeval

oblikovanje (in obnavljanje) do te mere proble­matičnih družbenih segmentov, da jih ni več mogoče

povezati in vključiti ("integrirati") v družbeno celoto. I7

Edinole s tem bi lahko ustvarili družbeno (in sevedadružbenopsihološko) podlago, ki je sine gua non zadelovanje normalnih (zlasti neformalnih) nadzoroval­nih mehanizlnov (brez take podlage je delovanjedružbenonadzorovalnih aparatov malone aprioriobsojeno na neuspeh ali pa je vsaj zelo oteženo).

(3) Eden izmed razlogov, zaradi katerih je kaznivodejanje pogosto mikavna pot za zadovoljitev kakeganagonskega vzgiba, je tudi v tem, da ima slabdružbenoekonomski položaj za posledico manJpriložnosti za sublimirano zadovoljevanje potreb. 1

17 Takšna možnost je ~ glede na dano konstelacijodružbene moči - skorajda utopična. Vendar pa seje treba zavedati, da so druge, zlasti represivnemožnosti še mnogo bolj probIelnatične. Pomislimona. zgled, ki ga ponuja krimina1nopolitična politikav ZDA. Tam so svojemu podrazredu napovedalivojno, in sicer splošno vojno proti uličnemu

kriminalu in še posebno vojno zoper Qroge. Poslediceso dramatične. Leta 1991 je bilo v zaporu kar 1,2milijona obSOjencev (kl?T znaša 504 zapornikov na100.000 prebIvalcev). Ce k temu dodamo še drugeoblike formalnopravnega nadzora (npr. probation IDparole), pridemo do malone nepojmI.i,ive številke 4,5milUona oziroma 25 odstotkov vseh crnskih moškihmed dvajsetim in tridesetim letom (kar z drUgibesedami pomeni, da je pod takim ali drugačnim

nadzorom 1.794 oseD na 100.000 prebivalcev).Razmere v zaporih so - kot ugotavlja organizacijaHuman Rights Watch - porazne loznačuje JIh bodisiekstremna osamitev zapornika v najb01j varovanihzaporih bodisi prenatrpanost) . RazumljiVO je, da jetakšna represivna politika zbudila zanimanje (zlastikritičnih) kriminologov. Christie (1994) jo denimoprimerja z najhUjšimi grozOdejstvi tega stoletja, znemškImi iztrebljevalnilnI koncentracijSKimi taborišči

in s stalinističnimi gulagi (kar je razbrati že izpodnaslova njegove najnovejše knjige: Towards GU­LAGS Western Style). Po nje!2:ovem mnenju bizahodno- in vzhodnoevropske vIade naredile težkopopravljivo napako, če bi sledile represivnemuamerišKemu kazenskopravnemu zgledu.

18 Prim. Fromm str. 151-170.

397

ReVIja za kriminalistiko in krimino1ogJjo 1 Ljubljana 48 I 1997 I 4

saj je od njega odvisna vrsta - v tem oziru nadvsepomembnih - spremenljivk: (a) možnost uŽivanjakulturnih dobrin (in eo ipso količina sublimiranihnagonskih zadovoljitev); (b) vzgoja v otroštvu, s katerose v kvalitativnem in kvantitativnem oZiruizoblikUjejo posameznikove sposobnosti sublirniranja;{cl poklic (proletarski poklic daje manj možnosti zasublirniranje kakor meščanski poklic, poleg tega pasi ga posameznik "izbere" razmeroma kmalu, naj­večkrat že po osnovni ali srednji šoli, pogosto podmočnim vplivom ekonomskih pritiskov, mnogo manjpa glede na lastne potrebe in nagnjenja); (d) dostopdo sredstev, s katerimi je mogoče razŠiriti receptivneoblike sublimacije; {el možnost samostojnega določanja

življenjskega sloga ("way of life') ali izrabe prostega časa.

(4) Slab družbenoekonomski položaj krepizavestna in/ali nezavedna - občutja neupravičene

(oziroma krivične) zapostavljenosti, vzporedno s tempa tudi sovražne, napadalne (agresivne) in drugebistveno reaktivne čustvene vsebine, npr. moralnoogorčenje, frustracije, zavist in mržnjo do premožnihin uspešnih (oZiroma - če uporabimo priljubljen izraz- "iznajdljivih") . Seveda pa je ob tem treba upoštevati,da se precejšnji del tovrstnih emocij usmerja zoper- take ali drugačne - notranje in zunanje sovražnikeoziroma grešne kozle (npL zoper Južnjake). Občutek,

da je po krivici prikrajšan za raznovrstna Življenjskaugodja in dobrine (ki jih imajo premožni v izobilju),posamezniku pomaga, da - vsaj začasno - "podkupi"svoJ nadjaz (beri: "instanco" ponotranjenegadružbenega nadzora oziroma heteronomne ali avto­ritatitvne moralne "vesti") in tako razrahlja norma­tivno vez, ki ga povezuje s konvencionalno družbo. 19

Nata način lahko storilec - ex ante ali ex post facto- samemu sebi (in morda še članom svoje referenčne

skupine) opraviči kaznivo dejanje (ki ga globalnadružba moralno obsoja in pravno sankcionira) kot"v bistvu" dopustno ali vsaj sprejemljiVO ravnanje, skaterim je zgolj poravnal del "krivic", za katere je vresnici odgovorna "družba".

(5) Slab družbenoekonomski status po eni straniposamezniku - v dobršni meri onemogoča, da bi"uspel" (v gmotnem smislu) po zakoniti poti, podrugi strani pa močno omejuje tudi možnosti za"uspeh" (success) z nezakonitimi sredstvi. Tudi vtein oziru so potemtakem revni člani družbe v precejslabšem položaju kot bogati in vplivni člani družbe.Osebam na vrhu stratifikacijskega sistema njihovaizredna - politična, gospodarska, kulturna in ideološka

19 Simbolno-imaR;inarni konstrukti {"teorije"}, skaterimi se da podKupiti nadjaz oziroma "omrtvičiti"zavezujoč vp'liv veljavnef!a normativnega reda, imajov krin1inoloski teori1i različna poimenovanja: "tehnikenevtralizacije" (Sykes, Matza), "verbalizacije"(Cressey), "motivaCijski besednjaki" {Mills), "im­plicitne družbene kritike" (Taylor, Walton, Young).Prim. Cusson str. 282.

398

- družbena moč zagotavlja zelo učinkovit imunski "ščit",

ki jih varuje pred morebitnimi formalnimi ali nefor~

malnirni družbenimi sankcijami. Na drugi strani paimajo osebe iz nižjih družbenih slojev za nezakonitobogatenje na voljo repertoar kaznivih dejanj, ki somnogo bolj vidna (npr. tavine, vlomi, ropi, izsiljevanja,prostitucija ali organizirani kriminal), pogosto povezanas telesnim nasiljem in so v veČji meri kakor protipravnedejavnosti nosilcev družbene moči predmet formalnegadružbenega nadzora.2o

2. Relativna deprivacija

Med ekonomski pritiski ima ~omembne krimino­gene učinke relativna deprivacija. 1 Ta se v marsičemprekriva s pojmom slab ekonomski položaj, vendarje njena razlagama vrednost v določenih ozirihširša. 22 Zakaj? (a) Relativna deprivacija kotkriminogeni dejavnik - ni omejena samo na nižjedružbene sloje, ampak je razpršena po malone vseh"odsekih" družbene strukture. (b) Relativna depri­vacija se ne navezuje Sarr10 na modro- in be­loovratniški gospodarski kriminal (premoženjskakazniva dejanja), mnpak je mogoče z njo pojasnititudi precejšen del nasilnega vedenja revnih inpremožnih članov drUŽbe. (e) Relativna. deprivacijaponuja odgovor na vprašanje, zakaj večina (zlastimlajših oziroma mladoletnih) storilcev iz nižjihdružbenih slojev ne stori kaznivega dejanja, da bise s tem dokopala do kake dobrine, ki je neogibnaza preživetje, ampak zato, da bi si pridobila sredstvaza nakup luksuznega - z neizbrisnim statusnim"prizvokom" zaznamovanega - blaga.

