ECOLABEL Vipco, Vipress, Viprint, Vimag, Vimax, Libna Print · Vipco, Vipress, Viprint, Vimag, Vimax, Libna Print . Letno poro

ECOLABEL Vipco, Vipress, Viprint, Vimag, Vimax, Libna Print

Letno poročilo skupine Vipap Videm Krško

2

V S E B I N A

I. POSLOVNO POROČILO SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO ......... 4

1. UVOD ........................................................................................................... 5

1.1. POJASNILA UPRAVE .............................................................................. 6

1.2. OSEBNA IZKAZNICA SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO ..................... 7

1.3. KLJUČNI DOSEŽKI V ŠTEVILKAH........................................................ 10

1.4. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2010 .......................................... 10

1.5. UPRAVLJANJE S TVEGANJI ................................................................ 11

1.6. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE .................................................... 13

1.7. VIZIJA IN POSLANSTVO ...................................................................... 16

2. POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO 17

2.1. ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA .............................................. 18

2.2. PROIZVODNJA ...................................................................................... 21

2.3. PRODAJA ............................................................................................... 24

2.4. NABAVA................................................................................................. 26

2.5. RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST ..................................... 27

2.6. INVESTICIJSKA DEJAVNOST .............................................................. 29

2.7. KADRI ...................................................................................................... 30

2.8. PRIČAKOVANJA SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO V LETU 2011 .. 32

3. OKOLJE...................................................................................................... 33

3.1. DOSEŽKI V LETU 2010 .......................................................................... 34

3.2. VPLIV NA OKOLJE................................................................................ 36

II. RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŽBE VIPAP VIDEM KRŠKO D.D. .................................................................................................... 39

1. RAČUNOVODSKI IZKAZI..................................................................... 40


3

1.1. BILANCA STANJA NA DAN 31.12. 2010 v EUR.............................. 41

1.2. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1.1.2010 DO 31.12. 2010 v EUR................................................................. 43

1.3. IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1.1.2010 DO 31.12. 2010................................................................................................................. 44

1.4. IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO 2010....................................... 45


2. PRILOGA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM .................................. 47

2.1. RAČUNOVODSKE USMERITVE IN PREDPOSTAVKE........................ 48

2.2. POJASNILA K POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ......... 52

2.3. POMEMBNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA 2010 . 66

III. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO .............................................................................................................. 67

1. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ............................... 68

1.1. KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA NA DAN 31.12. 2010 v EUR.......................................................................................................................... 69

1.2. KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1.1.2010 DO 31.12. 2010 v EUR ...................................... 71

1.3. KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1.1.2010 DO 31.12. 2010 ............................................................................ 72

1.4. KONSOLIDIRANI IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO 2010 ....... 73


2. PRILOGA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM .................................. 75

2.1. RAČUNOVODSKE USMERITVE IN PREDPOSTAVKE........................ 76

2.2. POJASNILA K POSTAVKAM KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ..................................................................... 80

2.3. POMEMBNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA 2010 . 95


4

I. POSLOVNO POROČILO

SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO


5

1. UVOD


6

1.1. POJASNILA UPRAVE Globalna gospodarska ter finančna kriza je za razliko od predhodnega leta bistveno vplivala na poslovanje podjetja v letu 2010. Slednje se je odrazilo predvsem v finančnih rezultatih poslovanja, medtem ko so bili fizični kazalci poslovanja nad pričakovanimi. Enormno povišanje cen surovin je bistveno vplivalo na stroške proizvodnje ter finančni rezultat podjetja. Hkrati so se na prodajnem področju cene najpomembnejših proizvodov (časopisni papir) bistveno znižale ter sredi leta dosegle zgodovinsko najnižjo točko. Navedeni pogoji poslovanja so vplivali na poslovno uspešnost vseh proizvajalcev časopisnega papirja v Evropi. Trendi in cene končnega produkta (papirja) ter najpomembnejših surovin (odpadnega papirja, celuloze), ki jih podjetje dosega, so primerljive s cenami ostalih konkurentov v Evropi. Kljub temu, da je podjetje med največjimi proizvajalci papirja v Sloveniji, v globalnem smislu sledi ostalim večjim proizvajalcem. Konkurenčnost, ki je pomembna usmeritev podjetja, je bila v lanskem letu najpomembnejši cilj, ki ohranja stabilnost ter kontinuiteto poslovanja tudi v prihodnje. Kljub bistveno slabšim pogojem na prodajnem področju se prihodki podjetja niso bistveno znižali. V celoti je bil izpolnjen cilj, da podjetje ohrani oz. še poveča tržne deleže na obstoječih trgih ter poveča tržne deleže na razvijajočih se trgih Vzhodne Evrope. Struktura prodaje se je prilagajala elementom povpraševanja na trgih. Fleksibilnost proizvodnje in prodaje sta pomembna dejavnika, ki v kriznih pogojih poslovanja predstavljata konkurenčno prednost podjetja. Za dolgoročno rast prodaje in dobičkonosnost so bistvenega pomena hitra odzivnost tržnim razmeram ter prilagoditev proizvodnega asortimana zahtevam kupcev. Kljub relativno slabšim pogojem prodaje časopisnega in izboljšanega časopisnega papirja se je njegov delež še povečal. Razlogi so v večji doseženi donosnosti glede na recikliran program za grafične namene. Povpraševanje po izboljšanem časopisnem papirju ima trend rasti, saj se uporabniki slednjega prilagajajo splošnim razmeram in nadomeščajo dražji papir višje kakovosti s papirjem nižjega cenovnega razreda (t.i. »downgrading«). Proizvodna dejavnost podjetja je bila kot že leta poprej uspešna. Proizvodnja papirja je presegla načrtovane količine, medtem ko je proizvodnja vlaknin (deinking in lesovina) v celoti zadostila potrebam proizvodnje papirja. Dvig učinkovitosti proizvodnje se je odrazil v izrazitem povečanju produktivnosti dela, in sicer kar za 15 %. Naložbena dejavnost podjetja je bila v letu 2010 nekoliko skromnejša. Glede na to, da je ciklus tehnološke modernizacije ter ekološke sanacije že končan, je investicijska dejavnost podjetja zajemala manjša vlaganja, namenjena predvsem večji učinkovitosti proizvodnje ter zniževanju stroškov. Večja investicijska vlaganja so v prihodnosti predvidena v obratu energetike. Glede na to, da podjetje intenzivno deluje tudi v razvojnem pogledu, se je v letu 2010 pridružilo konzorciju za prijavo na razpis Ministrstva za gospodarstvo s projektom ZEL-EN Razvojni center obnovljive in trajnostne energetike. V tem razvojnem centru bo podjetje v naslednjih letih iskalo rešitve za energetsko oskrbo proizvodnje, pri čemer so vključene možnosti uporabe odpadnih surovin kot potencialnih goriv (biomasa/lubje, papirniški mulji in rejekti proizvodnje deinkinga). Istočasno pa so že v teku raziskave (laboratorijske in polindustrijske) za razvoj novih produktov iz muljev in pepela z dodano vrednostjo (izolacijski materiali in drugi materiali za uporabo v gradbeništvu). Naložbena politika podjetja je usmerjena v prihodnost, in sicer v razvoj novih vrst papirja ter produktov iz odpadnih materialov kot stranskih produktov pri proizvodnji vlaknin; vse s ciljem povečevanja fleksibilnosti ter konkurenčnosti poslovanja. Kljub slabšim doseženim rezultatom v letu 2010 podjetje z optimizmom zre v prihodnost, saj ima za svoje produkte zagotovljen trg, ohranja razvoj v podjetju, kar zagotavlja konkurenčnost produktov ter odzivnost na tržna dogajanja s širitvijo svojega poslovanja izven meja matičnega podjetja.

Uprava podjetja


7

1.2. OSEBNA IZKAZNICA SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO Družba Vipap Videm Krško d.d., Tovarniška 18, 8270 Krško, je vpisana v sodni register pod št. registrskega vložka 1/0398300 pri Okrožnem sodišču v Krškem. Večinski lastnik je Ministrstvo za finance Češke republike, ki predstavlja 96,5 %-ni delež, 3,5 %-ni delež pa predstavljajo lastne delnice podjetja. Firma Skrajšana firma

VIPAP VIDEM KRŠKO proizvodnja papirja in vlaknin d.d. VIPAP VIDEM KRŠKO D.D.

Dejavnost

Proizvodnja papirja in vlaknin

Lastništvo

Ministrstvo za finance Češke republike

Organizacijska oblika

Delniška družba

Osnovni kapital

78.387.660 EUR

Nominalna vrednost delnice

41,70 EUR

Identifikacijska številka podjetja

SI 23087226

Matična številka

5971101

Predsednik uprave

Miloš Habrnál

Ostali člani uprave

Jožica Stegne – podpredsednica uprave, Jože Cerle in Dragan Kranjc

Predsednik nadzornega sveta

Pavel Trenda

Ostali člani nadzornega sveta

David Št'astný, Radek Lacko, Dušan Vaněk, Miroslav Lébl, Miro Senica, Franc Kukovičič, Albertina Županc in Marjan Jurman

Zaposleni

407 (31.12.2010)

Prodaja v letu 2010

196.866 ton papirja

Proizvodnja v letu 2010 196.669 ton papirja

Odvisna podjetja

Ekopa d.o.o., Levas Krško d.o.o., Vipreh d.o.o. in Vipap Vertriebs und Handels GmbH

Telefon

+386 (0)7 48 11 100

Fax

+386 (0)7 49 21 115

E-pošta

[email protected]

Spletna stran

http://www.vipap.si


8

Družba ima štiri povezane družbe, in sicer: 1. Vipreh d.o.o. Država Slovenija

Dejavnost

Trenutno družba ne opravlja dejavnosti

Lastništvo

100 % Vipap Videm Krško d.d.


Družba z omejeno odgovornostjo

Družba Vipreh d.o.o. trenutno ne opravlja dejavnosti, za katero je registrirana.

2. Ekopa d.o.o. Država Slovenija

Dejavnost

Nabava in sortiranje odpadnega papirja

Lastništvo




Družba Ekopa d.o.o. izvaja dejavnost sortiranja papirja ter nabavo odpadnega papirja iz

Srbije, Črne gore, Albanije in Makedonije ter prodajo papirja v prej omenjene države. Je v popolni lasti Vipap Videm Krško d.d. Zastopa jo Vera Cerle. To je manjše podjetje z dvema zaposlenima. Svoje storitve opravlja izključno za obvladujoče podjetje.

3. Levas Krško d.o.o. Država Slovenija

Dejavnost

Proizvodnja lesene embalaže in dejavnost invalidskih podjetij

Lastništvo

84,48 % Vipap Videm Krško d.d.



Družba Levas Krško d.o.o. je invalidsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno in vpisano v register na sodišču dne 23.5.1991 pod št. reg. vložka 1-1779/00. Vipap Videm Krško d.d. je 84,48 %-ni lastnik podjetja, ki ga zastopa Roman Ganc. Dejavnost družbe Levas Krško d.o.o. je zelo široka in obsega tako proizvodno kot tudi storitveno dejavnostjo. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja in sušenje palet tako za Vipap Videm Krško d.d. kakor tudi za druge kupce. Med storitveno dejavnost pa sodijo storitve varovanja, storitve mizarske in kovinske delavnice, storitve avtomehanične delavnice in vse bolj pomembne elektro/strojne storitve.


9

4. Vipap Vertriebs und Handels GmbH Država Avstrija

Dejavnost

Trgovina na debelo in drobno

Lastništvo




Vipap Vertriebs und Handels GmbH je trgovsko podjetje, ki je usmerjeno predvsem v prodajo naših končnih proizvodov na trgih Madžarske, Slovaške in Avstrije. Podjetje smo kupili oz. prevzeli meseca junija 2010. Sedež podjetja je v Neunkirchnu. Podjetje vodi Wilibald Scharner kot poslovni direktor. Trenutno ima podjetje 4 zaposlene, od tega sta dve osebi s krajšim delovnim časom.

Poslovanje med povezanimi osebami poteka večtirno, kar pomeni, da je v svoji osnovi vsaka družba samostojna, pri čemer ima obvladujoča družba večinski delež v vseh odvisnih družbah. Gre za neposredno povezovanje v kapitalu in za povezane osebe na podlagi ZDDPO-2. Matična družba Vipap Videm Krško d.d. je v letu 2010 prvič pripravila konsolidirane računovodske izkaze (v skladu z ZGD-1 in SRS). Na podlagi meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja zadnjih dveh zaporednih poslovnih let, števila zaposlenih in čistih prihodkov od prodaje oz. skladno z ZGD, se podjetje razvršča med velike družbe. Organi družbe Vipap Videm Krško d.d. so skupščina, nadzorni svet in uprava. Štiričlansko upravo vodi Miloš Habrnál. Devetčlanski nadzorni svet vodi Pavel Trenda. Predsednik skupščine je Marko Sikošek. Skupina Vipap Videm Krško je konec leta zaposlovala 411 oseb.


10

1.3. KLJUČNI DOSEŽKI V ŠTEVILKAH

2007

2008

2009

2010

Indeks 2010/2009

Finančni podatki Čisti prihodki od prodaje ( v 000 EUR) 95.213 97.064 95.300 91.615 96,1 Poslovni izid iz poslovanja (v 000 EUR) 4.874 (6.213) 6.849 (11.779) -271,9 Poslovni izid obračunskega obdobja (v 000 EUR)

1.935 (6.648) 3.123 (8.829) -482,7

Naložbene aktivnosti Vrednost naložb (v 000 EUR) 5.729 17.311 3.400 1.465 43,0 Kazalniki Dodana vrednost na zaposlenega (v 000 EUR)

60 44 64 25 39,0

Prihodki na zaposlenega (v 000 EUR) 206 214 212 211 99,5 Podatki o prodaji Količina prodaje 181.136 183.430 182.952 196.866 107,6 Podatki o proizvodnji Količina proizvodnje papirja (v t) 182.408 181.027 187.231 196.669 105,0 Količina proizvodnje deinkinga (v t) 145.141 144.813 152.840 164.017 107,3 Količina proizvodnje lesovine 18.341 17.682 20.489 20.160 98,3 Podatki o zaposlenih Število zaposlenih (31.12.) Povprečno število zaposlenih

452 462

448 454

445 450

411 434

92,3 96,4

1.4. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2010 Junij Družba Vipap Videm Krško d.d. je 15.6.2010 kupila oz. prevzela avstrijsko podjetje Vipap Vertriebs und Handels GmbH. Poslovni direktor je Scharner Wilibald. Razlog nakupa je predvsem njegov know-how v obliki že oblikovane mreže kupcev papirja na madžarskem trgu. Oktober Meseca oktobra smo izvedli že 6. tržno konferenco v Podčetrtku. Le-te se je udeležilo 57 poslovnih partnerjev (potencialni in obstoječi kupci papirja) iz 17 držav. Na konferenci je bila prestavljena situacija na globalnem trgu, predstavljene so bile kapacitete vseh treh papirnih strojev v podjetju ter predvidena tržna strategija podjetja skupaj s predstavitvijo razvoja novih produktov ter tudi predvidena količinska prodaja papirja v naslednjem letu. Konferenca predstavlja direkten stik z agenti, kupci ter tiskarji, kar je pomembno tako s prodajnega kot razvojnega vidika podjetja. November Dne 3.11.2010 je bila sklicana skupščina delničarjev družbe Vipap Videm Krško d.d. z naslednjo vsebino:

• Izvolitev in imenovanje delovnih teles skupščine • Seznanitev z letnim poročilom za poslovno leto 2009 in podelitev razrešnice


11

• Imenovala je revizorja za poslovno leto 2010 (revizijska hiša Deloitte Revizija d.o.o. Davčna ulica 1, Ljubljana).

