Ekaterina JOSIFOVSKA 1 - mnd-bitola.mk 7-8/22 Ekaterina Josifovska.pdf · izu~uvale gramatika, piitika, retorika, filozofija i dr. Vo 1765g. vo nego bile otvoreni dopolnitelni klasovi

Prilozi (Contributions) IV, 2007, 07-08 323

UDK 371 (477) (091)

Ekaterina JOSIFOVSKA1

ISTORIJATA NA OBRAZOVANIETO VO UKRAINA

� METODSKI PRIODI NA PROFESIONALNO PODUÛVAWE NA

UÎTELI VO PEDAGO[KITE INSTITUTI VO UKRAINA

� OBRAZOVNATA ULOGA NA PEDAGO[KATA PRAKTIKA VO

UKRAINA

storijata na obrazovanieto vo Ukraina tesno e povrzana so celokupnata istorija na ukrainskiot narod. Pove]evekovnoto opstojuvawe vo sostojba na ugnetuvawe

od mongolsko-tatarskite ordi, polskite, litvanskite i ungarskite feudalci, izvr[i silno vlijanie vrz razvitokot na obrazovanieto vo Ukraina. Vo vtorata polovina od XVI vek dojde do promena na dràvno-administrativnata polo`ba vo pogole-miot del na ukrainskata teritorija. Koristej]i ja oslabenata Golemo litvansko kneèvstvo, koe u~estvuvalo od 1558g. vo pove]egodi[nata vojna so Rusija, rakovodnite krugovi vo Polska zavzedoa pravec na osvojuvawe na site ukrainski teritorii. Proletta 1569g. vo sostav na Polskoto kralstvo bile vklu~eniVolinskoto,Podqa[koto, Kievskoto, Braclavskoto vojvodstvo. So soglasnost na Qublinskata unija vo 1569g.

1Ekaterina Josifovska -Magister po teorija i metodika na muzi~ko vospitanie i

obrazovanie

I

Ekaterina Josifovska

324 Prilozi (Contributions) IV, 2007, 07-08

Polskoto kralstvo i Golemo litvanskoto kneèvstvo se obedinija vo edna dràva - Re~ Polpolitna. Tie ja prodolìle vojnata so Rusija [to go zgolemilo nezadovolstvoto na [irokite narodni masi, posebno vo Belorusija i Ukraina, koi te`neele kon Rusija.

So cel da gi zacvrstat svoite op[testveno -politi~ki i ekonomski pozicii, ukrainskite feudalci go prifatile katolicizmot i polskata nacionalnost. Istovremeno polskite vlasti so pomo[ na ukrainskite bogata[i zabrzano ja sproveduvale polonizacijata i go [irele katolicizmot. Eden del od visokoto pravoslavno sve[tenstvo vo soglasnost so Brestskata unija vo 1596g. proglasilo obedinuvawe na Pravoslavnata crkva na teritorijata na Re~ Pospolitnata (vo koja vleguvale golem del od Ukraina i Belorusija) i Katoli~kata po uprava na rimskiot Papa. Polskite bogata[i, {lahta (sredna klasa) i Katoli~kata crkva gi zapostavile nacionalnite tradicii na ukrainskiot narod, go spre~uvale razvivaweto na ukrainskiot jazik i kultura. Na toj na~in se zgolemilo nacionalnoto i religiozno ugnetuvawe i obespravenosta na narodnite masi. Naporite na polskite vlasti bile naso~eni kon oslabuvawe i streme` na ukrainskiot i beloruskiot narod kon nivno obedinuvawe so ruskiot narod.

Iako feudalno-kreposnoto i nacionalno - religioznoto ugnetuvawe go ote`nuvale ekonomskiot i kulturen razvoj na ukrainskiot narod vo vtorata polovina od XVI vek, a posebno vo prvata polovina od XVII vek, vo Ukraina gradovite prerasnale vo zanaet~iski i trgovski centri, se zajaknale ekonomskite vrski me\u oddelni dràvi so [to se sozdale uslovi za uspe[no sozdavawe na vnatre[en nacionalen pazar. Prodolìl procesot na razvojot na ukrainskata nacionalnost, se budela nacionalnata svest kaj ukrainskiot narod i se razvivala ukrainskata kultura.

Vo borbata protiv nadvore[noto ugnetuvawe, nacionalnite i religiozni pritisoci na gradskoto ( i del od selskoto) naselenie vo XVI i XVII vek se spojuvale vo bratstva. Tie otvorale u~ili[ta, pe~atnici, pokraj koi se obedinuvale kulturnite sili. Na krajot od XVI i po~etok na XVII vek bratskite u~ili[ta se pojavile vo Lavov (1585), Kiev (1615),

Istorijata na obrazovanieto vo Ukraina � Metodski priodi na profesionalno podu~uvawe na u~iteli vo pedago{kite

instituti vo Ukraina � Obrazovnata uloga na pedago{kata praktika vo Ukraina


Luck (1620), Vinica, Nemirov, Kamenec - Podolsk i dr. gradovi. Nastavata vo ovie institucii se vodela na nacionalen jazik. Zna~itelno vnimanie se obrnuvalo na izu~uvaweto na gr~kiot, a podocna i na latinskiot i polskiot jazik (gramatika, retorika, piitika). Pokraj ovie se izu~uvala i aritmetikata, astronomijata, muzikata i bogoslovijata.

Prosvetuvaweto vo Ukraina vo vtorata polovina od XVI vek se izvr[ilo preku pe~atewe knigi. Prvata pe~atnica ja otvoril Ivan Fjodorov vo Lavov, kade vo 1574g. bile izdadeni "Apostol" i "Bukvar". Vo 1578g. bila otvorena Ostro[kata pe~atnica od kade podocna opremata e prenesena vo Lavovskata bratska pe~atnica. Kon sredinata na XVII vek vo Ukraina se otvorile 25 pe~atnici vo 17 gradovi i sela: Kiev - Kievo - Pe~erskata pe~atnica, pe~atnicata na T. Verbicki i S. Soboq, vo Lavov na M. Slezki i A. @eliborski i êrnigovskata pe~atnica.

Lavovsko-uspenskoto bratstvo bilo poznato po toa [to gi prodolìlo tradiciite na I. Fjodorov. Bratstvoto go razvilo pe~atarstvoto i go obezbedilo rasprostranuvaweto na knigite vo Ukraina i nadvor od nejzinite granici. Vo 1585g. bratstvoto osnovalo u~ili[te koe podocna trebalo da prerasne vo visoko u~ili[na ustanova.

Vo 1632g. so obedinuvaweto na Kievskoto bratsko u~ili[te i Lavovskoto bila sozdadena prvata visoka u~ili[na ustanova vo Ukraina -Kievo - Magiljanskiot kolegium vo koj se obu~uvale, prete`no, deca na ukrainskata {qahta, na bogatite me[tani, na sve[tenicite, na stare[inite i kozacite. Bratskite [koli odigrale progresivna uloga vo [irewe na prosvetata i razvivawe na ukrainskata kultura, preku borbata na ukrainskiot narod za osloboduvawe od ugnetuvaweto od polskite feudalci, za obedinuvawe na Ukraina i Rusija.

Kon krajot na XVII i XVIII vek zna~itelno vlijanie za razvojot na naukata i prosvetata vo Ukraina dalo Kievo - mogiljanskiot kolegium ( vo 1701g.), so carskiot ukaz taa se zdobila so titula i pravo na akademija i po~nala da se narekuva Kievska akademija), koja imeto go dobila vo ~est na svojot



za[titnik, Mitropolitot P. Mogila. Obukata vo nea bila od op[toobrazoven karakter. Kursot trael 12 godini i se delel na 8 oddelenija: faru (podgotvitelno), infimu (oddelenska), gramatika, sintaksa i povisoki oddelenija - poetika, retorika, filozofija i bogoslovija. Studentite se zdobivale so filolo[ka podgotovka, poznavawe na jazici: slavjanski, ukrainski, literaturen, gr~ki, latinski, polski, osvojuvawe na poeti~ko i retori~ko iskustvo, ja izu~uvale klasi~nata, gr~kata, rimskata i delumno srednovekovnata literatura, istorija, geografija, filozofija i bogoslovija.

So tekot na vremeto vo Kievskata akademija bile vovedeni kursovi po ruski, francuski, germanski i staroevrejski jazik, ~ista i me[ana matematika (trigonometrija, fizika, astronomija, arhitektura), a vo poslednite godini od postoeweto na Akademijata se otvorile oddelenija za doma[na i selska ekonomija i medicina. Golemo vnimanie se obrnuvalo na umetni~koto i muzi~koto obrazovanie. Kievskata akademija bila istaknata institucija na naukite.

Vo Akademijata se primale mladinci od site klasi od Levobre`jeto, Zaporo`je, zapadna Ukraina i Zatkarpatija, [to pridoneslo za obedinuvawe na ukrainskite zemji. Sekoja godina ovde se obrazuvale od 500 do 2000 studenti. Ograni~uvawe na vozrasta ne postoelo. Za siroma[nite studenti postoel studentski dom vo Akademijata (bursa). Kievskata akademija bila zna~aen prosvetitelen centar. Taa osnovala kolegiumi vo Go[te, Vinica, Kremence, êrnigov, Harkov i Perejaslavl i postojano gi pomagala. Kievskata Akademija dala zna~itelen pridones vo zacvrstuvaweto na kulturnite vrski na Ukraina so Rusija i Belorusija. Od 40 - te godini na XVII vek do otvoraweto na Moskovskiot univerzitet, mladincite od Moskva, Vorone`, Vjazma, Vjatki, Brjansk, Kaluga, Mogiljov i dr. gradovi se obrazovale vo Kiev.

Kievskata akademija odigrala glavna uloga vo zacvrstuvawe na kulturnite vrski na ukrainskiot narod, so ju`noslovenskite i drugite narodi. Tuka u~ele Srbi, Crnogorci, Bugari, Moldavci, Grci, Dalmatinci i dr. Nekoi od studentite od Kievskata akademija i nejzinite profesori se obrazovale vo




Polska, Francija, Italija, Anglija, Germanija i Ungarija. Akademijata gi poddrùvala nau~nite vrski so prosvetnite centri vo Krakov, Galle, Magdeburg, Konstantinopol i dr. Kievskata akademija imala zna~itelno vlijanie vrz organizacijata, sodrìnite i metodite na obu~uvawe vo pove]eto obrazovni ustanovi, posebno vo êrnigov (osnovano 1700), Harkov (1721) i Perejaslavsk (1738), koi bile sozdadeni spored modelot na Kievsko - mogiljanskiot kolegium.

