Embed Size (px)
Citation preview
ŠENTJANŠKI glas
Letnik XI, številka 19 GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJANŽ maj 2010
ŠŠŠEEENNNTTTJJJAAANNNŠŠŠKKKIII ggglllaaasss
LLLeeetttnnniiikkk XXXVVV,,, šššttteeevvviiilllkkkaaa 333222 GGGLLLAAASSSIIILLLOOO KKKRRRAAAJJJEEEVVVNNNEEE SSSKKKUUUPPPNNNOOOSSSTTTIII ŠŠŠEEENNNTTTJJJAAANNNŽŽŽ oookkktttooobbbeeerrr 222000111444
POHVALNO
Ker je na žalost kar precejšen del tokratnega Šentjanškega
glasa namenjen grajanju in zgražanju nad delom vandalov, ki
na žalost tudi med nami ne dajo miru, je tukaj pravo mesto, da
izrečemo tudi kakšno pohvalo. Kot veste, se je Bučariada
izpela in je letos ni bilo, ampak naši sokrajani vseeno ne sedijo križem rok in so nemalo kotičkov v naši krajevni skupnosti
tudi letošnjo jesen ozaljšali z bučnimi in drugimi jesenskimi
dekoracijami. Ena od njih, ki jo danes objavljamo, je tudi letos okrasila vas Potok. Ob cestah, poteh in na dvoriščih jih je še kar nekaj (naši sta še iz Murnc in Vidma), zatorej dobrodošli
na potep, da se naužijete jesenskih barv, ker bela jesen zna biti
dolga …
3
Uvodnik Šentjanški glas XV/32
Spoštovane krajanke, cenjeni krajani!
Ko smo že mislili, da smo se zmotili v zaporedju letnih časov in ko je vse kazalo, da
poletja letos pač ne bo, se je zgodilo … Na deželo je posijalo toplo, skoraj poletno sonce in nam podaljšalo upanje, da morda pa le še ne bo zime. Upanje torej vedno ostaja, pa
naj si bo kot želja po dolgem vročem poletju ali pa kot silna sla po čim bolj sončni in
barviti jeseni, ki nam je prinesla obilo plodov, ki polnijo naše shrambe. Ste že skuhali
vašo najljubšo marmelado in napolnili shrambo za dolge zimske dni? Sploh se ne
zavedamo, kako bogato smo obdarjeni, ker živimo, kjer živimo in imamo priložnost
doma pridelati domače sadje in zelenjavo, iti k sosedu po domače mleko, jogurt ali sir,
kupiti meso od bližnjega kmeta. Res smo bogati, pa naj reče kdo, kar hoče. In ravno čas
gospodarske krize je pripomogel k temu, da smo se začeli zavedati, da ni najboljše tisto, kar pripotuje iz drugega konca sveta. Res zelo pohvalen dokaz za napisano je letošnja
Šentjanška tržnica, kjer so svoje izdelke in pridelke na prodaj postavili v največji meri
domači izdelovalci in pridelovalci. Ja, letos je bila tržnica res šentjanška in upajmo, da
bo naslednje leto še bolj. Konec koncev s samooskrbo oz. oskrbo na lokalnem nivoju zelo veliko prispevamo tudi k svojemu zdravju, saj je doma pridelana hrana najbolj sveža, neobdelana z raznimi kemikalijami in ne nazadnje, natančno vemo, kaj jemo, kar
za pridelke, ki so pripotovali kdove od kje, zagotovo ne moremo reči. Majhno
vzpodbudo in pomoč k domačem vrtnarjenju smo pridali tudi mi, ki tudi danes
objavljamo krajši prispevek z nasveti za vrtnarjenje, ki vam bo najverjetneje prišel prav
šele naslednje leto, a priprave in razmišljanje bo dobrodošlo že danes. V času, ko naša krajevna skupnost slavi svoj praznik, nama ostane le še voščilo, ki naj ga tokratni Šentjanški glas ponese v vsako hišo: Imejte radi sami sebe, ker to je predpogoj, da boste imeli radi tudi druge, in glejte na vsakdan skozi najbolj rožnata
očala. Iskrene čestitke torej ob krajevnem prazniku in preživite pisano jesen ter prijetno zimo!
Vesna in Petra
CENIK OGLASNEGA PROSTORA
Objava Vašega oglasa v posameznem izvodu - eni številki
Objava Vašega oglasa v vseh treh številkah ŠG letnika 2014
NUDIMO POPUST! Zadnja stran, barvna Zadnja stran, barvna 1/1………………………………..250€ 1/1………………………………..650€ 1/2………………………………..150€ 1/2………………………………..400€ 1/4………………………………..100€ 1/4………………………………..250€ 1/8…………………………...…….80€ 1/8…………………………...…..180€ Notranja stran, barvna ČB Notranja stran, barvna ČB 1/1……………..200€…….….….150€ 1/1……………..500€……..…….350€ 1/2……………..150€……..…….100€ 1/2……………..400€………..….250€ 1/4……………..100€…….…...….80€ 1/4……………..250€…….…..…200€ 1/8…………..…..60€…….….…...40€ 1/8……………..150€…….….....100€ Prva stran, barvna Prva stran, barvna 1/8………………………….…….150€ 1/8………………………....…….400€
Šentjanški glas Glasilo krajevne skupnosti Šentjanž Izdaja: Krajevna skupnost Šentjanž Uredniški odbor: Petra Majcen (odgovorna urednica), Vesna Perko (glavna urednica), Simona Razpet (lektoriranje), Jože Puc, Boštjan Repovž, Milan Sotlar (oblikovanje) in Jože Repovž. Prispevki: zunanji sodelavci Slika na naslovnici: Marjetka Erman Naslov: Šentjanški glas – uredništvo, Šentjanž 22, 8297 Šentjanž E-mail: [email protected], www.sentjanz.si Šentjanški glas je vpisan v razvid
medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zap. št. 1557. Oglasno trženje: Turistično društvo Šentjanž Tisk: Vinko Podlogar s.p. Radeče Naklada: 500 izvodov Cena: 0,01 EUR
Oglasna sporočila niso lektorirana. Za
vsebino oglasa je odgovoren naročnik. Pridržujemo si pravico do krajšanja in
oblikovanja gradiva. Fotografij in rokopisov ne vračamo. Fotografije, ki niso del člankov, so iz arhiva TD
Šentjanž.
4
Beseda predsednika KS in župana Šentjanški glas XV/32
SPOŠTOVANI KRAJANKE IN KRAJANI!
Tako kot so otroci zaključili s počitnicami in že krepko
zakorakali v novo šolsko leto z novimi nalogami in
obveznostmi, smo se tudi odrasli poslovili od poletja in dopustov. Letošnje poletje nam ni postreglo z vročino, temveč
nas je že od začetka navajalo na vlažno in megleno jesen.
Kljub temu smo si pripravili ozimnico, kurjavo, kmetje smo poskrbeli za živali, pa čeprav smo se včasih počutili kot tatovi,
ki kradejo lepe dneve, da postorimo, kar je potrebno. Tudi naša KS je čakala in upala na dneve brez dežja. Takrat
smo sanirali udarne jame na vseh krajevnih cestah, z gramozom posuli in utrdili makadamske poti, utrditi in asfaltirati pa nameravamo še cesto do gospe Bajt. V
sodelovanju s Komunalo Sevnica smo pomagali naselju Češnjice in osnovni šoli do novega vira vode, saj jim je obstoječi presahnil. Ogromno padavinskih voda nam je
dodatno povzročilo stroške zaradi zemeljskih plazov, ki jih je
bilo potrebno odstraniti, nekaj sanirati, nekaj zahtevnejših pa
nam jih je še ostalo. Za konec vse krajane pozivam k strpnosti, saj za vsakim dežjem vedno posije sonce. Ob tej priložnosti pa tudi vsem
krajankam in krajanom čestitam ob krajevnem prazniku in jim
želim vse dobro.
Boštjan Krmelj, predsednik KS Šentjanž
SPOŠTOVANE KRAJANKE, SPOŠTOVANI KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJANŽ
Prav je, da ob vsakodnevnem delovnem tempu in izzivih časa
znamo del življenja nameniti tudi trenutkom, obarvanim z
motiviko praznovanja. Vaša krajevna skupnost praznuje v času, ko se narava obdaja z odtenki in vonji jeseni. Znanilec
praznika je tudi nova številka Šentjanškega glasa, ki prinaša v trajni spomin zbrane dogodke in uspehe. Ti ob dobrem sodelovanju krajanov, Krajevne skupnosti in Občine niso izostajali. S sledenjem skupnim ciljem se tudi v
velikim investicijam manj naklonjenih časih da dosegati v časi
in prostoru vidne premike na boljše. V zadnjih letih smo tako
številne, tudi bolj oddaljene kraje krajevne skupnosti, dosegali
z urejanjem lokalnih cest in javnih poti ter optičnim in
vodovodnim omrežjem. Novembra, v mesecu praznovanja občinskega praznika, bomo namenu predali vodovod Murnce in bližnji odsek prenovljene
lokalne ceste. Tudi v prihodnje bo skupen trud usmerjen v posodabljanje cestnih odsekov, križišč in mostov, vključno s prizadevanjem za ureditev dotrajanih odsekov državnih cest, pa
tudi nadaljnje urejanje vodooskrbe. Leto 2015 bo na področju
družbenih dejavnosti zaznamovala energetska sanacija osnovne
šole z načrtovano umestitvijo nove telovadnice. Verjamem, da bomo predstavniki občine, občinskega sveta in krajevne
skupnosti, ki nam je bilo dano zaupanje občanov za nadaljnje
delo na nedavnih volitvah, tudi v bodoče delovali v slogi ter
znali iskati prave odgovore. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem za marljivo
ustvarjalno delo, s katerim krajevna skupnost, krajani in predstavniki raznih društev skrbite za nenehen razvoj in pristen
utrip vsakdana v vaših krajih. Iskreno vam čestitam ob prazniku in želim vse dobro.
Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica
Imejte radi sami sebe, ker to je predpogoj, da boste imeli
radi tudi druge, in glejte na vsak dan skozi najbolj rožnata
očala. Iskrene čestitke torej ob krajevnem prazniku in
preživite pisano jesen ter prijetno zimo!
Uredniški odbor
5
Intervju Šentjanški glas XV/32
Franc Sigmund
Le dan pred njegovim 99. rojstnim dnevom smo se pogovarjali s Francem Sigmundom, ki je še vedno čila in zdrava oseba,
polna energije, ki pozitivno strmi v prihodnost.
Radi se razgovorite o svoji preteklosti in kljub svojim letom vas spomin še ni zapustil. Mogoče je to vprašanje malo obrabljeno, vendar, kako ste preživeli svoje otroštvo?
Rodil sem se 19. oktobra 1915 na Ovsenem nad Šentjanžem in ne tu v Budni vasi, kjer živim sedaj. Mama je bila že visoko noseča, hiša, kjer smo prej stanovali, pa žal ne preveč urejena, zato je babica mami predlagala drugo stanovanje, ki je bilo za tisti čas lepše. Med tem časom je bil oče v Srbiji, kjer je delal kot redni vodnik. V družini nas je bilo 6 otrok, 4 bratje in 2 sestri. Moj oče je bil izučen vrtnar. Vse ozemlje tu okrog je
bilo v lasti "Gutmasola", ki je živel na Hotemežu, kjer so sedaj nune. Ravno tu je oče opravljal različna dela, kar je bilo v tistem času potrebno, predvsem so bila to težka dela, saj nune
niso mogle vsega postoriti same, on pa jim je večkrat pomagal.
"Gutmasola" je opazil pridnost mojega očeta, zato ga je vpisal v kmetijsko šolo v Gradec, ki jo je opravil z odliko. Moj stari
oče pa je bil glavni gozdar v času vladanja "Gutmasola". No, pa naj se vrnem k mojemu očetu. V času 1. svetovne vojne je bil kot redni vodnik na soški fronti, kasneje je spoznal mojo mamo v Brdih, kjer sta se tudi poročila. Ko je bila mama
noseča z menoj, pa je oče prejel nalog in moral je oditi v
Srbijo. Kasneje smo mama, moj starejši brat in jaz odšli za
njim. Še sedaj se spomnim, kako me je mama nosila v rokah, slišim zvok vlaka in se spomnim čakanja na očeta v mestu
Valjevo, da smo nato skupaj odšli naprej proti Beogradu, kjer smo imeli stanovanje ravno nad šolo. Moj oče je bil tam vrtnar in je fante učil, kako cepiti drevesa, to bi danes poimenovali
praktični pouk, saj tedanji profesorji so poznali le teorijo. Ravnatelj tiste šole je celo želel očeta zaposliti. Vedno ste si želeli ukvarjati z aviatiko oz. postati mehanik. Povejte, kako ste v tedanjem težkem času uspeli doseči svoj cilj?