November Aktivno sodelovanje pri pripravi in izvedbi mednarodnega srečanja slovenskega papirništva (14. Dan slovenskega papirništva in 37. Mednarodni letni simpozij DITP), ki ga organizirata Združenje papirne in papirnopredelovalne industrije pri GZS ter Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije. Letošnje srečanje, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, je potekalo pod naslovom »Priložnosti za dvig dodane vrednosti v papirništvu«. December Zaradi potrebe po izvajanju intenzivnejših in dolgoročnejših ukrepov za izboljšanje težke ekonomske situacije, ki je bila posledica vplivov globalne gospodarske upočasnitve, in zaradi predhodno najavljene namere dotedanjega predsednika uprave in izvršilnega direktorja, Oldřicha Kettnerja, da se upokoji, je nadzorni svet družbe sprejel odločitev o spremembi uprave, in sicer je za predsednika uprave in izvršilnega direktorja imenoval dotedanjega člana uprave in tehničnega direktorja, Miloša Habrnála. 1.5. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Družba Vipap Videm Krško d.d. ima sprejet Pravilnik o finančnem upravljanju in upravljanju s tveganji pri poslovanju. Upravljanje tveganja zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganja, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju. V podjetju se zavedamo, da je področje upravljanja s tveganji eno izmed osnovnih področij, ki ga mora vsaka družba neprestano razvijati. Skupina Vipap je opredelila najpomembnejša in najverjetnejša tveganja. Cilj področja upravljanja s tveganji je predvideti tveganja – jih pravočasno zaznati in jih obrniti sebi v prid. Tveganja smo razdelili na dve večji skupini – poslovna tveganja in finančna tveganja, ki jih v nadaljevanju predstavljamo. Poslovna tveganja Tržna tveganja Podjetje se srečuje z zelo močno konkurenco na globalnem trgu papirne industrije. Spreminjajoči se makroekonomski pogoji poslovanja na najpomembnejših trgih še dodatno povečujejo tržno tveganje. Sektor trženja spremlja in analizira ter predlaga ukrepe na področju kratkoročne tržne politike ter strategije trženja na področju prodaje gotovih proizvodov ter na področju nabave surovin in materiala. Pravočasno prepoznavanje potreb trga in fleksibilno ter pravočasno prilagajanje zahtevam le-tega je ključ do uspeha. Podjetje zato vsako leto organizira tržno konferenco za svoje poslovne partnerje, da čim hitreje sledimo potrebam/zahtevam trga. V podjetju se konstantno spreminja prodajna strategija v okviru znanih tržnih ugotovitev. Tržna tveganja močno omilimo s fleksibilno proizvodnjo in lastnim vrhunskim kadrovskim potencialom. Finančna kriza in recesija sta povečali nepredvidljivost tudi na surovinskih trgih. Dolgoročna partnerstva ostajajo strateška opredelitev nabave, vendar izključno na osnovi konkurenčnih pogojev. V letu 2010 se je podjetje soočilo s tveganjem izgube tržišča zaradi finančnih težav kupca (PZS Scharner, Avstrija), ki je generalno obvladoval madžarski trg. Finančna disciplina kupca se je v drugem kvartalu letu 2010 bistveno poslabšala, kar se je odrazilo v povečanih zamudah pri plačilih terjatev. Višina spornih terjatev do navedenega kupca znaša 1,346 tis EUR. Podjetje je za zaščito madžarskega trga junija 2010 ustanovilo lastno podjetje VIPAP Vertriebs und Handels GmbH Avstrija, preko katerega se izvajajo aktivnosti trženja predvsem na madžarskem trgu.


12

Tveganja povezana z razvojem Podjetje se nenehno srečuje s tveganjem, da se razvojni proces proizvoda oziroma razvoj proizvodov ne bo uspešno končal. V podjetju deluje skupina razvojnih tehnologov, ki nenehno skrbi za razvoj novih lastnih proizvodov, predvsem na reciklirani osnovi. Pri tem se srečujemo s tveganjem nezadovoljive kvalitete novih proizvodov, tveganjem premajhnega števila naročil in količin kakor tudi tveganjem neprofitnosti novih proizvodov. Tveganja nezadovoljive kvalitete se rešujejo v sektorju tehnologije in razvoja v sodelovanju s proizvodnjo ter Inštitutom za celulozo in papir iz Ljubljane. Pri tem je ključnega pomena nadziranje učinkov naložb. Tveganja povezana z varstvom okolja V podjetju se zavedamo pomena skrbnega ravnanja z okoljem. Smo podjetje, ki obremenjuje okolje, vendar menimo, da lahko s skrbnim vodenjem okoljske politike prispevamo k ohranjanju okolja. Tveganja povezana z varstvom okolja so predvsem tveganja ekoloških nesreč oz. nesreč, ki imajo lahko negativni vpliv na okolje in pa tveganja plačil kazni zaradi neizpolnjevanja predpisov in norm iz varovanja okolja. Taka tveganja so vedno prisotna, zato jih je potrebno predvideti in obvladovati. Temu primerno deluje v podjetju služba ekologije, v kateri delujejo izkušeni tehnologi, ki se ukvarjajo z analizo ekoloških parametrov ter s čim bolj učinkovitim reševanjem ekoloških problemov in sledenjem zakonski regulativi. Finančna tveganja Tveganje sprememb deviznih tečajev Izvozna in uvozna usmerjenost izpostavlja podjetje tveganju sprememb deviznih tečajev. Glede na to, da se podjetje predvsem izvozno pojavlja na trgih z USD valuto, je zanj pomembno nihanje tečaja EUR/USD. V letu 2010 je bilo prisotno nihanje tečaja, slabitev USD, kar je s tržnega vidika negativno vplivalo na širitev prodaje časopisnega papirja tudi na tradicionalno dolarske trge. Cene surovin so v večinoma določene v EUR valuti, razen premoga, kjer je cena določena v USD. Tveganje sprememb obrestnih mer Tveganje obrestih mer predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi najetja dolgoročnih kreditov, vezanih na spremenljivo obrestno mero Euribor. Določen del dolgoročnih in kratkoročnih kreditov imamo zaščitenih s fiksiranjem Euribor obrestne mere, terminsko do poplačila kredita. Politika ščitenja obrestne mere zagotavlja podjetju minimiziranje rizika naraščanja stroškov financiranja ob fiksni marži. Likvidnostno tveganje Tveganja nezmožnosti poravnave svojih tekočih obveznosti podjetje rešuje z učinkovitim kratkoročnim in dolgoročnim upravljanjem denarnih sredstev. Kratkoročno zagotavlja plačilno sposobnost s tedenskim, mesečnim, polletnim in letnim načrtovanjem denarnih tokov, z obnavljanjem starih in odobritvijo novih kratkoročnih kreditnih linij pri bankah. Za zagotovitev ustreznega tekočega denarnega toka smo povečali obseg kratkoročnih kreditov. Za zagotovitev denarnih sredstev za večja investicijska vlaganja poleg lastnih sredstev najamemo tudi dolgoročne kredite ter s tem zapremo finančno konstrukcijo projekta. Ocenjujemo, da je bilo v letu 2010 likvidnostno tveganje zaradi ustreznega načrtovanja denarnih tokov in pripravljenosti bank za financiranje podjetja obvladovano. V letu 2010 smo poravnali vse obveznosti skladno z anuitetnimi načrti odplačil dolgoročnih kreditov podjetja do bank in drugih finančnih institucij. Obveznosti do drugih poslovnih partnerjev je podjetje poravnavalo skladno z dogovorjenim plačili in minimalno zamudo, ki ni vplivala na poslovanje.


13

1.6. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE Načela upravljanja družbe Vipap Videm Krško d.d. temeljijo na veljavnih predpisih Republike Slovenije, internih aktih družbe in ustaljeni dobri poslovni praksi. Upravljanje poteka po dvotirnem sistemu, po katerem podjetje vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi družbe so:

• Uprava • Nadzorni svet • Skupščina

Skupščina Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno uveljavlja volja delničarjev družbe ter sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Skupščina odloča o:

• Sprejetju letnega poročila • Uporabi bilančnega dobička • Imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta • Podelitvi razrešnice članom organov vodenja in nadzora • Spremembah statuta • Ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala družbe • Prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju • Imenovanju revizorja in • Drugih zadevah, če tako določa statut ali zakon

Skupščina je pristojna za sprejetje letnega poročila samo, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil, če organi vodenja ali nadzora prepustijo odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini. Uprava da predlog za sklic skupščine praviloma enkrat letno. Nadzorni svet družbe Nadzorni svet gospodarske družbe mora po 282. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) vsako leto preveriti sestavljeno letno poročilo družbe in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju nadzornemu svetu predloži uprava družbe. V poročilu mora navesti, na kakšen način in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med letom ter zavzeti stališče glede revizorjevega poročila. Na koncu poročila mora navesti, ali ima po končani preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali letno poročilo potrjuje. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo družbe, je to poročilo sprejeto. Delo nadzornega sveta je podrobno predstavljeno v Poročilu o načinu in rezultatu preveritve Letnega poročila Vipap Videm Krško d.d. Nadzorni svet družbe Vipap Videm Krško d.d.: Predstavniki kapitala: Pavel Trenda – predsednik nadzornega sveta David Št’astný – namestnik predsednika nadzornega sveta Radek Lacko – član Dušan Vaněk – član Miroslav Lébl – član Miro Senica – član


14

Predstavniki zaposlenih: Franc Kukovičič – član Albertina Županc – član Marjan Jurman – član Uprava družbe Družbo Vipap Videm Krško d.d. vodi štiričlanska uprava, ki jo imenuje nadzorni svet. Uprava družbe: Oldřich Kettner od 1.1.2010 do 9.12.2010 - predsednik Miloš Habrnál od 9.12.2010 - predsednik Jožica Stegne – podpredsednica Jože Cerle – član Dragan Kranjc – član Uprava vodi družbo in sprejema poslovne odločitve samostojno in neposredno. Sestaja se najmanj enkrat na mesec. Način njenega delovanja je usklajevanje mnenj, soglasno odločanje, glasovanje samo v izjemnih primerih. Uprava izvaja aktivnosti v skladu s statutom družbe in zakonom. Mandat članov uprave traja pet let, možno je ponovno imenovanje. V skladu s pravili organiziranosti in pravilnikom uprave imajo člani uprave tudi operativne naloge na področju vodenja, izvajanja in organizacije dela, s čimer je omogočeno neposredno sodelovanje med upravo in širšim vodstvom.


16

1.7. VIZIJA IN POSLANSTVO

Vizija Vizija družbe Vipap Videm Krško d.d. je ohraniti in razvijati položaj vodilnega proizvajalca časopisnega in recikliranega papirja na trgih JV Evrope, proizvodnja papirja višjega kakovostnega in cenovnega razreda, ki temelji na integrirani proizvodnji vlaknin iz starega papirja in mehanske predelave lesa z lastnim kadrom. S celovito ponudbo in paleto papirjev, kakovostjo izdelkov, kvalitetnim servisom ter kakovostnim delom v vseh poslovnih funkcijah, bo družba zagotavljala rast in ekonomsko uspešnost. S poudarkom na okolju prijazni tehnologiji proizvodnje in trajnostnem razvoju ter s spodbujanjem inovativnega dela na tem področju, bo družba zagotavljala razvoj ter ohranjanje naravnega okolja. Trajnostni razvoj avtomatiziranih in ekološko prilagojenih proizvodnih procesov ter uporaba obnovljivih surovin zagotavljajo proizvodnjo naravi prijaznih papirjev na reciklirani in lesovinski bazi.

Poslanstvo Temeljno poslanstvo družbe Vipap Videm Krško d.d. je v izdelavi in trženju papirjev na reciklirani in lesovinski bazi. Delujemo na podlagi dolgoletnih izkušenj, novih znanj in usmerjenosti v kakovost. Še naprej se bomo trudili zagotavljati hitro odzivnost in prilagajanje željam kupcev. Poseben poudarek bo še naprej namenjen optimalnemu koriščenju proizvodnih tehnologij, učinkoviti uporabi notranjih in zunanjih virov podjetja, razvoju in trženju inovativnih, energetsko, ekološko in kakovostno sprejemljivih izdelkov. Vse to bo omogočilo povečanje konkurenčne prednosti podjetja (fleksibilnost in hiter odziv na tržne razmere), kar se bo izražalo tudi v zadovoljstvu zaposlenih, poslovnih partnerjev in lastnikov. Vizija in poslanstvo družbe se uresničujeta z izvajanjem politike kakovosti in zasledovanjem ciljev podjetja. Kompleksni cilj poslovanja podjetja se odraža v zagotavljanju kakovostne rasti vrednostnega obsega prodaje in povečanje njene dobičkonosnosti, pri čemer je osnovno ekonomsko vodilo uravnoteženost vseh proizvodnih kapacitet ob doseganju čim višjega skupnega prispevka za kritje. Za uresničevanje posameznih ciljev poslovanja družbe, ki so podrobno opredeljeni v dokumentu strategije poslovanja podjetja ter v letnih planih oziroma gospodarskih načrtih poslovanja, podjetje izvaja posamezne politike poslovanja (politika kakovosti, finančna politika, prodajna in nabavna politika, energetska politika in ostalo).


17

2. POROČILO O POSLOVANJU SKUPINE

VIPAP VIDEM KRŠKO


18

2.1. ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

REZULTATI POSLOVANJA

Leto 2010 je bilo za skupino Vipap Videm Krško eno najtežjih v zadnjem desetletju. Svetovna gospodarska kriza je v naši panogi intenzivneje nastopila prav v letu 2010. Pogoji poslovanja, ki bodo v nadaljevanju pojasnjeni, so se zelo poslabšali. Poslovno leto smo zaključili z izgubo v višini 8,8 mio EUR. Rezultati poslovanja so slabši od planiranih, predvsem zaradi močnega dviga cen vhodnih surovin (odpadnega papirja in celuloze), dodatnih stroškov zaradi trošarin ter nižjih povprečnih cen časopisnega papirja.

-12.000

-9.000

-6.000

-3.000

0

3.000

6.000

v tisoč EU

R

2008 2009 2010

Poslovni izid iz poslovanja

PRIHODKI IZ POSLOVANJA

Že ob koncu leta 2009 so prodajne cene časopisnega in recikliranega papirja začele strmo padati. Jasno je bilo, da se bo takšen trend nadaljeval tudi v letu 2010. Z dobrimi tržnimi prijemi smo uspeli zadržati oziroma še povečati količinsko prodajo papirja. Prihodki od prodaje papirja pa so se v letu 2010 vseeno močno zmanjšali na račun prej omenjenih nižjih prodajnih cen, saj smo glede na leto 2009 prodali 7,6 % višjo količino papirja. Zelo uspešno smo sledili tržnim zahtevam, zmanjšali stroške reklamacij, vendar kljub boljši kakovosti in večji količini nismo uspeli ustvariti pozitivnega pokritja. Trend padca cen se je ustavil ob koncu leta, zato je mogoče na prodajnih trgih v letu 2011 pričakovati boljše pogoje.

70.000

75.000

80.000

85.000

90.000

95.000

100.000

v tisoč EUR

2008 2009 2010

Čisti prihodki iz poslovanja


19

STROŠKI POSLOVANJA

Stroški poslovanja predstavljajo večinski delež v sklopu celotnih stroškov skupine. Glavna postavka stroškov poslovanja so neposredni materialni stroški proizvodnje, in sicer stroški porabe surovin (odpadni papir, les in celuloza) ter poraba energentov (goriva in električna energija). Zaradi tega je upravljanje s temi resursi eno pomembnejših področij dela v družbi. Dvig nabavnih cen odpadnega papirja na globalnem trgu je bil zelo velik (ca. 70 %), kar nismo mogli omiliti z višjo dobavo odpadnega papirja iz JV Evrope, kjer so cene še vedno nekoliko nižje kot drugod v Evropi. Prav tako so se zvišale cene celuloze. V tem letu so se pojavili še dodatni stroški za trošarino na proizvedeno električno energijo. Zaradi tega so se povprečni variabilni stroški povečali na 358 EUR/t, kar je za 43 EUR/t oziroma 13,6 % več kot preteklo leto. Na letnem nivoju je to zneslo za ca. 8,7 mio EUR višjih stroškov.

250

270

290

310

330

350

370

v EUR

/t

2008 2009 2010

Materialni stroški / proizvodnjo

NALOŽBE Družba je z investicijsko dejavnostjo v predhodnih letih v celoti modernizirala obstoječo proizvodnjo papirja in vlaknin. V prihodnosti se načrtuje prenova in nadomestitev obstoječih energetskih naprav. V letu 2010 smo vložili 1,5 mio EUR, od tega je najpomembnejša naložba v postflotacijo DIP v višini 618 tis EUR. Osnovni namen te investicije je bil izboljšati pogoje razčrniljenja papirne snovi v drugi stopnji flotacije in s tem doseganje ca. 1 % višje beline končne snovi v predelavi odpadnega papirja po deinking postopku.