êrnigovskiot kolegium, edna od najstarite obrazovni ustanovi od Leviot breg na Ukraina, osnovan e vo 1700g. , ~ij osnovopolo`nik bil pedagogot, crkoven slu`benik i pisatel Ioann Maksimovi~. êrnigovskiot kolegium bil sozdaden po model na Slovensko - latinskoto u~ili[te koe bilo preneseno od Novgorod - Seversk. Obukata traela 6 godini. Vo Kolegiumot se izu~uvale op[toobrazovnite predmeti - latinski i gr~ki jazik, istorija, geografija, matematika, filozofija. Vo 1776g. ustanovata bila reorganizirana vo duhovna seminarija, koja postoela do 1917g.

Harkovskiot kolegium bil osnovan vo 1721g. vo Belgorod kako seminarija, a vo 1727g. bil prenesen vo Harkov, kade se izu~uvale gramatika, piitika, retorika, filozofija i dr. Vo 1765g. vo nego bile otvoreni dopolnitelni klasovi vo koi se obrazovale luge od celiot svet, koi gi u~ele, za niv novite jazici, ruskata literatura i jazik, matematika, inènerstvo, artilerija, arhitektura, geodezija, geografija, likovna umetnost, a podocna - fizika i istorija (vo 1773g. ovie oddelenija se oddelile vo posebno dràvno u~ili[te). Do XIX vek Harkovskiot kolegium bil prosveten centar vo Slobodska Ukraina. Vo Kolegiumot se obrazovale pretstavnicite od site klasi. Po otvoraweto na Harkovskiot univerzitet (1805), Harkovskiot kolegium stanal obrazovna ustanova za odredeni klasi lu\e, a podocna povtorno bil duhovna seminarija.

Vo 1738g. vo gradot Perejaslav (sega Perejaslav-Hmelnicki)se otvoril Perejaslavskiot kolegium. ~ija osnovna zada~a bila podgotvuvawe na sve[tenstvoto vo borbata protiv uniite i katolicizmot na Desniot breg. Vo kolegiumot imalo



studentski dom kade ìveele u~enici od drugite gradovi. Rokot na obuka bil 6 godini. Ovde se izu~uvalo ruski, latinski, gr~ki i polski jazik, poezija, retorika, dijalektika, aritmetika, geometrija, istorija, peewe. Vo kolegiumot se obu~uvale decata na sve[tenicite, koza~kite stare[ini, me[tanite, selanite. Od krajot na 80 - te godini na XVIII vek Kolegiumot se narekuval Seminarija. Posle osnovaweto vo 1799g. na klasata za filozofija, a vo 1800g. - klasata za bogoslovija - stanala tipi~no duhovna institucija. Vo 1862g. seminarijata bila prenesena vo Poltava.

Odredena uloga vo razvojot na obrazovanieto vo zapadnoukrainskite zemji odigral Lavovskiot univerzitet, iako ustanovata bila osnovana vo 1661 so cel da se zajakne poloniziraweto na ukrainskoto naselenie. So dogovorot koj bil potpi[an vo 1658g. me\u Polska i vrvot na koza~kite stare[ini bilo dogovoreno vo Ukraina da se otvorat dve visoki [koli - akademii vo forma na univerzitet. No, katoli~kite hierarhi i feudalcite zapo~nale aktivna dejnost protiv toj dogovor. Trudej]i se da se ovozmoì otvorawe na akademijata spored modelot na Lavovskata bratska [kola, tie predloìle taa da se otvori vo Lavovskata ezuitska [kola - kolegium. Vakvite obidi dobile poddr[ka od polskiot kralski dvor. Na 20 januari 1661g. kralot Jan Kazimir ja potpi[al diplomata so koja na Lavovskiot ezuitski kolegium mu ovozmoìl "status na akademija i titula na univerzitet" so pravo za izu~uvawe na site univerzitetski disciplini i dobivawe nau~ni zvawa.

Normalno, deka vo toa vreme dejnosta na Lavovskiot univerzitet se opredeluvala spored socijalnite interesi i ideolo[ki pravci na Re~ Pospolitna. No, kako kulturno - obrazoven centar toj ne moèl da bide izoliran od op[testveniot ìvot, socijalnite promeni i vlijanijata na stranskite univerziteti. Od te[kata socijalna situacija proizlegle prvite zrna na nau~nata i pedago[ka misla. Sodrìnite na univerzitetskoto obrazovanie, negovata struktura, formi, metodi i sredstva za obu~uvawe na studentite, vodewe na obrazovniot proces, se zdobile so konkretni




istoriski uslovi, karakterni zada~i, koi postoele na univerzitetite vo posebni etapi.

Od osnovaweto pa se do 1773g. Lavovskiot univerzitet bil pod kontrola na ezuitskiot orden. Sostavot na studentite se popolnuval od maturantite na ezutskata [kola - kolegium, koja funkcionirala kako sredno u~ili[te i vleguvala vo sostav na Univerzitetot. Na Univerzitetot postoele dva otseci - filozofski i teolo[ki. Nastavata se odvivala spored programite na ezuitskite u~ili[ta koi datirale u[te od krajot na XIV vek. Soodvetno na programite, Otsekot za filozofija bil kako podgotvitelen kurs. Studentite od ovoj otsek vo tekot na 2-3 godini glavno go izu~uvale filozofskiot sistem na Aristotel spored negovata srednovekovna interpretacija. Pomalku se izu~uvale istorijata, geografijata i gr~kiot jazik. êtiri godini potoa sleduvala bogoslovska podgotovka. Predavawata na dvata otseci se odlikuvale so sholasti~nost i dogmatizam i se izveduvale na latinski jazik.

Po zavr[uvaweto na Univerzitetot se zdobivale so nau~en stepen - licenca, bakalavar, magistratura i doktor na nauki. Steknatite znaewata na studentite na Univerzitetot, metodite na obuka i stilot na pedago[koto rakovodstvo imale cel da gi podgotvat borbenite fanatici koi so svoite idni misionerski aktivnosti trebale da gi za[tituvaat interesite na Katoli~kata crkva. Studenti na Univerzitetot moèle da bidat samo decata od polskata {qahta. Poedincite koi proizleguvale od narodot, odnosno onie koi ja kriele svojata pripadnost kon pravoslavieto, moèle da studiraat na Univerzitetot.

Raspa\aweto na feudalno - krepostni~kite odnosi vo vtorata polovina od XVII vek, razvojot na ideite na francuskite prosvetiteli, otkritijata vo oblasta na prirodnite nauki, imale golemo vlijanie vrz obrazovniot proces vo Univerzitetot: se otvorila Katedra za matematika, se sozdal Fizi~ko - matemati~ki kabinet, Astronomska opservatorija, se vovelo izu~uvawe na polskiot, francuskiot i germanskiot jazik, geografija i istorija kako posebni predmeti.



Vakvite novini vlijaele vrz sodrìnite i kvalitetot vo podgotvuvaweto na studentite. Pove]eto od niv svoeto obrazovanie go prodolìle vo Kievo - Mogiqanskata akademija i potoa stanuvale profesori na Moskovskata akademija i Peterbur[kata seminarija. Vo toa vreme se vospostavile vrski me\u Lavovskiot univerzitet i kulturnite obrazovni ustanovi od ukrainskite zemji: Kievo - Mogiqanskata akademija, êrnigovskiot, Harkovskiot i Perejaslavskiot kolegium, a isto taka i so evropskite univerziteti od Pariz, Rim, Praga. Vo pe~atnicite na Univerzitetot se izdavale trudovi na nau~nici od Kievo - Magiqanskata akademija, kade se vr[ela razmena na obrazovnata literatura. Vo Fondot na Centralnata nau~na biblioteka AN, Ukraina, se ~uvaat tekstovi od lekciite po filozofija koi se ~itale vo Lavovskiot univerzitet, zapisi od debati koi se sproveduvale tamu vo XVII i XVIII vek.

Vo 1773g. pod pritisok na op[testvenoto mislewe ruskiot Papa bil prinuden da primi re[enie za likvidacija na orden ezuitov. Ova se slu~ilo 1 godina po prvata podelba na Polska, spored koja zapadno - ukrainskite zemji i pripadnale na Avstriskata monarhija.

Na osvoenite teritorii avstriskite vlasti ja prodolìle istata politika kako i magnatskata Polska, samo vo "prosvetitelska" forma. Vo planovite na centralizacija i germanizacija na mnogubrojnite zarobenici na avstriskata monarhija vladata odigrala zna~ajna uloga vo organizacijata na prosvetuvaweto, a istovremeno i na visokoto obrazovanie. Se pretpo~itala reformata na trite avstriski univerziteti - Videnskiot, Pra[kiot i Lavovskiot. Tie vo prv plan gi stavile vospituvaweto i obukata na profesionalniot kadar - nastavnici, sudii i sve[tenici, a ne na nau~nicite.

Vo oktomvri 1784g. imperatorot Josif II potpi[al diploma za rekonstrukcija na Univerzitetot. Pokraj filozofskiot, pravniot, medicinskiot i teolo[kiot fakultet, vo sostav na Univerzitetot vlegla i Gimnazijata. Taa se javuvala kako baza za kompletirawe na kontingentot od u~enici, isto kako "teren" za pedago[ka podgotovka na studentite.




Progresivnosta se sostoela vo toa [to sodrìnite na programite na fakultetite, vo pogolem del imale svetski karakter. I pokraj toa [to predavawata se odrùvale na latinski jazik, oddelni predmeti se predavale i na polski jazik. Site studenti vo prvite tri godini u~ele spored programata na Filozofskiot fakultet koj vo svojata osnova ostanal op[toobrazoven odnosno podgotvitelen. Ponatamu, studentite koi ve]e se zdobile so filozofsko obrazovanie preminuvale na eden od specijalnite fakulteti kade go prodolùvale svoeto obrazovanie spored soodvetna programa.