Vedno sem si želel, da bi se ukvarjal z aviatiko, popravljal motorje. Pri svojih 20. letih sem šel v vojsko, kjer sem moral
opravljati 9-mesečno službo. Svojemu mentorju sem zaupal, da
bi rad šel v šolo in se izučil za mehanika, vendar pa je to
zahtevalo 24 mesecev služenja vojske. No, nekako sem opravil
šolo v 9-ih mesecih. Kasneje sem zasledil, da v Valjevu gradijo tovarno Bata za čevlje, kjer naj bi potrebovali 60 delavcev.
Prostovoljno sem jim pomagal betonirati, zalivati železo, tu
sem bil dve leti, nato pa sem šel na orožne vaje. Od tam so nas preselili v srbsko Mitrovico, prišla je komanda, da moramo v tovornjake in so nas odpeljali, ne da bi povedali kam. Šele v
Beogradu so nam povedali, da so Nemci napadli Jugoslavijo. V zraku so letela letala, vedeli smo, da se bo nekaj zgodilo. Posekali smo veje in pokrili peruti letala ter se skrili. Napadali so nas. Sam sem se skril v neko kotanjo v gozdu, ki me je zavarovala, da se mi ni nič zgodilo. V gozdu smo poskrbeli za
ranjence, nato pa smo vsi mehaniki morali na vlak in oditi proti Mostarju. Dobil sem puško in hlebec kruha, brez vode. Tudi moj starejši brat Vinko je bil tam, nisem vedel, da je. Zdelo se
mi je, da ga slišim, in res, bil je on. Vesel sem bil, da sem ga po
dolgem času zopet videl, a najine poti so se tam tudi razšle.
Kasneje sem zbežal domov, vendar pot domov je bila dolga,
slišal sem tanke, znajti sem se moral po svoje. Pred našo hišo
so imeli Nemci postavljen šotor, šel sem v hlev, napisal pismo
mami, saj sem vedel, da ga bo našla in odšel "dogodivščinam" naproti. Na primer, prečkati sem moral Savo, našel sem le stari
čoln brez vesel, za veslo sem odlomil vejo in si pomagal z njo. Med potjo na železniški postaji sta me dva civilista ogovorila.
Povedal sem jima, da bi se rad vrnil v Slovenijo, onadva pa sta mi pokazala na vagone, ki naj bi peljali v tej smeri. Vlak je bil namenjen v Nemčijo, v vagonih smo bili ljudje stisnjeni, naš vagon se je ustavil v Hannovru. Tu sem delal kot mehanik, popravljal stroje, ta delavnica je bila pokrita s smrekovim gozdom, da se od daleč sploh ni opazilo, da gre za neko
taborišče. Dolga je bila kar 60 km in široka 40 km, glavni
mojster je bil zelo prijazen, vsak dan mi je dodelil dva litra mleka, ki sta mi sicer pripadala, a na začetku ju nisem
prejemal. Veliko časa ste preživeli naokoli, brez svojih domačih, kako
se je bilo zopet vrniti v svoj rodni kraj? Ko se je vojna počasi bližala koncu, so nas zopet kmalu
potisnili v vagon in nas odpeljali. Tokrat proti domu. V Radovljici smo morali ostati 3 dni, da so lahko pregledali naše
dokumente, nato pa so mi dejali "Sigmund, domov". Po prihodu domov sem začel iskati službo, odšel v Trbovlje, kjer
nisem želel delati kot rudar, a me je pot zanesla v Ljubljano, kjer sem se zaposlil v Gradisu Ljubljana in kmalu postal delovodja. Tudi Nemci, po poklicu mehaniki, so tu delali, vendar kot ujetniki. Delal sem tudi v Krmelju v Metalni. Oče je
zelo rad kadil, zato je zbolel za rakom. Bilo je težko, vendar se
je z voljo vse dalo rešiti. Ustvaril sem si družino, v kateri sta se
mi rodila sin in hčerka. Omenili ste, da ne izhajate ravno iz Budne vasi, od kod torej priimek Sigmund? Moj stari oče je imel dva brata in eno hčerko, ki je bila stara 16
let. Kmalu je odšla v Avstrijo, kjer je delala pri bogatem
gospodu. Le-ta je imel sina, v katerega se je zaljubila, se tudi poročila ter pridobila priimek Sigmund. Njen mož je moral
kmalu oditi na fronto, kjer je bil ubit. Bila je stara komaj 18 let, ko je ostala sama z otrokom na graščini, zato se je po dveh letih
6
Intervju Šentjanški glas XV/32
vrnila nazaj domov, tu pustila svojega otroka, se pravi mojega starega očeta. Zanj so skrbeli Dolški, ker je bil priden, delaven in marljiv, je podedoval to zemljo, zato so tu Sigmundi.
Menda imate motor, s katerim ste naredili veliko kilometrov, ste vedno uživali v vožnji. A se vam je kdaj kaj pripetilo? Motorji, veš, avto bi lahko še vedno vozil, motorja pa ne. Imel sem športno Javo, BMW-ja in druge motorje. Še vedno ga imam, včasih se zapeljem malo po dvorišču, da ne izgubim občutka. Saj bi vozil še avto, vendar mi ne želijo več dodeliti vozniškega dovoljenja. Z motorjem se nisem še nikoli prevrnil, on me je, jaz njega nisem. Spomnim se, da sem imel nesrečo v Sevnici in se nato zbudil v bolnišnici v Brežicah, nekaj odrgnin je še ostalo. Takrat sva morala narediti test alkoholiziranosti oba, jaz in voznik tovornjaka, on je "napihal", jaz nisem. Saj je šlo res za nesrečo, šofer tovornjaka me je prehiteval, žal pa me je zadel v zadnji del motorja in sem padel, sicer sem bil pa pri svojih vožnjah vedno pazljiv. Na polici imate kar nekaj miselnih igric, le-te zapolnjujejo vaš prosti čas? Meni ni nikoli dolgčas, čakaj, boš nekaj sestavila. Uživam v igricah, kjer moram še vedno «napeti svoje možgane». Nekatere so stare že več let, ena izmed njih je stara krepko čez 60 let, pa je še vedno aktualna, sem naredil že dva približka te
igre, ki sem ju nato podaril naprej. Sicer pa zelo rad spremljam šport, še posebej atletiko, rokomet, ker je dinamičen šport, no, pa tudi nogomet. Pohvalite se lahko tudi s številnimi športnimi dosežki in nagradami, katere so to? Včasih ni bilo toliko avtomobilov, motorjev in drugih prevoznih sredstev, zato si moral hoditi peš iz kraja v kraj. V svoji mladosti, vojski in tudi kasneje sem prehodil tudi po 50 in več kilometrov naenkrat. S tem sem se krepil. Na tekmovanju v Beogradu sem bil prvi na 110 m in imel čas približno 17 sekund. Tekmoval sem tudi v metanju krogle, tu sem zasedel tretje mesto, metal sem še kopje, disk, skakal v višino, ampak ne s takšno palico, kot jo imajo sedaj, mi smo imeli bambusovo. Kasneje sem se udeleževal delavskih iger v Sevnici in vedno dosegel dobre rezultate. Pri svojih 50-ih letih sem bil najstarejši udeleženec tega tekmovanja in še vedno skakal v daljino. V času, ko sem bil zaposlen v Metalni, sem tekmoval tudi v nogometu, spomnim se, da smo ekipo iz Trebnjega premagali kar 11 : 0. Veš, obvladam tudi rusko ruvanje, doslej me ni še nihče premagal. Nekaj let nazaj sem premagal pol mlajše fante, ni jim uspelo. Nista pomembni teža ali moč, ampak tehnika. Ni še bilo junaka, ki bi me premagal. Prišepnili so nam, da boste čez nekaj dni praznovali že zavidljivih 99 let, kakšen pa je recept, da človek dočaka to starost? Bi nam ga izdali? Nekega recepta ni, obvezen zajtrk, ki si ga pripravim in jem že celo življenje, to je skodelica bele kave, vanjo pa namočim veliko kruha. Mastne hrane res ni priporočljivo jesti, veliko se je potrebno gibati, lenuh že ne moreš biti celo življenje, potrebno je biti aktiven. Prav tako pa še nisem nikoli pil alkohola iz praznega kozarca, ti si kdaj že to poskusila? (smeh) Zagotovo ste ponosni, da nosite naziv najstarejši krajan Šentjanža. Malo nagajivo, vendar naj vas povprašam, ali je lipa, ki raste zunaj, mlajša ali starejša od vas? Morda črpate pri njej to energijo in moč? Vesel sem, da sem dočakal to starost, da lahko skrbim zase. Še vedno sem čil in zdrav. Malo za šalo, malo za res, jaz tudi vem, kdaj bom umrl. Ko bom nehal dihati. Ena izmed številnih anekdot pravi, da naj bi na mestu, kjer danes stoji cerkev, najprej stal križ. Tedanji lastnik tega območja je svojemu sinu, ki naj bi tu jahal konja in se poškodoval, dal postaviti križ, spodaj pod cerkvijo pa je tudi kapelica. Ob gradnji kapelice naj bi po nekaterih pripovedovanjih lipa že bila zasajena in takrat visoka 6 metrov. Že ob postavitvi cerkve so dejali, da je lipa starejša od cerkve kar za 200 let. Če dobro preračunam, naj bi bila stara približno 700 let. V Mokronogu je dolgo časa živel gospod, ki je bil 3 dni starejši od mene, pa je žal že umrl. Le malokdo se lahko pohvali, da je preživel obe svetovni
vojni, zagotovo se je v teh letih nabralo veliko misli in izkušenj. Kaj bi sporočili bralcem Šentjanškega glasa? Najslabše je, če se prepiraš s sosedom, to ni ravno dobro. No, do neke mere pa, saj se ne smeš pustiti izkoriščati. Kako bi pa bilo, da bi vedno prikimaval sosedu. Dodam lahko le moj moto: "Bodi dober in se ne pusti izkoriščati".
Z gospodom Sigmundom se je pogovarjala Vesna Perko.
Šentjanški glas www.sentjanz.si Šentjanški glas
7
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
Turistično društvo
12. POHOD PO KREKOVIH STEZICAH
Kljub muhastemu in hladnemu vremenu se je na pohod po Krekovih stezicah podalo nekaj neumornih in Šentjanžu
pripadlih pohodnikov. Prišli so iz Slovenj Gradca, Šmarja - Sapa, Vodic in iz Tržišča. Domačinov pa kot navadno ni bilo veliko. Pohodniki so bili
lepo sprejeti in se zahvaljujejo domačinom iz najlepše
hribovske vasi Leskovec za tako lep sprejem in gostoljubje, saj so zopet dokazali, da so vredni tega naziva. Za prijetno vzdušje je bilo poskrbljeno tudi na Brunku, v Peklu in na zaključku v
Šentjanžu.
P.M.
POHOD NA TK PAV V OKVIRU POSAVSKEGA FESTIVALA POHODNIŠTVA
V soboto, 14. junija 2014, smo se v sklopu Posavskega festivala pohodništva podali na organiziran pohod po rudarski
tematski poti Tk pav. Zaradi neljubih dogodkov okrog prvega maja, ko so naj tematsko pot Posavja 2012 oskrunili vandali, smo se po tehtnem razmisleku odločili, da pohod, ki je bil načrtovan že
dalj časa, kljub vsemu izpeljemo, in sicer na ta način, da se na
pot podamo zvečer, ob polni luni in tako doživimo Tk pav še
bolj čaroben in skrivnosten. Zbrali smo se ob 19. uri pri
vstopni usmerjevalni tabli na Vidmu. Najmlajši pohodnik je
štel 2 leti, najstarejši pa let več ne šteje. Nahrbtniki so bili polni
in v dobri družbi je bil večer nepozabno poseben. Milenina
traminčeva pašteta in domač mamin kruh sta že redno
okrepčilo pri Črni mlaki. Lepo povabljeni, da se nam ob naslednji priložnosti pridružite tudi vi!