20

0

4.000

8.000

12.000

16.000

20.000

v tisoč EUR

2008 2009 2010

Vrednost investicij

FINANČNE OBVEZNOSTI

Rast zadolženosti se v zadnjih dveh letih ni bistveno spremenila. Večjih investicijskih (ekoloških in tehnoloških) dejavnosti ni bilo. Z vidika denarnega toka je bilo leto 2010 zelo zahtevno. Kljub vsemu je družba v celoti odplačala obveznosti iz naslova anuitet dolgoročnih kreditov ter znižala zadolženost do bank ter ostalih finančnih institucij. Konec leta so porasle obveznosti iz naslova tekočega poslovanja (nabava surovin), predvsem zaradi nominalnega dviga cen, zvišanja zalog surovin za zagotovitev nemotene proizvodnje ter podaljšanja realnega roka plačila.

39.000

42.000

45.000

v tisoč EUR

2008 2009 2010

Finančne obveznosti

KAZALNIKI Finančna kazalnika donosnosti, tako na kapital (ROE) kot na sredstva (ROA) sta negativna, in sicer znaša ROE -11,9 % in ROA -4,1 %.


21

-12

-9

-6

-3

0

3

6

v %

2008 2009 2010

Donosnost na kapital v %Donosnost na sredstva v %

Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega se je v letu 2010 zelo znižal (25 tis EUR na zaposlenega). Na enakem nivoju kot preteklo leto pa je ostal kazalnik prihodkov na zaposlenega, in sicer v višini 212 tis EUR na zaposlenega.

0

50

100

150

200

250

v tisoč EUR

2008 2009 2010

Dodana vrednost nazaposlenega

Prihodki na zaposlenega

2.2. PROIZVODNJA Proizvodnja papirja družbe Vipap Videm Krško d.d. je bila v letu 2010 učinkovita in uspešna. Dosežene so bile rekordne količine, saj je bil plan presežen za 5 %, predvsem zaradi povečane produktivnosti na PS2 in PS3. Povprečna hitrost PS2 je bila glede na leto 2009 povečana za 60 ter na PS3 za 40 m/min. Proizvedli smo 196.669 ton papirja kot končnega produkta ter 184.177 ton lastnih vlaknin, ki predstavljajo osnovno surovino za proizvodnjo papirja. Skupaj smo torej proizvedli 380.846 ton proizvodov. Stopnja integriranosti med proizvodnjo vlaknin in proizvodnjo papirja je v letu 2010 dosegla pričakovanja, in sicer 94 % (v letu 2008 89,8 % in v letu 2009 93 %) s poudarkom zagotavljanja maksimalnega izkoristka kapacitet proizvodnje na osnovi recikliranih vlaknin. Integriranost je višja glede na preteklo leto zaradi višje proizvodnje časopisnega papirja in postopnega povečanja proizvodnje deinkinga, ki je rezultat investicijskega vlaganja v tem letu.


22

Proizvodnja papirja 2008

2009 2010

Proizvodnja papirja v t 181.027 187.231 196.669

100000

120000

140000

160000

180000

200000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Proizvodnja papirja po letih

Papirna stroja 2 (v nadaljevanju PS2) in 3 (v nadaljevanju PS3) sta presegla planirane količine, in sicer PS2 za 6 % in PS3 za 8 %, medtem ko je papirni stroj 1 (v nadaljevanju PS1) zaostal za planom za 1 %. Proizvodnja na PS2 in PS3 je potekala zelo tekoče, saj se je na teh dveh strojih proizvajal predvsem časopisni papir in v manjših količinah tudi izboljšani časopisni papir. Paleta proizvodov na PS1 je bila za razliko od ostalih dveh papirnih strojev zelo velika, saj smo se poskušali s temi proizvodi čim bolje prilagoditi tržnim situacijam. Zaradi pogoste menjave programa ni bilo mogoče doseči visoke produktivnosti in s tem planiranih količin proizvodnje. Kljub finančni in gospodarski krizi, s katero se podjetje sooča in temu primernim nižjim sredstvom namenjenim za investicijske aktivnosti, podjetje še vedno vlaga v zmanjševanje obratovalnih napak na strojih, kar je omogočilo rekordno proizvodnjo papirja v letu 2010. Zaradi vseh posodobitev, ki jih izvajamo v zadnjih letih, se tudi produktivnost dela, merjena v količini proizvodnje na zaposlenega, nenehno dviguje. V zadnjih desetih letih nam je uspelo le-to dvigniti iz 272 t/zaposlenega na 483 t/zaposlenega, kar predstavlja 78 %-no povečanje. Glede na preteklo leto nam je v letu 2010 produktivnost uspelo dvigniti za 15 %.


23

PRODUKTIVNOST DELA PO LETIH

150

200

250

300

350

400

450

500

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Produktivnost dela

Struktura neto proizvodnje po papirnih strojih

REAL 2009 REAL 2010 INDEKS Kol. v tonah v % Kol. v tonah v % 10/09

Papirni stroj 1 59.051 31,5 60.003 30,5 101,6 Papirni stroj 2 65.499 35,0 68.725 34,9 104,9 Papirni stroj 3 62.681 33,5 67.941 34,6 108,3

Skupaj 187.231 100,0 196.669 100,0 105,0 Proizvodnja na papirnem stroju 1 Eden izmed glavnih ciljev pri proizvodnem programu na PS1 je bila, kljub povečanemu številu prehodov, stabilna proizvodnja. To nam je v veliki meri uspelo. Zaradi zelo široke palete proizvodov na tem papirnem stroju je bila učinkovitost slabša in zaradi tega je bila realizacija za 1 % nižja od plana. V okviru recikliranega programa smo proizvajali naslednje vrste papirjev: Vimag, Viprint, Vipco, Vipress in Vimax. Prav tako smo na tem papirnem stroju proizvajali časopisni papir SOF1 ter izboljšani časopisni papir Libna Print. V letu 2010 so se na tem stroju izvajale tudi aktivnosti v zvezi z novimi izdelki: Libna Plus, Vibulk, Vipco WB in Vipco 90+. Za te proizvode je stekla tudi poizkusna proizvodnja. Proizvodnja na papirnem stroju 2 Proizvodnja na tem papirnem stroju je bila z vidika doseganja plana zelo uspešna. V tem letu se je nadaljevala proizvodnja časopisnega papirja SOF 45 g/m2 in SOF 42,5 g/m2. Prav tako smo proizvajali tudi izboljšani časopisni papir Libna Print. Proizvodnja na papirnem stroju 3 Tudi proizvodnja na PS3 je bila uspešna in nad planom. Kakor na PS2 smo tudi na tem papirnem stroju proizvajali časopisni papir v dveh osnovnih gramaturah, in sicer 45 g/m2 in

42,5 g/m2.


24

Dodelava papirja Enako kot proizvodnja je bila v letu 2010 zelo uspešna tudi dodelava papirja. Proizvodnja formatov je bila 6 % nad planom. Razrezalo se je 10.126 ton papirja, kar je za 13 % več kot preteklo leto.

KOLIČINA PROIZVODNJE PAPIRJA PO PAPIRNIH STROJIH V LETU 2010

PS131%

PS234%

PS335%

Proizvodnja vlaknin Količina proizvodnje deinkinga je bila tako kot proizvodnja papirja in dodelava zelo uspešna. Lansko rekordno proizvodnjo smo presegli za 6 %. Struktura proizvodnje papirja je bila tudi v letošnjem letu v prid časopisnemu papirju, katerega osnovna surovina je prav deinking. Zaradi tega smo lahko ta obrat proizvodnje po investiciji v mesecu maju popolnoma izkoristili in dosegli rekordno proizvodnjo vlaknin. Zaradi večje porabe cenejše vlaknine, to je deinkinga, smo porabo in s tem proizvodnjo lesovine nekoliko zmanjšali. Proizvodnja slednje je zato lahko potekala skoraj izključno v času nizke tarife električne energije. Proizvodnja vlaknin v sektorju papirja

REAL 2009 REAL 2010 INDEKS Kol. v tonah Kol. v tonah 10/09

DEINKING 152.840 164.017 107,3 TGW 20.489 20.160 98,3 SKUPAJ 173.329 184.177 106,2 2.3. PRODAJA Povpraševanje po papirju se v letu 2010 ni bistveno zmanjšalo, vendar pa so cene tako časopisnega kakor tudi recikliranega papirja močno padle. Padec teh cen je bil prisoten na celotnem globalnem trgu, tako da se je podjetje glede na tržno situacijo odločalo predvsem za proizvodnjo in prodajo tistih vrst papirjev, katerih prispevek za kritje fiksnih stroškov je bil najboljši, seveda ob predpostavki, da ne izgubimo najboljših kupcev in trgov. S tem smo zagotovili polno izkoriščenost proizvodnih kapacitet. Prodali smo rekordne količine papirja, in sicer 196.866 ton. Glede na leto 2009 se je obseg prodaje povečal za 5 %. Zaradi padca prodajnih cen pa so bili doseženi prihodki od prodaje bistveno nižji. Skupina Vipap Videm


25

Krško je ustvarila 91,6 mio EUR prihodkov, kar je za 3,9 % manj od ustvarjenih prihodkov v letu 2009. S tega stališča lahko rečemo, da so prodajni rezultati v bistveno slabših pogojih poslovanja zadovoljivi. Najpomembnejši trgi glede na doseženo količinsko prodajo so: 1. Srbija (11,66 %), 2. Slovenija (11,46 %), 3. Italija (10,87 %), 4. Madžarska (10,81%), 5. Grčija (6,88 %), 6. Nemčija (5,94 %), 7. Romunija (5,53 %), 8. Turčija (5,49 %), 9. Hrvaška (5,10 %) 10. Avstrija (2,33 %)

PRIHODKI OD PRODAJE PAPIRJA PO LETIH V 000 T

70.000

75.000

80.000

85.000

90.000

95.000

100.000

v tisoč EU

R

2007 2008 2009

Čisti prihodki iz poslovanja

V strukturi prihodkov od prodaje papirja predstavlja največji delež (66 %) prodaja časopisnega papirja. Količinsko pa je ta delež še višji, in sicer 73 %. Vrednost prodaje po vrstah papirja v 000 EUR:

REAL 2009

V % REAL 2010 V % INDEKS 10/09

Časopisni 60.490 66 57.638 66 95,2 Izboljšani časopisni 2.079 2 3.752 4 180,4 Reciklirani (premazani in nepremazani)

29.523 32 26.213 30 88,7

Prodaja papirja skupaj 92.092 100 87.603 100 95,1


26

STRUKTURA PRODAJE PAPIRJA V ZADNJIH DVEH LETIH

Leto 2009

Izboljšani časopisni

papir2%

Reciklirani papir32%

Časopisni papir66%

Leto 2010

Časopisni papir73%

Izboljšani časopisni

papir4%

Reciklirani papir23%

Reciklirani papirji: V letu 2010 smo prodali 44.990 ton recikliranih papirjev, kar je za ca. 5 % manj kot preteklo leto. Osnovna surovina je odpadni papir z dodatki lesovine in celuloze. Ti proizvodi se proizvajajo na PS1. Prodajni program recikliranih papirjev je zelo širok: Viprint, Vipco, Vimag, Vimax, Vipress in Vibulk. Prodaja teh papirjev je v letu 2010 padla zaradi večje proizvodnje časopisnega programa, s katerim smo dosegli višje pokritje fiksnih stroškov. Izboljšani časopisni papir (PS1, PS2 in PS3) Izboljšani časopisni papir (Libna Print in Libna Plus) smo proizvajali na časopisnih strojih 1 in 2. Prodali smo 7.371 ton tega papirja, kar je za 87 % več kot preteklo leto. Delež prodaje teh vrst papirja se je glede na preteklo leto močno povečal in je v letu 2010 že znašal 4 % v strukturi celotne prodaje papirja. Časopisni papir (PS1, PS 2 in PS 3) Proizvodnja časopisnega papirja se je v letu 2010 vršila na vseh treh papirnih strojih. Količinska prodaja se je glede na preteklo leto povečala za 17 %, kar je posledica tako nadomestitve dela proizvodnje recikliranih papirjev na papirnem stroju 1 s proizvodnjo časopisnega papirja kot tudi višje produktivnosti na ostalih dveh papirnih strojih. S tem smo se prilagodili spremenjenim tržnim pogojem. Dodelava papirja Prodaja formatnega papirja v višini 9.792 ton je bila z vidika količinske prodaje zelo dobra in za 21 % višja kot preteklo leto. 2.4. NABAVA V letu 2010 smo beležili strmo naraščanje cen naših strateških surovin (odpadni papir, les in celuloza). Vse vlaknine so se povprečno podražile za 58 %, od tega najbolj odpadni papir (74 %), celuloza (51 %) ter brusni les (5 %). Ob koncu leta so se cene celuloze sicer umirili in celo začele padati, pri čemer so imele cene odpadnega papirja še vedno trend naraščanja. Zaradi velikega povpraševanja po vseh vrstah odpadnega papirja, tako v Evropi kot tudi v Aziji, je nabavna cena na zelo visokem nivoju tudi v letu 2011. Na dvig cene odpadnega papirja v Evropi bistveno vpliva tudi velik izvoz le-tega iz Evrope na Kitajsko in v Indijo za potrebe proizvodnje embalažnega papirja. Nekoliko lažje je bilo pri upravljanju z energenti. Glede na preteklo leto smo uspeli ceno premoga znižati za 3 %. Prav tako smo uspeli znižati


27

ceno električne energije za ca. 12 %. Upravljanje s prej omenjenimi strateškimi resursi predstavlja za družbo eno najpomembnejših prioriteto v tem trenutku. Realizacija nabave je v letu 2010 znašala skupaj z investicijami 78 mio €. Glede na preteklo leto je to 20 %-no povišanje, in sicer predvsem zaradi višjih cen osnovnih surovin, delno pa tudi zaradi višjega obsega proizvodnje in s tem potreb po večjih količinah osnovnih surovin.