Otvoraweto na Ukrainskiot institut pri Univerzitetot vo 1787g., vo prv red imalo za zada~a da gi podgotvuva u~itelite za realnite i klasi~ni gimnazii, kade se obrazovale ukrainskite deca. I pokraj toa [to programata na Institutot bila ograni~ena, golemo zna~ewe imalo toa [to nastavata se odvivala na ukrainski jazik. Ukrainskiot institut za kratkiot period od svoeto postoewe ( do 1808g.) se javil kako voda~ na humanitarnoto pedago[ko obrazovanie.

Od po~etokot na XIX vek vo Avstrija zapo~nala reformata vo obrazovanieto koja bila napravena za zasiluvawe na vlijanieto na crkvata, odnosno nejzinoto navleguvawe vo nastavno -vospitniot proces. So ovaa reforma, od 1805 - 1817g., Univerzitetot bil preimenuvan vo licej. Po svojata struktura i nasoka nastavniot proces vo Licejot ne bil razli~en od toj na postoe~kite univerziteti vo toj period. Samo terminot na obu~uvawe bil drug.

Vo 1817g. Lavovskiot licej povtorno go dobiva statusot na univerzitet i svoeto ime go dibil po imperatorot Franc, so [to se istaknala celosnata zavisnost od vlasta na monarhijata. Soodvetno so sodrìnite i organizacijata, nastavata bila po nalog na avstriskata Vlada.

Koloniziranata sostojba na Gali~ina vo Avstriskata imperija bila pre~ka za razvojot na obrazovanieto, naukata i kulturata. Nezavsno od toa, vo ovie uslovi nekoi maturanti od Univerzitetot i negovite nau~nici pravele sî za razvojot vo istraùvawata od oblasta na regionalnite i humanitarni nauki.



Studentot I. Mogilnicki ja podgotvil prvata ukrainska gramatika na Univerzitetot.

Pod vlijanie na revolucionernite nastani vo 1848g. avstriskata Vlada ja zapo~nala politikata na nacionalno lobirawe. Taa mu go "otstapila" redot na ukrainskoto nacionalno dvièwe i vo 1849g. na Univerzitetot bila otvorena Katedrata za ukrainski jazik i literatura, so koja rakovodel ukrainskiot filolog, poet, etnograf i istori~ar, J. Golovacki. Istata godina toj bil nazna~en za rektor na Univerzitetot.

No, sepak, avstriskata Vlada i dala prednost na polskata {qahta da upravuva so ovaa oblast so [to ja poddrùvala politikata na polonizacija. Ovoj period bil dosta teòk za Lavovskiot univerzitet poradi toa [to toj, za razlika od site univerziteti vo Avstrija, mnogu malku bil snabden so nastavna literatura i kadar. Vakvata te[ka polo`ba na Univerzitetot se javila kako odraz na te[kata sostojba vo obrazovanieto. Vo poslednata ~etvrtina od XIX vek za pove]e od 3 milionskoto ukrainsko naselenie vo zapadna Gali~ina bile otvoreni samo 5 dràvni u~ili[ta.

Vo 1809g. bila formirana Kievskata gimnazija, koja ponatamu (vo 1811g.) dobila status na visoko obrazovna ustanova. Vo 1805g. bil otvoren Harkovskiot univerzitet. Vo prvata ~etvrtina od XIX vek se pojavile privilegirani obrazovni ustanovi koi gi obedinile kursevite od srednite i visokite u~ili[ta: Kremenecki licej (1803), Ri[eqevskiot licej vo Odesa (1817), Gimnazijata za visoka nauka na knezot I.A.Bezborodko vo Neìn (1820). Po polskoto vostanie vo 1830-1831g. Kremeneckiot licej bil zatvoren. Vo 1834g. se otvoril Kievskiot univerzitet. Pokraj privilegiranite ma[ki obrazovni ustanovi, se otvorile i stale[ki obrazovni ustanovi za èni -instituti za blagorodni devojki vo Harkov (1812), Poltava (1817), Odesa (1828), Ker~ (1835), Kiev (1838). Vo 1865g. se otvoril Novoruskiot univerzitet vo Odesa.

Mnogu poloa bila sostojbata vo Bukovina, kade nemalo nitu edna visoko obrazovna ustanova se do krajot na XIX vek. Samo na 16 noemvri 1874g. Sovetot na ministri na Avstrija go razgleduval pra[aweto za otvorawe na noviot univerzitet pri




[to izborot padnal na gradot êrnovci. Vo 1870g. vo êrnovci bila otvorena u~itelskata ma[ka gimnazija, a na 7 dekemvri 1874g. dobile dozvola za otvorawe na êrnovickiot univerzitet.

Celta na osnova~ite na êrnovickiot univerzite bila ovoj Univerzitet da go pretvorat vo instrument za nacionalno "uni[tuvawe" na lokalnoto naselenie. Oficijalen jazik na koj[to se izveduvala nastavata na Univerzitetot bil germanskiot. Na toj na~in interesite na lokalnoto naselenie, pred sî, najgolemata etni~ka grupa - ukraincite, se ignorirale.

Vo isto~na Galicija, vo Bukovina, zadkarpatska Ukraina, na po~etokot od XIX vek nemale nitu edna visoko obrazovna ustanova na ukrainski jazik. Vo Lavovskiot univerzitet predavawata se odrùvale na polski jazik, vo êrnovickiot univerzitet- na germanski, a od 1920g. na romanski jazik.

Vo 60 i 70 godini od XIX vek postepeno se oformuval sistemot za podgotovka na nastavnici, konkretno za osnovnoto obrazovanie. Kon krajot na 60 i 70 - te godini bile formirani tri godi[ni u~itelski seminarii, koi bile napraveni po princip na dve oddelenskite u~ili[ta. Me\u prvite u~itelski seminarii se: Korosti[evskata (1869), Hersonskata (1871), Akermanskata (1872), Perejaslavskata (1878). Vo zapadno - ukrainskite zemji nastavnicite za narodnite u~ili[ta se podgotvuvale vo u~itelskite seminarii -Lavovskata, êrnovickata, Muka~evskata, U`gorodskata i dr. Nastavnicite za oblasnite u~ili[ta, crkovnoparohiskite, vi[ite, po~etnite i gradskite u~ili[ta se obrazovale vo u~itelski instituti. Prviot u~itelski institut bil formiran vo gradot Gluhov (1874). Vo 1914g. vo Ukraina bile otvoreni 26 u~itelski seminarii i 6 u~itelski instituti.

Me\u progresivnite profesori vo Ukraina, koi vo vtorata polovina od XIX i po~etokot na XX vek pridonele za razvojot na prosvetata i pedago[kata misla se: A.V. Duhnovi~, N.F. Levicki, T.G. Lubenec, B.D. Grin~enko, H.D. Al~evska, S.M. Kovaliv i dr.



Razvojot na kapitalizmot, borbata na progresivnata op[testvenost predizvikala natamo[en rast na visokata [kola. Vo Ukraina centrite na nau~nata misla, podgotovkata na nau~nicite, u~itelite vo srednite u~ili[ta, doktorite, pravnicite i drugite specijalisti bile Harkovskiot, Kievskiot i Novoruskiot (vo Odesa) univerziteti, Neìnskiot istorisko - filolo[ki institut (1875), vo zapadno - ukrainskite zemji bile Lavovskiot i êrnovickiot univerzitet. Specijalistite za industrija i selskoto stopanstvo se podgotvuvale na Harkovskiot veterinaren institut (1851), Harkovskiot tehnolo[ki institut (1885), Kievskiot politehnolo[ki institut (1898), Ekaterinoslavskoto visoko gorno u~ili[te (1899), Lavovskiot politehnolo[ki institut (1844), Akademijata za veterinarna medicina vo Lavov (1897) i dr. Funkcionirale i visokite ènski kursevi vo Kiev (od 1878), Odesa (od 1906), Harkov (od 1913), @enskiot medicinski institut vo Kiev (od 1907).

Harkovskiot univerzitet bil osnovan vo 1805g. na inicijativa na V.N. Kazarin. Pred Revolucijata vo sostavot na ovoj Univerzitet bile 4 fakulteti: Fizi~ko - matemati~kiot, Istorisko - filolo[kiot, Medicinskiot i Pravniot, 8 nau~ni op[testva, astronomska opservatorija, fundamentalna biblioteka. Mnogubrojnite nau~ni u~ili[ta koi se pojavile vo Harkovskiot univerzitet go pomagale razvojot na naukata. Vo Univerzitetot u~ele i rabotele najpresti`nite nau~nici: matemati~arite M.V. Ostrogradski, A.M. Qapunov, V.A. Steklov, poetot P.P. Gulak - Artemovski, biologot I.I. Me~nikov, istori~arot N.I. Kostomarov, kompozitorot N.V. Lisenko, pisatelot M.P. Staricki i dr. Harkovskiot univerzitet ja odigral najzna~ajnata uloga vo razvojot na nacionalnata kultura na ukrainskiot narod. Vo 1816 - 1819g. se izdaval ùrnalot "Ukrainski vesnik", 1824 - 1825g. "Ukrainski ùrnal". Za vreme na Sovetskata vlast Univerzitetot izrasnal vo edna od najgolemite nau~no - obrazovni ustanovi. Vrz negova osnova se sozdale Akademijata za teoretski znaewa (1920 - 1921), Institutot za narodno obrazovanie (1921 - 1930), Institutot za profesionalno obrazovanie i Fizi~ko - hemisko -




matemati~kiot institut (1930 - 1933). Medicinskiot i pravniot fakultet bile formirani kako samostojni instituti.

Novoruskiot univerzitet bil osnovan po inicijativa na N.I. Pirogov vo Odesa vo 1865g., vrz osnova na Ri[eqevskiot licej. Po 1917g. bil reorganiziran vo red na samostojni visoki obrazovni institucii. Vo 1933g. go dobil imeto Odeski univerzitet. Vo Novoruskiot univerzitet rabotele najpoznatite nau~nici: I.I. Me~nikov, I.M. Se~enov, A. O. Kovalevski, E.N. [tepkin i dr.

