Edini alpski botanični vrt v Sloveniji- Julijana

Predmet: GEO Šola: Srednja elektro-računalniška šola Maribor

KazaloKazalo 2

Uvod 3

Kratka zgodovina 4

Botanični vrt danes 5

Zaključek 6

Viri 7

EDINI ALPSKI BOTANICNI VRT PRI NAS - JULIJANA �2

UvodTrentarska Julijana je naš najstarejši in tudi edini alpski botanični vrt. Leta 1926 je njen

ustanovitelj, botanik in gornik iz Trsta Albert Bois de Chesne kupil zemljišče na pobočju Kukle 30 metrov nad reko Sočo.

EDINI ALPSKI BOTANICNI VRT PRI NAS - JULIJANA �3

Kratka zgodovina»Tako je, kot da bi se vsa presunljiva lepota Trente zbrala prav tukaj, da bi gorskemu

vrtiču nudila primeren okvir. Naj dobre zvezde vselej bedijo na njim.« (Delo, glasba gore. Dr. Julius Kugy. 1966. ) je v svoji knjigi Delo, glasba, gore zapisal naš pisatelj in tudi ljubitelj “hribolazništva” Julius Kugy, ki je tudi sodeloval pri urejevanju tega botaničnega vrta tako, da je ustanovitelju posredoval podatke o nekaterih nahajališčih redkih rastlin. Vrt je ustanovil Albert Bois de Chesne iz Trsta, leta 1926. Ustanovitelj je želel, da bi bil sprehod po vrtu botanično popotovanje iz doline više v Alpe. Vegetacijski pasovi naj bi si sledili tako kot v naravi. Zato je ob ograji v spodnjem delu vrta določen prostor za dolinsko floro, više je montanska z rastlinami podrasti bukovih in smrekovih gozdov; ob koritu, na vlažnem rastišču, so rasle kalužnice in mastnice, na višjem nivoju so uspevale visoke steblike in ruševje, tik pod vrhom pa je v skalnih razpokah in grušču dobila prostor visokogorska flora. Albert Bois de Chesne je vrt poskušal urediti ekološko, po združbah, tako da bi posamezna gredica predstavljala izsek resničnega stanja v naravi, ves vrt pa pisan mozaik rastlinstva naših Alp. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se jim zaradi premajhne nadmorske višine in močnih vplivov Sredozemskega morja, segajočih po dolini reke Soče navzgor, ni mogoče izogniti, vidimo v njem najznačilnejše in najlepše predstavnike rastlinstva naših Alp, njihovega predgorja in tudi kraškega sveta. Lega Juliane zato ponuja boljše rastne razmere za kraške rastline kot visokogorske.

Po kapitulaciji Italije leta 1943 Albert Bois de Chesne ni imel več dostopa do vrta. Leta 1962 je vrt dokončno prešel pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pod katerim je bil tudi preurejen. Po 2. svetovni vojni so slovenski botaniki vrtobnovili in ga leta 1951 zavarovali.

EDINI ALPSKI BOTANICNI VRT PRI NAS - JULIJANA �4

Botanični vrt danesDanes v Julijani uspeva okrog 600 različnih vrst rastlin. Največ iz Vzhodnih in Zahodnih

Julijskih Alp, Furlanskega hribovja in predalpskega sveta, nekaj pa jih je tudi iz Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Od leta 1951 je Juliana zavarovana kot spomenik oblikovane narave. Uvrščena je med botanične naravne vrednote državnega pomena.

Alpski botanični vrt Julijana pa ni imenovan po Julijskih alpah kot bi večina mislila, temveč po ustanoviteljivi ženi. Vrt je odprt od prvega maja do konca septembra. Zaradi vse bolj očitnih posledic sprememb podnebja, pa v zadnjem času rastline cvetijo bolj zgodaj. Na leto si botanični vrt ogleda približno 5000 obiskovalcev. Lansko leto je praznovala 90 obletnico. Primeri rastlin, ki uspevajo v vrtu so Planika, Zoisova vijolica…

EDINI ALPSKI BOTANICNI VRT PRI NAS - JULIJANA �5

Lega botaničnega vrta

ZaključekIz te seminarske naloge sem se naučil veliko o rastlinskih vrstah in tem alpskem

botaničnem vrtu.

EDINI ALPSKI BOTANICNI VRT PRI NAS - JULIJANA �6

Viri• Radio Ognjišče. Edini alpski botanicni vrt pri nas Julijana. 20.10.2017. http://

radio.ognjisce.si/sl/176/utrip/20062/. • Hribar, M. 2010: Alpski botanični vrt Juliana. 20.10.2017. DEDI - digitalna

enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/379-alpski-botanicni-vrt-juliana.

• Slovenske novice. 90 let Juliane v Trenti. 20.10.2017. http://m.slovenskenovice.si/lifestyle/bivanje/90-let-juliane-v-trenti.

• Jeglič, C. 1963: Alpski vrt Juliana v Trenti. Ljubljana.

EDINI ALPSKI BOTANICNI VRT PRI NAS - JULIJANA �7