PREGLED NABAVE V ZADNJIH DVEH LETIH PO TRGIH

Leto 2010

Domači trg46%

Tuji trg54%

Leto 2009

Tuji trg43%

Domači trg57%

STRUKTURA NABAVE

Kemikalije13%

Rezervni deli - vzdrževanje

9%

Vlaknine, odpadni papir in

brusni les52%

Energenti21%

Strojna vprega2%

Embalaža2%

Investicije2%

2.5. RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST Razvojno raziskovalno dejavnost v družbi Vipap Videm Krško d.d. lahko razdelimo na dve glavni področji: A. Razvojno raziskovalna dejavnosti: a. Razvoj novih proizvodov b. Optimiranje tehnoloških postopkov in procesov B. Razvojno investicijska dejavnost

A. Razvojno raziskovalna dejavnosti: a. Razvoj novih proizvodov

a.1. Razvoj novih papirjev: Razvoj novih papirjev in prilagajanje nivoja obstoječe palete papirjev novim tržnim zahtevam sta se usmerila v naslednje vrste papirjev:


28

- Libna Plus – izboljšan časopisni papir (in voluminozni papir) visoke beline. Proizvod je bil dan v redni prodajno proizvodni program, vendar je bil v letu 2011, zaradi tržnih razmer, umaknjen iz redne proizvodnje. Izdelek je pripravljen za redni prodajno proizvodni program ob primernih tržnih razmerah. - Vibulk – voluminozni papir. Izdelana je bila testna proizvodnja z volumnom 1,8 in standardno, primerljivo nianso. Testirane so bile vse razvojne faze v formatni tehniki tiska. Z izdelanimi vzorčnimi tiskovinami iz rednih projektov (prodajni program) je bila izvedena tržna raziskava. Pričakovane so nadaljnje, že dogovorjene razvojne aktivnosti izdelka v aprilu/maju 2011, še za tehnike tiska iz zvitka in po potrebi nov izdelek v rumeni barvi. Nadaljnje aktivnosti so vezane tudi na možnost nabave brusnega lesa. - Vipco – večnamenski pisarniški papir. Standardnemu izdelku je bila spremenjena niansa in pripravljena premazna receptura za kakovostnejšo tiskovno prehodnost v digitalnih tehnikah tiska. Proizvod je že sestavni del redne proizvodnje. - Vipco WB – večnamenski pisarniški papir. Kakovost je prilagojena zahtevam večjega kupca. Tudi ta proizvod je že sestavni del redne proizvodnje. - Vipco 90+ – večnamenski pisarniški papir z višjo belino – do 90 % ISO R457. Izdelana je bila testna količina, preverjena je bila na določenem tržnem segmentu. Izdelek je pripravljen za nadaljnje faze razvoja. - SOF 52 DT – modificirana - prilagojena kvaliteta časopisnega papirja. Proizvod je primeren za tiskanje v digitalnih tehnikah tiska »Web to print – roll to roll«. V rednem proizvodnem programu je v manjših količinah, razvit za tehnike tiska prihodnosti. - SOF F – časopisni papir prilagojen za flexo tiskarsko tehniko tiska. V fazi potrjevanja so bile prilagojene kakovosti tiska. a.2. Razvoj novih izdelkov iz alternativnih surovin (primarni, sekundarni mulji in pepel): - Visorb/Vifluff/CAPS/Absorbent – učinkovit absorbent hidrofobnih tekočin. Razvit je bil v sodelovanju z Inštitutom za celulozo in papir ter podjetjem TOC (lastnik patenta). Tehnološki proces za proizvodnjo absorbenta je bil razvit v Sektorju tehnologije in razvoja. Pripravljen je za instalacijo v obliki pilotne linije v proizvodno skladiščnih prostorih DIP linije. Predvidena je vzpostavitev redne proizvodnje v letu 2012. - BioPel/EcoBeton – gradbeni material. To so stabilizirani betoni izdelani iz bio mulja (iz IČN ali drugih bio muljev) in pepela podjetja. Izdelane so bile testne plošče in prva vrednotenja. Razvojno raziskovalne aktivnosti se še nadaljujejo. - IzoVip – izolacijski material, izdelan iz alternativnih surovin podjetja. Izdelana so bila osnovna vrednotenja materiala. Vse aktivnosti se nadaljujejo tudi v letu 2011, predvsem po zagonu pilotne linije absorbenta s flufferjem. - MulOp – gradbeni material. Ponovno so bile izdelane prve ocene vgradnje primarnih muljev sedanje sestave v opeko. Vse aktivnosti se nadaljujejo v letu 2011.

b. Optimiranje tehnoloških postopkov in procesov Vse aktivnosti na tem področju so bile usmerjene v doseganje boljše učinkovitosti, kakor tudi v doseganje stabilnejše ali višje kakovosti oziroma v znižanje stroškov. Področja teh aktivnosti lahko razdelimo na: - Digitalna tehnika tiskanja v grafični industriji. Podjetje mora prilagoditi nivo kakovosti obstoječega in novega prodajnega programa izdelkov novim tržnim razmeram. - Nanotehnologija. Podjetje raziskuje in razvija uporabo nanotehnologije in nano surovin v tehnoloških postopkih in procesih proizvodnje vlaknin in papirja. - Bio tehnologija. Podjetje raziskuje in razvija uporabo bio tehnologije v tehnoloških postopkih in procesih v proizvodnji vlaknin in papirja. V letu 2010 je družba Vipap Videm Krško d.d. sodelovala na dveh javnih razpisih iz področja raziskav in razvoja. Uspešni smo bili na razpisu za sredstva preko razvojnih centrov, kjer skupaj z drugimi v konzorcij povezanimi podjetji sodelujemo v projektu ZEL-EN (Razvojni center obnovljive in trajnostne energetike). Neuspešno pa smo konkurirali na razpisu za sredstva preko kompetenčnih/konkurenčnih centrov.


29

Za čim boljše spremljanje svoje raziskovalno razvojne dejavnosti je podjetje sistematično pristopilo k vzpostavitvi informacijskega zajemanja podatkov v okviru t.i. RRP sistema, ki je bil v letu 2010 vzpostavljen kot vzorčni model, v letu 2011 pa naj bi v celoti zaživel.

B. Razvojno – investicijska dejavnost: V okviru razvojno – investicijske dejavnosti je sektor tehnologije in razvoja na posvetih predstavil štiri koncepte možnega nadaljnjega razvoja podjetja, ki vključujejo tudi tri razvojne koncepte energetike, vključno z ekonomskimi izračuni za koncepta A in B. Te aktivnosti se nadaljujejo tudi v letu 2011. Sodelovanje v konzorciju za pripravo projektov razvojnega centra, ki se osredotočajo na obnovljivo in trajnostno rabo energijo (vezano na energetsko oskrbo podjetja) ter razvoj novih produktov iz odpadnih in stranskih materialov, ki nastanejo v proizvodnji vlaknin. Podjetje je sodelovalo na Javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR Razvojni centri slovenskega gospodarstva (ZEL-EN Razvojni center obnovljive in trajnostne energetike). Projekt ZEL-EN je bil odobren s strani Ministrstva za gospodarstvo v letu 2011. 2.6. INVESTICIJSKA DEJAVNOST Kljub gospodarski in finančni krizi je družba Vipap Videm Krško d.d. v letu 2010 namenila za naložbeno dejavnost 1,5 mio EUR, od tega v ekologijo 30 tis EUR, ostalo so tehnološke investicije. Po vsebini in obsegu je bila v tem letu najbolj zahtevna modernizacija v obrat DIP, ki je kmalu prinesla rezultate v povečanju kapacitete obrata (480 t/dan) in zvišanju beline končne deinking snovi. Sočasno sta bili izvedeni tudi investiciji posodobitve tlačnega prebiranja na PS1 in PS2. Drugi pomembnejši sklop je bil vezan na manjše investicije za učinkovito rabe energije in snemanje stanja za nadaljnji nabor investicijskih posegov iz tega področja na PS3 ter odpravo izdelavnih napak. Ostale investicije so bile v manjšem obsegu in so vezane na rušenje objektov obrata celuloze, idr. Investicije po letih v 000 EUR

1997- 2002

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Ekološke investicije

23.879 52.585 2.033 609 1.997 3.273 1.512 306 30

Tehnološke investicije

23.838 2.162 978 767 6.177 2.456 15.799 3.094 1.440

Skupaj leto 47.717 54.747 3.011 1.376 8.174 5.729 17.311 3.400 1.470 Kumulativa 47.717 102.464 105.475 106.851 115.025 120.754 138.065 141.465 142.935


30

Investicije v letu 2010 v 000 EUR REALIZACIJA

2010 Ekološke investicije

Učinkovita raba energije

29.892 28.976

Učinkovita raba tehnološke vode 916 Tehnološke investicije 1.440.662

Postflotacija/PDF Investicijsko vzdrževanje Posodobitev tlačnega prebiranja na PS2 Posodobitev tlačnega prebiranja na PS3 Ostalo

617.573 580.972 53.268 44.077

144.772 SKUPAJ INVESTICIJE 1.469.554

2.7. KADRI Zaposlovanje Tako kot lani je skupina Vipap Videm Krško s t.i. mehkimi metodami zmanjšala število zaposlenih, in sicer iz 445 ob koncu leta 2009 na 411 ob koncu leta 2010. Na novo so se nam pridružili 3 zaposleni v Vipap Videm Krško d.d. ter 4 zaposleni v Vipap Vertriebs und Handels GmbH, skupino pa je zapustilo 41 zaposlenih. Razlogi za odhod so naslednji:

18 delavcev se je upokojilo 14 delavcev se je na podlagi 73. čl. ZDR prezaposlilo v hčerinskem podjetju 6 delavcev je odšlo na podlagi odpovedi pogodbe 4 delavci so sporazumno prenehali z delom

GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH PO LETIH

0

200

400

600

800

1000

Št. zaposlenih

2005 2006 2007 2008 2009 2010

Št. zaposlenih


31

Struktura zaposlenih Družba zadnja leta bistveno ne povečuje zaposlenosti, fluktuacija pa je minimalna, zato se povprečna starost zaposlenih dviguje; trenutno znaša 46 let in je tako najvišja v zgodovini proizvodnje papirja. Ob koncu leta smo imeli 24 delovnih invalidov (5 manj kot leta 2009). To kaže na problem staranja delovne sile in na zdravstveno problematiko zaposlenih. Kot razreševanje tega problema smo že v letu 2008 pristopili k načrtnemu štipendiranju. Struktura zaposlenih v skupini v letih 2009 in 2010

2009 % 2010 % INDEKS 10/09 - proizvodnja 366 82,2 336 82,5 91,8 - režija 79 17,8 75 17,5 94,9 Skupaj 445 100 411 100 92,3 Obstoječo kadrovsko strukturo smo nekoliko izboljšali v korist V., VI., in VII. stopnje. Največji delež predstavljajo zaposleni s poklicno in srednjo izobrazbo (57 %), delež zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo se je povzpel na 16,4 %.

STROKOVNA IZOBRAZBA ZAPOSLENIH

PK DELAVEC25%

2 LETNA SREDNJA ŠOLA – KV DEL.3%

VIŠJA STOPNJA IZOBRAZBE7%

VISOKA STROKOVNA IZOBRAZBA

11%

3 LETNA SREDNJA ŠOLA – KV DEL.31%

4 LETNA SREDNJA ŠOLA – TEHNIK

23%

Odsotnost z dela (absentizem) Učinkovitost in dobro poslovanje se lahko prepletata tudi s kakovostjo izrabe delovnega časa zaposlenih. Zaradi problema staranja delovne sile na nivoju skupine in s tem povezanim tveganjem večjega števila boleznin, večjega števila invalidskih postopkov in omejitev pri delu, je v podjetju opaziti visok odstotek odsotnosti z dela. V letu 2010 smo imeli 5,4 %-ni izpad delovnega časa zaradi bolniškega staleža zaposlenih. Usposabljanje zaposlenih V letu 2010 smo za izobraževanje zaposlenih namenili ca. 20 tis EUR. V izobraževanju so sodelovali 104 zaposleni. Opravljenih je bilo 767 ur. Hkrati še vedno financiramo študij ob delu, obvezno prakso in podeljujemo 3 kadrovske štipendije. Plače V družbi Vipap Videm Krško d.d. se izvaja plačna politika v skladu s Kolektivno pogodbo celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti, Pravilnikom o stimulativnem sistemu


32

nagrajevanja, Pravilnikom o izvajanju sistema plač, povračil v zvezi z delom in drugimi stroški dela in sklepi uprave, ki plačno politiko usklajuje s trenutnimi poslovnimi rezultati podjetja in doseženimi rezultati na trgu. V družbi Vipap Vertiebs und Handels GmbH delovna razmerja ureja Kolektivna pogodba za uslužbence v splošni trgovini na debelo in drobno. Povprečna plača je v letu 2010 znašala 1.579 EUR, kar je za 2,9 % manj kot preteklo leto, kot odraz znižanega obsega stimulativnega dela plač zaradi nedoseganja uspešnosti poslovanja. Glede na povprečje v Sloveniji so plače višje za 1%. Varnost in zdravje pri delu Situacija na področju varnosti in zdravja pri delu se je izboljšala glede na leto 2009. Število poškodb se je zmanjšalo za 42 %, prav tako se je zmanjšalo tudi število izgubljenih dni glede na razpoložljive delovne dni. Tudi v letu 2010 smo nadaljevali s plačilom preventivne preiskave za osteoporozo rizičnim skupinam zaposlenih in nudili možnost cepljenja proti gripi. 2.8. PRIČAKOVANJA SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO V LETU 2011 Izhodišče za pripravo plana poslovanja za leto 2011 so napovedi in predvidevanja glede bodoče gospodarske rasti na EU območju, ki za skupino Vipap Videm Krško predstavlja glavnino vseh tržnih aktivnosti ter makro ekonomska gibanja na področju monetarne politike. Negativni vpliv gospodarske krize se je v papirni industriji najbolj odrazil v letu 2010. V prihodnjem letu predvidevamo bistveno ugodnejšo situacijo na trgu prodaje tako časopisnega kot recikliranega papirja. Obnašanje kupcev (tiskarjev) bo še naprej v smeri »downgradinga«, kar pomeni, da se bo krepilo povpraševanje po cenovno nižjih vrstah papirja. Pričakujemo, da se bodo cene časopisnega papirja v naslednjem letu dvignile za 12 %, cene recikliranega papirja pa za 2 %. Planiramo, da bo podjetje prvič v zgodovini preseglo 200 tis ton proizvodnje in prodaje papirja. Pogoji poslovanja bodo v naslednjem letu še vedno zaostreni. Povečane davčne obremenitve (trošarine) in ostale dajatve bodo še vedno na zelo visokem nivoju. Za naslednjo leto načrtujemo polno zasedenost kapacitet, maksimalno izkoriščanje notranjih rezerv podjetja s poudarkom na ukrepih zniževanja stroškov poslovanja, ki niso neposredno vezani na tehnološki in poslovni proces podjetja ter izvajanje ukrepov dezinvestiranja, predvsem likvidacijo opreme v celuloznem obratu. Del razvojne dejavnosti družbe bomo uresničevali v skupnem podjetju ZEL-EN, razvojni center obnovljive in trajnostne energetike.


33

3. OKOLJE


34

3.1. DOSEŽKI V LETU 2010 Družba Vipap Videm Krško d.d. politiko do naravnega okolja izvaja že od leta 1997. Obsežno ekološko tehnološko posodobitev integrirane proizvodnje vlaknin in papirja v Krškem je podjetje zaključilo v letu 2007. A. EU ZNAK ZA OKOLJE Družba je skupaj z ARSO izpeljala upravni postopek za pridobitev oziroma razširitev EU znaka za okolje za 6 ekoloških proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve EU regulative za kopirne in grafične papirje. Zaradi zahtev kupcev, predvsem iz držav EU, se je družba odločila, da bo za določene proizvode pridobila EU znak za okolje. Za določene proizvode smo ta znak pridobili že v letu 2006. V letu 2009 smo ponovno proučili EU zakonodajo iz predmetnega področja, predvsem okoljska merila za skupino proizvodov kopirnih in grafičnih papirjev. V poročilu oziroma vlogi, ki jo je družba oddala oktobra 2009 ter upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da proizvodi VIPCO, VIPRESS, VIPRINT, VIMAG, VIMAX in LIBNA PRINT izpolnjujejo vsa merila za pridobitev znaka za okolje glede emisij v vodo in zrak, trajnostnega upravljanje z gozdovi, uporabe in ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi, ravnanja z odpadki, primernosti za uporabo, informacij na embalaži ter informacij na znaku za okolje. Januarja 2010 je ARSO izdal Odločbo št. 35400-326/2005-14


35

SPECIFIKACIJE PROIZVODOV Z EU ZNAKOM ZA OKOLJE Ime izdelka

Vlakninska sestava Namen uporabe Registracijska št. (koda) Lokacija izdelave

EU znak za okolje

VIPCO

Celuloza15%

Lesovina20%

Recikl. Vlakna65%

• fotokopiranje; • digitalno tiskanje; • tiskanje knjig, brošur,...; • tiskanje periodičnih in

promocijskih materialov;

• večbarvni in črno-beli ofsetni tisk

SI/011/01 Krško, SLO

VIPRESS VIPRINT VIMAG VIMAX

Lesovina; 15%

Recikl. vlakna; 70%

Celuloza; 15%

• tiskanje periodičnih in promocijskih tiskovin ;

• tiskanje katalogov, slikanic, pobarvank;

• formatni tisk; večbarvni in črno-beli ofsetni tisk z vročim sušenjem (VIPRESS s hladnim sušenem)

SI/011/02 SI/011/03 SI/011/04 SI/011/05 Krško, SLO

LIBNA PRINT

Celuloza10%

Lesovina30%

Recikl. Vlakna60%

• tiskanje periodičnih in promocijskih tiskovin ;

• tiskanje knjig • formatni tisk; večbarvni

in črno-beli ofsetni tisk z vročim in s hladnim sušenjem

SI/011/06 Krško, SLO

B. ČISTILNA NAPRAVA MESTA KRŠKO Avgusta 2009 smo na čistilni napravi pričeli s čiščenjem komunalnih odpadnih voda mesta Krško z okolico. Od aprila 2010 se na skupni ČN VIPAP čisti več kot 85 % KOV mesta Krško z okolico. Učinki čiščenja na skupni ČN VIPAP:

Enota mere

2007 2008 2009 2010

UČINEK KPK % 92,3 91,4 93,5 93,1 UČINEK BPK % 99,0 98,9 99,2 98,8 UČINEK AOX % 69,8 75,4 81,2 71,4 UČINEK N.S. % 99,3 99,3 99,5 99,2 UČINEK celotni P % 80,8 86,9 94,1 93,3 UČINEK celotni vezani N % 73,7 78,1 87,0 88,0


36

3.2. VPLIV NA OKOLJE Vplive na ožje in širše okolje spremljamo z meritvami. Nenehno se prilagajamo okoljski zakonodaji in delujemo skladno z mednarodnimi okoljskimi standardi. Mesečna analiza obsega naslednje okoljske kazalce: A. Specifične poraba energije in vode A. Specifične obremenitve odpadnih voda B. Specifične emisije snovi v zrak iz podjetja C. Specifične količine predelanih in odstranjenih odpadkov

A. SPECIFIČNE PORABE ENERGENTOV IN VODE Družba je v zadnjih letih veliko naredila na zmanjšanju porabe energentov in voda.