Stanje relativne deprivacije označuje več soodvisnihrazsežnosti: (a) oseba ima manj kot drugi (objektivnividik); (b) oseba se zaveda, da ima manj kot drugi(subjektivno spoznavni Vidik); {cl oseba meni, da ni(u)prav(ičeno), da ima manj kot drugi (subjektivnivrednostno-ocenjevalni vidik). Kriminogeno "dispo­zicijo" dopolni še želja "in1eti več" in pa seveda

20 Da je res tako, se lahko prepričamo, če siogledamo socialno strukturo obSOjencev (in še zlastizapornikov). V njej prevladUjejo osebe iz niŽjihdružbenih slojev.

21 V tej zvezi le koristno evocirati Voidovorazlikovanje med ''revsčino'', "ekonomsko neenakos1Jo"in "relativno dryrivacijO" (prim. VoId in Bernard, str.138-141). Revšcma se nanaša na pomanjkanje matert­ahrih dobrtn, ki so nUjne za prežive1je in za minimalnoblaginjo. Ekonomska n~nakost se nanaša na primer­javo med gmotnim polozajem oseb, ki imajo najmanj,in @notnim položajem dfug!h skupin v dani družbi.Relativna deprivacija pa zdI1lZ~.ie ekonomsko neenakostz občutji resentimenfu in kriv1cnosti s strani tistih, kiimajo najmanj oziroma vsaj manj kakor drugi.

22 PO mnenju tako imenovanega "levega realizma",ene izmed najvplivnejših smeri v sodooni britanskikriminološki misli, je relativna depriVaCija na­jpomembnejŠi kriminogeni dejavnik v današnjl razvitil.{apitalistični družbi, pogosto označeni kot "družbablaginje" (aDIuent SOCIetY). Prim. Young, str. 108.

Zoran Kanduč: Ekonomske določilnice gibanja in strukture kriminalnih pojavov

subjektivno spoznanje, da tega ni mogoče doseči pozakoniti (namreč družbeno sprejemljiVi) poti, ampakedinole z nezakonitimi sredstvi. Kriminogeni učinek

relativne deprivacije krepijo še drugi družbeni (vbistvu družbenopsihološki) dejavniki, denimo: (a)neprestano ustvarjanje novih "potreb" po pose­dovanju in trošenju blaga (pri čemer imajo zelovažno vlogo ekonomskopropagandna sporočila inreklame); (b) prevlada tako imenovane potrošniškemiselnosti (ki .Je nasledek funkcionalnih impera­tivo~3 kapita1ističnega produkcijskega načina inheteronomnega dela oziroma, širše, "odtujenega,,24življenja sodobnega proletarea) in "etosa" instantnezadovoljitve ("immediate gratification"); (e) razka­zovanje bogastva (v obliki najnovejših avtomobilov,izbranih oblek, dragega nakita in razkošnih stano­vanj) in prestižnega Življenjskega sloga (way of life)s strani družbene elite (v preteklosti so imelipodrejeni manjši vpogled v življenje vladajočega

sloja), in to neposredno ali preko množičnih občil;

(d) širjenje vulgarne demolrratično-egalitaristične

ideologije (v luči katere naj bi bill v "demokratični"

družbi vsi enaki v trošenju blaga oziroma prisodelovanju pri uživanju sadov, ki jih ustvarja razvitakapitalistična družba).

Med ekonomski pritiski, ki imajo - vsaj glede naempirične kriminološke raziskave (prim. zelo po­droben pregled v Beirne in Messerschmidt, str.538-547) - pomemben kriminogeni "impakt", je trebaopozoriti še na brezposelnost, izrazito neenakoporazdelitev dohodkov (ta je v bistvu vključena žev pojem "relativno ekonomsko prikrajšanje") inkakovost dosegljivih služb. Medtem ko so krirnino­gene implikacije prvih dveh omenjenih ekonomskihspremenljivk razmeroma natančno raziskane25 inopisane, pa to ne velja povsem za treijo, namreč zarazmerje med kvaliteto dostopnih služb in kriminal­nimi dejavnostmi, predvsem konvencionalnim krimi­nalom. V primeru; ko ima brezposeina (ali šenezaposlena) oseba na voljo samo slabo plačana,

nestabilna, neugledna (ali celo zaničevana), monotonain odtUjena (v bistvu heteronomna) dela ali službe,postane konvencionalni kriminal (oziroma vključitev v

23 Na to povezavo je, med drugimi, opozoril Bellv slovitem delu Tne Cultural Contrad.ictions ofCapitalism (1971). kjer poudarja, da obsta1a vsajena stvar, ki bi Ropolnoma razrušila "novi kapital­izem", in sicer "deferred gratification", se pravi načeloodložene zadovoljitve.

24 Heteronorrmo ("suženjsko" ali "hlapčevsko") deloj~ osrednja Življenjska dejavnost sodobne~a proletarcaLberi: osebe, ki se mora prodajati, da Di preživela).Clovek, ki je podrejen in nesvoboden na delovnemmestu, se lahKO potrdi zgolj kot homo consumens.

25 Kar zadeva odnos med brezposelnostjo inkriminalnim vedenjem (zlasti konvencionalnimipremoženjskimi kaznivimi dejanji) prim. Brenner(1976), Defronzo (1983) in Braithwaite (1979, str.216).

ilegalne oblike pridobivanja dohodkav okviru takoimenovane "skrite ekonomije") pogosto privlačna alter­nativa. Na to okoliščino je opozoril, denimo, Currie(1985). Po analizi raziskavo odnosu med sekundarnimtrgom delovne sile in konvencionalnim lrriminalom jenamreč prišel do sklepa, da na obseg kaznivih dejanjne vplivata samo brezposelnost in neenakosti vdohodkih, ampak tudi kakovost dela v službi.26

3. Pritiski na podjetja

V kapitalistični družbi posamezniki - predvsemreveži ("presežna populacija" ali "podrazred") in člani

delavskega razreda - seveda niso edini, ki občutijo

ekonomske pritiske. Teh so deležni tudi ekonomskisubjekti, se pravi podjetja ("corporations") oziroma,natančneje, ljudje (kapitalisti in menedžerji), ki jihupravljajo. Podjetje lahko v kapitalističnem gospo­darskem sistemu preživi le, če ustvarja profit, pričemer gonja za dobičkom ni le ekonomskareperkusija indiVidUalnega pohlepa. Pritisk k ustvar­janju dobička ustvarja in krepi kompetitivna struk­tura kapitalističnega ekonomskega sistema.27 Korpo­racij, ki se ji ne posreči nepretrgano reinvestiranje,"požrejo" močnejši ekonomski subjekti, ki so zmožniv kontinuirani obliki akUmulirati kapital. Ravno ta

v bistvu strukturno pogojeni in generiraniekonomski pritisk ima nemalokrat pomembne kritni­Dogene implikaCije. 28