Petra Majcen
ARTEKO ŠENTJANŽ 2014 v sklopu Šentjanške tržnice in na Gradu Sevnica
Zadnja nedelja v letošnjem deževnem septembru je bila v
Šentjanžu še kako sončna. Turistično društvo Šentjanž je na trg
v Šentjanžu privabilo predvsem domače gospodinje,
pridelovalce hrane in rokodelce, ki so na ogled in v prodajo postavili svoje izdelke.
Med ponudniki so se znašla tudi nekatera domača društva in
učenci OŠ Milana Majcna Šentjanž. Bilo je kaj videti in kupiti.
Obisk je bil dober in zadovoljstvo organizatorjev in prodajalcev popolno. V obogatitev dogodka pa se je ob 12. uri zgodila še otvoritev razstave ArtEko Šentjanž 2014 na
Repovževi štali. Letošnjo likovno manifestacijo, ki se je
dogajala od 25. do 29. junija 2014 na domačiji Felicijan v
Peklu so organizirali Turistično društvo Šentjanž, Zavod Qra iz
Sevnice in Turistična zveza Občine Sevnica. Med nami so ustvarjali Jože Šubic iz Maribora, Vladimir Leben iz Ljubljane, Mojca Marija Vilar iz Domžal, Ana Žerjal iz Nove Gorice,
Vesna Davidovič in Toni Vučajnk iz Dobove, Matic Svažič iz
Sevnice in kot umetniška vodja ter soorganizatorka z Zavodom Qra Jerca Šantej iz Sevnice. Rdeča nit tudi letošnjega ArtEka
je bila, kot se za »eko art« spodobi, ustvarjalna reciklaža. Ves
čas se je v družbi umetnikov mudil tudi publicist in
okoljevarstvenik Anton Komat, ki je tudi ob tej priložnosti
8
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
zbranim namenil nekaj besed. Edinstven dogodek sta z glasbenim vložkom popestrila glasbenika Zoran Košir in
Matija Vidmar. Razstava na prostem, ki smo si jo lahko ogledali celo iz avtomobila, je navdušila obiskovalce, unikatno
poslikani zeleni dežniki pa so dogodek še dodatno obarvali in
dopolnili barvno paleto dogajanja. 16. oktobra pa se je ArtEko dogajanje preselilo v Mosconovo galerijo na Gradu Sevnica. Turistično društvo Šentjanž je v
soorganizaciji z Zavodom Qra iz Sevnice in Turistično zvezo
občine Sevnica pripravilo pregledno razstavo ArtEko 2013– 2014, na kateri so razstavljena dela, ki so nastala na lanski in letošnji slikarski koloniji ArtEko Šentjanž. Dela so poleg zgoraj naštetih umetnikov na ogled postavili še Adriano Gon iz
Italije, Zaneto Paulin in Maja Briski s Hrvaške ter naša
sokrajanka Elena Sigmund. Otvoritveni program, ki je potekal v atriju Gradu Sevnica, so popestrili domači glasbeniki skupine
»Kuk se sliš« ter Jure Svažič s svetlobnimi efekti. Prisotne je
nagovoril župan Srečko Ocvirk, tudi tokrat pa ni manjkal niti Anton Komat, ki se med nami, kot pravi sam, vedno nadvse dobro počuti. Strokovno mnenje o projektu je podala
kustosinja Maja Briski s Hrvaške. Razstavo si lahko ogledate
vse do vključno 7. novembra 2014. Najlepše povabljeni!
Petra Majcen
Društvo prijateljev mladine
AKTIVNOSTI DPM ŠENTJANŽ
V tednu pred veliko nočjo smo članice DPM Šentjanž vabile na
ustvarjalne delavnice, obarvane z bližajočim se praznikom.
Tam ni manjkalo nepogrešljivih pirhov, velikonočnih zajčkov
ter piščančkov in origami košaric. Delavnic, ki so se odvijale
na spodnjem hodniku šole, so se udeležili tako otroci kot starši
in stari starši. Po dveh urah intenzivnega ustvarjanja sta se
predvsem otrokom prilegla sok in prigrizek. Svoje izdelke so otroci nasmejanih ust odnesli domov. In ravno zaradi veselja otrok in njihove želje po nečem novem radi ustvarjamo z njimi
in bomo ustvarjali še naprej. V sodelovanju z Društvom rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž
smo organizirali pohod z lučkami do kresa in kresovanje pri
konjeniškemu kozolcu. Kres smo uspešno zakurili in uspelo
nam je, da nam ga ni pogasil dež. Med poletnimi počitnicami pa smo se najbolj pogumne članice
udeležile gasilskih iger brez meja, ki jih vsako leto organizira
PGD Veliki Cirnik. Uspešno smo zastopale naše društvo vse
do zadnje igre, kjer smo morale rokovati s črpalko. Pozna se,
da nismo gasilke, saj se nam je pri tej nalogi zataknilo in pristale smo na še vedno dobrem četrtem mestu. Naslednjič se
nadejamo pokala! Najbolj pa vseeno šteje veselo druženje in
sodelovanje, saj se imamo skupaj vedno lepo.
Jožica Krmelj
KUD Budna vas
KDOR POJE RAD, V SRCU JE BOGAT
Ljudske pevke Solzice iz Kulturno umetniškega društva Budna
vas so v petek, 13. junija zvečer, v cerkvi na Brunku
organizirale koncert ljudskih pesmi. Naslovile so ga »Kdor
poje rad, v srcu je bogat«, kar še posebej velja za ljudsko
pesem. Čeprav je bilo vreme bolj kislo, so se srca poslušalcev
razvedrila ob prepevanju Ljudskih pevk Solzice in povabljenih skupin: skupine Steklar iz MPZ Hrastnik, ljudskih pevcev Koritno, skupine iz Rimskih Toplic Stari časi in Šentjanških
jurjevalcev. Vse skupaj je povezovala Veronika Sigmund in na koncu povabila na prijetno druženje z besedami:«Vsega lepega
je enkrat konec, a nocoj še ne, zadržite se še v naši družbi.«
Predsednica društva se je prav lepo zahvalila vsem
obiskovalcem, ker so si vzeli čas in prišli poslušat ljudsko pesem v staro vaško cerkev na Brunku in nastopajočim za
prelep večer, ki so ga pričarali s svojim prepevanjem.
9
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
Po koncertu so članice AKŽ Budna vas postregle z dobrotami.
Ob družbi ljudske pesmi se je večer nadaljeval v prostorih
družine Skoporc-Zavrl. Vsi smo si zaželeli, da se kmalu zopet
srečamo in zapojemo po ljudsko. Za pomoč pri izvedbi koncerta se prav lepo zahvaljujemo
Občini Sevnica, JSKD IO Sevnica, Župniji Radeče in njenemu
župniku Miru Berglju, družini Skoporc-Zavrl, AKŽ Budna vas,
Prehrani Javor iz Krmelja, Slavku Jazbecu in vsem medijem, ki so objavili napoved koncerta.
Magda Sigmund, predsednica KUD Budna vas Fotografije je prispevala Marija Oven.
OTROCI USTVARJALI V ZAVETJU GOZDA
Sonce je prijetno grelo in radostnih obrazov so se zbrali otroci v Musarjevem gozdu na likovni delavnici, najmlajši so s seboj
pripeljali tudi pomočnike. Delavnico je v soboto, 28. junija popoldan, pripravila likovna sekcija ART Lipa iz Kulturno umetniškega društva Budna vas.
Letos so potekale malo drugače, ker jih zaradi porodniškega
dopusta ni vodila Elena Sigmund. To nalogo sta sprejeli in uspešno izvedli članici likovne sekcije Mojca Musar in Marija
Oven pod vodstvom Gordane Dobriha. Po pozdravu predsednice društva so se otroci razdelili v dve skupini. Starejši
so se poizkusili v malo bolj zahtevni tehniki, mlajši pa v manj
zahtevni. Vsi pa so se veselo poigravali z barvami. Ustvarili so kar prava umetniška dela, ki jih je bilo potrebno tudi posušiti.
Po končanem ustvarjanju smo se še fotografirali za spomin. Bogatejši za nova spoznanja in znanja so se pozno popoldne
otroci zadovoljnih obrazov poslovili od mentoric in zaželeli, da
se drugo leto delavnice zopet ponovijo. Za izvedbo delavnic se najlepše zahvaljujemo Musarjevi
družini, ki nam je zopet dala na voljo svoj prostor, kjer smo se
že kar udomačili. Zahvala pa gre tudi PGD Šentjanž, ki je
posodilo mize in klopi, Občini Sevnica, Gostilni Repovž in
seveda vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi.
Magda Sigmund, predsednica KUD Budna vas
VOLK IN KOZLIČKI
V petek, 26. septembra zvečer, so publiko v Kulturni dvorani Šentjanž navduševali člani Kulturno-umetniške sekcije iz
Kulturno umetniškega društva Budna vas z otroško gledališko
predstavo.
Babica je s svojim pripovedovanjem spretno vodila igralce in gledalce skozi predstavo. Mama koza je odšla v gozd in pustila nadobudne kozličke same doma. Kljub opozorilu jih je volk s
pomočjo trgovca, peka in mlinarja prelisičil in požrl, le
najmlajšega ni, ker se mu je skril v uro. Mama koza se je zelo
razžalostila, ker ni bilo njenih kozličkov nikjer. Najmlajši ji je
vse razložil. Zelo sta se razveselila lovčevega prihoda in mu
povedala, kaj je storil volk. Spečemu volku je prerezal trebuh
in rešil kozličke, nato pa mu je v trebuh nadeval kamenje in ga
zašil. Vsi so varno opazovali volka skozi okno, kako se je ta prebudil in žejen odšel k vodnjaku. Zaradi kamenja v trebuhu
je padel vanj in se utopil. Vsi so veseli zaplesali okrog vodnjaka. Nikdar več se jim ne bo treba bati hudobnega volka. Po končani predstavi in bučnem aplavzu je predsednica društva povabila najmlajše gledalce na oder, kjer so jim najmlajši
igralci pripravili čajanko. Sledilo je prijetno druženje in klepet
ob skromnem prigrizku odraslih v dvorani.
Magda Sigmund, predsednica KUD Budna vas
Roža potrebuje sonce, da postane roža. Človek potrebuje ljubezen, da postane človek.
(Phil Bosmans)
10
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
SPOMINI SKOZI ČAS MARIJE OVEN
V sredo zvečer je bila v Caffe Galeriji v Radečah otvoritev
samostojne likovne razstave ljubiteljske slikarke Marije Oven, članice likovne sekcije ART Lipa iz Kulturno umetniškega društva Budna vas, ki je pripravilo tudi otvoritveni program. »Ljubiteljska slikarka Marija Oven posveča svojo ustvarjalnost ohranjanju spominov njej ljubih kotičkov slovenske zemlje za
prihodnost. Na prvi samostojni likovni razstavi, ki se imenuje “Spomini skozi čas” se avtorica javnosti predstavlja s tihožitji
in krajinami, ustvarjenimi v različnih tehnikah. Krajine “Moja
rojstna domačija”, “Svibno pred mnogimi leti”, “Mlin” in
druge so naslikane na podlagi spominov in starih, skorajda pozabljenih fotografijah. Z veliko ljubeznijo avtorica prerisuje majhne detajle, ki vnašajo posebno toplino in nežnost v
slikarsko delo. Ljubezen do ustvarjanja je Marijo spremljala skozi celo življenje. Uživala je v delu z ročnimi spretnostmi in slikanjem
na steklo. Za likovno izobraževanje se je odločila leta 2011, ko
se je vpisala na likovni tečaj Elene Sigmund v DLLU Radeče, kasneje pa je vstopila tudi v likovno sekcijo Art Lipa KUD Budna vas. Rada se udeležuje različnih slikarskih srečanj in
kolonij. Svoje znanje pa izpopolnjuje na tečajih in delavnicah.