Enota mere

2007 2008 2009 2010

Tehnološka voda m3 b.p.* 19,5 21,6 20,3 18,2 Para GJ/t b.p. 5,27 5,25 4,71 4,59 Elektrika kWh/t b.p. 872 869 865 843

0

5

10

15

20

25

2007 2008 2009 2010825

830

835

840

845

850

855

860

865

870

875

Tehnološka voda

Para

Elektrika

B. SPECIFIČNE OBREMENITVE ODPADNIH VODA Kazalniki specifične obremenitve odpadnih voda so se v zadnjih treh letih izboljšali, kot prikazujeta spodnja tabela in graf.

Enota mere

2007 2008 2009 2010

KPK kgO2/t b.p. 2,4 3,1 2,3 2,0 BPK5 kgO2/t b.p. 0,11 0,13 0,10 0,13 Količina odpadne vode m3/t b.p. 18,6 17,7 17,5 17,7

* b.p.= bruto proizvodnja


37

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

2007 2008 2009 201016,5

17

17,5

18

18,5

19

KPKBPK5Proizvodnja odpadne vode

C. SPECIFIČNE EMISIJE SNOVI V ZRAK IZ PODJETJA

Enota mere 2007 2008 2009 2010

Žveplov dioksid kg SO2/t b.p. 0,442 0,301 0,251 0,473 Dušikovi oksidi kg NO2/t b.p. 1,316 1,100 0,920 1,136 Ogljikov dioksid kg CO2/t b.p. 487,14 475,35 433,44 430,75 Podjetje je v zadnjih treh letih zmanjšalo specifične emisije v zrak.

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

2007 2008 2009 2010400

410

420

430

440

450

460

470

480

490

500

Žveplov dioksidDušikov oksidOgljikov dioksid


38

D. SPECIFIČNE KOLIČINE PREDELANIH IN ODSTRANJENIH ODPADKOV PODJETJA V družbi skrbno načrtujemo ravnanje z odpadki; odpadke ločujemo na izvoru, količine odpadkov za predelavo se povečujejo, količine odloženih odpadkov se zmanjšujejo.

Enota mere 2007 2008 2009 2010

R-predelava odpadkov kg s.s./t b.p. 167 180 176 228 D-odstranjevanje odpadkov kg s.s./t b.p. 79 109 112 87 Skupaj nastanek odpadkov kg s.s./t b.p. 246 288 288 323

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2007 2008 2009 2010

Skupaj nastanekodpadkovD-odstranjanjeodpadkovR-predelava odpadkov


39

II. RAČUNOVODSKO POROČILO

DRUŽBE VIPAP VIDEM KRŠKO D.D.


40

1. RAČUNOVODSKI IZKAZI


41

1.1. BILANCA STANJA NA DAN 31.12. 2010 v EUR

Pojasnilo 31.12.2010 31.12.2009

SREDSTVA 148.022.969 156.804.870

A. Dolgoročna sredstva 123.678.068 128.308.257 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1 116.314 259.339

1. Dolgoročne premoženjske pravice 116.314 259.339

II. Opredmetena osnovna sredstva 2 113.612.855 120.274.881

1. Zemljišča in zgradbe 30.648.749 31.525.852

a) Zemljišča 5.320.201 5.320.201

b) Zgradbe 25.328.548 26.205.651

2. Proizvajalne naprave in stroji 77.549.684 80.159.396

3. Druge naprave in oprema 5.350.267 6.588.995

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 64.155 2.000.638

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 64.155 1.920.638

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 0 80.000

IV. Dolgoročne finančne naložbe 3 281.797 246.797

1. Dolgoročne finančne naložbe,razen posojil 281.797 246.797

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 246.797

VI. Odložene terjatve za davek 4 9.667.102 7.527.240

B. Kratkoročna sredstva 23.515.559 27.721.981

II. Zaloge 5 10.428.462 9.885.050

1. Material 7.365.109 5.901.537

2. Nedokončana proizvodnja 165.502 325.014

3. Proizvodi in trgovsko blago 2.872.497 3.637.232

4. Predujmi za zaloge 25.354 21.267

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 6 11.203.866 16.156.482

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 1.448.443 24.765

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 8.820.800 15.452.530

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 934.623 679.187

V. Denarna sredstva 7 1.883.231 1.680.449

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 8 829.342 774.632


42

Pojasnilo 31.12.2010 31.12.2009 Obveznosti do virov sredstev 148.022.969 156.804.870 A. Kapital 9 70.325.109 79.072.844 I. Vpoklicani kapital 78.387.660 78.387.660 1. Osnovni kapital 78.387.660 78.387.660 II. Kapitalske rezerve 588.439 2.459.406 III. Rezerve iz dobička 96.744 1.751.061 1.Zakonske rezerve 96.744 96.744 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 3.557.093 3.557.093 3. Lastne delnice in last.posl. deleži (kot odbitna postavka) -3.557.093 -3.557.093 4. Druge rezerve iz dobička 0 1.654.317 V. Preneseni čisti poslovni izid 0 -3.525.283 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -8.747.734 0 Poslovni izid tekočega leta -8.747.734 0 B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 10 2.368.495 3.500.448 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.206.474 2.801.885 2. Druge rezervacije 162.021 670.449 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 28.114 C. Dolgoročne obveznosti 16.321.092 18.453.169 I. Dolgoročne finančne obveznosti 16.321.092 18.453.169 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 11 14.968.286 16.481.037 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 12 1.352.806 1.972.132 Č. Kratkoročne obveznosti 58.341.405 54.517.736 II. Kratkoročne finančne obveznosti 13 27.391.163 27.781.702 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 26.357.986 26.815.019 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 1.033.177 966.683 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 30.950.242 26.736.034 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 1.509.586 890.528 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 14 24.517.493 18.987.855 4. Kratkoročne posl. obvezn. na podlagi predujmov 1.503.922 967.430 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 15 3.419.241 5.890.221 D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 16 666.868 1.260.673

Opomba : Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili, ki so prikazani pod točko 2.2. Pojasnila k postavkam računovodskih izkazov.


43

1.2. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1.1.2010 DO 31.12. 2010 v EUR V € Pojasnila 2010 2009 1. Čisti prihodki od prodaje 17 91.401.767 95.299.977

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje -924.247 1.237.753

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 18 510.865 703.930

5. Stroški blaga, materiala in storitev 80.339.392 68.563.703

a) Nabavna vrednost prodanega blaga, materiala ter stroški porabljenega mat. 70.391.003 58.787.593

b) Stroški storitev 19 9.948.389 9.776.110 6. Stroški dela 20 11.985.525 11.434.765 a) Stroški plač 8.213.226 8.449.995 b) Stroški socialnih zavarovanj 1.667.554 1.594.137 c) Drugi stroški dela 2.104.745 1.390.633 7. Odpisi vrednosti 9.478.912 9.406.821 a) Amortizacija 7.992.337 8.104.352

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmet.in opredm.osn. sredstvih 93.220 335.845

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri kratkoročnih sredstvih 1.393.355 966.624

8. Drugi poslovni odhodki 21 932.916 987.165 Poslovni izid poslovanja -11.748.360 6.849.206 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 22 273.030 131.013 b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 273.030 131.013 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 23 2.392.587 2.349.736 b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 2.260.560 2.193.663 č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 132.027 156.073 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 24 653.977 541.500

b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in men.obveznosti 653.977 541.500

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja -14.521.894 4.088.983 15. Drugi prihodki 25 3.640.853 143.905 16. Drugi odhodki 6.556 17.926

Poslovni izid zunaj rednega delovanja 3.634.297 125.979

17. Davek iz dobička 26 0 0 18. Odloženi davki 2.139.863 -1.091.772 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -8.747.734 3.123.190 20. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja -8.747.734 3.123.190

Opomba : Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili, ki so prikazani pod točko 2.2 Pojasnila k postavkam računovodskih izkazov.


44

1.3. IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1.1.2010 DO 31.12. 2010 2010 2009 A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida -539.409 11.379.247 Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 95.547.598 95.986.314

Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odh. iz posl. obveznosti -98.226.870 -83.515.295

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 2.139.863 -1.091.772

b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja 6.583.192 -8.122.643 Začetne manj končne poslovne terjatve 6.454.306 -1.553.841

Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve -54.710 47.872

Začetne manj končne odložene terjatve za davek -2.139.862 1.091.772

Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 1.462.766

Začetne manj končne zaloge -541.630 238.651

Končni manj začetni poslovni dolgovi 4.235.251 -9.670.526

Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije -1.370.163 260.663

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) 6.043.783 3.256.604

B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju 3.981.794 992.095 Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 0 40.000

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 3.981.794 952.095

b) Izdatki pri naložbenju -5.534.524 -4.916.718 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -172.697 -172.697

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -5.326.827 -4.744.021

Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -35.000 0

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) -1.552.730 -3.924.623

C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju 11.908.891 9.790.989 Prejemki od vplačanega kapitala -1 0

Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 7.974.108 8.318.000

Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 3.934.784 1.472.989

b) Izdatki pri financiranju -16.197.162 -10.784.388 Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -1.992.596 -1.978.782

Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti 0 0

Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -14.204.566 -8.805.606

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) -4.288.271 -993.399

Č. Končno stanje denarnih sredstev 1.883.231 1.680.449 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) 202.782 -1.661.418 y) Začetno stanje denarnih sredstev 1.680.449 3.341.867

Opomba : Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili, ki so prikazani pod točko 2.2. Pojasnila k postavkam računovodskih izkazov


45

1.4. IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO 2010 v EUR

Osn. kapital Zakonske Rezerve za Lastne Druge

rezerve Preneseni Čisti posl.izid Kapitalske Presežek iz Skupaj

rezervelastne

deleže delnice iz dobička posl.izid posl. leta rezerve prevrednotenja

A.1. Stanje 31.12.2009 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 -3.525.283 0 2.459.406 79.072.844 a) Preračuni za nazaj(popravek napak) -1 -1 b) prilagoditve za nazaj(sprem.račun.usmeritev) 0 A.2. Stanje 01.01.2010 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 -3.525.283 0 2.459.405 0 79.072.843 B.1. Spremembe last.kapitala-trans.z lastniki a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0 (vplačilo kapitala) 0 b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0 c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0 č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 d) Nakup lastnih delnic in last.posl.deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročev.obdobja 0 a) Vnos čistega poslovnega izida poročeval.leta -8.747.734 -8.747.734 0 0 0 0 0 0 -8.747.734 0 0 -8.747.734 B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerj. 0 poročev.obdobja na druge sestavine kapitala 0 b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega -1.654.317 3.525.283 -1.870.966 obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora 0 0 0 0 0 -1.654.317 3.525.283 0 -1.870.966 0 0

C. Stanje 31.12.2010 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 0 0 -8.747.734 588.439 0 70.325.109

BILANČNI DOBIČEK Opomba : Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili, ki so prikazani pod točko 2.2. Pojasnila k postavkam računovodskih izkazov


46

1.5. IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO 2009 Osn. kapital Zakonske Rezerve za Lastne

Druge rezerve Preneseni Čisti posl.izid Kapitalske Presežek iz Skupaj

rezervelastne

deleže delnice iz dobička posl.izid posl. leta rezerve prevrednotenja A.1. Stanje 31.12.2008 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 -6.648.473 0 2.459.406 75.949.654 a) Preračuni za nazaj(popravek napak) 0 b) prilagoditve za nazaj(sprem.račun.usmeritev) 0 A.2. Stanje 01.01.2009 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 -6.648.473 0 2.459.406 0 75.949.654 B.1. Spremembe last.kapitala-trans.z lastniki a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0 (vplačilo kapitala) 0 b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0 c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0 č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 d) Nakup lastnih delnic in last.posl.deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročev.obdobja 0 a) Vnos čistega poslovnega izida poročeval.leta 3.123.190 0 3.123.190 0 0 0 0 0 0 3.123.190 0 0 3.123.190 B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerj. 0 poročev.obdobja na druge sestavine kapitala 0 b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega 3.123.190 -.3.123.190 obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora 0 0 0 0 0 0 3.123.190 -3.123.190 0 0 0 C. Stanje 31.12.2009 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 3.525.283 0 2.459.406 0 79.072.844

BILANČNI DOBIČEK Opomba : Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili, ki so prikazani pod točko 2.2. Pojasnila k postavkam računovodskih izkazov.


47

2. PRILOGA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM


48

2.1. RAČUNOVODSKE USMERITVE IN PREDPOSTAVKE Pri izdelavi računovodskih izkazov za poslovno leto 2010 so upoštevana določila Slovenskih računovodskih standardov (veljavnih od 1.1.2006 dalje) kot tudi spremembe SRS, ki so začele veljati 01.01.2010 in temeljne računovodske predpostavke – upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, upoštevanje časovne neomejenosti delovanja, stalnosti vrednotenja, upoštevanje načela previdnosti in načela poštene vrednosti. Prevladujoča je zahteva po resničnem in poštenem prikazu premoženjsko-finančnega položaja in poslovnega izida. Ključna sestavina priloge s pojasnili je predstavitev metod vrednotenja in odpisovanja vrednosti, torej računovodskih usmeritev za posamezne postavke v letni bilanci stanja in v izkazu vseobsegajočega donosa. SRS predpisujejo kakovostne značilnosti računovodskih izkazov (razumljivost, ustreznost, zanesljivost, primerljivost). Pri razkrivanju postavk bilance stanja in izkaza vseobsegajočega donosa so upoštevani SRS 24 in 25. Poleg izkaza vseobsegajočega donosa in bilance stanja podjetje sestavi izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala v prenovljeni obliki. Izkaz stanja ima obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja. Ima dva stolpca: podatki 31.12.2009 ter 31.12.2010. Izkaz vseobsegajočega donosa ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida,sestavljenega po različici I, ki mu sledijo spremembe v drugem vseobsegajočem donosu. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po različici II. Denarni tok prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto nastalih pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto in ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala. Pravila in postopki, ki jih poslovodstvo uporablja pri pripravljanju in predstavitvi računovodskih izkazov temeljijo na zgornjih osnovah, pri čemer so nekatere od računovodskih usmeritev izbirne in se poslovodstvo lahko samostojno odloči za uporabo ene od možnih različic. Povzetek splošnih računovodskih usmeritev in računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji:

− Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve, stroški rušitve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njihovi usposobitvi za nameravano uporabo in stroški preizkušanja delovanja sredstva. Opredmetena osnovna sredstva se aktivirajo ko so usposobljena za uporabo. Njihova vrednost se preveri ob vsaki sestavitvi zaključnega računa ter se po potrebi opravi slabitev osnovnega sredstva. Po pripoznanju je kot metoda vrednotenja izbrana metoda nabavne vrednosti Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično v skladu s časovno linearno metodo. Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

− Neopredmeteno sredstvo je opredeljeno kot razpoznavno nedenarno sredstvo, ki

praviloma fizično ne obstaja. Vrednoti se po nakupni ceni, uvoznih in nakupnih dajatvah. Po pripoznanju se kot metoda vrednotenja uporablja model nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva se amortizirajo v skladu z časovno linearno metodo.