V gonji za dobičkom morajo menedžerji predvsemzmanjševati stroške in ustvarjati ustreznopovpraševanje (po izdelkih ali storitvah njihovegapodjetja). Manjši ko so stroški dela in drugih"produkcijskih faktorjev", višji so dobički. To se dadoseči tudi na račun nevarnih in/ali nezdravihdelovnih pogojev, nevarnih (nezadostno preizkušenih)izdelkov, onesnaževanja okolja, utaje davkov aliizredno nizkih mezd, ki so, recimo, pod ravnijo"kulturnega minimuma".29 Po drugi strani pa lahkopodjetje ustvarja povpraševanje - zlasti v primeru,ko je slednje zelo spremenljiVo in negotovo - tudi

26 Curriejeva razlaga je izredno pomembna, šeposebej iz kriminaln0I?oIitičnega zornega kota.. ;Im­plicira namreč, da, denuno, kr:i1ninogenega potenCIalabrezposelnosti ni mogoče niti odpraViti niti bistvenoomiliti z oblikovanjem kakršnihkoli delovnih I!l;t;st(ki naj bi jih brezposelni pograbili s kar najvecJl~navdusenjem). Ne. -Problem je dosti bolj zamotan IDvečplasten. Rešiti bi se ga dalo samo z zelokorenitimi pose,gi v proces produkcije oziromaheteronomnega dela, npr. z drastičnim zmanjšanjemdelovnega casa, z enakomerno porazaelitvijodružbeno nujnega, neizo~ibne~a in koristnega (pro­duktivnega) dela na vse čfane aružbe, z zmanjšanjemneenakosti v dohodkih (in bogastvu), z izboljšanjemmedosebnih razmer na delovem mestu in s karnajvečjo možno humanizacijo heteronomnih delovnihopravil.

;~ Prim. Hunt, str. 91-92.Prim. Hills, str. 190.

29 Prim. Messerschmidt, str. 115.

399

Revija za kriminalistiko in krimino}ogijo I Ljubljana 48 I 1997 I 4

zavajajočo ekonomsko propagando in drugimigoJjufivilni metodami. 30

Vse to pomeni, z drugimi besedami, da vsakokapitalistično podje-tje resda ni kriminalno, je pa ­v razmerah tekmovalnega tržnega sistema - inher­entno kriIninogeno, in sicer zaradi imperativne gonjeza dobičkom oziroma zaradi mnogoVTstnih težav, kijih občuti pri doseganju tega cilja. 3I To domnevopotrjujejo tUdi nekatere empirične kriminološkeraziskave, ki so pokazale, da se v obdobju D1.anjšanjaprofitnih stopenj gospodaTski kriminal (cor-porateerilne) poveča.32

4. Ekonomski pritiski in starost

Ekonomski pritiski ne delujejo v enaki meri navse posameznike, celo na tiste ne, ki se sicernahajajo v istih podrejenih družbenih skupinah (npr.v družbenem "podrazredu" ali v delavskem razredu).Poleg spola (o katerem bo govor v nadaljevanju) jev tem pogledu zelo pomelnbna kriminogena spre~

Iuenljivka starost. 33 Še fosebej "kritično" je obdobjeprehoda iz "otroštva,,3 v odraslo dobo. V temobdobjU običajno popusti emocionalna vez ("attach­ment") med odraščajočo osebo in starši (ekonomskaodVisnost pa ostane večinoma bolj ali manj nespre­menjena), S teuI pa se zmanjša tudi nadzorovalnamoč strašev (ozir01ua družine). Poveča sepOlnembnost vrstniške skupine: zelo važno je, kakšensi videti v očeh svoje vrstniške "referenčne skupine"(v tem okviru se nalTlTeč meri ugled/status posamez­ika in posarneznice). V obdobjU "tranzicije" v odrasloobdobje je za mladega človeka ključnega pomena, daje priljubljen in da se druži s "pravo" vrstniškoskupino. Življenjski slog, ki ga strukturirajo norma­tivna pričakovanja vrstniške "referenčne skupine", paje povezan z določenimi fmančilinli stroški, se praViz denarjem, ki je naI1lenjen nakupovanju "nujnopotrebnih" Iuladostniških statusnih dobrin, npr.alkoholnih pijač, cigaret. nedovoljenih Iuamil, modnihoblačil in obutve, revij, zgoščenk, kaset bencina zamotorno vozilo, koimetike irt tako naprej; denar paje potreben tudi za obiskovanje koncertov, diskotekin lokalov (ki so "in"), za potovanja in druge podobne

30 Prim. Box, str. 190.;; Prim. Beime in Messerschmidt, str. 545.

Prim. Clinard in Yeager, str. 129; Box, str.98-102; Simpson.

33 Ena izmed značilnosti sodobnih kapitalističnihdružb je ta, da spada večina "kriminalcev" v starostnoskupino od 15 do 25 let (prim. Cohen in Land,1987: Steffensmeier et al., str. 803). Starostna meja,ko odraščajoča oseba prične s kaznivimi dejanji,postaja čedalje nižja.

34 Besedo "otroštvo" smo postavili v narekovaje,ker označuje kulturno oziroma družbenozgodovinskodoločen in opredeljen (siInbolno "skonstruiran")pojav.

400

dobrine. Glede na to, da tovrstne "potrebe,,35 pač"morajo" biti zadovoljene, mladostnik pa pogostonima svojih sredstev (tudi straši ne morejo vselejpotešiti vseh želja), se priVlačnost nedovoljenih metodza financiranje prostočasnih dejavnosti precej poveča.

Greenberg zato poudarja, da je visok obsegpremoženjskih kaznivih dejanj pri storilcih medpetnajstim in sedeInnajstim letom pravzaprav "odgo­vor na disjunkcijo med željO po sodelovanjU vdružabnih dejavnostih z vrstniki in odsotnostjozakonitih virov za financiranje". 36

V sodobni kapitalistični družbi je Še posebej zaodraščajoče moške iz nižjih družbenih slojev značilna

visoka stopnja medosebnega nasilja. Tudi ta pojavbi lahko povezali z ekonomskimi pritiski (oziromaz omejitvami, ki izvirajo iz njihovega razrednegapoložaja). Predvsem je treba upoštevati, da osebe iznižjih družbenih slojev - pogosto zaradi kulturnedepriVacije37 težje uspevajo v šoli (in težje dosegajoakademski uspeh), poleg tega pa težje prihajajo do

35 Po mnenju nekaterih kriminologov kaže na ravnimladostniškili statusnih potreb upoštevati določene

razlike med moškimi in ženskimi (dekliškimi)potrebami, . Tako naj bi bili za. mladostnico na}pomembnejši "statusni simbol" zadovoljiVi odnOSi sfanti, kar med drugi11:l implicira, da namenjaprecejšnjo .pozornost telesnemu videzu, oblekam,frizuri, plesnim veščinam in drugim podobnim"pripomočkOlu" za zbujenje pozornosTI oseb nasprot­nega spola. Prim. Conen, str. 147.

36 Greenberg, str. 197. Ko mladostniki konč~o~olanje, se vpliv vrstniške skupine nekoliko zniza.Ce v družbi ni prevelike brezposelnosti, se mladost­nikove priložnosti za dosego ekonomske samozadost­nosti povečajo, vzporedno s tem pa se zmanjšaITIotivacija za izvrsevanje premoženjskih kaznivihdejanj.