Posebej rada obiskuje srečanja, ki jih vodi slikar Tone Zgonc. Za avtorico slikanje in igra z barvo ni samo sprostitev in beg od sedanjosti, ampak ji predstavlja izziv, ki ga uspešno
opravlja. Tako gledalcu predstavlja svoj čudoviti pomirjeni duševni svet.« Tako je opisala Marijino slikarsko udejstvovanje njena mentorica in vzornica gospa Elena Sigmund, profesorica likovne pedagogike in mojstrica vitrajev. Gospod Rudi Stopar je v otvoritvenem nagovoru izpostavil glas srca, ki ga izžarevajo njena dela, in ji priporočil, da naj tako ostane še
naprej.
MAJ – MESEC LJUBEZNI
»Ni ga lepšga mesca v letu, kot je mesec maj, ves v zelenju, ves je v cvetju, za ljubezen pravi raj,« so bile uvodne besede na
kulturni prireditvi 10. maja zvečer v Kulturni dvorani Šentjanž. Prireditev je pripravila kulturno-umetniška sekcija Kulturno
umetniškega društva Budna vas.
Najprej se je razlegala po dvorani ljudska pesem iz grl Ljudskih pevk Solzice. Najmlajši člani društva (Anja Petrovič,
Robi Razpet, Neža Musar, Aleksandra Sigmund Krajnc in Lea
Kovačič) so se predstavili z recitacijami in s petjem otroških pesmic. S svojo poezijo so nam božale srca in ušesa članice
Marija Bajt, Marjetka Erman in Eva Keber. Berta Logar iz Krmelja in Jožef Žnidarič iz Podgorice sta se z veseljem
odzvala našemu povabilu in se nam pridružila s svojo poezijo.
Prijetna popestritev med prebiranjem poezije so bile češko-moravske ljudske pesmi, ki jih je ob spremljavi kitare zapela Eva Keber. Ker prihaja iz Češke, so te pesmi del njenih spominov na mladost. Z veseljem in ljubeznijo jih prenaša na
svoje vnuke, oni pa jih sprejemajo. Prav prijetno je bilo videti njeno vnukinjo Tajo in vnuka Kevina, ki sta z babico Evo sodelovala pri izvedbi češko-moravske ljudske pesmi »Na
praškem mostu«. Marjetka Erman je svojo ljubezen in spoštovanje do narave
izrazila s svojimi fotografijami, ki jih je razstavila v dvorani. Povezovalna nit kulturnega večera je bila v rokah Veronike
Sigmund, ki se je na koncu še zahvalila vsem, ki so pomagali
pri izvedbi, vsem nastopajočim, obema gostoma in vsem
obiskovalcem. Večer je minil v prijetnem druženju ob ogledu razstave.
Magda Sigmund, predsednica KUD Budna vas
11
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
Društvo upokojencev Šentjanž
DELO DRUŠTVA UPOKOJENCEV V POLETNEM ČASU Konec maja smo se udeležili pohoda upokojencev Posavja v
Brestanici.
V juniju je bil izveden celodnevni izlet pod naslovom »Iz
zelenega krasa v Gorski Kotar«. Že v Ljubljani se nam je
pridružila prijazna vodička, ki nas je spremljala ves dan. Prvi
postanek je bil v najhladnejšem kraju v Sloveniji, Babnem
Polju, kjer so nas zelo prisrčno sprejeli in pogostili na
Rihtarjevi domačiji. Ogledali smo si tamkajšnjo cerkev in pot nadaljevali proti Čabru. Ustavili smo se na »Cesti sira in
plodov« in se okrepčali s pokušino raznih sirov in sokov. Pili
smo celo rmanov in koprivin sok. Nato je sledil ogled mesta Čabar ter mlina in žage na vodni pogon v Zamostu. Domov
smo prišli polni lepih vtisov, saj smo videli in slišali veliko
novega.
Konec avgusta je bilo v Čatežkih Toplicah tradicionalno
srečanje upokojencev Posavja. Septembra smo organizirali nedeljsko popoldansko srečanje na
Zaplazu pri Trebnjem. Z veseljem ugotavljamo, da so se srečanja udeležili tudi nekateri člani, ki do sedaj niso bili
prisotni na naših izletih. Tudi v tem času smo obiskovali naše jubilante ter starejše po
projektu »Starejši za boljšo kakovost življenja doma«. Od maja do konca oktobra 2014 so praznovali okrogle jubileje:
- 80 let : Slavka Zupan, Ana Jontez in Stanko Kovšček; - 85 let: Zora Prešeren, Antonija Kovač in Jože Repovž; - 90 in več let pa: Alojzija Vozelj, Anica Bec in Franc
Bebar; - Naš najstarejši član Franc Sigmund pa 99 let.
Vsem iskrene čestitke in veliko trdnega zdravja! Fanika Rupar, DU Šentjanž
Društvo vinogradnikov Šentjanž
POLETNE AKTIVNOSTI DRUŠTVA VINOGRADNIKOV ŠENTJANŽ
Številne aktivnosti društva vinogradnikov Šentjanž skozi vse
leto niso odšle za dolgo na počitnice niti v letošnjem turobnem
letu, ko je bilo potrebno marsikdaj uporabiti veliko mero drznosti, da smo speljali vse zastavljene aktivnosti.
Že sam uspešno izpeljan vinogradniški pohod na dan
državnosti, katerega se je kljub deževnemu dnevu udeležilo
okoli 80 pohodnikov, nam je prinesel zadovoljiv rezultat. Strokovna predavanja v juliju so nam osvežila že pridobljeno
znanje in dala novih spoznanj o zelenih delih in uporabi sredstev za preprečevanje bolezni v vinogradih. Udeležba na Raškem večeru v avgustu je bila posebno doživetje. Predvsem tematika o Gorskih Bukvah, kjer so
zapisana pravila vinogradništva v 16 stol. Ne gre se čuditi
povezavam številnih posameznikov v društva, saj je že pred
pol tisočletja trta rušila pregrade med najrazličnejšimi stanovi.
Udeležba naših članov na Radgonskem sejmu AGRA, kamor
smo se odpeljali s skoraj polnim avtobusom udeležencev, je
bila nagrada za osvojen ukrep 111, katerega smo pridobili s sodelovanjem s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto in Društvom vinogradnikov Malkovec. Še v istem tednu smo postavili tudi klopotec našemu
najuspešnejšemu članu društva na ocenjevanju vin na
Cvičkariji v Kostanjevici, Francu Špolarju iz Apnenika, v občini Šentrupert. Z avtobusom smo se popeljali na to
zanimivo druženje, kjer smo skupaj s člani šentruperskega društva in številnimi gosti nazdravili z najboljšim cvičkom.
Kulturni program smo ob gostih iz Šentruperta obogatili z
našimi društvenimi pevci in dekleti skupine Vilinke, ki so bile presenečenje za gostitelja Franca in njegovo ženo Nado. Upravni odbor pa si je v začetku septembra zadal že nove
naloge. Tako je za nami že zelo uspešna predstavitev naših
modrih frankinj na Festivalu modre frankinje v Sevnici, na katerem so na otvoritvi prepevali tudi naši pevci. Predavanje
na temo letošnje trgatve je bilo zelo poučno, kajti znova se je
pokazalo, kako zelo je potrebno pridobivati znanja, saj je vsako leto za kletarje nov izziv. Vsak vinogradnik, ki pridela dobro grozdje in ga spremeni v dobro vino, je vreden vsega spoštovanja.
Jesen bo ob že ustaljenih prireditvah, kot so sodelovanje na Šentjanški tržnici, blagoslovu mošta in sodelovanje na
različnih prireditvah v kraju, prinesla še nekaj, kar si že nekaj
časa želimo podariti kraju. V sklopu prireditev ob občinskem
prazniku bomo 21. novembra organizirali koncert, na katerem bodo naši gostje marsikomu morda že znana moška vokalna skupina Un's Trboul. Vabljeni že sedaj, zagotovo vam ne bo
žal. Ob vseh zastavljenih nalogah se vedno najde še kaj
nepredvidljivega, kar nas drži v zdravi kondiciji. Upamo, da
nam bo ostalo tudi časa za poskušanje mladih vin, katera pa v
tem trenutku zares predstavljajo največji izziv vsem
pridelovalcem grozdja. Renata Kuhar
12
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž
DVODNEVNI KONJENIŠKI DAN
Kljub rahlemu rosenju se je enaindvajset konjenikov podalo na pohod po Krekovih stezicah. Poleg konjenikov Krekove konjenice so jezdili tudi naši dobri
prijatelji, konjeniki Konjeniškega društva treh dolin Mirna Peč. Prvi kratki postanek je bil na Leskovcu, kjer sta nas z domačimi namazi razvajali družini Strnad in Urbančič. Kolona
konjenikov se je nato spuščala proti Ivju, Rudni vasi, skozi vas
Brunk do kmetije Jazbec, kjer sta nas pričakala domača
ocvirkova potica in domači jabolčnik. Radi pa smo se
posladkali tudi z domačimi jogurti. Pot smo nadaljevali skozi
Goreljce in Nežence v dolino Pekel in nato naprej do Šentjanža. Po razpustu konjenice je sledil slovesen sprejem
dveh novih članov v Krekovo konjenico. V svoje vrste smo
sprejeli Gordano Bregar in Tomaža Strnada. Naslednji dan pa smo pripravili tekmovanje v spretnostnem jahanju. Tekmovalo je deset konjenikov, zmago so zasluženo slavili konjeniki Društva treh dolin Mirna Peč. Prav tako je
deset konjenikov tekmovalo v zbijanju dvorske alke, zmago so si priborili domači konjeniki. V metu podkve se je pomerilo
trideset tekmovalcev, tekmovalo je staro in mlado, lanski zmagovalec Matic Strnad pa je ubranil svoje mesto. Po končanih tekmovanjih je sledila podelitev pokalov in priznanj.
Zadovoljni z izpeljanimi dogodki smo se sproščeno zabavali do
poznih popoldanskih ur. Postrojena kolona in prisrčne zahvalne besede stotnika Konjeniškega društva treh dolin Mirna Peč,
Dejana, so naše plačilo za ves trud in delo. Upravni odbor se zahvaljuje gostujočim in domačim konjenikom, Majdi za odličen bograč in vsem ostalim, ki ste
kakor koli sodelovali in priskočili na pomoč.
OBISK KONJENIKOV IZ KONJENIŠKEGA KLUBA PIK
V sklopu izleta po sevniški občini so tudi nas obiskali
konjeniki iz Konjeniškega kluba Pik. Razkazali smo jim svoje
prostore in na kratko predstavili delovanje našega društva in
konjenice. Predsednik KK Pik je bil vesel toplega sprejema, predstavil nam je delovanje njihovega kluba, v zahvalo pa so nam člani
Plesne skupine Country line dance, ki deluje znotraj kluba, zaplesali dva plesa. Pogovor je hitro stekel, začela so se nova
poznanstva in utrdila stara, hvaležni pa smo vodički Renati, ki
nam je omogočila prijetno druženje.
Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž
POHOD Z LUČKAMI IN KRESOVANJE
Tudi v letošnjem letu je Društvo prijateljev mladine Šentjanž v
sodelovanju z Društvom rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž
organiziralo pohod z lučkami do kresa in kresovanje. Kljub spremenljivemu vremenu nam je bilo le-to naklonjeno in tako smo se z otroki in njihovimi starši 23. 6. zvečer zbrali na
igrišču pred šolo. Prižgali smo si lučke – svečke ter se peš
odpravili do konjeniškega kozolca. Tam so nas pričakali konjeniki z velikim kresom, ki smo ga prižgali skupaj. Ob
svetlobi ognja smo se poveselili in okrepčali s pijačo in jedačo. Omenjeni društvi že nekaj let uspešno sodelujeta, zato se
naslednjega kresovanja veselimo še vnaprej. Jožica Krmelj
Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence. (Tone Pavček)
13
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
MK Junci Šentjanž
DOLOMITI Člani MK Junci smo se 13. junija odpravili na raziskovanje
italijanskega alpskega visokogorja imenovanega Dolomiti. Trinajst članov, na devetih motorjih, se nas je v petek zjutraj
odpravilo iz Šentjanža. Pot nas je vodila do Kranjske Gore,
preko Korenskega sedla v Avstrijo. Po nekaj urah vožnje proti
zahodu, ob italijanski meji, smo zgodaj popoldne ponovno prečkali mejo in vstopili v Italijo. Po 350 prevoženih
kilometrih smo prispeli v mesto Cortina d'Ampezzo, ki se nahaja na obrobju italijanskih Alp. Od tam smo se povzpeli po vijugasti gorski cesti še višje v planine in se potem skoraj 3 dni
vozili preko serije gorskih prelazov. Do tretjega dne se praktično nismo spustili v dolino oz. pod 1000 metrov
nadmorske višine. Drugi dan je bil v celoti namenjen
»prečesavanju« gorskih prelazov. Med drugim smo obiskali
tudi najbolj zveneče prelaze, kot so prelaz Pordoi (2239 m), prelaz Valparola (2168 m), prelaz Falzarego (2117 m), prelaz Giau (2236 m) … Najvišji prelaz, imenovan Passo Sella, je
visok kar 2236 m. Dvajset kilometrski vijugasti vzpon je svojevrstno doživetje, ko nizaš ovinke enega za drugim, vendar
jih kar ne zmanjka. Pri teh gorskih prelazih govorimo o seriji alpskih vrhov, ki so dostopni po dobrih, širokih, asfaltiranih vijugastih cestah in
veliko je višjih od 2000 metrov nadmorske višine. Med enim in
drugim pa se spuščaš v doline, ki so še vedno nad 1000 m. Omenjeni prelazi so najbolj priljubljeni prav zaradi svojih lepot, razgleda in dobrih cest. Med vožnjo te občasno preseneti
pogled na lepo gorsko jezero s kristalno čisto vodo. Gorski
pašniki so poleti lepi in zeleni kot preproga. Posebej lepi so
tudi iglasti gozdovi s svojo podrastjo, tipično za območja na
zgornji gozdni meji. Višje nad tem, pa so samo še gole planine
brez rastja. Da bi približal občutke tistim, ki še niste potovali po podobnih
krajih, si predstavljajte, da bi peljala široka asfaltirana cesta
npr. preko Vogla, nato bi se povzpela do Kredarice in vodila mimo Sedmerih jezer, ter preko planin nekako do Mangarta. Takih cest je v italijanskih Dolomitih neskončno. Na najvišjih in najlepših prelazih se motoristi ustavljajo in
fotografirajo. Običajno kaj hitro zaslediš na vrhu prelaza tudi
50 do 100 motoristov, ki so se v večjih ali manjših skupinah
pripeljali do vrha prelaza in ustavili, da bi uživali v razgledu.
Italijanske Alpe so s svojimi zavitimi asfaltiranimi cestami, ki peljejo mimo najvišjih gorskih vršacev, med najbolj zaželenimi
motorističnimi destinacijami v Evropi. Poleti se tja odpravljajo
motoristi iz vse Evrope, da bi izpod motoristične čelade zaužili
lepote teh gora. Slovenci smo lahko srečni, da imamo tako veličastno motoristično destinacijo relativno blizu in vsakemu privoščim,
da mu bo enkrat omogočen tovrsten nekajdnevni izlet. Če
nimate motorja, pa je to lahko prav tako zelo lep družinski izlet
z avtomobilom. Roman Bale, predsednik MK JUNCI
GOLAŽIJADA 2014
Tokrat so se tudi člani MK Junci pogumno odločili, da se
pridružijo in ponosno zastopajo Šentjanž s svojimi kuharskimi
sposobnostmi na Golažijadi 2014, ki se je odvijala 6. septembra v Krmelju. Vsaka ekipa dobi od organizatorja 3 kg govejega bočnika in 3
kg čebule. Ostale sestavine po želji in potrebi priskrbijo ekipe
same. Na tekmovanju v kuhanju golaža ne ocenjujejo le okus
golaža, ampak tudi tekmovalce in njihov kuhalni prostor kot
celoto. Tako ocenjujejo, ali je kuhar primerno urejen s predpasnikom in kuharsko kapo. Vsaka ekipa ima svojo mizo, ki naj bi bila čim bolj urejena. Tako se tekmovalci potrudijo za
lep prt, cvetlični aranžma, lepo pristaja tudi lepa košarica z
začimbami ali vrček, napolnjen z vinom. Pozornost na male
stvari tudi šteje. Dodatne točke tekmovalci pridobijo tudi, če se
golaž v loncu ne kuha s plinom, ampak s poleni drv. Vsaka
ekipa se po svoje potrudi za čim boljšo celostno podobo in strokovnost. Na koncu še vedno največ točk prinese golaž.
Poleg okusa so pomembni tudi barva, vonj in gostota golaža.
Tekmovalci MK Junci so naredili odličen golaž. Okus je bil res
eden boljših, kar sem jih jedel v zadnjih letih. Očitno se je
ekipa dobro znašla s svojimi kuharskimi sposobnostmi in se potrudila na vseh področjih ocenjevanja, saj so osvojili
zavidljivo drugo mesto v skupnem seštevku. Čestitke fantom za udeležbo in doseženo odlično drugo mesto!
Roman Bale, predsednik MK JUNCI
MK JUNCI V SPREMSTVU NA KOLESARSKEM MARATONU
21. junija smo se člani MK Junci udeležili spremstva 9.
kolesarskega maratona po Mirnski dolini. Maraton je potekal v organizaciji Kolesarskega kluba Dolenjska balanca in je bil prvič izveden na trgu v sklopu 25. Kresne noči in v času
kramarskega sejma. 120-tim udeležencem so bile na izbiro 57 km, 32 km in
družinska trasa v dolžini 12 km. Ker maraton poteka po javnih cestah, smo v svetlečih brezrokavnikih opozarjali ostale udeležence v prometu na prisotnost kolesarjev in da se morajo
voziti po predpisih, tako udeleženci maratona kot ostali
prisotni na območju maratona. Kljub množici je potekala prireditev nemoteno in v posebnem
vzdušju, delno tudi z našo prisotnostjo, s katero smo vplivali na večjo prometno varnost.
Roman Bale, predsednik MK JUNCI
14
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
MK Junci Šentjanž − fotoreportaža
Dolomiti − naša skupina iz Šentjanža (MK Junci)
Dolomiti − prelaz (MK Junci)
Golažijada − tekmovalna ekipa (MK Junci)
Golažijada − ambient na tekmovanju (MK Junci)
Spremstvo na maratonu (MK Junci)
Spremstvo na maratonu (MK Junci)
Spremstvo na maratonu (MK Junci)
Predavatelj Miran Stanovnik (MK Junci)
15
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
Gasilsko društvo Šentjanž
USPEŠNO LETO ZA MLADE GASILCE PGD ŠENTJANŽ
Letošnje leto je za mlade gasilce zelo delovno in uspešno ter se
še vedno nadaljuje z uspehi. Že v spomladanskem času so mentorji z gasilsko mladino začeli s pripravami na tekmovanje. Svoje znanje in veščine so tako pokazali na občinskem
mladinskem tekmovanju, ki je potekalo 10. maja 2014 na Blanci. Prvič v zgodovini PGD Šentjanž, smo na tekmovanje
peljali kar šest ekip. Pomerili so se v znanju in spretnostnih
veščinah. V juniju so odšli na Lisco, kjer so se preizkusili v
športnih disciplinah in ob raznih igrah ter ob druženju pričakali
na razglasitev tekmovanja. Rezultati so bili presenetljivi: desetina Cicibanov je dosegla 3. mesto, Cicibanov-Sončkov
6. mesto, pionirjev 6. mesto, pionirk 2. mesto, mladincev 2. mesto in desetina mladink odlično 1. mesto. Ponosni smo na
naše mlade gasilce, ki vložijo veliko truda, optimizma in
veselja, kar pokažejo tudi na tekmovanju z odličnimi rezultati. V mesecu septembru je v Krmelju potekal 14. kviz gasilske mladine, kjer so mladinke v sestavi Nika Klun, Maja Lazar in Hana Zupan ponovno pokazale svoje teoretično in praktično
znanje in dosegle odlično 1. mesto. S tem so si zagotovile
uvrstitev na 13. državni kviz, ki bo potekal, 22. novembra 2014 v Črenšovcih. V oktobru mesecu požarne varnosti pa nas čakajo še gasilsko
jesenske delavnice, kjer bomo ustvarjali in se družili ter obujali
spomine na letošnje uspešne dosežke. Predvsem gre zahvala
mladim gasilcem, ki pridno in zavzeto sodelujejo, predsedniku društva, poveljniku društva, poveljniku sektorja in vsem
mentorjem, ki prenašajo svoje znanje in vložijo veliko časa za druženje, učenje, motiviranje, da pripravijo mlade gasilce na
vse aktivnosti. Seveda pa gre zahvala tudi staršem, ki
spodbujate otroke in nam večkrat priskočite na pomoč.
Zahvaliti se moramo tudi Osnovni šoli Šentjanž za pomoč pri
izpeljavi naših aktivnosti.
Katja Ručman, predsednica mladinske komisije
FIRE COMBAT
V nedeljo, 8. 6. 2014 smo se mladinci in mladinke PGD Šentjanž odzvali vabilu Prostovoljnega gasilskega društva
Rečica in se udeležili tekmovanja Fire combat. V prevodu bi to
lahko pomenilo gasilsko vzdržljivostno tekmovanje. Za takšno tekmovanje morajo biti tekmovalci posebej izurjeni. Poznati morajo od osnove gasilstva, do vezanja vozlov, uporabo dihalnih aparatov in dobro morajo poznati gasilsko taktiko. Naj omenim, da so naši gasilci taktiko tekmovanja lahko
pripravljali samo preko pravilnika in enega video posnetka, ki ni bil najboljši. Vendar so tekmovanje tako mladinci kot
mladinke vzeli zelo resno in več tednov vsako popoldne
preživljali v gasilskem domu, kjer so vadili in pripravljali
taktiko tekmovanja. Zato še kako zelo velja za njih pregovor, da vaja dela mojsta, mojster dela vajo, kar je na koncu pokazal tudi njihov rezultat. Namreč mladinci v sestavi: Matic Prijatelj, Vid Žganjar in Jernej Erman so na koncu zasedli prvo mesto
od več kot deset prijavljenih ekip in mladinke v sestavi: Nika
Klun, Hana Zupan in Maja Lazar so zasedle odlično drugo
mesto od več kot deset prijavljenih ekip. Za konec, če citiram
besede moderatorja, ki je izjavil, da z Dolenjci ni šale, ker oni
pridejo, vidijo in zmagajo. Čestitke tako mladinkam kot
mladincem za osvojena priznanja.
Jasmina Podlesnik
GASILSKA AVTOPRALNICA Nihče ni tako majhen, da ne bi moral ponuditi pomoči in nihče
tako velik, da je nebi moral sprejeti. Tega se zavedajo tudi mladinci Prostovoljnega gasilskega društva Šentjanž, ki so se
na skupno pobudo odločili, da tudi oni pripomorejo pri
zbiranju sredstev za novo gasilsko vozilo. Zato so na začetku
poletja organizirali Gasilsko avtopralnico, kjer so od zunaj in znotraj očistili avtomobile, ki so jih pripeljali krajani in mimo
vozeči. Kot mentorica lahko rečem, da tako zavzete in pridne
ekipe, kot je trenutna ekipa mladincev, še nisem srečala in sem
vesela in ponosna, da imamo takšen pušeljc mladincev prav v
Šentjanžu. Namreč otroci so gasilci z dušo in srcem.
Zahvaljujemo se vsem, ki so podprli našo akcijo, in upamo, da se nam boste pridružili tudi naslednjič.
Jasmina Podlesnik
16
Povsod je lepo … Šentjanški glas XV/32
GREMO V ENO OD NAJLEPŠIH VASI V SLOVENIJI: TRŽIŠČE
V letošnjem letu se je kraj Tržišče okitil z enim od najvišjih priznanj pri sodelovanju v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna. Tržišče je gručasto naselje na pobočju desnega brega reke
Mirne. Na jugu naselje obdajata gozdnati Švajgarjev hrib in
Medvejška hosta. V okolici prevladujejo njive, travniki in
sadovnjaki. Na širšem območju so na začetku 20. stoletja
odkrili halštatske, rimske in staroslovanske grobove. Samo v
zaselku Trate je bilo odkritih 15 manjših gomil, v dveh so našli
grobova z rimskimi pridatki. Območje današnje župnije Tržišče je po letu 811 spadalo pod
oglejski patriarhat in v okvir ene najstarejših župnij na
Dolenjskem, Šentrupert. V vasi sta dve cerkvi, in sicer v samem jedru je župnijska cerkev sv. Trojice, ki je bila sezidana v začetku 16. stol. v gotskem slogu in v poznejšem obdobju
večkrat prezidana. Obnovo je doživela tudi leta 1953, saj je
bila leta 1944 požgana. Po ustnem izročilu naj bi bila zgrajena
iz kamenja gradu, ki naj bi domnevno stal v bližini cerkve.