− Finančne naložbe v kapital se izhodiščno ovrednotijo po poštenih vrednostih,

medtem ko je kasnejše merjenje v skladu z nabavno vrednostjo.


49

− Količinske enote zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednotijo po

dejanskih nabavnih cenah, ki vključujejo nakupno ceno, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredne stroške nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Pri porabi zalog uporablja družba metodo povprečnih cen. Zaloge materiala in trgovskega blaga se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost presega tržno vrednost ali čisto iztržljivo vrednost. Podjetje na podlagi izpisa zalog materiala, kje ni bilo prometa eno leto ali več ugotovi nekurantne zaloge nepotrebnega materiala kateri se razvrednoti v poslovnih knjigah.

− Podjetje je v letu 2006 (31.08.2006) opravilo cenitev osnovnih sredstev celuloznega

dela proizvodnje, katero je zaradi ekoloških razlogov prenehalo obratovati. Ta osnovna sredstva se izkazujejo v izkazu stanja med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Vrednotena so po pošteni vrednosti (prodajna cena zmanjšana za stroške prodaje). Zadnja slabitev je bila opravljena v letu 2008.

− Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se vrednoti po

proizvajalnih stroških, in sicer : vsi variabilni stroški proizvodov, vsi fiksni stroški stroškovnih mest na katerih se ustvarjajo poslovni učinki ter vsi stroški ostalih proizvajalnih stroškovnih mest.

− Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob

predpostavki, da bodo plačane. Terjatve se v začetku pripoznajo na podlagi izstavljene fakture. Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno oziroma iztržljivo vrednost. Terjatve se zaradi odprave oslabitve prevrednotujejo, če njihova poštena oziroma iztržljiva vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost. Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo individualno. Terjatve, nominirane v tuji valuti, so v računovodskih izkazih vrednotene v višini srednjega tečaja Banke Slovenije za posamezno valuto na bilančni datum. Tečajne razlike predstavljajo redne finančne prihodke ali redne finančne odhodke. Prikaže se tudi znesek terjatev za odloženi davek z utemeljitvijo pripoznanja.

− Zaradi prehoda na SRS 2006 preračun otvoritvenega stanja posameznih

računovodskih kategorij lahko vpliva na nastanek stanja odloženih terjatvah ali obveznosti za davek, oziroma odloženi davek predstavlja začasne razlike med poslovno in davčno bilanco. Odložene terjatve za davek so nastale zaradi oblikovanja rezervacij pričakovanih stroškov, ki bodo davčno priznani šele, ko bodo rezervacije za ta namen porabljene. Podjetje izračuna odložene davke samo za pomembne zneske (odpravnine, jubilejne nagrade, p.v. terjatev, neporabljena davčna izguba ter iz naslova sredstev namenjenih za prodajo). Uporabljena davčna stopnja se določi glede na časovni načrt porabe oblikovanih rezervacij. Družba pričakuje v prihodnosti doseganje obdavčljivih dobičkov.

− Denarna sredstva se razkrijejo po sestavi ter po samodejni zadolžitvi na tekočih

računih pri bankah. Zajemajo stanja nominirana v evrih in v drugih valutah na bančnih računih, stanja v evrih in drugih valutah v blagajni ter stanja kratkoročnih depozitov pri bankah.

− Kratkoročne časovne razmejitve predstavljajo terjatve oziroma odloženi stroški, ki se

bodo pojavili v letu dni ter predhodno nezaračunane prihodke.

− Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, nerazporejeni poslovni izid tekočega leta. Rezerve iz dobička so sestavljene iz : rezerv za lastne delnice in lastnih delnic. Podjetje je dolžno preračunati, kolikšen bi bil poslovni izid leta, če bi se opravilo splošno prevrednotenje kapitala.


50

− Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so sestavljene iz rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti , iz drugih rezervacij in iz dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Oblikujejo se za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče kot dolgove v širšem pomenu, ker se razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov.

− Dolgoročne obveznosti so sestavljene iz dolgoročnih finančnih obveznosti. Pripoznane

so v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Dolgoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo dobljena posojila, ki jih posojilojemalci dobijo od posojilodajalcev. Dolgoročne finančne obveznosti predstavljajo dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. Dolgoročne obveznosti se v bilanci stanja izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njih poplačilo. Merijo se po metodi efektivnih obresti. Dolgoročni dolgovi do tujine se preračunajo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan leta.

− Kratkoročne obveznosti so sestavljene iz kratkoročnih finančnih obveznosti in

kratkoročnih poslovnih obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo dobljena posojila od posojilodajalcev katera zapadejo v času krajšem od enega leta. Kot kratkoročne finančne obveznosti so izkazane tudi obveznosti do najemodajalcev iz naslova finančnega leasinga, ki zapadejo v času krajšem od enega leta. Kratkoročne poslovne obveznosti so po vsebini obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni. Sestavljene so iz obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, kratkoročne obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, kratkoročne obveznosti do države iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost, ter kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida. Posebna vrsta kratkoročnih poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme pa tudi za prejete kratkoročne varščine. Izkazujejo se z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin (faktur, dobropisov, pogodb).

− Kratkoročne pasivne časovne razmejitve predstavljajo vnaprej vračunani stroški. Po

SRS 12 kratkoročne pasivne časovne razmejitve naj ne bi skrivale rezerv.

− Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se razčlenjujejo na čiste prihodke od prodaje, druge poslovne prihodke, finančne prihodke iz poslovnih terjatev in na druge prihodke. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi povezano s povečanjem sredstva in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo hkrati s terjatvami iz naslova prodaje, to je takrat, ko prodajalec prenese na kupca vse pravice in tveganja, ki izhajajo iz lastništva. Prihodki od prodaje proizvodov in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na računih in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Morebitni kasaskonti tudi zmanjšujejo prihodke od prodaje. Drugi poslovni prihodki predstavljajo subvencije, dotacije, prihodke iz naslova prodaje odpadka. Prevrednotovalni poslovni prihodki so dobički od prodaje osnovnih sredstev, zmanjšanje popravkov vrednosti poslovnih terjatev zaradi odprave oslabitve ter odpisi poslovnih dolgov. Finančne prihodke iz poslovnih terjatev predstavljajo prihodki iz obračunanih obresti ter pozitivne tečajne razlike. Druge prihodke predstavljajo prejete odškodnine iz naslova priznane škode povzročene na osnovnih sredstvih.


51

− Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov; prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Stroške blaga, materiala in storitev predstavljajo nabavna vrednost prodanega blaga, materiala ter stroški porabljenega materiala, stroški storitev. Stroške dela tvorijo stroški plač, stroški socialnih zavarovanj, drugi stroški dela. Odpise vrednosti predstavljajo amortizacija, prevrednotovalni poslovni odhodki neopredm. in opredm. osn. sredstev ter prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstev. Drugi poslovni odhodki predstavljajo izdatki za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti predstavljajo obresti od kreditov in negativne tečajne razlike v zvezi z dolgovi v tuji valuti. Finančne odhodke iz poslovnih obveznosti predstavljajo obresti od obveznosti in odhodki od prevrednotenja dolgov in terjatev. Drugi odhodki predstavljajo denarne kazni in odškodnine.


52

2.2. POJASNILA K POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

2010 2009 1. Neopredmetena sredstva 116.314 259.339 Neopredmetena osnovna sredstva predstavljajo programska oprema (2.161 €) in emisijski kuponi (114.153 €). v € Premoženjske Emisijski kuponi Skupaj pravice 1. Nabavna vrednost Stanje 1.1.2010 97.113 255.394 352.507 Povečanje 0 172.697 172.697 Zmanjšanje 0 -313.938 -313.938 Stanje 31.12.2010 97.113 114.153 211.266 2. Popravek vrednosti Stanje 1.1.2010 -93.168 0 -93.168 Amortizacija -1.784 0 -1.784 Zmanjšanje 0 Stanje 31.12.2010 -94.952 0 -94.952 3. Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2010 3.945 255.394 259.339 Stanje 31.12.2010 2.161 114.153 116.314

Podjetje na dan 31.12.2010 nima nobenih obveznosti iz nakupa neopredmetenih sredstev. Amortizacijska stopnja je 20%. Ta sredstva niso zastavljena in tudi na njih ni nobene omejitve lastništva. Podjetje je dobilo od Ministrstva za okolje in prostor Odločbo o emisijskih kuponih, po kateri je za leto 2010 pridobilo 172.697 kuponov. Na podlagi izračuna obveznosti za leto 2009 je oddalo Ministrstvu za okolje in prostor 137.756 emisijskih kuponov. Opravljena je tudi korekcija v količini 176.182 emis.kuponov. Podjetje na podlagi izračuna obveznosti za leto 2010 ocenilo oddajo 142.757 emisijskih kuponov (do konca 04/2011). Stanje na dan 31.12.2010 je 114.153 emisijskih kuponov.


53

2009

2008

1.a. Neopredmetena sredstva 259.339 129.880 Tabela neopredmetenih sredstev za leto 2009 Premoženjske Emisijski kuponi Skupaj pravice 1. Nabavna vrednost Stanje 1.1.2009 97.113 122.697 219,810 Povečanje 0 172.697 172.697 Zmanjšanje 0 -40.000 -40.000 Stanje 31.12.2009 97.113 255.394 352.5072. Popravek vrednosti Stanje 1.1.2009 -89.930 -89.930 Amortizacija -3.238 0 -3.238 Zmanjšanje 0 0 0 Stanje 31.12.2009 -93.168 0 -93.168 3. Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2009 7.183 122.697 129.880 Stanje 31.12.2009 3.945 255.394 259.339

2. Opredmetena osnovna sredstva

Uporabljene so naslednje letne amortizacijske stopnje (v%): - zgradbe, gradbeni objekti 1,3 - 5,0 - montažni objekti 2,0 - 5,0 - zunanja ureditev 3,3 - oprema 4,0 - 20,0 - računalniki, računalniška oprema 10,0 - 33,3 - vozila 10,0 - 20,0


54

v €

2010

2009 2. Preglednica gibanja osnovnih sredstev v letu 2010 je : 113.612.855 120.274.881

Postavka Zemljišča Gradbeni Oprema Oprema v Predujmi Skupaj objekti gradnji, izd. 1. Nabavna vrednost

Otvoritev 1.1.2010 5.320.201 35.395.705 141.698.949 2.027.852 869.821 185.312.528

Povečanja - nove nabave 142.371 1.733.383 9.416 1.885.170

Povečanja - pridobitve iz investicij 254.990 254.990 Poveč. obstoječih osn.sredstev 148.017 3.038.650 3.186.667 Zmanjšanje -932.280 -539.187 -3.589.866 -89.416 -5.150.749 Prenos kratkor.sr.za prodajo 0 Stanje 31.12.2010 5.320.201 34.611.442 144.595.773 171.369 789.821 185.488.606

2. Popravek vrednosti Otvoritev 1.1.2010 -9.190.054 -54.950.558 -107.214 -789.821 -65.037.647 Povečanje - amortizacija -1.023.118 -6.967.435 -7.990.553 Okrepitve obst.osn.sredstev 0 Slabitve obstoječih osn.sredstev 0 Prenos kratkor.sr.za prodajo 0 Zmanjšanje 930.278 222.171 1.152.449 Stanje 31.12.2010 -9.282.894 -61.695.822 -107.214 -789.821 -71.875.751

3. Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2010 5.320.201 26.205.651 86.748.391 1.920.638 80.000 120.274.881 Stanje 31.12.2010 5.320.201 25.328.548 82.899.951 64.155 0 113.612.855

Na dan 31.12.2010 ima podjetje za nabavo osnovnih sredstev 10.617.588 € dolgoročnih kreditov ter 2.385.983 € obveznosti iz finančnega najema. Za 65.241.845 € osnovnih sredstev je zastavljenih kot zavarovanje dolgoročnih finančnih obveznosti (točka 11). V letu 2010 smo opravili korekcijo prvotno ocenjene življenjske dobe s spremembo amortizacijske stopnje na stiskalnici PS3 (iz 10% na 3,33 %), na drugi opremi PS3 (na 5%) iz razloga prilagoditve stopnje za istovetno opremo na PS2 , hidrantnim omaricam (iz 12,5 na 5%) ,in procesnim računalnikom (iz 15% na 10%). Učinek je 932 t eur na letni ravni. Ostala povečanja osnovnih sredstev opreme predstavljajo posodobitve obstoječih osnovnih sredstev. Podjetje neuporabne objekte v katerih se je odvijala proizvodnja celuloze do leta 2006 postopoma odstranjuje. Zaradi daljšega časovnega obdobja demontaže opreme celuloznega dela proizvodnje prikazuje podjetje na dan 31.12.2010 to opremo kot osnovna sredstva ( 1.120.656 eur).


55

v € 2009 2008 2. a Preglednica gibanja osnovnih sredstev v letu 2009 je: 120.274.881 123.753.206

Postavka Zemljišča Gradbeni Oprema Oprema Predujmi Skupaj

objekti v gradnji,

izd. 1. Nabavna vrednost

Otvoritev 1.1.2009 5.320.201 35.010.254 123.955.972 15.334.144 874.002 180.494.573

Povečanja - nove nabave 0 0 148.500 3.221.742 499.798 3.870.040

Povečanja - pridobitve iz investicij 0 0 12.117.841 -12.117.841 0 0 Ostala povečanja osn. sredstev 0 433.834 4.161.237 -4.409.775 0 185.296 Zmanjšanje 0 -48.383 -112.160 -418 -503.979 -664.940 Prenos kratkor.sr.za prodajo 0 0 1.427.559 0 1.427.559 Stanje 31.12.2009 5.320.201 35.395.705 141.698.949 2.027.852 869.821 185.312.528

2. Popravek vrednosti Otvoritev 1.1.2009 0 -7.991.752 -47.959.794 0 -789.821 -56.741.367 Povečanje - amortizacija 0 -1.008.858 -7.092.256 0 0 -8.101.114 Ostala povečanja osn. sredstev 0 81.661 25.553 -107.214 0 0 Slabitve obstoječih osn.sredstev 0 -311.467 0 0 0 -311.467 Prenos kratk.sr.za prodajo 0 0 -16.990 0 0 -16.990 Zmanjšanje 0 40.362 92.929 0 0 133.291 Stanje 31.12.2009 -9.190.054 -54.950.558 -107.214 -789.821 -65.037.647

3. Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2009 5.320.201 27.018.502 75.996.178 15.334.144 84.181 123.753.206 Stanje 31.12.2009 5.320.201 26.205.651 86.748.391 1.920.638 80.000 120.274.881

v € 2010 2009 3. Dolgoročne finančne naložbe 281.797 246.797

Stanje

31.12.2010 Popravek

1.1.2010 Zmanjšanje

popravka Povečanje popravka

Popravek 31.12.2010

Knjigov.vredn. 31.12.2010

Vipreh d.o.o.,Krško (100%) 44.489 -44.489 -44.489 0 Ekopa d.o.o.,Krško ( 100%) 42.693 -21.160 -21.160 21.533 Levas d.o.o.,Krško( 84,48 %) 421.243 -195.979 -195.979 225.264 Vipap GMBH,Neunkirchen (100%) 35.000 35.000 Skupaj deleži 543.425 -261.628 0 0 -261.628 281.797

Sedež družbe Vipreh d.o.o. je Tovarniška 18, Krško. Podjetje je v letu 2010 izkazalo v poslovnem rezultatu 174 EUR izgube. Višina kapitala na dan 31.12.2010 je 6.237 EUR. Sedež družbe Ekopa d.o.o. je Tovarniška 18, Krško. Podjetje je v letu 2010 izkazalo v poslovnem izidu 12.028 EUR izgube. Kapital podjetja na dan 31.12.2010 je 132.288 EUR. Sedež družbe Levas d.o.o. je Tovarniška 18, Krško. V letu 2010 je podjetje izkazalo v poslovnem rezultatu 20.236 EUR čistega dobička. Vrednost kapitala v bilanci stanja na dan 31.12.2010 je 791.694 EUR, čisti prihodki od prodaje so 3.001.961 EUR, vrednost aktive je 2.275.160 EUR.