37 Številni sociologi so pokazali na povezavo medslabim šolskim uspehom in razrednim . položajem.Hym,an npr. meni, da je že Sanl vrednotni sestavnižjih razredov ovira za izboljšanje družbenegapoložaja njihOVih članov. Takšno domnevo opre natri poglaV1tne razloge: (a) pripadniki delavskegarazreda dajejo manjši pomen formalnemu izo­braževanju (kot sreQstvti za osebno promocijo)oziroma nadaljevanju šolanja po obveznem obdobjUali po končani poklicni šoli; (bJ manjši pomen dajejodoseganju višjega statusa v poklicni karieri (boljpomem5ni so: stabilnost, si~rnost in neposrednaekonomska korist službe); (c) člani delavskegarazreda menijo, da obstaja malo. možnosti za osebnonapredovanje. Zato je med člani delavskega razredaopaziti razmeroma manjšo motivacijo za· dose~anjeakademskega uspeha. Sugerman povezuje takšnavrednostna izhodišča z značilnostni proletarskihpoklicev. Ti so negotovi, ne omogočajo ustvarjanjepoklic!1e kari.ere (~pr. v. smis!u po.;>t?P!1ega napre­aovan]a po hIerarhIcno-statusnI lestvICI) lil zelo liitrodosežejo maksimalno možno mezdo. To ima zaposledico težnjo k "fatalizmu" (resi.\2:niranemu spre­iemanju lastne usode), usmerjenosT v sedanjost inzeljo po neposredni/instantni zadovoljitvi. Zaraditakšne vrednostne orientacije se mladostnik odlOČiza z~odnejšo prekinitev šolanja (ali za zaposlitev, kimu aaje status odrasle osebe ter .e:a "osvobodi" odšolskih obveznosti in heterollOlune aiscteline v šoli),večjo vr:ed~o.st daje lojalnosti do referencne skupinekaKor mdIvIdualnemu uspehu, pa tudi trenutnim

Zoran Kanduč: Ekonomske določilnice gibanja in strukture kriminalnih pojavov

ekonomskih sredstev za "postavljanje" s statusnimidobrinami. V takem sobesedilu je nasilno aliagresivno vedenje pogosto edini način za zbUjanjepozornosti in za pridobivanje ugleda, vsaj v očeh

vrstnikov iz referenčne skupine, ki in1ajo skupna ­"subkulturna" - vrednotna izhodišča.38 Tudi potemko Inladostnik preneha s šolanjem, je soočen zekonomskimi problemi (npr. z brezposelnostjo,neuglednimi in slabo plačanimi službami ipd.),zaradi katerih ima resne težave pri igranju tradi­cionalne maske spolne ("gender"J Vloge (v luči katerebi bil moral biti zmožen samostojno skrbeti zadružino). Od tod izhaja moška statusna tesnoba("masculine status anxiety"), ki se ji prizadetiposameznik lahko zoperstaVi na ta način, da poudaritiste tradicionalne (izrazito) moške poteze, ki jih jezmožen izraziti, denimo mačistično dOlninacijo nadžensko (ki se lahko in extremis sprevrže v posilstvo)ali nasilniško vedenje.

Greenberg celo meni, da postajajo adolescenti vsodobni družbi poseben razred. Vendar pa podrob­nejše raziskave zlasti na področju mladinskesubkulture niso potrdile takšne domneve. 39

Izkazalo se je nanrreč, da obstaja znotraj Slrsemladinske kulture več subkulturnih vzorcev, ki solahko zelo različni, včasih celo izključujbči (še najboljpa so odvisni od razrednega porekla, pri čemer so,vsaj v optiki konvencionalnega kriminala, najboljproblematični subkulturni vzorci mladostnikov nižjihdružbenih slojev).

radostim na račun (oziroma v škodo) "realitetneganačela", ki zahteva samopremagovanje, Sa1noo­dreka.nje in začasni odlog UŽitka. Seveda pa bi lallkorekli (prim. Haralambos. str. 193), da pripadnikidelavskega razreda v bistvu niti niso fatalisti, ampakmorda preprosto realisti: če bi imeli na voljo boljšeobjektivne možnosti, bi pač bolj skrbno načrtovalisvojo prihodnost in sprejeli realitetno načeloodloženega zadoščenja. Ker pa teh lTIOŽnosti nimajo,so se primorani prilagodIti. na dane neugodneokoliščine. Upoštevati je namreč treba, da vladajo všoli kulturni standardi srednjega razreda. Pripacfnikinižjih družbenih slojev so tako že apriori v slabšempoložaju. Bordieu je zato prepričan, da je ena izmedpomembnih funkcij izobraževalnega sistema "elimi­nacija" pripadnikov delavskega razreda iz višjih ravniizobraževanja. in sicer z neUSpeh01TI na izpitih alis samoeliminacijo. To pomeni, da se družbeneneenakosti reproducirajo v šolskem sistemu in so- posledično! - videti celo legitimne, saj zbujajo vtis,da so utemeljene na meritokratskih merilih. Enakostizobraževalnih možnosti bi bila uresničljiva le v ­najbrž utopični - družbi, "očiščeni" zdajsnjih strati­fikacijskih skrajnosti.

38 Takšna - "delinkventna" - vrednostna merila sonemalokrat na davo postavljena statusna merilasrednjega razreaa. Tako deIinkventna subkulturaceni ravno tisto, kar d01llinantna kultura obsoja,npr. izostajanje od pouka ("špricanje"), neod~ovornopreživUanje prostega časa (recimo tako, da 'se nične deTa"), vandalsKo uničevanje lastnine, prezir doučenja- ("piflanja") in usmerjenost v sedanjost(oziroma v instantno/nesublimirano ugodje).

39 Prim. Greenberg, str.212; Brake; Schwendingerin Schwendinger.

5. Vrednostna ocena ekonomskega položaja

V okviru relativne deprivacije ima važno Vlogoseveda tudi posameznikova vrednostna ocena oupravičenosti lastnega družbenoekonomskegapoložaja (in seveda o uporaVičenosti družbenoek­onomskega položaja skupine, s katero se primerja).Na pomen te bistveno subjektivne spremenljivke stav polju kriminološke misli opozorili zlasti takoimenovana teorija nadzora in novoklasična krimi­nologija. 40 Zadeva je pravzaprav zelo preprosta.Verjetnost, da bo nekdo spoštoval veljavna "pravilaigre" in raznolike dejanske omejitve konformneganačina Življenja, je večja, če: (al meni, da je veljavninormativni red razumen ali pravičen (v tem primerumu priznava normativno avtoriteto); {bl meni, da jedelovanje "države" oziroma vlade (v najširšempomenu) legitimno; (e) meni, da tudi drUgi državljani{ali vsaj velika večina njihl spoštuje veljavna pravila(tako da so bremena in prednosti skupnega Življenjav družbi enakomerno in enakopravno porazdeljena),kršilci pa so v n1anjšini in so v glavnem sankcionirani.

Kaj reči o zgornjih pogojih v sobesedilu slovenskedružbe? Predvsem to, da gre tu za enega izmednajbolj perečih družbenih problemov. Seveda papomisleki, ki se nanašajo na nelegitiIT'.J1ost alikrivičnost družbenoekon01llskega reda, ne označujejo

le slovenske družbe (v obdobjU "prehoda") ali drugih"posocialstičnih" družb. Z istimi težavami, zlasti s"krizo legitimnosti,,41 (HabermasL se že dalj časa

srečujejo tudi zahodne razvite kapitalistične družbe.Nespoštovanje telneljnih človekovih pravic, iracionalna

40 Poimenovali sta jo "beher', kar bi lahkoposlovenili z besedno zvezo "stališče do upraVičenostinormativnih in dejanskih omejitev konforrnneganačina življenja".