Spodnja cerkev Marijinega vnebovzetja je enoladijska s kapelo sv. Florjana in zvonikom. Tržišču daje poseben pečat zanimiva in ohranjena stavbna
dediščine, ki dokazuje, da so tu že v davnini trgovali. Na strmem Šentjurskem hribu stoji podružnična cerkev sv. Jurija.
Cerkev je verjetno predromanska stavba s sledovi prazgodovinske naselbine in je prvič omenjena leta 1444. Na
hrib se lahko podate peš iz naselja Mostec ali pa iz Podgore.
Šentjurjev hrib je s svojo cerkvijo zelo markantna točka, ki se
zrcali nad reko Mirno.
Tržišče je izhodišče za številne nedeljske pohode. Od tu se lahko podate na Škovec, ki v svojem jedru čuva pravo
etnološko zbirko starega orodja. Pot vas lahko popelje do
Malkovca, od koder boste imeli na dlani cvičkovo deželo vse
tja do Gorjancev. Vredno je obiskati železniško postajo, kjer
lahko opazite staro tehtnico za tehtanje živine, obnovljeno
stavbo Društva Hrast in še mnoge druge zanimivosti. TZO Sevnica
17
Društva poročajo Šentjanški glas XV/32
Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž
VTISI KREKOVE KONJENICE S TRIDNEVNEGA POHODA
Krekova konjenica Društva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž je bila že na četrtem tradicionalnem pohodu po mejah naše
občine. Prvi dan je kolona dvajsetih konjenikov potovala na naslednji trasi: Šentjanž–Knapndol–Malkovec–Telče–Primož–Zavratec–
Rovišče–Arto–Blanca. Vseskozi sta jih spremljala lepo vreme
in dobra volja. Za gostoljubje na poti prvega dne se še posebej
zahvaljujejo družini Zgonc iz Poganke in družini Mlakar iz
Rovišč. Drugi dan je konjenica ob 9. uri odjezdila z Blance do družine
Žibert na Pokleku. Pot so nadaljevali skoraj do Mrzle Planine,
sledil pa je spust do Božičevega Štefana, ki jim je, kot vsako
leto, velikodušno odstopil kozolec, kjer so konjeniki v senčki
pojedli kosilo. Po gozdnih poteh so se nato počasi vzpenjali proti Okroglicam. V Gostišču Močivnik so jim prijazno nudili
prenočišča, obilno večerjo in zajtrk. Tretji dan so se konjeniki obrnili proti domu. Po spustu z Okroglic do Loke je sledilo prečkanje reke Save in povrnila se je živahnost jahačem in
konjem, saj so že skoraj prišli na cilj. Hitro so premagali vzpon
do Novega Grada, čez Brunk do Leskovca. Še zadnjih nekaj
kilometrov in srečno so se vrnili nazaj v Šentjanž. Pri društvenem kozolcu je konjenike pričakalo glasno
ploskanje in vzklikanje. Po razpustu konjenice so vsi skupaj nazdravili ob srečni vrnitvi domov. Krekova konjenica se zahvaljuje vsem, ki ste jih prisrčno sprejeli, pogostili, prenočili ali pa le opazovali.
Krekova konjenica Društva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž
Športno društvo Šentjanž
VETERANI NOGOMETAŠI ŠD ŠENTJANŽ
Zadnjo soboto v avgustu veterani nogometaši občine Sevnica
izkoristimo za preizkus pripravljenosti pred začetkom
jesenskega dela Občinske veteranske nogometne lige z
organizacijo turnirja. Organizator letošnjega tradicionalnega nogometnega turnirja
veteranov občine Sevnica je bila ekipa Bučke, ki na tem
turnirju sodeluje že vsa leta, čeprav ni v občini Sevnica. Na
turnirju sodelujejo ekipe Loga, Boštanja, Blance, Jelovca, Sevnice, Bučke, Studenca in Šentjanža, ki se v predtekmovanju
razdelijo v dve skupini. Ekipa Šentjanža je bila v skupini z
ekipami Boštanja, Sevnice in Blance. Otvoritveno tekmo bi
morali igrati z ekipo Boštanja, a se turnirja žal niso udeležili
zaradi pomanjkanja igralcev. Tako smo prvo tekmo igrali z ekipo Sevnice in se razšli z neodločenim izidom. Prav tako se
je tudi druga tekma z ekipo Blance končala z neodločenim
rezultatom. Tako smo v skupini osvojili drugo mesto in se v polfinalu pomerili z ekipo Bučke, ki pa je bila za nas žal
premočen nasprotnik. Smo pa v tekmi za tretje mesto strnili
svoje vrste, pripravili pravo taktiko in zmagali z rezultatom 3 : 1. Tako smo tretje leto zapored, odkar se udeležujemo tega turnirja, zopet stali na zmagovalnem odru. Po dveh drugih mestih smo tokrat osvojili tretje mesto. Zmagovalec letošnjega
turnirja je bila ekipa Bučke, ki je v finalu premagala
večkratnega zmagovalca turnirja, ekipo Loga. Tudi v veteranski ligi trenutno zasedamo tretje mesto, trudili se bomo, da tam ostanemo tudi ob zaključku lige.
5. POHOD PO POTEH MILANA MAJCNA
Zadnjo oktobrsko soboto smo jo v sklopu praznovanja krajevnega praznika že petič mahnili po poteh Milana Majcna. Tradicionalnega pohoda, ki ga organizira Turistično društvo Šentjanž, se je letos udeležilo okrog 50 pohodnikov in učenci ter
učitelji OŠ Milana Majcna Šentjanž, česar smo bili organizatorji še posebej veseli. Ker nam dež zadnje dni pred pohodom ni
prizanašal, je bila pot nekoliko blatna, a zato korak ni bil nič veliko težji. Prijeten sprejem pohodnikov z domačimi kulinaričnimi
dobrotami v Hinjah sta med udeležence pohoda prinesla še dodatnega elana, da je bil vzpon proti Murncam manj strm. Po spustu proti Šentjanžu smo si v kulturni dvorani privoščili še partizansko klobaso in dopoldne je bilo popolno. Prijetno utrujeni smo si zaželeli na snidenje naslednje leto.
Petra Majcen
18
Iz šolskih klopi Šentjanški glas XV/32
UČENCI OŠ MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ PONOVNO OBČINSKI PRVAKI
V sredo, 21. 5. 2014, je v Sevnici potekalo 46. občinsko
kvalifikacijsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«. Udeležili so se ga tudi učenci OŠ
Milana Majcna Šentjanž. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz
preverjanja teoretičnega znanja prometnih predpisov,
spretnostne vožnje na poligonu ter praktične vožnje v prometu.
Našo šolo so zelo uspešno zastopali naslednji učenci: Vid
Žganjar, Nina Rman, Matic Prijatelj, Miha Lamovšek, Grega
Krmelj in Jernej Erman. Učenci OŠ Šentjanž so na tekmovanju v skupnem seštevku
dosegli najmanj kazenskih točk in osvojili odlično 1. mesto ter tako postali občinski prvaki. Najuspešnejši učenec iz naše šole je bil Vid Žganjar, ki je kot
posameznik osvojil 1. mesto in se tako uvrstil na državno
tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Zmagovalec je za svoj uspeh prejel lepo nagrado, in sicer novo gorsko kolo. Tudi 2. mesto je pripadalo OŠ Milana Majcna Šentjanž.
Osvojila pa ga je Nina Rman. Vsem učencem ISKRENE ČESTITKE! Zopet ste dokazali, da
ste NAJBOLJŠI! Mentorica Alja Felser
VID ŽGANJAR ČETRTI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU
V soboto, 31. 5. 2014, je na površinah OŠ Brezovica pri
Ljubljani potekalo 23. državno tekmovanje "KAJ VEŠ O
PROMETU" za učence osnovnih in srednjih šol. Z njim želijo
med mladimi spodbuditi učenje prometnih pravil ter razvijanje
spretnosti in pravilne vožnje v prometu. Tekmovanje je bilo zopet sestavljeno iz preverjanja teoretičnega znanja prometnih predpisov, spretnostne vožnje
na poligonu ter praktične vožnje v dejanskem prometu. Občino Sevnica je zelo uspešno zastopal Vid Žganjar, učenec
iz OŠ Milana Majcna Šentjanž, ki je osvojil odlično 4. mesto. ČESTITAMO!
Mentorica Alja Felser
Nina Rman državna prvakinja v metu vortexa
Tudi letos so učenci OŠ
Milana Majcna Šentjanž uspešno tekmovali na atletskih
tekmovanjih. Medobčinskega tekmovanja v
Radečah se je udeležilo 11
učencev, osvojili so dve prvi
(Danijela Bec, Nina Rman), dve drugi (Ana Marija Bunderšek, Maja Lazar) in eno
tretje mesto (Sašo Krznar). Na
področno tekmovanje v
Brežice, 2. 6. 2014, se je uvrstilo sedem učencev. Področni
prvakinji sta postali Danijela Bec v teku na 300 m in Nina Rman v metu vortexa, le za las pa je medaljo zgrešila Maja
Lazar, ki je osvojila še vedno odlično četrto mesto v teku na 60
m. Danijela Bec in Nina Rman sta se s svojima dosežkoma na področnem tekmovanju uvrstili med dvajset najboljših v
Sloveniji vsaka v svoji disciplini in se uvrstili na finale OŠ
Slovenije v atletiki, ki je bilo v Kopru, 5. 6. 2014. Danijela Bec se zaradi zdravstvenih razlogov tekmovanja žal ni udeležila. Nina Rman je z metom 54,35 m vortex vrgla najdlje in postala državna prvakinja.
Mentor Dragan Tominc
BILI SMO NA VELIKI PLANINI
Zadnji petek v tem šolskem letu smo učenci 6., 7. in 8. razreda
OŠ Milana Majcna Šentjanž obiskali Veliko planino. To je bil
naš kulturni dan, saj je prav, da spoznamo tudi pastirsko
življenje, ki se tako razlikuje od našega vsakdanjika. Zjutraj smo z avtobusom odrinili na dolgo pot proti Kamniku, kjer nas je čakal vodič; nekaj časa se je peljal z nami, potem pa
nas je povabil na prijeten ogled te pokrajine. Na poti nam je pokazal veliko zanimivih stvari ter nam predstavil pastirsko življenje skozi čas. Po enourni hoji smo na Mali planini že
zagledali krave, ki so se brezskrbno pasle.
Preden smo se v Jarškem domu malo odpočili, smo si ogledali
ostanke letala iz druge svetovne vojne. Res so že v slabem stanju, a se nam je zdelo zanimivo. Pot nas je vodila naprej mimo Domžalskega doma proti cerkvici, kjer smo se malo
odpočili ter poskušali celo zapeti, a nas je zmotil dež. Pri Preskarjevem pastirskem muzeju nam je vodič povedal še
nekaj zanimivosti, nato pa smo se počasi odpravili nazaj proti
avtobusu. Čeprav so se nad nami zbirali sivi oblaki in je padlo tudi nekaj
kapelj dežja, nam to ni uničilo našega kulturnega dneva. Imeli
smo se lepo. Anže Orešnik, 8. razred
19
Iz šolskih klopi Šentjanški glas XV/32
NARAVOSLOVNI DAN V OŠ ŠENTJANŽ V prvih dneh junija smo imeli naravoslovni dan. Ogledali smo si Kostanjeviško jamo in grad Rajhenburg v Brestanici. Ko smo prispeli pred Kostanjeviško jamo, nas je že čakal
vodič, ki nam je predstavil zgodovino jame in povedal, kako je
nastala. Njena znamenitost so netopirji, ki so ime dobili po podkvastem izvesku, podkovnjači. Ta vrsta netopirjev živi tudi
drugje, vendar je redka. V jami smo videli kapnike v obliki krokodiljega gobca ter kapnike v obliki treh stvari, pomembnih za cerkev: prižnico,
Jezusa in spovednico. Vodič nam je povedal tudi legendo o
trimetrskem velikanu, ki je živel v teh krajih in ko se je ob
dežju zatekel v jamo, je v njej zaspal; takrat se je stresla zemlja
in del stene se je zrušil na velikana. Vidijo se le njegovi prsti
… to je seveda posebna oblika kapnikov.