56

Podjetje je v letu 2010 pridobilo novo naložbo VIPAP GmbH Neunkirchen. Dejavnost družbe je prodaja našega papirja in hkrati nabava odpadnega papirja. Zaradi velikosti poslovanja z obvladujočo družbo podjetje za leto 2010 izdeluje konoslidirane izkaze z VIPAP GmbH. Glede na relativno majhen obseg poslovanja ostalih odvisnih družb, podjetje Vipap Videm Krško d.d. računovodskih izkazov družb Vipreh, Levas d.o.o. in Ekopo d.o.o. ne vključuje v konsolidirane računovodske izkaze. Njihov obseg poslovanja ne vpliva na resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala. V primeru, da prihodek oziroma sredstva odvisne družbe presegajo prag vrednosti (5%) prihodkov oziroma sredstev obvladujoče družbe so izpolnjeni pogoji za vključitev odvisne družbe v konsolidirane izkaze. v € 2010 2009 4. Odložene terjatve za davek 9.667.102 7.527.240 1.1.2010 zmanjšanje povečanje 31.12.2010 Odpravnine 100.624 17.381 0 83.243 Jubilejne nagrade 21.129 1.551 0 19.578 Razvrednot. nekratk.sr.za prod. 2.891.227 640.076 0 2.251.151 Oblikovanje p.v. terjatev 902.069 0 278.277 1.180.346 Neporabljena davčna izguba 3.397.836 0 2.569.838 5.967.674 Dodatno oblikov. rezervacije 214.355 49.245 165.110 SKUPAJ 7.527.240 708.253 2.848.115 9.667.102

V letu 2010 smo nadaljevali z črpanjem rezervacij iz naslova odpravnin delavcem, ki so se upokojili, ki so izpolnili pogoje za izplačilo jubilejnih nagrad, črpali smo rezervacije iz naslova pravnomočnih tožb bivših zaposlencev. Nadaljevali smo s prodajo celuloznih osnovnih sredstev in podiranjem zgradb v kateri se je odvijala proizvodnja celuloze. Vrednost odložene terjatve za davek se je povečala iz naslova oblikovanega p.v. terjatev v letu 2010 in davčne izgube za leto 2010. Podjetje je pri izračunu terjatev za odloženi davek uporabilo 20% davčno stopnjo. v € 2010 2009 5. Zaloge 10.428.462 9.885.050

Vrsta zalog

Knjigovodsko stanje

31.12.2010 Popisni

presežki Popisni manki

Slabitev vrednosti

zaradi spremembe

kakovosti

Slabitev vrednosti na

iztržlj. vrednost

Material 7.351.140 182 1.368 0 991 Drobni inventar 13.969 0 0 0 0 Nedokončana proizvodnja 165.502 0 0 0 5.570 Proizvodi 2.863.697 4.115 3.598 0 163.037 Trgovsko blago 8.800 0 0 0 0 Predujmi za zaloge 25.354 0 0 0 0 Skupaj 10.428.462 4.297 4.966 0 169.598


57

Knjigovodska vrednost zalog na dan 31.12.2010 ne presega čiste iztržljive vrednosti. Zaloge materiala so na dan 31.12. 2010 oslabljene zato, ker njihova knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost. Zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje so oslabljene ker Je na dan 31.12.2010 njihova proizvajalna cena presegala prodajno ceno. Pomembnejše zaloge materiala so: odpadni papir (2.041.764 EUR), osnovne surovine (1.052.682 EUR), material za vzdrževanje (2.165.516 EUR), nadomestni deli (1.560.531 EUR), energenti (381.122 EUR).. Zaloge nedokončane proizvodnje tvorijo zvitki papirja pripravljeni za razrez v format (111.037 EUR) in papir namenjen za ponovno predelavo (54.465 EUR). Zaloge proizvodov so sestavljene iz zalog papirja v obliki zvitkov (2.481.224 EUR) in zaloge papirja v obliki formata (382.474 EUR). Podjetje je na dan 31.12.2010 slabilo zaloge gotovih izdelkov iz razloga ker je bila njihova proizvajalna cena višja kot prodajna cena, znižana za stroške prodaje. Zaloge na dan 31.12.2010 niso zastavljene. v € 2010 2009 6. Kratkoročne poslovne terjatve 11.203.866 16.156.482

Stanje

31.12.2010 Zavarov. terjatve

Nezavar. terjatve

Nezap. terjatve

Zapadlo do 1 leta

Zapadlo nad 1

leto Popravek

1.1.2010 Zmanjš.

popravka Poveč.

popravka Popravek

31.12.2010 Knjig.vredn.

31.12.2010 Kratk.posl.terj. do kupcev 15.387.950 5.879.258 9.508.692 6.922.892 2.959.178 5.505.880

-4.915.742 74.663

-1.726.071 -6.567.150 8.820.800

Kratk.posl.terj.do podj. v skup. 1.448.443 0 1.448.443 1.340.972 107.471 0 0 0 0 0 1.448.443 Kratk.posl.terj.do drugih 1.639.463 0 1.639.463 934.623 0 704.840 -709.750 4.910 0 -704.840 934.623

Skupaj 18.475.856 5.879.258 12.596.598 9.198.487 3.066.649 6.210.720 -

5.625.492 79.573 -

1.726.071 -7.271.990 11.203.866

Terjatve v vrednosti 5.879.258 EUR so zastavljene za zavarovanje kreditov. v € 2010 20097. Denarna sredstva 1.883.231 1.680.449 31.12.2010 31.12.2009Blagajna 878 730Transakcijski računi 1.882.353 1.029.719Kratkoročni depoziti 650.000Skupaj 1.883.231 1.680.449

v € 2010 20098. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 829.342 774.632

Vrsta razmejitev Stanje 01.01.2010 Oblikovanje Črpanje Stanje

31.12.2010 Odloženi stroški 487.478 9.113.475 -9.022.432 578.521Predh.nezarač. prihodki 287.154 16.321 -52.654 250.821

Skupaj 774.632 9.129.796 -9.075.086 829.342


58

Kratkoročno odložene stroške predstavljajo: kratkoročno odložene terjatve do države iz naslova DDV (571.057 EUR)in kratkor.odlož.stroški za leto 2011(7.464 EUR). Kratkoročno nezaračunane prihodke predstavlja znesek,ki se nanaša na količinske popuste za nabavljene surovine in material za leto 2010 (16.321 EUR). Količinski popusti bodo odobreni po plačilu vseh obveznosti iz naslova nabave za leto 2010. Preostanek predstavlja vrednost prodanega in neizdobavljenega blaga (234.500 EUR).

v € 2010 2009

9. Kapital 70.325.109 79.072.844 Delničarji podjetja so na dan 31.12.2010 Število delnic Število glasov % glasovThe Czech Republic - Ministry of finance 1.814.007,00 1.814.007 100,00Vipap Videm Krško d.d. 65.793,00 0 0,00 SKUPAJ 1.879.800,00 1.814.007 100,00

Osnovni kapital podjetja je sestavljen iz 1.879.800 delnic z nominalno vrednostjo 41,70 EUR. Delnice so prosto prenosljive in dajejo vsaka po en glas na skupščini delničarjev, ki odloča s 100% na skupščini prisotnih glasov. Skupščina družbe je dne 04.09.2008 določila, da se delnice družbe ki se glasijo na nominalni znesek preoblikujejo v kosovne delnice na način : vsaka delnica z nominalnim zneskom 1.000 SIT po preračunu 4,17 EUR se nadomesti z eno kosovno delnico. Kosovne delnice se združijo na podlagi združitvenega razmerja 10:1. Ena kosovna delnica je vredna 41,70 EUR. Lastne delnice so vrednotene po nabavni vrednosti, ki znaša 54,065 EUR. Osnovni kapital družbe je 78.387.660 EUR in je razdeljen na 1.879.800 kosovnih delnic. Razlika v vrednosti 55.003,99 EUR, ki je posledica preračunavanja osnovnega kapitala, se je razporedila v kapitalske rezerve. Izkaz bilančnega dobička za leto 2010 je : v € A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 0B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA -8.747.734C. PRENESENI ČISTI DOBIČEK 0Č. PRENESENA ČISTA IZGUBA -3.525.283 - kritje prenesene čiste izgube pret. leta 0D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV 0E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA 3.525.283 - zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 1.654.317 - zmanjšanje zakonskih rezerv 0 - zmanjšanje kapitalskih rezerv 1.870.966F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA 0 - povečanje zakonskih rezerv 0 - povečanje rezerv za lastne deleže 0 - povečanje statutarnih rezerv 0 - povečanje drugih rezerv iz dobička 0G. BILANČNI DOBIČEK 0H. BILANČNA IZGUBA -8.747.734


59

Čisti poslovni izid bi znašal ob upoštevanju prevrednotenja kapitala na podlagi ind. porasta cen življenjskih potrebščin -10.328.214 €. v € 2010 200910. Rezervacije in DPČR 2.368.495 3.500.448

Rezervacije Stanje

01.01.2010 Oblikovanje Črpanje Stanje

31.12.2010 Rezerv. za odpravn. ob upokojitvi 515.489 0 -92.722 422.767 Rezerv. za jubilejne nagrade 142.846 0 -10.235 132.611 Rezerv. za str. razgr. zgradb 415.055 0 -392.521 22.534 Rezerv. za potenc. obveznosti 2.143.550 94.838 -587.292 1.651.096 Skupaj 3.216.940 94.838 -1.082.770 2.229.008 Dolgor. pas. časovne razmejitve 255.394 172.697 -313.938 114.153 Dolgor. odl. prihodki 28.114 0 -2.780 25.334 Vse skupaj 3.500.448 267.535 -1.399.488 2.368.495

V letu 2010 smo črpali rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade iz naslova oblikovanih rezervacij v letu 2006 in 2007. Rezervacije iz naslova odpravnin so se zmanjšale zaradi upokojitev (69.756 EUR) ter zaradi odprave nepotrebnih rezervacij (22.966 EUR). Rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad so se zmanjšale zaradi izplačila jubilejnih nagrad v tekočem letu (10.235 EUR). Zadnji aktuarski izračun za rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlencev je opravljen 31.12.2008. Aktuarski izračun za rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade je opravilo podjetje 3sigma d.o.o. Ljubljana, pooblaščeni aktuar na podlagi SRS 10 in MRS 19. Izračun je opravljen na dan 31.12.2005 zaradi oblikovanja rezervacij in na dan 31.12.2006 zaradi visoke fluktuacije zaposlencev v letu 2006. Izračun v letu 2006 je opravljen na podlagi dostavljenih podatkih o zaposlenih in na podlagi predpostavke o rasti povprečne plače v RS (3,5% letno), na podlagi fluktuacije zaposlenih, pogojih za upokojitev (36. člen ZPIZ). Izračun na dan 31.12.2008 je opravljen na podlagi dostavljenih podatkov in ob predpostavki rasti plač v višini 1,5% letno. Pri izračunu odpravnin ob upokojitvi je upoštevan kriterij dveh povprečnih bruto plač v RS za pretekle tri mesece oziroma dveh povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih pred upokojitvijo, če je to zanj ugodneje. Pri izračunu jubilejnih nagrad je upoštevan kriterij izhodiščne plače za I. tarifni razred kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti (1 osnova za 10 let delovne dobe v podjetju, 1,5 osnova za 20 let delovne dobe v podjetju ter 2 osnovi za 30 let delovne dobe v podjetju). Izbrana diskontna obrestna mera znaša 7,65% letno, kolikor je znašala konec leta 2008 donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v euro območju. Rezervacije za stroške razgradnje zgradb predstavljajo predvidene stroške razgradnje objektov v bivšem obratu proizvodnje celuloze. Prostor se postopoma sanira. V letu 2009 smo dodatno oblikovali rezervacije iz naslova predvidenih stroškov sanacije teh objektov v letu 2010. V letu 2010 so se rezervacije zmanjšale iz naslova odstranjenih gradbenih objektov. Podjetje je na dan 31.12.2008 oblikovalo rezervacije za potencialne obveznosti do bivših zaposlencev na podlagi priznavanja kontinuitete zaposlitve v podjetju (ne pri zadnjem delodajalcu). V letu 2010 je podjetje povečalo rezervacije za vrednost zamudnih obresti do 31.12.2010 (94.838 €) in zmanjšalo rezervacije za vrednost izplačanih rezervacij (571.381 €) in za vrednost nepotrebnih rezervacij (15.911 €).


60

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so se povečale za znesek pridobljenih emisijskih kuponov od MOP za onesnaževanje zraka z CO2 za leto 2010 (172.697 kuponov) in zmanjšale za oddajo emisijskih kuponov (313.938 kuponov). Vrednost enega kupona v knjigah je 1€. Rezervacije za dolgoročno odložene prihodke so se znižale za obračunano amortizacijo doniranih osnovnih sredstev. Dolgoročno odložene prihodke predstavljajo zneski neamortiziranih osnovnih sredstev katere smo dobili brezplačno.

€ 2010 2009 11. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 14.968.286 16.481.037

Posojilodajalec Stanje

31.12.2010 Nezapadlo Kratkoročna

zapadlost Dolgoročna

zapadlost Datum končne

zapadlosti v plačilo Obrestna mera Banka v državi 2.640.000 2.640.000 720.000 1.920.000 01.08.2014 3M Euribor+1,75%p.a.Banka v državi 1.494.000 1.494.000 996.000 498.000 01.06.2012 3M Euribor+2,75%p.a.Banka v državi 942.857 942.857 942.857 0 01.12.2011 6M Euribor +3%Banka v državi 5.291.998 5.291.998 882.001 4.409.997 01.12.2016 6M Euribor +2,7%Banka v državi 913.500 913.500 609.000 304.500 03.01.2012 6M Euribor +1,5%Banka v državi 2.000.000 2.000.000 260.880 1.739.120 20.10.2016 3M Euribor + 5,5%Banka v državi 2.000.000 2.000.000 400.000 1.600.000 01.12.2014 6M Euribor +3,1%Banka v državi 2.739.130 2.739.130 782.609 1.956.521 20.06.2014 6M Euribor +3,1%Banka v državi 1.351.127 1.351.127 0 1.351.127 01.12.2014 6M Euribor +3,1%

Banka v državi 1.500.000 1.500.000 1.000.000 500.000 13.02.2012 6M Euribor +2,9%

Banka v tujini 131.674 131.674 87.784 43.890 27.06.2012 6M Euribor +1,0425%

Banka v tujini 2.280.442 2.280.442 1.635.311 645.131 01.06.2012 6M Euribor +0,5%Skupaj 23.284.728 23.284.728 8.316.442 14.968.286

Poštena vrednost prejetih posojil je enaka knjigovodski vrednosti. Dolgoročna posojila (skupaj z delom, ki zapade v letu 2011 v višini 8.316.442 EUR), znašajo 23.284.728 EUR in so zavarovana z zastavo osnovnih sredstev in z garancijami izvozne družbe. Znesek posojil, ki zapade v obdobju daljšem od 5 let je 6.149.117 EUR. v € 2010 2009 12. Druge dolg. finančne obveznosti 1.352.806 1.972.132




zapadlost Kon.zapadl. Obrestna

mera Obveznosti do leasingodajalca 1.391.798 1.391.798 451.734 940.064 2013 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 371.508 371.508 371.508 0 2011 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 3.769 3.769 3.769 0 2011 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 6.608 6.608 6.608 0 2011 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 57.832 57.832 57.832 0 2011 6M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 140.649 140.649 57.301 83.348 2013 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 413.819 413.819 84.425 329.394 2015 6M Euribor Skupaj 2.385.983 2.385.983 1.033.177 1.352.806

Poštena vrednost obveznosti je enaka knjigovodski vrednosti. Obveznosti do leasingodajalca so zavarovane s pridržkom lastninske pravice osnovnih sredstev v sedanji vrednosti 3.465.843 EUR.