41 Pri tem mislimo preqvsem na nespoštovanjetelneljnih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.Teh pravic ne priznava - vsaj v celoViti obliKi ne ~nobena ka:eitalistična (in v političnem oziru "demo­kratična") 'država" oziroma vlada. To pomeni, daso v današnjem času človekove pravice v precejšnjimeri zgolj iaeološko-retorični J?ripomoček. Dejstvo.da so nekatere od človekOVIh pravic priznane,potemtakem še ne L.-nplicira, da so priZna!1eclovekove pravice kot take. Ravno nasprotno. Zamiselo človekovih pravicah je namreč celostna, večplastnain predvsem nedeljiva (dasiravno bi jo lahko, vsajgrosso modo, skrčili na zares rudimentarno praVicoao svobodnega ali samodoločujočega delovanja, kiseveda predpostavlja efektivna pravico do izhodiščneŽivljenjske blaginje, do elementarnih dobrin torej, kiso sine qua non za možnost samostojnega delovanja).Seveda pa je treba ob tem posebej poudariti, da jezamisel o človekovih pravicah iluzorna, če je nespremlja zamisel o temeljnih človekovih dolžnostih.Temeljna dolžnost slehernega člana družbe pa bin10rala biti, vsaj po našem mnenju, sodelovanje vprocesu heteronomnega - družbeno koristnega - dela,ki je neogibno za zagotovitev reprodukcije družbe inza osnovno blaginjo vsakega njenega člana. Takšnadolžnost je racionalno sprejemljiva, ce je heteronomno(ireduktibilno) delo skrčeno na minimum in enako­Inerno porazdeljeno med člane družbene skupnosti.

401

Revija za kriminalistiko in Jrriminologyo I Ljubljana 48 r 1997 r 4

(disfunkcionalna) organizacija gospodarskegaprocesa, nepravična delitev družbenega bogastva,dohodka in drugih vrednih dobrin (oziroma, podrugi strani, nepravična porazdelitev bremen skup­nega življenja v družbi) in drugi podobni pojavipotemtakem niso posebnost slovenske družbe. 42

Posebnost "prehodnega" obdobja so pravzaprav zgoljrazmeroma hitre in korenite družbene spremembe.zlasti na ravni premeščanja in kajpada tudipostopnega (dejanskega in normativnega) utrjevanja

družbene moči, npr. z malone nepojmlJivimirazlikami v plačah, z "divjimi" ali "civiliziranimi"privatizacijskimi postopki (oziroma prisvajanjem"družbenega" premoženja), z zlorabo politične moči

(npr. pri jemanju podkupnin, trgovanju z orožjemali prisvajanju proračunskih sredstev), s "sumljiVimi"ekonomskimi transakcijami, utajami davkov ali zdenacionalizacijo.43 Zadeva je še toliko bolj gro­teskna, ker se vse te nedvomno dramatične indaljnosežne družbene spremembe dogajajo v sim­bolno-imaginarnem ozračju. ki ga napoh1juje diskurzo "svobodi", "človekovih pravicah", "demokraciji","razumno urejenem gospodarstvu" in drugih podob­nih - na nominalhi ravni vsekakor neoprečnih ­vrednotah. Zev med dejanskim in idealnim (alinormativnim44) je potemtakem čedalje širša. Delomajo krpajo raznovrstni mitološki konstrukti, npr.nacionalistični mit o "naši državi" (o "državisuverenega Naroda"), mit o "nacionalnih" interesih,mit o "sveti" Evropi (ki opravičuje dano stanje znujnostjo "približevanja" ali "vstopanja" v Evropo),ali pa - v teoriji dobro znane - ideološke Zvijače,

42 Ravno zato jih skuša vladajoča ideologija prikazatikot nekaj normalnega, naravnega in neogibnega.

43 Projekt denacionalizacije je sporen vsaj iz dvehrazlogov. Po eni strani izhaja IZ podmene, da je bilopred nacionalizacijo lastninsko stanje v pravnem ozirunesporno oziroma upravičeno. Takšna podmena jeproblematična, vsaj kar zadeva obsežne lastninSkekomplekse cerkvenega aparata, veleposetnikov . inkapitalistov. Po drugi strani pa je problematičnovračanje premoženja dedičem nekdanjIh lastnikov, sajočitno temelji samo na mehanizmu dedovanja, ki J1.,aštevilni druzbosiovci, npr. Durkheim (str. 213-218)ocenjujejo kot svojevrsten - in racionalno neuprav1čljiv- anialironizem v sodobni družbi.

44 V tem oziru se kaže spomniti na besedilo. Ustave(ki je - glede na dane razmere - zasnovana pravzapravkot utopičen pravnoQolitični progr:am). Vzemimo 67.člen in drUgi odstavek 74. člena. Iz njune vsebine seda razbrati,· da le treba vzpostaviti: (a) tak načinpridobivanja in uzivanja lastnine, da je zagotOVljenanjena gospodarska, socialna in ekološKa fudkctja; (b)takšno organizacijo gospodarskih dejavnosti. kI ni vnasprotju z javno Koristjo. V bistvu imamo torejopraviti z zahtevo, da je treba produkcijski proces (vnajširšem smislu) podrediti družbenemu nadzoru inZ?l5otoviti, da bo deloval v korist celotne družbeneskupnosti, ne pa denimo zgo~j na način, ki ustrezazasebnim lastnikom produkcIjskih sredstev in vladajoči

družbeni eliti. Seveda ni nobenega dvoma, da je takoopredeljena naloga izjemno zahtevna. celo do te mere,da je. doslej nista uSRela zadovoljiVO rešiti nekapitalistični ~e "socialistični" način produciranja.

402

npr. povzdigovanje nacionalistično-patriotskezavesti,obljubljanje bližajoče se ("evropske") ekonomskeblaginje in kvaziznanstvene razlage o neri:lOžnostikakršnekoli druge ("alternativne") različice

družbenega razvoja.RazumljiVO je, da ima - resda v zelo grobi obliki

- opisano stanje raznovrstne kriminogene implikacije.Predvsem je v takih razmerah močno otežena ­primarna in sekundarna socializacija("udružbljenje"), ki je nedvomno najvažnejŠi mehan­izem družbenega nadzora. PO drugi strani pa čedalje

večje nezaupanje45 do osrednjih državnih ustanov(zlasti do političnih strank) močno otežuje tudidelovanje formalnih nadzorovalnih aparatov.

Stanje, ki ga označujejo vsakovrstne frustraci4e(zaradi neuresničenih aspiracij), razočaranja, 6

občutja nemoči, obrobnosti in brezperspektivnosti,demoralizacija in socialna negotovost, je iz psihičnega

in družbenopsmološkega zornega kota seveda stresnoin problematično. Nanj se je treba prilagoditi. Vkriminološki in kriminalnopolitični optiki nas zani­majo predvsem tisti načini prilagajanja, ki imajokriminogene implikacije. Adaptacije so lahko indi­vidualne in/ali kolektivne (skupinske). Glede na to,da je prilagajanje proces; ki predpostavlja določeno

časovno obdobje, je razumljivo, da so v slovenskidružbi poglavitni krirninogeni prilagoditveni vzorcišele v zametkih. Vseeno pa so že dovolj razvidni, dajih lahko prepoznamo in vsaj v grobem - opišemo.