Izvedeli smo tudi, da ljudje do leta 1937 še niso vedeli za jamo,
sedaj pa je zelo obiskana. Pot smo nadaljevali proti Brestanici in gradu Rajhenburg. Grad je zamenjal kar nekaj lastnikov, a zadnji pred drugo svetovno vojno so ga kupili trapisti. Ti menihi so posvetili veliko časa molitvi, sicer pa so morali biti cele dneve tiho, kar je bilo najtežje. Vse, kar so potrebovali, so izdelali sami, od sira do
čokolad in likerjev. Njihovi izdelki so bili takšne kakovosti, da
jih je kupoval sam cesar Franc Jožef. Med drugo svetovno vojno je bil grad središče izgnancev
Slovenije; več tisoč so jih prepeljali v Nemčijo. Po vojni se jih
je mnogo vrnilo nazaj, a ko so prišli v svoje domove, niso imeli
kje spati, njive so bile neobdelane, hiše pa prazne. Lahko zaključim, da je bil naravoslovni dan zelo zanimiv in da
si bom ti dve znamenitosti za vedno zapomnil. Rok Bunderšek, 8. razred
NAŠ VRTIČEK – NOVA PRIDOBITEV
šolskega leta bomo skrb za naš dišavni vrtiček predali
sedmemu razredu. Upamo, da bodo ob delu tako uživali, kot
smo mi, saj smo znali združiti koristno s prijetnim. Učenci so
si privzgajali delovne navade, pridelovali smo zelišča, ob delu
smo se sladkali s sladoledom, pripravili okusen sok … Gospod Mesojednik nam je prijazno podaril dve samokolnici. (Eno od njih vidite na sliki.) Ob tej priliki se mu najlepše
zahvaljujemo. Slavica Pungerčar
DEVETARJEM NA POT
SPOŠTOVANI UČENCI! Čas je relativna dimenzija. Predvsem mladi jo doživljate
drugače kot starejši. Meni se zdi, da ste pravkar prestopili
šolski prag, vam pa so se leta, ki smo jih preživeli skupaj,
najbrž zdela mnogo daljša. Živeli in delali smo v isti hiši in sledili smo istim ciljem, čeprav se je včasih zdelo, da ne najdemo skupnega imenovalca.
Učitelji smo bili mnenja, da je potrebno v šoli trdo delati in si prizadevati za čim več znanja. Učenci pa ste menili, da se da
tudi z malo manj truda, pa več iznajdljivosti in sreče priti do istega cilja. Znanje je nekje na sredini – najbrž. Če smo vam dali nekaj dobrih življenjskih izkušenj, če smo
vam dali osnovna znanja, na katerih boste odslej gradili dalje v srednjih šolah, če smo vas opremili z ravno pravšnjo mero
samozavesti in poguma, da se boste spoprijeli s skušnjavami
velikega sveta in navidezno svobodo, ki se vam obeta, potem ste dobili dragoceno popotnico. Želim, da bi vam bilo nadaljnje šolanje v veselje, da boste uspešni in da se boste čez čas kot mladi perspektivni
strokovnjaki vrnili v domače okolje. Ravnateljica Marija Brce
MOJIM DEVETARJEM NA POT Naš dobri znanec Pitagora je primerjal življenje z olimpijskimi
igrami: nekateri postavijo stojnice in mislijo samo na dobiček,
drugi si prizadevajo za slavo v borbi, preostali pa so samo gledalci. Odločitev je vaša. Samo od vas je odvisno, ali boste v
svojem življenju glavni igralec, stranski igralec, režiser ali
scenarist. Življenjska pot ni ravna. Večkrat je trnova kot gladka. Včasih
potrebujemo žalost, da lahko najdemo veselje. Včasih
potrebujemo izgubo, da lahko cenimo, kar imamo. In včasih se
moramo preprosto raziti, da lahko čutimo bližino tistih, ki so
ostali … Vse dobro vam želim.
Razredničarka Slavica Pungerčar
www.sentjanz.si www.sentjanz.si www.sentjanz.si www.sentjanz.si www.sentjanz.si www.sentjanz.si www.sentjanz.si
20
Iz šolskih klopi Šentjanški glas XV/32
MLADI USTVARJALCI V OŠ ŠENTJANŽ V 8. razredu takoj v začetku šolskega leta spoznavamo pesmi naših pesnikov; ena od njih je Vodnikova pesem Dramilo, katere
zadnji verzi kar kličejo k razmišljanju…
Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. ( Valentin Vodnik )
In kako so ob teh verzih razmišljali naši osmošolci? (Učenki Danijela in Anja pa sta se še posebej potrudili in napisali še vsaka svojo razpoloženjsko pesem.)
Tisti, ki je len in se ne trudi, bo težko preživel … ker spomladi
ni sejal, tudi v jeseni ne bo žel … in ostal bo lačen, žejen;
ostalo mu bo le še beračenje. Tudi meni mami pravi, da bom morala trdo delati, če bom
hotela preživeti in tega se držim … saj je to popolnoma res. Danijela Bec
Ko bom velik, bom imel svojo zemljo. Imel bom tudi vinograd, ki bo dobro rodil in službo … imel bom lep rokav, palco
pohodno in poln bokal. Matic Lazar
Če bi bil priden kot čebela in garal kot mravlja, bi verjetno dobro živel.
Miha Lamovšek
Ko bom velika, mama bom postala, Otroke lepo vzgajala, v šolo jih poslala.
Karmen Orešnik
Toplo sonce …
Toplo sonce, sonce toplo, pridi trkat nam na okno … Nad gore in nad morje posijalo zdaj je že.
Toplo sonce, pridi k nam, k nam, v veseli sončni raj. Tja, kjer srca srečna so, tja, kjer ptički že pojo.
Toplo sonce, sonce toplo, pridi trkat nam na okno …
Anja Slapšak
Ko si srečen …
Sonce prijadra na nebo srečno, da nov dan spet bo, rosa v soncu zažari in nov dan zopet zaživi.
Ptički na vejah že pojo, veseli, da vse je tako lepo, sonce skozi okno sije mi in prebuditi me želi.
To ni sonček zlat, pa tudi ni rosa sredi trat, to le sreča moja je, ki seže naj vam v srce.
Danijela Bec
Mladi ustvarjalci, upam, da vam bo beseda še naprej lepo tekla. Majda P. Repovž
ZAHVALA NAŠIM GASILCEM
Šolski zvonec se je oglasil in tako oznanil začetek novega
šolskega leta. Ceste v okolici šol so zopet polne razigranih
otrok, zato moramo biti vozniki in ostali udeleženci v prometu
nanje še posebej pozorni. V šoli se trudimo, da bi učence čim
bolj pripravili, da bodo postali odgovorni udeleženci v
prometu. Učencem vsako leto predstavimo varne in nevarne
šolske poti, sodelujemo v različnih projektih na temo prometa,
izvajamo tečaj kolesarskega izpita, sodelujemo na prometnih tekmovanjih … Da pa bi našim šolarjem zagotovili še dodatno
varnost, so nam v prvih septembrskih dneh na pomoč zopet
priskočili naši gasilci. Veterani PGD Šentjanž so varovali
učence na zaznamovanih prehodih za pešce v okolici šole in
tako poskrbeli za dodatno varnost naših otrok. Za njihov trud se jim iskreno zahvaljujemo in upamo, da nam bodo tudi v prihodnjih letih z veseljem priskočili na pomoč.
Alja Felser
SKRB ZA ZDRAVE ZOBE
V torek, 16. 9. 2014, je učence 1. razreda obiskala medicinska
sestra Nina Dernač. Učencem je s pomočjo filma predstavila,
kako lahko sami poskrbijo za čiste in zdrave zobe. Obljubili so,
da bodo vedno skrbeli za svoje zobke tako, da bodo jedli zelo malo sladkarij, pili nesladkane pijače in vodo ter si jih redno
umivali. Pri umivanju pa bodo prosili za pomoč svoje starše.
Helena Hribar
21
Iz šolskih klopi Šentjanški glas XV/32
ŠOLSKI PODROČNI MNOGOBOJ V RADEČAH
V petek, 12. 9. 2014, smo se najboljši atleti iz OŠ Milana
Majcna Šentjanž odpeljali v Radeče. Tam smo tekmovali v
teku na 60 m in 300 m, skoku v daljino ter v metu vortexa. Tekmovali smo: Aleš Bec, Lara Zakšek, Nina Lindič, Nina
Rman, Danijela Bec, Anika Bunderšek, Zala Ostrovršnik in
jaz, Luka Lazar. Najbolj sem bil zadovoljen s skokom v
daljino. V seštevku vseh disciplin sem dosegel prvo mesto. To je bil zame najčudovitejši dan, saj sem dobil zlato medaljo. Tudi ostale učenke so dosegle lepe rezultate. Nina Rman in Nina Lindič sta bili drugi, Zala Ostrovršnik in Lara Zakšek pa
tretji, vsaka v svoji kategoriji. Luka Lazar, 6. razred
OTROCI IZ SKUPINE SONČKI USTVARJAJO
September je naokoli in v vrtcu se že veliko ustvarja. Otroci iz
skupine Sončki so morali za domačo nalogo od doma prinesti
sadje, ki trenutno raste na domačih vrtovih. V vrtcu smo sadje
razvrščali po vrsti in obliki, kasneje pa so ga otroci pripravili
za izdelavo »smoothie-ja«. Tisti dan smo imeli vitaminsko zelo
bogato sadno malico. S pomočjo sokovnika smo skuhali bistri sok, s katerim smo se posladkali pri kosilu. S suhimi barvicami in voščenkami pa so otroci sadje in sadna drevesa upodobili še na papirju. Vrtec je vsako leto sodeloval na Bučariadi, zato smo se tudi
tokrat odločili, da naredimo bučni aranžma, ki smo ga letos
imenovali Ovce se pasejo in krasi garderobo vrtca. Čaka nas še veliko igre in veselega ustvarjanja.
Jožica Krmelj
22
Kulturni kotiček Šentjanški glas XV/32
PESMI
JESENSKI DAN
Prek polj turobno odmeva, kot da zadnjo pot bi iz daljave oznanjal ta doneči bron. Zamajal veter je porjavele trave; na hribu se oglasil je zvon. Odkrivam nejasne sledi v zemlji, ki si počitka želi. Spet tavam po stezah spomina, prepletam si kite spoznanj. Lica objema le vetra koprena, v meni temačen jesenski je dan. Marija Bajt
VINO IN POEZIJA
Vino je kot poezija, oboje združuje fantazija; saj, ko si vino in rima podata roke, kmalu z lahkoto na dlani prebereš srce … Če vino okušaš kot pesem, skrivnostno ti sega v srce. Prava pesem kot zrelo je vino, najboljše cvetice čutilom odpre …
SPOMIN NA SREČNE DNI
Nekoč močno sem si želela, da moža bi in dom imela; vse se je kmalu izpolnilo, v ljubezni me opoj ovilo. Veliko sreče skupaj sva užila, z otroki dom si napolnila; a kar naenkrat leta so prišla, ko sreča se je nekam odselila. Srce je tiho ranjeno ječalo, ljubezni sreče ostalo je
premalo; moje oko ni več zažarelo, ko nebo mi ga je vzelo. Vdala sem se v žalostno usodo, srca ne dajem na posodo; le nekje v globini duše spi - spomin na sončne srečne dni!
V PISANE BARVE OVITA JESEN
Ob letu osorej se je vrnila zala in barvita jesen; v pisane barve je ovita; je zlatorumena in je rdeča, je temno zelena in rjava, je oranžna pa tudi vijolična, s svetlimi in temnimi odtenki je lepo ožarjena. Vse naokoli je razprostrla paleto prelepih barv, s čarobnim čopičem je čudovito olepšala poletno deželo. Eva Keber
ZAKLAD
Včasih se mi zazdi, da smo večni iskalci zakladov; iščemo bisere življenja, vzradostimo se, ko jih najdemo na življenjski poti. Zaklad odkrivamo v lepotah narave, najdemo ga v sočloveku, skriva se tudi v nas samih, razodeva se v lepi knjigi, lahko je to dragocen trenutek v življenju. Z očmi sem ujela očarljive prizore, začutila sem jih s srcem, ležijo v srcu in se zrcalijo pred očmi. Vsakdo občuti čarobnost ujetih trenutkov.