Neìnskiot istorisko -filolo[ki institut bil formiran vo 1875g. vrz osnova na Neìnskiot licej. Institut gi podgotvuval u~itelite za klasi~nite jazici, ruskiot jazik i istorijata na srednite obrazovni ustanovi. Me\u studentite imalo pretstavnici od selanite, me[tanite i drugite sloevi od naselenieto. Tamu zavr[ile istori~arot N.S. Deràvin, likovniot umetnik N.S. Samoki[, pedagogot P.K. Volinski i dr. Vo 1920g. bil reorganiziran vo Neìnski institut za narodno obrazovanie.

Treba da se istakne deka vo po~etokot na XIX vek vo dràvnoto univerzitetsko obrazovanie po~nala da se sozdava silna tendencija kon obrazovanieto. Najva`nata politika vo prvata polovina od XIX vek se odnesuvala na podgotovka na visokokvalifikuvani kadri za potrebite na vlasta. Kako potvrda na toa vo 1809g. bil donesen poznatiot ukaz, spored koj, sekoj [to sakal da stane ~inovnik moral "ispitot da go polaga vo Univerzitetot". Univerzitetite postepeno po~nale da go gubat statusot na institucija na "~ista nauka", a vo prv red se pojavuvale funkciite na upravuvawe so sistemot na narodno prosvetuvawe, podgotvuvawe na pedago[kite kadri, na intelektualnata i dràvni~kata elita.

Univerzitetite kako centri na obrazovanieto go ovozmoìle brzoto [irewe na mreàta na gimnazii, licei, okoliski i komercijalni u~ili[ta, osnovi u~ili[ta. Za prvpat vo istorijata na univerzitetskoto pedago[ko obrazovanie se sozdale prvite pedago[ki fakulteti, kade se vr[ela specijalna podgotovka za nastavnici, kako redovno taka i vonredno.



Nau~nite i vode~kite profesori na univerzitetite aktivno gi pomagale u~ili[tata za prosvetuvawe na narodot. Vo univerzitetite se organizirale kursevi za nastavnici za gimnazii, se sproveduvale i prvite kongresi za nastavnici. Od nau~nicite na Univerzitetot bile sozdadeni nau~nite op[testva koi gi obedinuvale ne samo profesorite od univerzitetite, tuku i nastavnicite i [irokoto pedago[ko op[testvo. Harkovskiot univerzitet od 1805 - 1834g. be[e centar na organizacisko-motodolo[ko rakovodstvo na narodnoto prosvetuvawe vo Ukraina i na jugot na Rusija. Vo po~etokot na 60 - te godini od XIX vek Harkovskiot univerzitet podgotvil pove]e od 3200 lekari, pravnici, profesori (pedagozi). Me\u maturantite pove]e od 550 rabotele kako profesori vo srednite nau~ni ustanovi, okolu 80 profesori na dràvnite univerziteti i licei.

Visokite obrazovni ustanovi, pred sî univerzitetite, carskata vlast gi gledala kako poddr[ka na samata dràva, odnosno kako izvor za popolnuvawe na dràvniot aparat i industrijata so siguren kadar. Celata ravota na univerzitetite (nau~na, nastavna i op[testvena) bila pod kontrola na Vladata i nastavnata administracija. Pod pritisokot na Revolucijata od 1905 - 1907g. i vladata napravila nekolku otstapki, bila ukinata inspekcijata vrz studentite, i nekoi od ograni~uvawata pri primaweto na studentite, a univerzitetite i visokite obrazovni institucii ja dobile nazad vnatre[nata avtonomija. No, po propa\aweto na Revolucijata site ovie otstapki povtorno bile ukinati.

Kako i porano, univerziteti sodrèle 4 fakulteti: Istorisko - filolo[ki, Fizi~ko - matemati~ki, Praven i Medicinski. Vo sekoj od niv imalo nastavno-nau~ni biblioteki i nekolku nau~no - pomo[ni ustanovi (kliniki, laboratorii, kabineti i.t.n.), taka [to vo Harkovskiot univerzitet imalo 30 kabineti i laboratorii, opservatorija, istoriski muzej i arhiv, muzej za fina umetnost i antika. Golema nau~na - pomo[na osnova imale Kievskiot i Novoruskiot univerzitet.

Vo po~etokot na XX vek brojot na studentite se zgolemil pove]e od dva pati. Socijalniot sostav na studentite vo




univerzitetite vo pogolem del bil dvorjansko - buròaski, no, za vreme na Revolucijata vo 1905 - 1907g. vlasta morala da otstapi mesta i za obrazovanie na poniskite slovi. Toa, vo osnova, bile decata na selskata i gradskata buròazija, a za srednite i niskite sloevi i rabotni~kata klasa obrazovanieto na visokite obrazovni institucii bilo nevozmo`no.

Vo isto vreme zapo~nale da se sozdavaat visoki obrazovni ustanovi za dami. Posle 20 godi[ni napori vo 1903g. vo Odesa, na inicijativa na profesorite od Novoruskiot univerzitet "N.N. Lange", "E.N. [tepkin" i dr., bile otvoreni visokite pedago[ki kursevi za èni, koi bile preimenuvani vo 1906g. od visoki kursevi za èni vo istorisko - filolo[ki i fizi~ko - matemati~ki fakulteti. Vo 1908 - 1910g. bile otvoreni i Praven i Medicinski fakultet. Podocna Medicinskiot fakultet bil preimenuvan vo Medicinski institut za èni. Vo 1907g. vo Harkov se otvorile visoki kursevi za èni so istorisko - filolo[ki, fizi~ko - matemati~ki i pravni otseci. Vo 1910g. vo Harkov se otvoril Medicinskiot institut za èni, kade profesorot V.J. Danilevski bil nazna~en za rektor na Harkovskiot univerzitet. Vo Kiev vo 1906g. blagodarenie na zasileniot profesorski kadar, na Univerzitetot bila obnovena rabotata na visokite kursevi za èni koi bile zatvoreni vo 1889g. Vo po~etokot tie se sostoele samo od istorisko - filolo[kite i fizi~ko - matemati~kite otseci, a od 1907 - 1909g. se otvorile u[te i pravniot, medicinskiot i ekonomsko - komercijalniot otsek. Vo 1916g. medicinskiot otsek bil preimenuvan vo Kievski medicinski insititut za èni, na ~elo so profesorot na Univerzitetot P.I. Morozov.

Vo 1906g. vo Kiev bile otvoreni i Visokite op[toobrazovni kursevi i za dvata pola so otseci na istorisko - filolo[kiot i ekonomsko - komercijalniot. Po dve godini vrz osnova na visoko op[toobrazovnite kursevi bil sozdaden Komercijalniot institut, kade direktor bil profesorot M.V. Dovnar - Zapoqski koj bil inicijatorot za formiraweto na vakvite kursevi. Vo 1913g. za prvpat maturirale studentite na



Kievskiot politehnolo[ki institut. Na zavr[nite ispiti bil prisuten i golemiot ruski nau~nik D. I. Mendeleev.

Ekaterinoslavskoto visoko rudarsko u~ili[te vo 1912g. prerasnalo vo Rudarski institut. Vo periodot od 1903 - 1917g. Institutot go zavr[ile 457 studenti, od koi pogolemiot del se vrabotile vo industriskite pretprijatija vo oblasta Donbas, kako i vo metalur[kite fabriki na jugot na Rusija. Podgotovkata na specijalizantite so visoko obrazovanie se prodolìla vo Neìnskiot istorisko - filolo[ki institut, Tehnolo[kiot i veternarniot insitut vo Harkov, vo Kievskiot i Odeskiot konzervatorium i dr. Vo Ukraina kon krajot na 1917g. bile otvoreni 27 visoki obrazovni ustanovi, vo koi studirale pove]e od 35000 studenti. Na teritorijata na zapadnoukrainskite zemji do 1918g. bile otvoreni 4 visoki obrazovni ustanovi: univerzitetite vo Lavov i êrnovci, Politehnolo[kiot institut i Akademijata za veterinarna medicina vo Lavov.

Nastanite vo 1917g. go promenile ne samo socijalniot poredok tuku na dneven red go stavile sozdavaweto na nova obrazovna ustanova so novi pedago[ki kadri. Samostojnata Ukraina gi napravi prvite ~ekori vo podgotovkata na nacionalnite pedago[ki kadri. Kako programski dokument se pojavila Deklaracijata na Generalniot sekretarijat na 26 juni 1917g., vo koja bile utvrdeni osnovnite aktivnosti za razvojot na nacionalnoto u~ili[te i podgotovkata za negovi kadri.

Zapo~nalo i formirawe na sistem za ukrainskoto visoko obrazovanie. Vo 1918g. univerzitetite: "Sv. Vladimir" vo Kiev, Harkovskiot i Novoruskiot (Odeski) bile nazna~eni za dràvni univerziteti na Ukrina. Istata godina vrz baza na visokite kursevi za èni se otvoril i univerzitet vo Ekaterinoslav (Dnepropetrovsk). Vo Simferopoq vo 1918g. zapo~nala nastavata vo Tavri~eskata filijala na Kievskiot univerzitet, a po polovina godina so poddr[ka na Kievskiot univerzitet sve~eno bil otvoren Tavri~eskiot univerzitet.

Obnovata na rabotata na Kievskiot, Harkovskiot i Novoruskiot univerzitet, otvoraweto na novi univerziteti vo Ekaterinoslav i Simferopoq bilo od golemo zna~ewe za




razvojot na op[testvoto, kulturata i obrazovanieto. I pokraj te[kata polo`ba na Ukrainskata republika od 1918 - 1920g., Kievskiot, Harkovskiot i Novoruskiot univerzitet gi poddràle novite univerziteti. Ekaterinoslavskiot univerzitet bil nazna~en za dràven univerzitet i bil finansiran od buxetot na Republikata. Vakva poddr[ka imal i Tavri~eskiot univerzitet.

Za vreme na gra\anskata vojna vo Ukraina zapo~nala podgotovkata za otvorawe i na drugi univerziteti vo Poltava, êrnigov i Neìn. Zapo~nale so rabota i Kievskoukrainskiot naroden univerzitet, Pedago[kata akademija vo Kiev, Ukrainskiot dràven univerzitet vo Kamenec - Podoqsk.