Sklep: prilagajanje na ekonomske pritiske

Začnimo z individualnimi prilagoditveni vzorci. Naenega izmed njih (in s kriminološkega zornega kotabržkone najvažnejšega) smo vsaj deloma že opozorili.Označili bi ga lahko kot "inovativnost" (Merton) all,če uporabimo bolj domač izraz. "iznajdljivost".47Oseba ki ne more "uspeti" (predvsem v gmotnemsmislu) ali se uveljaviti po "konvencionalnih" družbe­nih poteh (pa si to vseeno močno želi), poskusi znekonvencionalnirni, nezakonitimi ali kazenskopravnoprepovedanimi sredstvi. Takšna "iznajdljivost" seveda

45 To spoznaje izh9ja tudi iz empiričnih raziskav(prim. Bibič, str. 225).

46 Razočaranje (nad stanjem v slovenski družbi)seveda ni nerazuml.!.ivo. Upoštevati je namreč treba,da so bila - v precejsnji meri neupravičooptimistična

ali naravnost naivna - pričakovanja IludI v zvezi sslovenskim separatističnim ali "razdruzitvenirn" pro­jektom zelo velika. Podobno velja tudi za projektrušenja starega "komunistične.ga" režima. Lj'udje somenih, da se jim bo potem, KO se bodo očlli odJugoslavije (zlasti od njenih nerazvitih območij inzapravljive zvezne uprave) in zavekomaj odvr~li

"socialistični" sistem na smetišče zgodovine. pričakalaidilična ob~lubljena dežela, v katen se bosta po merievropske b1agmje cedila med in mleko.

47 Opisana "drža" je odklonska samo na ravnisredstev, ne l?a na ravni cilja oziroma vrednote (ineo ipso psihicnega gibala).

Zoran Kanduč: Ekonomske določilnice gibanja in strukture kriminalnih pojavov

ne označuje samo oseb na dnu stratifikacijskegasistema (ali mladostnikov, ki še niso vključeni vprodukcijski proces), ampak naletimo nanjo na vseh(tudi na najvišjih) ravneh družbene strukture. Tovelja še zlasti za obdobje "prehoda". v katerem soločnice med dovoljenim in nedovoljeninl, med"moralnim" ("poštenim") in "nemoralnim"("nepoštenim"), med pravnim in protipravnim, medzakonitim in nezakonitim, med kriminalnim innekrirninalnim, med družbeno zaželenim indružbeno nevarnim (škodljivim), nedolačne (ne­določene), nejasne in sporne. Kar je za določeno

(predvsem Vladajočo1 družbeno skupino "normalno"bogatenje, je za drugo družbeno skupino nemalokratne le neenorrnalno, ampak "nepošteno", nezakonitoin celo "zločinsko". Očitno je torej (o tem nasprepriča že bežen pogled na politično dogajanje,nemara še bolj pa pogled na njegove odraze vmnožičnih občilih), da vrednotno-normativno soglasje("konsenz") o naraVi osrednjih družbenogospodarskihprocesov ne obstaja. 48 V takšnih razmerah je sevedamikavnost "problematičnih" načinov pridobivanjabogastva izredno močna. K temu, da se "iznajdljivost"- v glavnem (zlasti če jo spremlja družbena moč)49

splača, pomembno prispeva tudi (kot se zdi dovoljrealistično) pričakovanje, da bo ogorčenje (vsaj dela)javnosti kmalu poleglo, recimo tedaj. ko bo proceslastninjenja končan (in bo kapitalistični produkcijskinačin normaliziran), in da bodo lahko državninadzorovalno-pravni aparati sankcioniraliSO ~ v naj­boljšem (ali najslabšem) primeru - samo peščico

"grešnih kozlov". V takšnih razmerah je v bistvunerazumno biti "neiznajdljiv" (zlasti če si na položajU,kjer se lahko zelo elegantno "znajdeš").

Naslednji prilagoditveni vzorec je "umik" (retrea­tism). Za to odklonsko "držo" je značilno, da se

48 Da takšno stanJe močno otežuje delovanjeformalnih in neformalnIh nadzorovalnili mehanIzmov,bržkone ni treba posebej pOUdarjati.

49 V sedanjih razmerah -si "iznajdljivi" (ali "inva­tivni") _posamezniki poiščejo "alibi" o oo (ozirOma "kritje"v družbeni moči, ki naj zagotovi o imunost Brednadzorovalnimi aparati) predvsem v okviru politicnihstrank in eo ipso neformalne strukture (ta zajema.med dru~. del javnosti in mnOŽičnih občil), ki joobladuje strankarsko vodstvo ("elita"). Kot se darazbrati (tega seveda ne moremo dokazati) na podlagidoločenih indicov", na slovenskem političnem pn­zorišču ni politične stranke. ki v tem oziru ne bibila kompromitirana (seveda pa to ne označuje letukajšnjih politikov). V tej - bolj ali manj veščeprikriti - "Igri" pravzaprav dobivajo vsi udeleženci:iznajdljivi" posamezniK si za partijsko lojanost kupi

osebno nedotakljivost, strankarski aparat pa si stem krepi mrežo svojega vpliva.

50 Tudi v primeru sankcioniranja nezakonitegabogatenja je realistično pričakovati (na podla.giiZKušenj v zahodnih kapItalističnih državah), erasankcija ne bo v celoti odpravila protipravnopridob1jene koristi in da bo pravzaprav nesorazmernapovzroceni škodi. Ravno zato formalnopravne sank­cije v danih razmerah ne morejo delovati od­vračevalno (ali zastraševalno).

posameznik odpove po eni strani konvencionalnimsredstvom, po drUgi strani pa še konvencionalnimvrednotam (ciljem). Umik je kriminološko relevantenpredvsem v primerih, ko je povezan z načinom

Življenja. ki utegne privesti do kršitev kazensko­pravnih praviL To velja zlasti za umik, ki implicirauživanje (ali morebitno odvisnost od) - dovoljenihin nedovoljenih' mamiL Kar zadeva pretiranoUŽivanje alkohola (najtrše legalne droge na Sloven­skem). je pač treba reči, da gre za pojav. ki je ­vsaj iz kriminološkega zornega kota - dovolj dobroraziskan. 51 Vprašanja v zvezi s kriminogenimiimplikacijami UŽivanja prepovedanih drog so sicerzelo zamotana in kompleksna. zaradi česar bi jihkazalo obdelati v posebnem sestavku.

Ritualistična ("obredna") prilagoditvena različica jev kriminološki optiki še najmanj pomembna.zanimiva pa utegne postati. če pogledamo nanjo iZkriminalnopolitičnegazornega kota. Obredno vedenjeali "ritualism" (Mertoo) naxnreč implicira (pravilomazelo dosledno, celo togo in "kompulzivno")spoštovanje veljavnih pravil igre. dasiranoposameznik s tem ne more uresničiti prevladujočili

kulturnih vrednot (zlasti gmotnega uspeha), zaradičesar se jim odpove (in v tem oziru ravnaodklonsko). Glede na to, da se iz nakazanegaprilagoditvenega vzorca rekrutirajo predvsem konfor­mni člani družbe (seveda zgolj na ravni sredstva,ne pa tudi na ravn1 cilja), ni pričakovati. da bi vtem odseku družbenega "tkiva" prišlo do Olnembevrednih kršitev kazenskopravnih norm. Kljub teInuje omenjena družbena skupina zanimiva predvsemzato, ker daje običajno močno družbenopsihološkopodporo konservativnim (beri: izrazito represivnim)kriminalnopolitičnihzamislim, ki so se doslej (zlastiv ZDA in v Veliki Britaniji) izkazale kot precejneučinkovite, drage52 in celo kontraproduktivne.

51 Stalnost in moč empirične povezave med uživanjemalkohola ih kri.rrtirtalnitrii (inkriminiranimi) vedenjsKimivzorci napeljujeta k sklepu, da je alkoholiziranost~gosto vzrocru dejavnik kaznivega dejanja (pri promet­nili nesrečah. nasilnih ali sRoliiih Kaznivih dejanjih).Navzlic temu pa VRrašanje, kako alkohol "realizira" svojlcrimino~eni učinek, še vedno ni zadovoljivo rešeno(1?Iirn. C-olIins, str. 289; South, str. 420). Zelo razšiljena(ze skorajda zdravorazumska) razlaga. da alkoholpovzroča napadalno (agresivno) veden.le, je. namreč

preveč poenostav~jena, saj zanemarja vpliv pomembnihffiužbenokulturnih dejavnikov, denuno mačIstične pod­kulture, socialiZacije, kultuTI1ih pIičakovan~. st~eo~v.etiket, okoliščin ID "pomembnih drugili , (signiI1C?Jltothersl. ki v marsičem prispevajo k razumevanju, kajpom~i "1?,iti pijanec" in katero vedenje je (in naj bojagresIvnO .

