Izobraževanja so bila 100 % financirana s strani Odseka za razvoj podeželja, Oddelek za varstvo okolja, Mestna občina Ljubljana. Vse podrobnosti o drugih izobraževanjih na območju MOL so na voljo na spletni strani MOL.

ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Gospodinjska ulica 6

1000 Ljubljana

tel.: (01) 513 07 26

e-naslov: jasmina.slatnar@lj.kgzs.si

Ekološka reja kokoši nesnic na kmečkih dvoriščih

Načini (sistemi) reje kokoši nesnic Poznamo več načinov rej kokoši nesnic. V intenzivnih farmskih rejah je najpogostejši način reje v kletkah (klasične in obogatene kletke). Na kmečkih dvoriščih manjše jate kokoši nesnic redimo v talnih rejah v hlevih (kurnicah) in v hlevih z omejenim ali neomejenim izpustom. Od 1.1.2012 so klasične kletke prepovedane, dovoljene so še v rejah, ki redijo do 350 kokoši in ki prodajajo jajca le doma na kmetiji končnemu potrošniku. Iz rej v neobogatenih kletkah, prodaja jajc, trgovinam, gostinskim obratom in ustanovam NI DOVOLJENA! Če se prodaja jajca na lokalni tržnici – se lahko redi v neobogatenih kletkah le do 50 kokoši. Pogoji reje Pogoji reje so predpisani v Pravilniku o zaščiti rejnih živali (Ur. l. RS št 51/2010) in za ekološko rejo v Pravilniku o ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oz. živil (Ur. l. RS št 8/2014). Reja kokoši nesnic v kletkah v ekoloških rejah ni dovoljena. Pri talni reji z nastiljem, z manj kot 350 kokošmi nesnicami, je v konvencionalni reji predpisana uporabna površina do 9 kokoši na m 2, pri ekoloških rejah pa do 6 kokoši na m 2 uporabne površine. Vsaj ena tretjina talne površine mora biti polna, kar pomeni, da ni izdelana iz rešetk ali mreže in prekrita z nastiljem, kakor je slama, žagovina, pesek ali šota. V kurnici mora biti dovolj velik del tal namenjen zbiranju iztrebkov. Pravilnik o zaščiti rejnih živali predpisuje tudi normative pri opremi v kurnicah. Pri napajalnikih mora biti min. 2,5 cm napajalnega prostora na kokoš, pri okroglih pa vsaj 1 cm in vsaj en kapljični napajalnik na 10 kokoši. Pri ravnih krmilnikih je predpisano vsaj 10 cm in pri okroglih vsaj 4 cm krmilnega prostora na kokoš. Vsaka kokoš mora imeti tudi min. 15 cm (ekološke reje 18 cm) gredi za sedenje. Na 7 kokoši mora biti eno gnezdo. Gnezda morajo biti ločena, suha in čista, tla v gnezdih pa ne smejo biti iz žične mreže.

V kurnicah moramo zagotoviti naravno svetlobo, ki se lahko dopolni z umetno. Kokoši imajo lahko največ 16 ur svetlobe na dan oz. vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne svetlobe.

Pogoji za rejo z izpustom in pašno rejo V talnih rejah z izpustom morajo imeti kokoši stalni dnevni dostop do izpustov, v ekoloških rejah min. 1/3 svojega življenja dostop do travnih površin. Kurnica mora imeti tudi dovolj odprtin (dovolj velike za normalni prehod perutnine) za izhod v izpust. V ekoloških rejah morajo imeti kokoši najmanj 4 m odprtine na 100 m2 razpoložljive

Izobraževanja so bila 100 % financirana s strani Odseka za razvoj podeželja, Oddelek za varstvo okolja, Mestna občina Ljubljana. Vse podrobnosti o drugih izobraževanjih na območju MOL so na voljo na spletni strani MOL.

površine hleva. Zunanje površine oz. pašnik mora biti ograjen in omogočati umik pred slabim vremenom in roparicami. Kokošim mora omogočati stalen prost dostop do napajalnih in krmilnih korit. V rejah s t.i. pašno reje kokoši nesnic, mora biti izpust v glavnem porasel z vegetacijo. Izpust se lahko razteza največ 150 m stran od najbližjega vhoda v objekt, v kolikor je na pašniku nadstrešek in napajalniki lahko do 350 m od kurnice. V ekoloških rejah mora biti vsaj 4 m2/kokoš zunanje površine oz. izpusta. Obremenitev pašnikov ne sme presegati 170 kg N/ha/leto (max. 230 kokoši nesnic /ha).

Hlev je treba med dvema turnusoma izprazniti, očistiti, razkužiti. V ekoloških rejah je tudi predpisan “Počitek” pašnih površin za obnova rastlinja. Če zaključimo turnus v aprilu in maju mora počitek trajati tri tedne, juniju in juliju štiri tedne, v avgustu, septembru in oktobru pet tednov. Priporočila za izbor pasem Za rejo na paši in ekološke rejo so primerne lahko vse pasme nesnic, med zelo primernimi je tudi naša avtohtona pasma Štajerska kokoš. Pasma je odporna proti boleznim in ima dobro sposobnost iskanja krme ter daje najboljše proizvodne rezultate v ekstenzivnih sistemih reje. Za ekološke reje in za rejo na kmečkih dvoriščih so primerne tudi kokoši Prelux-R, Prelux-G, Prelux-Č. So nekoliko težje od »štajerke« in imajo tudi boljšo nesnost.

Za oznako “EKO jajca” morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih predpisuje zgoraj omenjeni pravilnik.

Označevanje jajc Na prvem mestu je številka, ki označuje sistem reje. št. 3 se označujejo jajca iz rej nesnic v kletkah, št. 2 nesnice iz talne reje v hlevih, št. 1 nesnice iz pašne reje in št. 0 nesnice iz ekološke reje.

Pripravila: Kmetijska svetovalka - specialistka za živinorejo Jasmina Slatnar, univ. dipl.inž. zoot