Vo sredinata na 1918g. zapo~nuva intenzivnata rabota za izgradba na sistemot za visokoto pedago[ko obrazovanie. Na 20 april vo 1918g. na sednicata na Komisijata na Narkompros RSFSR se postavilo pra[aweto za toa kakov tip na visoko nau~na ustanova bi trebalo da se sozdade za podgotvuvawe na reforamata. Se do[lo do ideja Politehni~kiot institut da se zeme za primer za sozdavawe na univerzitetot. No, na krajot se do[lo do zaklu~okot deka e podobro vo osnovata na reformite da se stavat dràvnite univerziteti.

Na krajot od 1918g. na Seruskoto sovetuvawe na rabotnicite od visokata obrazovna ustanova bil razgledan proektot "Polo`bata na Ruskite univerziteti", spored koe Univerzitetot se deli na tri dela: nau~en, obrazoven i prosvetitelski. Tie bile obvrzani da im dadat mo`nost na studentite od visokite u~ili[ta, spored svojot talent i mo`nosti, da go izberat vistinskiot na~in na nau~na i obrazovna dejnost.

Za privlekuvawe na trudbenicite kon visokoto obrazovanie vo 1919g., osobeno vo Kiev, Harkov, Ekateinoslav bile otvoreni podgotvitelni kursevi, a vo 1921g. - sozdadeni se rabotni~kite fakulteti.

Vo 20-te i po~etokot na 30-te godini vo odnos na univerzitetskite pra[awa se pojavile dve sprotivstaveni tendencii. Od edna strana, vo Ukraina se otvoril nov



univerzitet vo Ekaterinoslav, proces na intenzivna reorganizacija na Kivskiot, Harkovskiot i Odeskiot univerzitet, Simferopolskiot univerzitet pretrpel golemo vlijanie od strana na ukrainskite univerziteti. Od druga strana, poradi te[kata ekonomska polo`ba bil ukinat redot na visokite obrazovni institucii, kade spa\aat i univerzitetite, koi se formirale vo samostojna Ukraina posle 1917g.: Kievskoukrainskiot naroden univerzitet, Ukrainskiot dràven univerzitet vo Kamenec - Podoqsk.

Vo 1919g. bila vovedena "Privremena polo`ba... za upravuvawe so visokite obrzovni ustanovi", pri [to na site vakvi ustanovi im se naredilo da rabotat vo tri nasoki: nau~na, nau~no - nastavna i prosvetitelska. So univerzitetite trebalo da rabotat soodvetni soveti koi trebalo da bidat sostaveni od delegati na fakultetskite soveti. Stopanskiot komitet trebalo da rakovodi so stopanskata dejnost. Funkciite na rektor i prorektor bile ukinati, a tie funkcii gi izvr[uvale komesarite na visoko obrazovnite ustanovi, koi bile nazna~eni od Narkompros i imale golemi ovlastuvawa. Op[todràvnite pra[awa trebalo da gi razgleduva i re[ava Narkompros. Na toj na~in "Privremenata polo`ba..." bila osnoven dokument, koja za osnova go zela centralniot sistem na upravuvawe so visokite obrazovni ustanovi, konkretno, so univerzitetskoto obrazovanie.

Izvr[itelite na obrazovanieto po~nale da go gradat sistemot na visokoto obrazovanie po obrazec na profesionalno - tehni~kite obrazovni ustanovi. Tie smetale, deka starite univerziteti bile izolirani od ìvotot. Kako visoki obrazovni ustanovi, tie na svoite vospitanici im gi davale osnovnite teoretski znaewa, no, ne im davale konkretni profesionalni naviki. Spored prosvetnoto rakovodstvo, univerzitetite prakti~no ne gi podgotvuvale specijalizantite za opredelen, javen profil, so isklu~ok na medicinskite i pravnite fakulteti. Na najgolema kritika bile izloèni specijalizantite na istorisko-filolo[kite i fizi~ko-matemati~kite fakulteti. Studentite koi zavr[uvale na ovie




fakulteti stanuvale nastavnici na zanaet~iski i sredni tehni~ka u~ili[ta.

Vo prvite godini na sovetskata vlast niknuvale formi za integracija na naukite, visokoto obrazovanie i proizvodstvoto. Edna od niv bil i Institutot na elektroinìneri - proizvoditeli (IIEP). Sistemot na IIEP proizleguval od toa deka ne postoele inìneri od [irok i tesen profil tuku postoele inìneri za razli~ni potrebi vo industrijata i tehnikata. Spored organizatorot na Institutot, J.F. Kagan - {ab[aj, inìnerot bil obvrzan da raboti kako iskusen specijalist, a ne da zapo~nuva od nula. Studentot se smetal kako ramnopraven u~esnik vo proizvodstveniot proces. êtiri dena vo nedelata studentite trebalo da rabotat vo fabrikite, a 2 dena po 10 ~asa se educirale vo institutite. Nemale sesii. Predmetite [to gi izu~uvale vedna[ gi polagale. Sistemot na IIEP se koristel poradi ekonomi~nost, odnosno studentite koi rabotele vo proizvodstvo moèle da se izdrùvaat i istovremeno da u~estvuvaat vo sozdavaweto na materijalnite vrednosti.

Novata koncepcija na prakticizam i profesionalizam go na[la svojot odraz vo re[enieto za sovetuvawe "Za reformite na visokoto u~ili[te" (1920), koe go predvidelo formirawe na specijalizirani fakulteti vo ramkite na visokite obrazovni institucii vo period od tri godini. Vakvata pojava zapo~nala da se praktikuva i na univerzitetite: namesto filolo[kite i fakultetite za prirodni nauki se sozdavale pedago[ki fakulteti so razli~ni specijalizacii. Ova pretstavuvalo odraz na tendenciite za razvojot vo visokoto obrazovanie vo stranstvo, koe bilo povrzano so pojavata na nekolku pedago[ki fakulteti vo nekolku amerikanski univerziteti vo po~etokot na XX vek. Toa bilo neophodno za sozdavawe na pedago[kite fakulteti, diktirano od potrebata na narodno obrazovanie, za unapreduvawe na kvalitetot na podgotovka na nastavnicite.Tie pretpostavuvale deka vo procesot na reorganizacija na univerzitetite ]e uspeat da go odredat profilot na maturanti, da se razrabotat novi nastavni planovi i programi, da se vovedat



op[testveni disciplini, da se podgotvat novi profesorsko-pedago[ki kadri.

Me\utoa, reformata na ukrainskite univerziteti trgnala po drug pat. Trebalo da se likvidira se [to bilo negativno vo univerzitetite, Komesarijatot na prosvetata zastanal na stranata na likvidacijata na samite univerziteti.

Vo 1920g. Narkompros na Ukraina gi likvidiral univerzitetite vo Kiev, Harkov, Odesa, Ekaterinoslav i Simferopoq. Zapo~nala etapata na utvrduvawe na voeno - komunisti~kiot stil na upravuvawe so visokoto obrazovanie. Vistinski naslednici na mestoto na likvidiranite univerziteti stanale samostojnite medicinski i pravni instituti i privremenite visoki pedago[ki kursevi, koi bile sozdadeni vrz osnova na istorisko-filolo[kite i fizi~ko-matemati~kite fakulteti. Studentite na fizi~ko- matemati~kite fakulteti koi bile nakloneti kon tehni~kite disciplini preminuvale kaj soodvetnite grupi na specijalnite industrisko - tehni~kite instituti.

Privremenite visoki pedago[ki kursevi se pokaàle kako nekorisni za ìvotot.

Vrz baza na fakultetite, na univerzitetite bile sozdadeni instituti za fizi~ko-matemati~ki nauki, a istorisko - filolo[kite fakulteti bile preimenuvani vo visoki obrazovni instituti za humanitarno - op[testveni nauki. Isto taka se pojavile i novi visoko obrazoni institucii - akademii za teoretski znaewa, koi bile sostaveni od Institutot za op[testveni nauki i Institutot za fizi~ko - matemati~ki nauki.

Vo 1921g. Narkompros na USSR vrz osnova na starite univerziteti po~na da sozdava instituti za narodno obrazovanie: Kievskiot, Harkovskiot, Odeskiot, Ekaterinoslavski. Vo 1930g. vrz osnova na soodvetnite fakulteti vo ramkite na institutite za narodno obrazovanie bile sozdadeni instituti za profesionalno obrazovanie, od koi izleguvale profesori za tehni~kite u~ili[ta, u~ili[teto za FZU, na rabotni~kite fakulteti. Vrz osnova na fakultetite za socijalno vospitanie se sozdale instituti za socijalno vospitanie koi podgotvuvale




nastaven kadar za osnovnite u~ili[ta i vonu~ili[nite rabotnici i dr. Nabrgu institutite za socijalno vospitanie bile preimenuvani vo pedago[ki instituti.

Privremeno, visokite pedago[ki kursevi, institutite za fizi~ko-matemati~ki nauki, institutite za humanitarno - op[testveni nauki, akademiite za teoretski znaewa i institutite za narodno obrazovanie pretstavuvale razli~ni "eksperimentalni" formi na visoko obrazovanie vo periodot od 1920 - 1933g.

Za razvojot na sistemot na visokoto obrazovanie vo Ukraina, pridonese reoformuvaweto na univerzitetite. Doneseno bilo re[enie od 1 septemvri 1932g. povotrno da se otvorat univerziteti vo Harkov, Kiev, Odesa i Dnepropetrovsk.

Univerzitetite vo Ukraina za kratko vreme stanale nau~ni i obrazovni centri. Pokraj ve]e postoe~kite fakulteti se otvorile i novi, se sozdale ve~erni, vonredni studii, [to dade pozitiven rezultat vo reorganizacijata na visokoto obrazovanie. Taka, vo 1939g. se formiral opredelen dràven sistem za univerzitetskoto i pedago[ko obrazovanie. So prisoedinuvawe na zapadno-ukrainskite zemji i Ukraina, vo istiot sistem vlegle i Lavovskiot i êrnovickiot univerzitet.

Vo u~ebnata 1938 - '39g. vo USSR imalo 129 visoko obrazovni ustanovi.