52 Po sicer nepopolnih podatkih britanskeganotranjega ministrstva (Home Office) znašajo letnistroškI za delovanje kazenskopravnega aparata vAnglij'i in Walesu približno 5.000 milIjOnOV funtov.Navz ic temu se o15seg kriminala ni zmanjšal. Prim.Taylor, str. 501.

403

Revija za kriminalistiko in kriminologijo I Ljubljana 48 J 1997 I 4

Med skupinskimi načini prilagajanja na pre­drugačne družbene razmere kaže na prvem mestuomeniti tako imenovane "podkulture" ("subcul­tures"). 53 V tej zvezi kaže opozoriti zlasti nakriminogene implikacije mladinskih podkultur. Zdise namreč, da je v slovenski družbi opaziti postopnooblikovanje nekaterih vedenjskih vzorcev, katerihznačilnosti v marsičem spominjajo na subkulturneoblike, ki jih zahodna kriminologija že dalj časa

omenja kot pomemben kriminogeni dejavnik, zlastiv primerih prestopniškega ravnanja mladih moškihiz delavskega54 razreda (oziroma iz nižjih družbenihslojev), se pravi tistega družbenega "segmenta", kije pogosto opredeljen kot izrazito "rizična" skupina{v krirninalnopolitičnem ozirul. Med kriminogenimimladinskimi subkulturnimi različicami je trebaomeniti predvsem: (a) tako imenovano prestopniškosubkulturo (ki je pravzaprav "antiteza", namreč

zrcalna ali na glavo postavljena slika vrednotno-nor­mativnega univerzuma srednjega razreda); {bl pol­profesionalno koristolovsko kriminalno ("tatinsko")subkulturo; (c) nasilniško subkulturo; (d) mamilaško(narkomansko) subkulturo. Vsaka subkulturnaprilagoditvena oblika je povezana z - bolj ali manjintenzivnim (lahko pa tudi zgolj sporadičnim)

53 Pojem subkultura označuje "mrežo" simbolno­irna$!inarnih ("ma,gičnih") rešitev določenih - pravilomastrUKturnih - prOblemov, ki so izkušeni kolektivno.Običajno @e za probleme, ki izvirajo iz notranjihprotis1ovij aružbenoekonomske in politične strukture.Subkultura obsega raznovrstne simbolne prvine,denimo (ŽivljenjskI) stil, vrednote, norme in ideološketvorbe, na podlaf;!i katerih lahko posameznikizoblikuje svojo "identiteto" (izven institucionalnef;!aokvira konvencionalne družbe). Prim. Brake str. 3"5.

54 Za razumevanja oblikovanja in reprodukcijesubkulturnih vzorcev lnladostnikov iz nižjih družbe­nih slojev je zelo informativna Willisova študija otem, how working class kids get working class jobs.Avtor se v njej loti splošno znanef;!a sociološkegaspoznanja, da je za številne mladostniKe iz podrejenThdružbenih skupin šolanje dajeto kot v precejšnji meriirelevantno jJocetje. Na podlapj. interyjujev ln nepos­rednih opazanj se je Wnlis ookopal do ugotOVItve,da imajo fan!je delavskega porekla zelo jasen uvidv omejeno ' paradigmo" svojih ŽivljenjsKih šans.Dobro se zavedajajo, kakšen je latentni curriculumvitae, ki jih čaka v odrasli dobi. Iz tega spoznanjaizhajata njihova brezbrižnost in kljubovanje solskemuprocesu. Njihova kultura poudarja "vecne teme osimboličnem in telesnem nasiljU, ostro nastopanjein pritisk k določeni vrsti moškosti" (str. 36).Seksizem, rasizem in sporadično nasilništvo so vtakem sobesedilu pač "nujna" sestavina cena, ki joje treba plačati za vzdrževanje te moške samopodobe{"self-image"), v luči katere so obeti rutinskegaheteronomnef;!a dela videti prUetni, njihovi uspešnišolski vrstniKi pa strahopetni konformisti. ZanlIUivoje, da se Willis vzdrži vsakršne moralne obsodbetovrstne delavske podkulture, saj se zaveda, dazaradi prostovoljnega sprejemanja oziroma sprijaz­njenia z vlogo "navaanega delavca (ki opraVlja najboljneugtedna, odtUjena in naislabše placana opravila)liberalno-demokratični druzbi ni treba poseči kskrajno nevšečnemu sredstvu, na1nreč k uvedbiprisilnega dela.

404

izvrševanjem specifičnih kaznivih dejanj. Mamilaškapodkultura implicira zlasti kazniva dejanja neu­pravičene prOizvodnje in prometa z mamili in kaznivadejanja omogoČallja UŽivanja mamil (ob tem pa šemorebitna premoženjska kazniva dejanja, saj je cenaprepovedanih mamil ravno zaradi S(llIle pre­povedanosti na črnem trgu zelo visoka), zaprestopniško subkulturo pa so značilna predvsem"nekoristolovska, zlobna in negativistična" (A.K.Cohen) kazniva dejanja (npr. vandalizem).

Seveda pa se v slovenskih razmerah (zaenkrat še)niso razvili "čisti" (idealnotipični) subkulturni mlad­inski vzorci, ki bi v celoti ustrezali opisani razlagalnishemi. Med njimi praviloma ni ostrih Ineja, ampakkrhke in prejkone zelo prepustne ločnice. Nasilniškovedenje je npr. pogosto povezano s koristolovskimi(utilitarnimi oz. "instrumentalnimi") kaznivimi dejanji(recimo pri izsiljevanju ali ropu). Vsekakor pa kažeob tem opozoriti na protislovnost ("konfliktnost")nonnativnega položaja člana določene subkulturneskupine (npr. mladoletniške "bande"), kateregavedenje je hkrati odklonsko (iz zornega kota-vladajoče

kulture in veljavnega normativnega reda) in konfor­mno (glede na normativna pričakovanjadrugih članov

iste subkulturne skupine). Ravno konformno vedenje- v luči subkulturnih vrednot in nor:m- posameznikuomogoča, da si izoblikuje lastno "samopodobo"(self-concept), pridobi samospoštovanje, ugled Cv očeh

svojih vrstnikov oziroma svoje referenčne alizgled:riiške skupine) in občutek pripadnosti. Na ta ­za "družbo" (in morda tudi zanj) problematičen ­način pravzaprav doseže tisto, česar v okviruVladajočih kulturnih idealov in statusnm meril nimogel (zaradi svojega razre-drtega položaja ali zaradisvojih osebnostnih značilnosti) ali ni hotel doseči.

Vednjski vzorci, ki spremljajo razvoj mladinskihsubkultur, zbujajo v javnosti (in javnih občilih) burnein zelo čustvene (nemalokrat naravnost panične)

odzive. PojaVi, kakršni so uživanje - prepovedanihin/ali dovoljenih - mamil, nasilniško vedenje (v šoliali na ulicO, navidez "nesmiselno" uničevanje pred­metov in raznolika premoženjska kazniva dejanjamladoletnih storilcev, so pogosto dojeti kot znamenja"problematičnosti" sodobne mladine nasploh ali pavsaj določenih prepoznavnih mladostniških skupin.Pri tem pa se praViloma pozablja, da so proble­matični subkulturni vedenjski vzorci v 1:;l.istvu že sami(per se) oblika skupinskega odziva na nedvomnozelo pereče bivanjske probleme55, s katerimi se ­na poti v svet odraslih soočajo nikakor nemaloštevilni segmenti mladih ljudi.