23
Šentjanški glas XV/32
GOMILASTE IN VISOKE GREDE
Oblikovanje gomilastih gred prinaša občutno prednost pred
tradicionalnim kmetovanjem z ravnimi gredami. Ustvarimo mikroklimatsko področje, ki nudi primerno rastišče zelo
različnim rastlinam. Navsezadnje nam postavitev gomilastih
gred ponuja veliko možnosti za urejanje vrta in krajine. Pred ureditvijo grede moramo ugotoviti prevladujočo smer
vetra in jo nato upoštevati pri načrtovanju. Če so grede na
pobočnih legah, je zelo pomembno, da pazimo na površinsko
vodo in na smeri neba. Gred ne smemo zasnovati vzporedno s pobočjem, ampak poševno v smeri vzhod-zahod. Priprava grede: Površinsko plast zemlje skopljemo in naredimo kanal, v
katerega nalagamo različen grob organski material: debla, veje,
korenine, steblike itd. Zlagamo lahko stare opeke, stiropor, ovčjo volno, nato listje, kartonski papir, preperel hlevski gnoj,
slamo in nazadnje dober humus, ki ga pokrijemo s tanko plastjo slame. Greda je pripravljena za zasaditev. Gomilaste grede so primerne za pridelovanje vseh vrst zelenjave: graha, fižola, solate, paradižnika, kumar, redkvic,
korenja, bučk, krompirja. Na visokih gomilastih gredah se
dobro obnese čebula, ker jo obvaruje pred čebulno muho. V razpadajočem materialu znotraj gred najdejo rastline ugodno razmerje hranilnih snovi in temu ustrezno bujno in odporno rast.
Cveta Jazbec
PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA KS ŠENTJANŽ
V petek, 24. oktobra, smo v počastitev krajevnega praznika
krajani naše krajevne skupnosti napolnili Kulturno dvorano v Šentjanžu. V prijetnem kulturnem programu, ki ga je
povezovala Jožica Pelko, so se predstavili učenci OŠ Milana
Majcna Šentjanž in Šentjanški jurjevalci. Prisotne sta
nagovorila predsednik KS Šentjanž Boštjan Krmelj in župan
občine Sevnica Srečko Ocvirk. Ob tej priložnosti so bila
podeljena tudi priznanja KS Šentjanž, ki so jih letos prejeli
Jožica Revinšek, Andrej Prijatelj in med drugim tudi član
uredniškega odbora Šentjanškega glasa, Milan Sotlar.
Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke!
24
Šentjanški glas XV/32
ČRNI PACKI
Najbrž so dogodki, ki so sledili izdaji prvomajske številke
Šentjanškega glasa odraz časa, v katerem živimo. Kakorkoli že … nadvse žalostno in vsega obsojanja ter zgražanja vredno je,
da se nekateri, očitno za zabavo ali pa iz kdove kakšnih
objestnih vzgibov znašajo nad tistim, kar smo nekateri z zanosom in ogromno vloženimi prostovoljnimi urami dela
oblikovali in delali z največjim veseljem v korist naše krajevne
skupnosti, naših sokrajanov in še koga, ki bi želel preživeti
prosti čas v naših krajih.
Tako so okrog prvega maja vandali neznano kam odvrgli informacijsko tablo pri Črni mlaki na rudarsko-tematski poti TkPav, katere skrbnik in snovalec je Turistično društvo
Šentjanž. Poškodovali in sneli z lesenih nosilcev so tudi
informacijsko tablo pri duglazijah, poškodovali usmerjevalne tablice, motil jih je tudi leseni vlakec, ki so ga z veliko truda pri Črni mlaki postavili naši sokrajani, neznano kam je izginila
tudi maketa rudarskega orodja, ki ga je Jože Livk na roke
oblikoval in na ogled postavil, da bi ga lahko občudovali otroci
in se ob tem še česa naučili, vrezovali so inicialke v stoletna
drevesa. Škoda je bila ocenjena na 2000 € in dejanje
prijavljeno pristojnim organom. Storilec s strani pristojnih organov ni bil odkrit, slike in besedilne objave na družabnem omrežju pa marsikdaj povedo vse in tako je bilo tudi v tem
primeru … Potem pa se je skupina mladcev, bojda pod vplivom rujnih substanc, ki naj bi predstavljale olajševalno okoliščino (kje si še to videl …) spravila še na štiri leta stare gabre na avtobusni postaji in dva od njih, kar tako, malo za zabavo, sredi zabavne noči požagala z motorno žago. Ti novodobni gozdarji so bili
menda odkriti in prav tako prijavljeni pristojnim organom. Za kazen, ki je mimogrede milo rečeno premila, so drevesa že
posadili nazaj v »udarniški akciji« kot so jo sami poimenovali
na družabnem omrežju. Nasmejanih obrazov so se objavili
sami … Lahko pridamo samo … kakšna udarniška akcija le!!!!
DA VAS NI SRAM!!! Žal nam je samo, da namesto štorov nič
hudega slutečih gabrov nismo objavili vaših slik in imen, kar
bomo v primeru naslednjih akcij brez razprave z največjim veseljem storili. Zaključimo lahko samo … se zavedate med kakšnimi ljudmi
živite???
25
Zgodilo se bo Šentjanški glas XV/32
Koledar prireditev
DOGODEK DATUM VABI VAS
Kulturno družabni večer "Kultura in umetnost nas povezujeta"
Sobota, 15. november 2014, ob 16. uri v Bregarjevi zidanici v
Kamenškem
Kulturno-umetniška sekcija KUD Budna vas Info: Magda Sigmund (031 353 388),
Likovna razstava likovne sekcije ART lipa KUD Budna vas
December 2014 v Knjižnici Sevnica
Likovna sekcija ART lipa iz KUD Budna vas Info: Magda Sigmund (031 353 388),
Tradicionalni božično-novoletni koncert godbe SŽ z gosti
25. december 2014 ob 19.30 uri v telovadnici OŠ Milana Majcna
Šentjanž
Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž
Info: Krmelj Boštjan (041 709 287)
Blagoslov konj na Štefanovo 26. december 2014 ob 10.30 uri na
parkirišču KS Šentjanž
Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž
Info: Krmelj Boštjan (041 709 287)
Skupinska likovna razstava likovne sekcije ART lipa KUD Budna vas
Januar 2015 na Gradu Sevnica Likovna sekcija ART lipa iz KUD Budna vas
Info: Magda Sigmund (031 353 388), [email protected]
Zbor članov KUD Budna vas Januar 2015 v prostorih družine
Skoporc-Zavrl na Brunku
KUD Budna vas Info: Magda Sigmund (031 353 388),
Rastoča knjiga 7. februar 2015 v Kulturni dvorani
v Šentjanžu
KUD Budna vas v sodelovanju z OŠ Milana Majcna
Šentjanž Info: Magda Sigmund (031 353 388),
[email protected] Razstava fotografij Marjetke Erman Februar 2015 v Knjižnici Sevnica KUD Budna vas
Likovna razstava Marije Oven Marec 2015 na Gradu Sevnica Likovna sekcija ART lipa iz KUD Budna vas
Info: Magda Sigmund (031 353 388), [email protected]
Delavnice ročnih spretnosti Marec 2015 v prostorih družine
Skoporc-Zavrl na Brunku
Kulturno - umetniška sekcija KUD Budna vas
Info: Magda Sigmund (031 353 388), [email protected]
Razstava fotografij Marjetke Erman Marec 2015, Caffe galerija Radeče Kulturno-umetniška sekcija KUD Budna vas
Info: Magda Sigmund (031 353 388), [email protected]
Miran Stanovnik – večer z dirkaško legendo
Moto klub Junci za vas organizira potopisno predavanje z MIRANOM STANOVNIKOM »Utrinki in izkušnje iz relija DAKAR« Predavanje bo v petek, 14. novembra, ob 19.00
uri, v Kulturni dvorani Šentjanž.
Pogledali si bomo slike in kratek film o dirki ter se pogovarjali o izkušnjah, ki so povezane z Miranovim 17-letnim dirkanjem.
To ne pomeni samo sedeti na motorju, ampak živeti z in za
dirkanje, vse skupaj pa koristno in pozitivno povezati z obveznostmi družinskega očeta in tudi delovnimi obveznostmi,
ki jih prinaša službovanje v Slovenski vojski. Večino tovrstnih
izkušenj je mogoče vnesti v normalno življenje ali pa tudi v
poslovni svet, kjer so inovativnost, vztrajnost in poštena igra
priznane vrednote. Vstop je prost, vabljeni!
Društvo vinogradnikov Šentjanž organizira v sklopu prireditev ob občinskem prazniku dne 21. 11. 2014 ob 19.00 uri veselo druženje z naslovom
Martinovanje malo drugače s koncertom moške vokalne skupine Un"s Trboul. Vabljeni vsi ljubitelji dobrega petja, harmonike, kitar. Info: Renata 031 344 669
Skupno Miklavževanje bo 5. 12. 2014 ob 17.00 uri na trgu v Šentjanžu. Info: Renata 031 344 669
26
Razvedrilo Šentjanški glas XV/32
NAGRADNA KRIŽANKA
1 2 3 4 5 6 7 8
9 10
11 12
13 14
15 16
17 18 19 20 21
22 23
24 25
26 27
VODORAVNO 1. rahel vetrič; 5. naselje nad Igom; 9. ovitek, zavoj; 10. pogosto muslimansko ime; 11. slovenska pokrajina, kjer se nahaja tudi Šentjanž; 13. Onasis; 14. radioaktivna kemična
prvina – At; 15. nemška znamka baterij; 17. ostre rese na klasu; 19. podeželsko naselje; 22. nasprotno od pritrditve; 24. nekdanji bosanski nogometaš in trener, Ivica; 25. ovinek; 26. ničla; 27. ploščata električna morska riba. NAVPIČNO 1. natrijev hidroksid, natrijev karbonat; 2. rimski bog ljubezni; 3. trgovsko ime za polivinilklorid; 4. grška boginja nesreče; 5. gajsten človek; 6. moški, ki je službeno zadolžen za
odstavljanje; 7. hrvaška pokrajina; 8. bodeč njivski plevel; 12. diktat; 16. duša; 17. oblika kisika; 18. ime finskega košarkarja
Olimpije, Salin; 20. vrsta žita; 21. španski avto; 23. latinski naziv za likovno umetnost.
Sestavil: Jože Puc
Geslo pod številko 11 vodoravno napišite na dopisnico in jo pošljite do 10. decembra 2014 na naslov: Uredništvo Šentjanškega
glasa, Šentjanž 22, 8297 Šentjanž ali pošljite rešitev na [email protected]. Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca. Nagrado podarja TD Šentjanž. Nagradno geslo križanke iz prejšnje številke je ČRNA MLAKA. Srečna izžrebanka je Biserka Kranjc s Kala 34. Nagrajenka lahko nagrado, ki jo podarja RTV servis in trgovina Majcen, Nataša
Majcen s.p., prevzame v Gostilni Repovž. Iskreno čestitamo. Rešitev celotne križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: LOME, SOSS, IBAR, ABAK, ČRNA MLAKA, ITD, ATLET, OSMAN, GOLOB, INK, PRIMOŠTEN, RENE,
ARAN, SLAK, VKOP.
Ostro oko
PRAVILEN ODGOVOR IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Na sliki je bil Kal. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Stanko Kramžar z Osredka 44. Nagrajenka lahko nagrado, ki jo podarja RTV servis in trgovina Majcen Nataša s.p., prevzame v Gostilni Repovž. Iskreno čestitamo.
NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE Tokrat vas sprašujemo, kje se nahaja vodno korito na sliki. Odgovor na zastavljeno vprašanje napišite na dopisnico in jo pošljite najkasneje do 10. decembra 2014 na naslov: Uredništvo
Šentjanškega glasa, Šentjanž 22, 8297 Šentjanž ali odgovor z vašimi podatki pošljite na [email protected]. Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo tudi tokrat izžrebali srečnega nagrajenca.