Vo 1938 g. bile napraveni nastavni planovi koi[to bile isti za site univerziteti vo dràvata. Nivnata specifika bila vo toa [to tie gi odrazuvale site tipi~ni crti na univerzitetskoto obrazovanie koe imalo [iroka nau~no - teoretska osnova. Kone~no se opredelila strukturata na nastavniot plan: op[ta teoretska podgotovka, op[ta specijalna i vo poslednite godini na obu~uvawe, podgotovka za konkretna specijalnost. Vo planovite bile predvideni i kursevi po izbor.

Razvojot na nau~nite istraùvawa pridonesol za voveduvawe nov sistem nau~ni stepeni i tituli i na~inot za nivno dodeluvawe.

Treba da se naglasi deka institutite na narodnoto obrazovanie po~nale da se razvivaat kako ukrainski visoko -



obrazovni ustanovi koi podgotvuvale pedago[ki kadri za obrazovanieto vo Ukraina. Nastavata vo Kievskiot, Harkovskiot, Dnepropetrovskiot INO bila ukrainizirana: se voveduvale predmeti koi informativno gi zapoznavale studentite so georgrafijata, istorijata, literaturata, jazikot, kulturata i na~inot na ìveewe na ukrainskiot narod.

Ako se analizira periodot od 1917 - 1941g., treba da se istakne deka vo istorijata na Ukraina univerzitetskoto pedago[ko obrazovanie bilo od golemo zna~ewe. Posle soedinuvaweto na zapodno-ukrainskite zemji so Ukraina, Lavovskiot i êrnovickiot univerzitet stanale dràvni nacionalni univerziteti (1940). Pred II Sv. vojna se sozdal univerzitetski sistem vo Ukraina koj se sostoel od [est klasi~ni univerziteti - Kievskiot, Harkovskiot, Lavovskiot, Odeskiot, Dnepropetrovskiot i êrnovickiot.

Vtorata svetska vojna go naru[ila tvore~kiot ìvot vo Ukraina. Pozitivnite promeni koi se slu~uvale vo visokoto obrazovanie bile privremeno prekinati. So pribliùvaweto na okupacijata kon Ukraina, dràvnite visoki obrazovni ustanovi bile evakuirani vo isto~nite reoni na SSSR.

Kon krajot na 1943g. evakuiranite ukrainski univerziteti i instituti po~nale da se vra]aat vo rodnite gradovi. Po osloboduvaweto na privremeno okupiranite teritorii na Ukraina, vo niv rabotele 154 visoko obrazovni ustanovi.

Vedna[ po zavr[uvaweto na vojnata i prisoedinuvaweto na Zadkarpatija kon Ukraina, vo univerzitetskiot sistem vlegla u[te edna visoko - obrazovna ustanova - U`gorodskiot dràven univerzitet, koj bil prva visoko-obrazovna ustanova vo Zadkarpatija.

Vo periodot po vojnata vo univerzitetite se ~uvstvuvala potreba od zgolemuvawe na specijalnostite, pro[iruvawe na profilite na specijalisti. Povtorno bile razgledani nastavnite planovi i programi na visokite obrazovni ustanovi. Se zgolemil brojot na visokite obrazovni ustanovi. Vo vakvite ustanovi kvalitetot na podgotovka na specijalisti bil podobren, se tro[ele pomalku sredstva za nivna podgotovka,




racionalno se koristele materijalno - tehni~kite sredstva na profesorsko - nastavnite kadri. Kako rezultat na zgolemuvaweto brojot na vakvite ustanovi od 1950 - 1960g. vo Ukraina nivniot broj se namalil od 160 na 135, a istovremeno se zgolemil brojot na studentite od 201 500 do 417 700. Site visoko-obrazovni ustanovi vo Ukraina se pribliìle kon proizvodsvoto, se usovr[ila nivnata struktura, se nadminal paralelizmot vo podgotovkata na kadrite. Na periferijata se otvorile novi obrazovni ustanovi. Od 1956 - 1957g. bile otvoreni medicinski instituti vo Voro[ilovgrad i Ternopol, kade eden del od studentite bile premesteni od Kievskiot i Harkovskiot medicinski institut. Vo 1958g. se otvoril Rudarsko- metalur[kiot institut vo gradot Voro[ilovsk.

Od 1955 - 1957g. se otvorile novi vonredni i ve~erni studii i fakulteti vo ramkite na 26 visoko - obrazovni ustanovi. Vo 1956g. Ministerstvoto za visoko obrazovanie na SSSR ja utvrdilo polo`bata na filijalite za vonrednoto visoko obrazovanie i za nastavno - konsultativnite centri za vonredni studii, poradi [to studentite na vonrednite intituti, studii i fakulteti moèle da ja dobijat potrebnata pomo[ za steknuvawe na potrebnite znaewa.

Promenata vo geografskata raspredelba na visokite obrazovni ustanovi pridonela za u[te po[iroko opfa]awe na naselenieto od site oblasti so visoko obrazovanie, pribliùvawe na uslovite za u~ewe kon uslovite na trud na idnite specijalisti. Me\utoa, kako glavni obrazovni centri vo Ukraina ostanale Harkov, Kiev, Odesa i Lavov. Vo 1958g. vo ovie gradovi imalo 70 od 140 visoki obrazovni ustanovi, vo koi se obu~uvale 59% od vkupniot broj studenti. Vo Harkov imalo 24 takvi ustanovi, vo Kiev - 18, vo Odesa - 16, vo Lavov - 12.

Narodnoto stopanstvo na dràvata postojano ~uvstvuvalo nedostig od novi profili na specijalisti. Za da se zadovolat vakvite potrebi, na institutie se otvorale novi otseci, fakulteti i katedri. Posebno vnimanie se obrnuvalo na podgotovkata na inèneri za slednite specijalnosti: proizvodstvo na aparati i uredi, konstrukcija na elektri~ni



ma[ini, avtomatika i TV mehanika, dielektrika i poluprovodnici, industriska elektronika, konstruirawe i proizvodsvo na radioaparatura, avtomatizacija na industriski procesi, proizvodstvo na monta`ni armira~ki proizvodi i konstrukcii za grade`ni[tvo, proektirawe na TV aparatura, tehnologija na proizvodstvo na ve[ta~ko vlakno, krzno, koà i dr.

Nivoto za podgotovka na visoko -kvalifikuvani kadri vo zna~itelna mera bilo presudno od kvalitetot i koli~inata na sostavot na nau~no - pedago[kite rabotnici vo visokite institucii. Nivniot broj za 10 godini (od 1950 - 1960) se zgolemi od 14 500 na 24 700.

Poznatite nau~nici koi ja vodele nastavata ja ovozmoìle nau~nata aktivnost na studentite. Taka, vo 1955g. vo institutite vo Ukraina ~lenovi na nau~nite zdruènija bile pove]e od 9 000 studenti, a vo 1958g. ve]e imalo pove]e od 15 000.

Vo vtorata polovina od 50-te godini zapo~nalo preureduvawe na univerzitetsko - pedago[koto obrazovanie. Toga[ bile prerazgledani nastavnite planovi i programi za studentite na pedago[kite specijalnosti na univerzitetite, zgolemuvaweto brojot na ~asovi za predavawe na pedago[kite, psiholo[kite i metodolo[kite disciplini. Obnovata na univerzitetskoto pedago[ko obrazovanie vo golema mera pridonelo za prakti~na podgotovka na studentite za rabota vo srednite u~ili[ta. Spored brojot na ~asovite pedago[kata praktika se zgolemila za pove]e od tri pati. Bile opredeleni tri vida pedago[ka praktika: edna[ nedelno se ostvaruvala praktika bez prekin na nastavata vo u~ili[tata i vonu~ili[nite ustanovi za vospitna rabota so deca, koja zavr[uvala so ednomese~na praktika vo letnite pionerski odmorali[ta, praktika so prekinuvawe na u~eweto koja se odvivala vo gradskite u~ili[ta i staìrawe vo period od eden mesec vo selskite u~ili[ta na Republikata.

Vo po~etokot na 60 - te godini se pro[irila mreà na dràvni univerziteti po pat na reorganizacija vo univerzitetite na golemite pedago[ki instituti: Doneckiot i Simferopolskiot.




Osnovnata zada~a na visokite obrazovni ustanovi bila podgotovkata na visoko - kvalifikuvani specijalisti koi poseduvale dlaboki teoretski znaewa i prakti~ni naviki. Visokata ustanova postojano go usovr[uvala kvalitetot na podgotovkata na specijalistite so kontrola na potrebite na sovremenoto proizvodstvo, nauka, tehnika i kultura, i perspektivite na nivniot razvoj. Osnovnata dejnost na visokite obrazovni ustanovi bil razvojot na nau~no-istraùva~kata rabota, sozdavawe na u~ebnici i nastavni pomagala, podogotovka na nau~no - pedago[ki kadri, a isto taka i specijalisti so visoko obrazovanie, koi gi opfa]ale soodvetnite granki na narodnoto stopanstvo.

Nastavniot proces vo visokite ustanovi bil povrzan so proizvodstvenata praktika. Podgotovkata na specijalisti za site profesii se ostvaruvala na nau~no - teoretsko nivo, koe se vospostavuvalo periodi~no, soodvetno so uspehot na naukata, tehnikata i kulturata za soodvetnata grupa specijalnosti.

Posebna osobina na univerzitetite vo sporedba so pedago[kite instituti vo odnos na pra[aweto za podgotovka na pedago[kite kadri bilo nau~noto istraùvawe vo univerzitetskoto obrazovanie.

Vo periodot od 1960 - 1970g. posebno vnimanie pri planiraweto na podgotovkata na kadrite se obrnuvalo na tie alki vo visokoto obrazovanie koi moèle da obezbedat nau~no - tehni~kiot proces vo site oblasti na narodnoto stopanstvo, natamo[niot razvoj na kulturata i blagosostojbata na trudbenicite. Zapo~nuvala podgotovkata na kadri za mnogu novi specijalnosti, konkretno na mehanizacija na popisot i na smetkovodstvenite raboti, opsluùvawe na priborot za precizna mehanika, elektroakustikata i zvu~nata tehnika, opsluùvawe na elektro -vakumnite ma[ini, opti~kite instrumentite, instrumenti za proektirawe i eksploatacija na atomski i energetski bazi, elektri~ni sistemi, poluprovodni~ki materii, teplofizika, kibernetika i dr.