55 Eksistencialne težave odraščajočili oseb sokajpada zelo raznolike: "Mladini povzroča problemena primer to, da je večina mladih zapisana v nižjisloj meritokratskef;!a izobraževalnef;!a sistema (ki cenizgolj velike inteleKtualne in praktične sposobnosti),ta pa jih potem uri za poklice, ki jim nič nepomenijo, ki so slabo plačani in neustvarjalni"lBrake, str. 33).

Zoran Kanduč: Ekonomske določilnice gibanja in strukture lrriminalnih pojavov

LITERATURA

1. Beirne, P., Messerschmidt, J.: Criminology.Harcourt Brace College Publishers, New York1991.

2. Bell, D.: The End of Ideology. Collier, NewYork 1961.

3. Bibič, A.: Politika - še vedno umazana pesem?Teorija in praksa, 1995, št. 3-4, str. 220-227.

4. Bonger, W.: Criminality and Economic Con­ditions. Indiana University Press, Bloomington1969.

5. Bourdieu, P.: Cultural Reproduction and SocialReproduction. V: R. Brown (ed.), Knowledge,Education and Cultural Change. Tavistock,London 1973.

6. Box, S.: Recession. Crime and Punishment.Macmillan, London 1987.

7. Braithwaite. J.: Inequality, Crime, and PublicPolicy. Routledge & Kegan Paul, Boston 1979.

8. Brake, M.: Sociologija mladinske kulture.KRT, Ljubljana 1983.

9. Brenner, M.W.: Estimating the Social Costof National Economic Policy. D.S. Govern­ment Printing Office, Washington 1985.

10. Christie, N.: Crime Control as Industry:Towards GULAGS Western Style. Routledge,London 1993.

11. Clinard, M.B., Yeager. p.e.: Corporate Crime.Free Press, New York 1980.

12. Cloward, R.E., Ohlin, L.E.: Delinquency andOpportunity: A Theory of Delinquent Gangs.Free Press, New York· 1960.

13. Cohen. A.K.: Delinquent Boys: The Cultureof the Gang. Free Press, New York 1955.

14. Collins. J.: (ed.): Drinking and Crime: Per­spectives on the Relationship between Alco­hol Consurnption and Criminal Behaviour.Tavistock, London 1982.

15. Currie, E.: Confronting erime: An AmericanChallenge. Pantheon, New York 1985.

16. Cusson, M.: Le controle social du crime;PUF, Paris 1983.

17. DeFronzo, J.: Economic Assistance to Impow­erished Americans. CriIninology, 1983, št. 1,str. 119-136.

18. Durkheirn, E.: Professional Ethics and CivicMorais. Free Press. New York 1958.

19. Ferma, B.: Vladna (javna) politika v ZDA.Teorija in praksa, 1994, št. 1-2. str. 85-97.

20. Fromm, E.: Kriza psihoanalize. Cankarjevazaložba. Ljubljana 1972.

21. Greenberg, D.F.: Delinquency aod the AgeStructure of Society~ Contemporary Crises.1977, št. 2, str. 189-224.

22. Hall, S. et al.: Policing the Crisis: Mugging.the State, and Law and Order. Macmillan,London 1978.

23. Haralmnbos, M., Heald, R.: Uvod u sociolo­giju. Globus, Zagreb 1989.

24. Hunt, E.K.: Property and Prophets. Harper& Row, New York 1990.

25. Hills, S. (ed.): Corporate Violence. Rowmanand Littlefield, Totowa 1987.

26. Hyman, H.H.: The Value Systems of DifferentClasses. V: R. Benedix. S.M. Lipset (eds.l,Class. Status, and Power. Routledge & KeganPaul, London 1967.

27. Merton, R.K.: Anamie, Anomia and SocialInteraction. V: M.B. Clinard (ed.), Anomie andDeviant Behaviour. Free Press, New York1964, str. 213-242.

28. Merton. R.K.: Anomie. V: L. Radzinowicz, M.E.Wolfgaog (eds.), The Crtminal in Society.Basic Books, New York 1971, str. 442-475.

29. Messerschmidt, J.W.: The Trial of LeonardPeltier. South End Press, Boston 1986.

30. ~očnik, R.: Strpnost, sebičnost in solidarnost.Casopis za kritiko znanosti. 1994, št. 164­165, str. 143-165.

31. Novak, M.: Dober dan, revščina. SOCialnazbornica Slovenije, LjUbljana 1994.

32. Pečar. J.: Kriminološki pogledi na korupcijo.ReVija za .kriminalistiko in kriIninologijo,1995, št. 3, str. 215-224.

33. Pečar. J.: PolitizaCija upiranja koruptnosti.ReVija za kriminalistiko in kriminologijo,1995, št. 3, str. 215-224.

34. Radzinowicz, L.: Economic PressiJ.res. V: L.Ra:dzinowicz, M.E. Wolfgang (eds.L The Crimi.cnal in Society. Basic Books, New York 1971,str. 420-441.

35. Roshier, B.: Controling Crime: The ClassicalPerspective in Criminology. Open UniversityPress, Milton Keynes 1989.

36. Schwendinger, H .. Schwendinger, J.: Adoles­cent Subcultures and Delinquency. Praeger,New York 1985.

37. South. N.: Drugs: Control, Crime, and Crimi­nological Studies. V: M. Maguire et al. (eds.l,The Oxford Handbook of Criminology.Clarendon Press, Oxford 1994, str. 393-440.

38. Stropnik, N.: Začetki raziskovanja revščine vnekdanjih socialističnih državah. Teorija inpraksa, 1995, št. 3-4, str. 262-269.

39. Sugarman, B.: Social Class, Values and Behav­iour in Schools. V: M. Craft (ed.), Family,Class and Education. Longman, London 1970.

40. Taylor. 1.: The Political Economy of Crime. V:M. Maguire et al. [eds:), The Oxford Haod­book of Criminology. Clarendon Press. Oxford1994, str. 469-510.

41. VoId, G.B.. Bernard. T.J.: Theoretical Crimi­nology. Oxford University Press. Oxford 1986.

42. Willis, P.: Learning to Labour. Saxon House,London 1977.

43. Young, J.: Incessant Chatter: Recent Paradigmsin Criminology. V: M. Maguire et al. (eds.).The Oxford Handbook of Crirninology.Clarendon Press, Oxford 1994, str. 69-124.

405

Revija za kriminalistiko in krimino]ogijo 1 Ljubljana 48 I 1997 I 4

Economic detell'minants of tll'ends and fll'ends and stll'uctulI'e of cll'iminal phe­nomena

Zoran Kanduč, LL.D.. Research Associate. Institute of Criminology at the Facukty of Law, Kongresni trg12, 1000 Ljubljana, Slovenia

The paper deals With economic detreminants of trends and structures of variaus criminal phenomena.It pays special attention to poverty and relative deprivation and points to the criminogenic potential of asubjective perception of economic pressure. It describes the situation of economic subjects ("companies")in acapitalist economy and analyses the status of young people in a consumer society. The paper isconcluded by shedding light on individual and grup means of adapting to criminogenic economicdeterminants.

Key words: crime, economic determinants, economic pressures, poverty. relative deprivation, criminogenicfadors

UDK, 343.97

406