Vo periodot od 1974 - 1975g. vrz osnova na postoe~kite nastavni planovi na visokoobrazovnite ustanovi bile sozdadeni



rabotni nastavni planovi vo koi bil opredelen brojot na ~asovi koi studentite gi koristele za samostojna rabota za sekoja disciplina. Pri toa se obrnuvalo golemo vnimanie na sloènosta na obrazovnite kursevi, na golemite te[kotii i zna~eweto za specijalistite od ovoj profil.

Za da se postigne profesionalna adaptacija na maturantite od 1972g. bilo vovedeno ednogodi[no staìrawe na mladite specijalisti vo pretprijatijata na narodnoto stopanstvo. Pove]enaso~noto zajaknuvawe na vrskite vo visokite ustanovi so proizvodstvoto vo site nasoki (praktika na proizvodstvoto i staìrawe, organizacija na filijalite i na profiliranite katedri za proizvodstvo, laboratorii, nastavno - nau~ni proizvodstveni zdruènija i dr.), i vrz ovaa osnova podobruvaweto na profesionalnata podgotovka na specijalistite bila osnovna zada~a na visokata ustanova. Ovaa etapa od razvojot na visokata ustanova go karakterizirala ne samo zgolemuvaweto na obemot i pro[iruvaweto na temata na nau~no - istraùva~kata rabota, tuku i zgolemuvaweto na ulogata na nau~na dejnost na visokite ustanovi vo op[todràvna mera.

Vo sredinata na 70 - te godini se napravil obid za usovr[uvawe na procesot vo formiraweto na visokokvalifikuvani specijalisti - nastavnici vo ramkite na Univerzitetot. Opredelena uloga vo podgotovkata na specijalisti so visoko obrazovanie odigrale konkretnite planovi koi bile orientirani kon sestran i harmoni~en razvoj na studentite kako li~nosti.

Progresivnata tendencija na visokite ustanovi vo 70 - te godini bila novata forma vo organizacijata na samostojnata rabota na studentite.

Pokraj pozitivnite promeni treba da se naglasat i negativnite, koi postoele vo istorijata na visokoto obrazovanie vo 70 - te godini. Nau~no - tehni~kiot progres baral mobilen sistem za podgotovka na specijalisti, a programata na visokite ustanovi ne bila mnogu promeneta. Na visokite ustanovi im se nalagale instrukcii i zatoa tie nemale pravo da ja promenat programata na studirawe. Pritisokot za da se ispolni planot na




priem i maturirawe na spicijalistite odel do tamu [to isklu~uvaweto na negri`livite studenti bilo mo`no samo vo toj slu~aj, ako samiot student go prekinel studiraweto na Univerzitetot ili ako napravel kriminalno delo.

Nastavniot proces se gradel vrz princip na paralelno, neprekinato predavawe na op[tonau~ni, specijalni i profesionalni disciplini. Kako rezultat na toa maturantite mnogu slabo gi pretstavuvale mo`nostite za koristewe na svoite znaewa vo pedago[kata i proizvodstvenata dejnost. Na pedago[kata praktika i se posvetuvalo malku vreme i ~esto pati taa bila formalna so [to ne ostavala nikakov vpe~atok kaj studentite.

Nastavniot proces vo celina se ostvaruval kako ekstenziven metod. Brojot na informacii koi trebalo da se usvojuvaat postojano rastel. Se zgolemuvala nastavata vo amfiteatrite. Organiziraweto na samostojnata rabota na studentite bilo formalno, se preteruvalo so administrativno - upravnite metodi. Kaj studentite se formiralo inertno mislewe i dejnost.

Vo periodot od 1960 - 1980g. redot vo visokite ustanovi bil reorganiziran i bile otvoreni novi. Vrz osnova na Donskiot pedago[ki institut bil sozdaden Donskiot univerzitet, ve~ernata filijala na Harkovskiot politehnolo[ki institut, Voro[ilovgradskiot ve~eren institut za ma[inogradba i dr.

Vo 1984g. vo USSR funkcionirale 146 visoki obrazovni ustanovi, od koi 9 univerziteti, 50 tehni~ki u~ili[ta, 17 stopanski u~ili[ta, 10 ekonomski i pravni, 30 pedago[ki instituti, 15 medicinski, 3 u~ili[ta za fizi~ka kultura i sport, 12 umetni~ki u~ili[ta. Kon ovaa mreà se priklu~ile i 25 filijali na visokite ustanovi vo Ukraina, 7 specijalizirani fakulteti i otseci i 12 op[totehni~ki fakulteti.

Vo sredinata na 80 - te godini se sprovela reformata na osnovnite i profesionalni u~ili[ta. Visokite obrazovni ustanovi vo Ukraina igrale zna~ajna uloga vo realizacijata na reformata. Golem broj manifestacii koi bile napraveni za re[avawe na pra[awata na Reformata, davale nekoi pozitivni



rezultati. Zna~itelno se podobril kvalitetot na nastavata vo visokite ustanovi, kako vo odnos na nau~nata podgotovka na studentite, taka i vo odnos na nivnata psiholo[ko - pedago[ka podgotvenost za rabota vo u~ili[tata. Za toa pridonel kursot na namenskata podgotovka na nastavnici. Vrz osnova na zaedni~kata dejnost postapno zapo~nuval da se formira sistem za podgotovka i odbor na studenti pred zapi[uvaweto. Vo univerzitetite funkcionirale mladinski predmetni u~ili[ta, mali akademii za nauka, fakulteti za podgotovka pred zapi[uvawe, se odrùvale olimpijadi za op[testveni, humanitarni i prirodni nauki.

Od 1984g. pedago[kite visoki ustanovi i univerziteti po~nuvale da sproveduvaat namenski priemni ispiti za ispratenite od pedago[kite soveti vo u~ili[tata, od organi za obrazovanie na fakultetite koi gi podgotvuvale pedago[kite kadri. Sepak, realiziraweto na vakviot po~etok sekoga[ ne daval pozitivni rezultati. Upatuvaweto za namensko zapi[uvawe moèlo da se izdade formalno, a neusovr[enata dijagnoza vo naso~uvaweto i sposobnosta na studentite ne sekoga[ dozvoluvalo da se primat na obuka samo tie koi bile nakloneti kon pedago[kata dejnost. Me\utoa, sistemot na manifestacii za profesionalno orientirawe na mladinata dozvolil da se so~uva vo tekot na 80 - te godini visokiot konkurs za zapi[uvawe studenti vo pedago[kite specijalizacii.

Po dobivaweto na nezavisnosta (1991) i suverenitetot na Ukraina, zapo~nalo formiraweto na sopstvena politika vo oblasta na visokoto obrazovanie. Taa bila orientirana kon dostignuvawe na sovremenoto svetsko nivo, obnova na sopsveniot nacinalen karakter, radikalna obnova na sodrìnata, formata i metodite na studirawe, zgolemuvaweto na intelektualniot potencijal na dràvata.

Momentalno vo Ukraina deluvaat 15 klasi~ni univerziteti. Vo 90 - te godini prodolìla tendencijata na reorganizacija na golemite pedago[ki instituti vo univerziteti. Taka vo 1992g. vrz osnova na Ivano - Frankovskiot pedago[ki institut bil otvoren Prikarpatskiot univerzitet. Luckiot pedago[ki institut vo 1993g. e preimenuvan vo




Volinski univerzitet. Vo 1994g. bil otvoren Isto~noukrainskiot univerzitet, vrz ~ija osnova funkcionira Luganskiot pedago[ki institut. Vo 1995g. êrkaskiot i Sumskiot pedago[ki insitut stanaa dràvni univerziteti.

Dolgo vreme bila otsutna tendencijata na podgotovka na eksterni specijalisti, a bila povtorno vovedena vo 1995g.

Vo tekot na poslednite godini bil nadminat dràvniot monopol vo oblasta na visokoto obrazovanie. Se otvorile visoki obrazovni ustanovi od razli~en tip: komercijalni, privatni, zaedni~ki, me\unarodni, koi im davale mo`nost na golem del od studentite za dobivawe visoko obrazovanie, so zavr[eno sredno i sredno - stru~no u~ili[te.

Razvojot na visokoto obrazovanie, kade se pla]alo ili besplatnoto, od edna strana davalo mo`nosti za podgotovka na specijalisti vrz komercijalna osnova so dogovor; od druga strana naedna[ se namaluval brojot na mesta za zapi[anite vrz buxetna osnova i im se ograni~uval pristapot vo visokoobrazovnite ustanovi na tie koi ne bile vo mo`nost da platat za svoeto studirawe.

Radikalnata reorganizacija vo sodrìnata na visokoto obrazovanie e povrzana so razrabotkata i voveduvaweto od 1988 - 1993g. na novite nastavni planovi, kade e realiziran diferenciran priod kon podgotovka na specijalistite za pedago[ka, proizvodstvena i nau~no - istraùva~ka dejnost. Ostvaruvaweto na ovie planovi go dobliìlo visokoto obrazovanie kon potrebite koi bile pobarani od op[testvoto i obrazovanieto kon sovremeniot specijalist.

Spored zna~itelniot nau~en potencijal i kako vode~ki obrazovni ustanovi, univerzitetite tradicionalno se javuvale kako golemi centri za podgotovka na specijalistite. Nivnata cel bila obezbeduvawe na kadri od razli~ni profili: nau~no - istraùva~ki, politi~ki, kulturni i pravno - op[testveni insituti, administrativni, instituti za planirawe, za selsko stopanstvo, za medicina, za obrazovanie, industrijata i dr.

Univerzitetite vo koi rabotat golem del poznati nau~nici koi raspolagaat so kompleks na nau~no - istraùva~ki



i obrazovni otseci, pretstavuvaat zna~ajni kulturno - prosvetni centri. Rabotata na vakvite ustanovi e [irewe na znaewata i dostignuvawata od oblasta na prirodnite i humanitarnite nauki me\u mladinata, profesorite vo srednite i stru~nite u~ili[ta, slu`benicite i inìnersko - tehni~kata inteligencija.

Karakterot na 90 - te godini bil povrzan so podgotovkata vo univerzitetite na visokokvalifikuvana pedago[ka inteligencija. Na patot kon postignuvawe na vakvata cel vo dràvnite dokumenti i nau~nite planovi bile vovedeni idei za humanizacija i humanitarizacija na pedago[koto univerzitetsko obrazovanie, kade zna~ajno mesto imaat kulturolo[kite i op[torazvojni disciplini vo sostav na obrazovanieto.

Univerzitetite zaedno so pedago[kite instituti imaat vode~ka uloga vo razvojot i usovr[uvaweto na srednoto, stru~noto i visokoto obrazovanie, podgotovkata na profesorite za srednite u~ili[ta, tehni~kite u~ili[ta i visokite obrazovni ustanovi. Univerzitetite igraat glavna uloga vo sistemot na neprekinato obrazovanie, postdiplomski studii na pedago[ki kadri, nastavnici i rakovoditeli na u~ili[ta, rabotnici za razli~ni specijalizacii na dràvnoto stopanstvo.

L I T E R A T U R A

1. S. Â. Bat∫{ev. Aktual√n∫e problem∫ podgotovki rabo~ih

v∫sokoŸ kvalifikacii. M., 1979 2. A. V. Gluzman. Universitetskoe pedagogi~eskoe obrazovanie:

op∫t sistemnogo issledovani®. K., Izdatel√skiŸ centr "Prosv∑ta", 1997

3. G. G. Efimenko, V. M. Krasnikov, A.N. NovominskiŸ. V∫s{a® {kola UkrainskoŸ SSR. Uspehi, problem∫ razviti®. K., 1978.

4. Istori® UkrainskoŸ SSR. "Naukova dumka", K., 1984, T 2-10.

5. Ukrainska® Sovetska® Õnciklopedi®. Glavna® redakci® USÕ, K., 1985.




Metodski priodi na profesionalno podu~uvawe na u~iteli vo pedago{kite instituti vo Ukraina

Podgotovkite na idnite u~iteli vo visokoobrazovnite institucii vo Ukraina denes se ostvaruva niz pove]e metodski priodi. Nivnoto razlikuvwe se sostoi vo kvalitetot na osnovnite mehanizmi za dobivawe profesionalna dejnost. Po pravilo tie razlikuvawa se razgleduvaat kako razlikuvawa me\u subjekt- objekt i subjekt- subjekt, paradigmi na obrazovanieto. Za prava paradigma karakteristi~na e orientacijata na studentot kako na pasiven primatel na informacii i i discipliniran ispolnitel na zada~ite koi mu se davaat od stranata na profesorot. Vo ramkite na ovoj metodski priod se izrabotuvaat site metodski programi za samostojnata rabota na studentite, nastavnite programi i kvalifikacionite potrebi za kvalitetot na nivno sovladuvawe. Glavnata zada~a na profesorot na visoko- obrazovnata institucija se sostoi vo toa [to treba da gi obu~i studentite da mislat i da gi osoznavaat pedago[kite procesi i pojavi so tie kategorii i razbirawa koi se razbirlivi i usvoeni za samiot profesor. Drugiot metodski priod se gradi vrz ideite na li~no orientirana pedago[ka naobrazba i predvidena aktivna, samostojna i kreativna dejnost na studentite. Ovoj metodski priod se sostoi vo toa [to profesorot se pojavuva samo vo uloga na organizator na samostojna kreativna dejnost na studentite. A toa [to tie ke usovr[at i so kakov kvalitet, opredeluvaat samite studenti. No, pred toa studentite mora da poloàt ispit po soodvetnata disciplina pri [to se zapoznavaat so potrebniot minimum znaewa. Vo ramkite na posledniot priod [iroko se upotrebuva nau~no-istraùva~kata rabota na studentite, modulnata tehnologija na obu~uvawe, razrabotkata na razli~ni proekti, sproveduvawe na organizacioni dejnosti itn. Praktikata pokaùva deka orientacijata kon podgotovka na idnite pedagozi vo pedago[kite visokoobrazovni institucii so li~no- orientiranite tehnologii na obu~uvawe pokaùva pove}e efekt vo sega[nite brzo promenlivi uslovi vo



sovremenoto obrazovanie, dokolku se bara podgotovka na u~itel so nau~no- teoretsko znaewe koe prakti~no go primenuva so metodski razrabotki i inovacii. Sepak, na smetka na mnogute okolnosti vo dadeniot priod, spomnatata tehnologija denes ne moè da se kaè deka e priznata kako dominantna vo procesot na podgotovkata na idnite u~iteli za profesionalna dejnost koja [to se ostvaruva vo visokoobrazovnite institucii vo Ukraina. Obrazovnata uloga na pedago{kata praktika vo Ukraina

Pedago[kata praktika vo tekot na site ovie godini na postoewe na visokoobrzoniot sistem vo Ukraina se javuva kako negov sostaven element, pa taka [to denes nema ni eden pedago[ki institut koj [to se orientira na podgotvuvawe na specijalisti, a da ne se javuva na pedago[kata praktika. Osnovna cel [to ja prati pedago[kata praktika e zbogatuvawe na konkretnoto pedago[ko iskustvo na studentite koi vo idnina ]e stanat u~iteli vo uslovi na realen pedago[ki proces i istovremeno prakti~no upotrebuvawe i aktuelizirawe na teoretskite znaewa. Pedago[kata praktika vo pedago[kite instituti vo Ukraina se upotrebuva vo razli~ni formi. Postoi forma na pasivna praktika, koga studentite se obu~uvaat samo so pasivnoto nabquduvawe na predavawata na u~itelot, koi toj gi izvr[uva za vreme na u~ili[nite ~asovi, no i niz razli~ni von~asovni i vonu~ili[ni predavawa. Postoi i forma na aktivna praktika, koga studentite- idni u~iteli neposredno u~estvuvaat vo izrabotkata i sproveduvaweto na ~asovi po opredeleniot predmet, a i vo sproveduvaweto na von~asovni i vonu~ili[ni predavawa. Pokraj aktivnata i pasivnata praktika vo nastavnite planovi za podgotvuvawe na idnite u~iteli vo pedago[kite instituti vo Ukraina se predviduva i nejzino raspredeluvawe na nivoa na podgotovki. Vo prva godina, kako po pravilo se upotrebuva neprekidna praktika koga vo tekot na nekolku ~asovi vo sedmicata, ili eden den sedmi~no, studentite zadolìtelno gi




posetuvaat u~ili[tata i vodat dnevnici za nabquduvawe na rabotata na u~itelot. Takvata forma na pedago[ka praktika rezultira so projavuvawe pogolem motiv kaj studentite za izbor na pedago[kata profesija, zbogatuvawe na znaewata za su[tinata na pedago[kakata dejnost kako od emocionalen taka i od psiholo[ki aspekt i ukaùva na mo`nite formi na povedenie na studentite, nivnite reakcii za potrebite na u~itelot itn. Vo slednite godini studirawe prodolùva neprekidno da se javuva aktivnata pedago[ka praktika, pri [to studentite neposredno nastapuvaat vo uloga na u~itel i gi ispolnuvaat site negovi dejnosti i funkcii [to se potrebni za da stanat uspe[ni pedagozi. Po pravilo, sproveduvaweto na aktivnata pedago[ka praktika se zapo~nuva so vklu~uvawe na studentite na posebni fragmenti na ~asot, koi tie gi izrabotuvaat i sproveduvaat vo tesen kontakt so u~itelot. Postepeno, kako [to se zdobivaat so teoretski znaewa po predmetite i znaewata za psiholo[ko- pedago[kiot ciklus, na studentite im se dava i razrabotka na celi ~asovi i drugi [kolski manifestacii. Glavnata cel koja pri ovaa se saka da se ostvari se sostoi vo pro[iruvaweto na pedago[koto iskustvo na idnite u~iteli, sozdavawe nivna baza za natamo[no osposobuvawe i razbirawe na specifikite na profesionalno- pedago[kata dejnost. Vredno e da se zabeleì toa, [to pri edinstvoto na op[tite priodi i principi na organizirawe na pedago[kata praktika vo pedago[kite instituti vo Ukraina, sekoja visokoobrazovna institucija, odnosno sekoj fakultet ima svoi razli~ni osobenosti. Pred se toa se odnesuva za po~etokot na sproveduvawe na pedago[kata praktika i nejzino prodolùvawe. Postojat varijanti na nastavnite planovi, kade [to pedago[kata praktika zapo~nuva od prva godina i se sproveduva vo tekot na site godini za podgotvuvawe na idnite pedagozi vo visoko obrazovni institucii, t.e. vo tekot na 5 godini. Praktikata, predvidena so tie nastavni planovi e pove]e efektivna dokolku opfa]a rabota so site starosni kategorii studenti i im dava na



idnite u~iteli mo`nost da se zdobijat so rabotno iskustvo so site oddelenija, odnosno stepeni na op[toobrazovna podgotovka. Drugata varijanta na nastavnite planovi ja predviduvaa pedago[kata praktika samo po izu~uvaweto na site osnovni disciplini na psiholo[ko- pedago[kiot ciklus, paralelno so izu~uvaweto na metodikite. Vo toj slu~aj pedago[kata praktika sluì kako baza za zakrepnuvawe i aktuelizacija na znaewata koi studentite gi dobivaat pri izu~uvaweto na metodikite na predavawe na dadeniot ili bilo koj drug predmet. Kako va`na osobenost na pedago[kata praktika vo procesot na profesionalnoto podgotvuvawe na idnite u~iteli se javuva toa [to taa e tesno povrzana so nau~no- istraùva~kata rabota na studentite. Seminarskite i diplomskite raboti, soglasno postoe~kite potrebi se predviduvaat da bidat povrzani so zadolìtelno sproveduvawe na eksperimentalni raboti, koi studentite gi izvr[uvaat vrz baza na na pedago[kata praktika koja ispolnuva mnogu obrazovni funkcii i ja sledat glavnata cel - podgotvuvawe na obrazuvan u~itel, teoretski osposoben so sovremeni tehnologii na organizacija pri vklu~uvaweto vo pedago[kiot proces.

Documents

Ekaterina JOSIFOVSKA 1 - mnd-bitola.mk 7-8/22 Ekaterina Josifovska.pdf · izu~uvale gramatika, piitika, retorika, filozofija i dr. Vo 1765g. vo nego bile otvoreni dopolnitelni klasovi