61

v € 2010 2009 13. Kratkoročne finančne obveznosti 27.391.163 27.781.702


31.12.2010 Nezapadlo Dat.končne

zapadlosti Obrestna mera(%) Banka v državi 609.000 609.000 03.01.2012 6M Euribor+1,5% Banka v državi 942.857 942.857 01.12.2011 6M Euribor+3% Banka v državi 882.001 882.001 01.12.2016 6M Euribor+2,7% Banka v državi 720.000 720.000 01.08.2014 3M Euribor+1,75% Banka v državi 996.000 996.000 01.06.2012 3M Euribor+2,75% Banka v državi 782.609 782.609 20.06.2014 6M Euribor+3,1% Banka v državi 1.900.000 1.900.000 28.02.2011 5,9% Banka v državi 1.100.000 1.100.000 22.12.2011 6M Euribor+2,9% Banka v državi 400.000 400.000 01.12.2014 6M Euribor+3,1% Banka v državi 260.880 260.880 20.10.2016 3M Euribor+5,5% Banka v državi 1.000.000 1.000.000 13.02.2012 6M Euribor+2,9% Banka v državi 1.063.727 1.063.727 09.06.2011 6M Libor+4,25% Banka v državi 4.300.000 4.300.000 13.04.2011 5,9% Banka v državi 1.300.000 1.300.000 31.01.2011 6M Euribor(3,45%)+2,8% Banka v državi 1.877.817 1.877.817 08.06.2011 6,65% Banka v državi 900.000 900.000 09.06.2011 5,9% Banka v državi 2.000.000 2.000.000 05.05.2011 5,9% Banka v državi 3.600.000 3.600.000 05.05.2011 5,9% Banka v tujini 87.784 87.784 27.06.2012 6M Euribor+1,0425% Banka v tujini 1.635.311 1.635.311 01.06.2012 6M Euribor+1,0425% Kratkor.zapadlost .posojil 26.357.986 26.357.986 Kratkor.obvezn.do leasingodajalcev 1.033.177 1.033.177 Skupaj 27.391.163 27.391.163

Kratkoročne finančne obveznosti v vrednosti 9.164.889 EUR so zavarovane z terjatvami, kratkoročni del dolgoročnih posojil pa na enak način kot je v pojasnilu pod točko 12. Poštena vrednost prejetih posojil je enaka knjigovodski vrednosti. Kratkoročna zapadlost dolgoročno prejetih posojil znaša 8.316.442 €. V predhodnih letih je podjetje zaradi vsakokratnega večletnega podaljševanja kratkoročnih kreditov ter splošne finančne situacije, ki je bila temu naklonjena, del kratkoročnih kreditov prikazovalo kot dolgoročne. Zaradi spremenjene finančne situacije na bančnem trgu je podjetje v letu 2009 reklasificiralo del kratkoročnih kreditov, ki jih je v predhodnih letih prikazovalo kot dolgoročne, nazaj v kratkoročne. Vrednost kratkoročnih kreditov znaša 14.674 tis EUR. Kratkoročna posojila, ki jih ima podjetje najete pri poslovnih bankah, se tudi v letu 2010, tako kot v predhodnih obdobjih obnavljajo. Krediti zapadli v prvem tromesečju leta 2011 v skupni višini 3.200 tis EUR so bili obnovljeni z novim rokom vračila, skladno z bančno politiko obnove kratkoročnih kreditov (6 oz. 12 mesecev). Glede na boniteto podjetja ter sodelovanje z bankami, je realno za pričakovati, da se bodo tudi ostali kratkoročni krediti, ki zapadejo tekom leta 2011 obnovili, tako kot nekateri že vrsto let. Krediti posameznih bank v višini 10.768 tis EUR (6 kreditov) se obnavljajo na tak način že več kot 3 leta. V primeru, da podjetje ne bi uspelo z bankami doseči obnovo kratkoročnih kreditov, ki zapadejo v letu 2011 in bi negativni obratni kapital ogrozil likvidnost in solventnost podjetja, predvidevamo sledeče aktivnosti:


62

• Sanacija prostora na območju bivšega obrata celuloze ter prodajo nepremičnin (zemljišča), ki niso potrebna za obstoječ proizvodni proces. Velikost zemljišča je 40.600 m2. Ocenjena tržna vrednost zemljišča je 3,2 mio EUR.

• Prodaja proizvodne opreme po sistemu sale and lease back. Skupna vrednost samostojnih proizvodnih sklopov (papirni stroj 1, 2 in 3 ter deinkinga ter brusilnice, znaša 61.840 tis EUR. Upoštevajoč riziko prodaje predvidevamo 20% znižanje vrednosti navedene opreme ob prodaji leasing hiši. Z prodajo opreme ter najetjem opreme nazaj, bi podjetje tako pridobilo dodaten obraten kapital v višini 49.472 tis EUR.

€ 2010 2009 14. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 24.517.493 18.987.855 - v Sloveniji 13.119.707 11.848.481 - v tujini 11.369.963 6.981.051 - nezaračunano blago in storitve 27.823 158.323 Skupaj 24.517.493 18.987.855

Na dan 31.12.2010 je zapadlih obveznosti v Sloveniji 4.337.246 EUR in nezapadlih obveznosti 8.782.461 EUR, obveznosti do tujine so sestavljene iz 4.269.211 EUR zapadlih obveznosti ter 7.100.752 EUR nezapadlih obveznosti. Podjetje ima do povezanih podjetij naslednje poslovne obveznosti : Levas Krško d.o.o. (388.403 EUR), Ekopa d.o.o ( 730.850 EUR), Vipreh d.o.o.( 6.189 EUR)in Vipap GmbH (384.144 EUR). € 2010 2009 15. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.419.241 5.890.221

Postavke tvorijo obveznosti do bivšega lastnika ICEC Holding Ostrava (856.303 € ), obveznosti za obresti (519.508 €), obveznosti za plače (539.905 EUR), obveznosti za prispevke iz plač (202.073 EUR), obveznosti za prispevke delodajalca (147.290 EUR), obveznosti za davke iz plač (159.297 EUR), obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja (712.059 EUR), obveznost iz naslova DDV, ki se plača v 01/2011 (253.655 EUR) in drugo (29.151 EUR).

€ 2010 2009

16. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 666.868 1.260.673

Vrsta razmejitev Stanje


31.12.2010 vnaprej vračunani stroški 1.098.040 1.011.015 -1.442.187 666.868 kratkoročno odloženi prihodki 162.633 0 -162.633 0 Skupaj 1.260.673 1.011.015 -1.604.820 666.868 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve tvorijo stroški, ki bodo kot obveznost nastale v letu 2011 oziroma bomo dobili odmerne odločbe v letu 2011, in sicer: neizkoriščen letni dopust leta 2010 (331.191 €), odvoz in uničenje rejektov nastalih v letu 2010 (148.098 €),izračunana obveznost do MOP po dokončni odločbi za leto 2010, (21.058 €), izračunana obveznost do CURS iz naslova onesn. vode za leto 2010 (29.891 €) ter obveznosti iz naslova odvisnih stroškov prodaje (135.174 €) idr.


63

v € 2010 2009

17. Čisti prihodki iz prodaje 91.401.767 95.299.977 Slovenija 19.343.621 23.773.670 Avstrija 12.233.862 12.549.961 Italija 9.625.200 7.837.311 Nemčija 8.331.905 9.509.502 Srbija 6.245.903 8.350.130 Grčija 5.426.059 7.860.219 Turčija 4.775.346 2.811.718 Francija 2.729.387 2.348.153 Hrvaška 2.705.284 2.289.139 Bolgarija 2.139.555 1.282.021 Švica 2.110.419 1.789.883 Romunija 1.525.565 3.560.491 Črna Gora 1.514.385 1.563.243 Slovaška 1.277.864 1.037.742 Albanija 1.259.864 688.968 Češka 1.022.848 712.767 Makedonija 1.005.961 1.097.531 Madžarska 891.510 1.025.011 Belgija 843.259 1.974.260 Kosovo 827.920 893.120 BIH 619.935 847.221 Poljska 563.925 569.093 Nizozemska 104.161 421 Druge države 3.653.726 483.180 Ostalo 624.303 445.222 Skupaj 91.401.767 95.299.977 Razporeditev prihodkov po poslovnih področjih 2010 2009 Prodaja papirja 90.777.464 94.854.755 Ostalo 624.303 445.222 Skupaj 91.401.767 95.299.977

€

2010 2009 18. Drugi poslovni prihodki 510.865 703.930

Drugi poslovni prihodki predstavljajo prihodke iz naslova odprave rezervacij (307.245 €), iz naslova drugih prihodkov povezanih z poslovnimi učinki (157.295 €),prodaje osn. sredstev (37.087 €) in drugo.


64

€

2010 2009 19. Stroški storitev 9.948.389 9.776.110 Stroški transportnih storitev 3.475.068 3.269.022 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev 2.391.428 2.526.249 Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev in zavarovanj 905.708 855.386 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 212.875 238.880 Pogodbe o delu, avtorske pogodbe, sejnine 403.892 133.295 Najemnine 420.650 440.600 Stroški sejmov, reklame in reprezentance 48.705 74.704 Stroški storitev pri proizvajanju proizvodov in opr. storitev 25.752 20.784 Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 54.399 54.982 Stroški revidiranja letnega poročila 24.000 19.500 Rezervacije 94.838 108.852 Stroški drugih storitev 1.891.074 2.033.856 Skupaj 9.948.389 9.776.110

€ 2010 2009 20. Stroški dela 11.985.525 11.434.765 Stroški plač 7.651.742 7.888.987 Stroški pokojninskih zavarovanj 997.159 956.604 Stroški drugih socialnih zavarovanj 670.395 637.533 Drugi stroški dela 2.666.229 1.951.641 Povprečno število zaposlencev na podlagi 418,88 435,27 delovnih ur

Drugi stroški dela (2.666.229 €) vključujejo: nadomestila plač zaposlencev (561.484 €), stroške članov uprave in zaposl.na podlagi individ.pogodb (1.000.027 €), stroške prevoza na delo(371.238 €), prehrane na delu (343.503 €), regres za letni dopust (333.375 €) in drugo (56.602 €). Brutto prejemki po skupinah (ZGD - 1) € 2010 Člani uprave 951.677 Drugi zaposleni po individualnih pogodbah 116.434 Člani nadzornega sveta 411.476 Skupaj 1.479.587

Na dan 31.12.2010 ima podjetje naslednje netto obveznosti: do članov uprave 261.434 €, do drugih zaposlenih po individualnih pogodbah 4.790 €, do notranjih članov nadzornega sveta 1.800 € in do zunanjih članov nadzornega sveta 4.419 €.


65

€ 2010 2009 21. Drugi poslovni odhodki 932.916 987.165 Druge poslovne odhodke predstavljajo : izdatki za varstvo okolja (434.663 €) in nadomestilo za stavbno zemljišče (454.431 €),štipendije (4.950 €),prispevki in članarine (28.281 €) in ostali stroški (10.591 €). € 2010 2009 22. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 273.030 131.013 Pozitivne tečajne razlike 200.173 105.035 Prihodki od obresti 72.857 25.978 Skupaj 273.030 131.013

€ 2010 2009 23. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 2.392.587 2.349.739

Postavko tvorijo obresti od kreditov (2.260.560 €) in obresti od obrokov obveznosti po leasing pogodbah zapadlih v tekočem letu (132.027 €). € 2010 2009 24. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 653.977 541.500 Obresti od obveznosti 96.056 118.151 Odhodki od prevrednotenja dolgov in terjatev 557.921 423.349

€ 2010 2009 25. Drugi prihodki 3.640.853 143.905

Postavko tvorijo: dokončni odpis zastarale obveznosti (3.579.049 €),prejete odškodnine (59.426 EUR) in drugo (2.378 EUR) € 2010 2009 26. Davek iz dobička 0 0 Celotni dobiček (izguba) -10.887.597 4.214.961 Obdavčljivi prihodki Neobdavčljivi prihodki -19.538 -134.766 Obdavčljivi odhodki 1.852.625 1.272.911 Druga povečanja davčne osnove -4.318.779 -691.961 Davčne olajšave -211.806 Črpanje davčne izgube -4.449.339 Davčna osnova 0 0 Davčna stopnja 20% 21% Davek iz dobička 0 0 Davčna izguba -13.373.289 0


67

III. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE VIPAP VIDEM KRŠKO


68

1. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI


69

1.1. KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA NA DAN 31.12. 2010 v EUR

Pojasnilo 31.12.2010 31.12.2009

SREDSTVA 149.267.944 156.804.870

A. Dolgoročna sredstva 123.677.259 128.308.257 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1 116.314 259.339

1. Dolgoročne premoženjske pravice 116.314 259.339

II. Opredmetena osnovna sredstva 2 113.647.046 120.274.881

1. Zemljišča in zgradbe 30.648.749 31.525.852

a) Zemljišča 5.320.201 5.320.201

b) Zgradbe 25.328.548 26.205.651

2. Proizvajalne naprave in stroji 77.549.684 80.159.396

3. Druge naprave in oprema 5.384.458 6.588.995

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 64.155 2.000.638

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 64.155 1.920.638

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 0 80.000

IV. Dolgoročne finančne naložbe 3 246.797 246.797

1. Dolgoročne finančne naložbe,razen posojil 246.797 246.797

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 246.797 246.797

VI. Odložene terjatve za davek 4 9.667.102 7.527.240

B. Kratkoročna sredstva 24.760.435 27.721.981

II. Zaloge 5 10.428.462 9.885.050

1. Material 7.365.109 5.901.537

2. Nedokončana proizvodnja 165.502 325.014

3. Proizvodi in trgovsko blago 2.872.497 3.637.232

4. Predujmi za zaloge 25.354 21.267

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 6 12.196.351 16.156.482

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 79.046 24.765

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 11.176.232 15.452.530

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 941.073 679.187

V. Denarna sredstva 7 2.135.622 1.680.449

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 8 830.250 774.632


70

Pojasnilo 31.12.2010 31.12.2009 Obveznosti do virov sredstev 149.267.944 156.804.870 A. Kapital 9 70.240.268 79.072.844 I. Vpoklicani kapital 78.387.660 78.387.660 1. Osnovni kapital 78.387.660 78.387.660 II. Kapitalske rezerve 588.439 2.459.406 III. Rezerve iz dobička 96.744 1.751.061 1.Zakonske rezerve 96.744 96.744 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 3.557.093 3.557.093 3. Lastne delnice in last.posl. deleži (kot odbitna postavka) -3.557.093 -3.557.093 4. Druge rezerve iz dobička 0 1.654.317 V. Preneseni čisti poslovni izid -3.947 -3.525.283 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -8.828.628 0 Poslovni izid tekočega leta -8.828.628 0 B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 10 2.384.921 3.500.448 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.215.322 2.801.885 2. Druge rezervacije 169.599 670.449 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 28.114 C. Dolgoročne obveznosti 16.321.092 18.453.169 I. Dolgoročne finančne obveznosti 16.321.092 18.453.169 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 11 14.968.286 16.481.037 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 12 1.352.806 1.972.132 Č. Kratkoročne obveznosti 59.654.795 54.517.736 II. Kratkoročne finančne obveznosti 13 28.850.794 27.781.702 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 27.817.617 26.815.019 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 1.033.177 966.683 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 30.804.001 26.736.034 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 1.323.027 890.528 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 14 24.517.493 18.987.855 4. Kratkoročne posl. obvezn. na podlagi predujmov 1.503.922 967.430 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 15 3.459.559 5.890.221 D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 16 666.868 1.260.673



71

1.2. KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1.1.2010 DO 31.12. 2010 v EUR V € Pojasnila 2010 2009 1. Čisti prihodki od prodaje 17 91.615.227 95.299.977

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje -924.247 1.237.753

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 18 510.865 703.930

5. Stroški blaga, materiala in storitev 80.479.228 68.563.703

a) Nabavna vrednost prodanega blaga, materiala ter stroški porabljenega mat. 70.233.137 58.787.593

b) Stroški storitev 19 10.246.091 9.776.110 6. Stroški dela 20 12.082.858 11.434.765 a) Stroški plač 8.292.927 8.449.995 b) Stroški socialnih zavarovanj 1.685.186 1.594.137 c) Drugi stroški dela 2.104.745 1.390.633 7. Odpisi vrednosti 9.485.392 9.406.821 a) Amortizacija 7.998.817 8.104.352

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmet.in opredm.osn. sredstvih 93.220 335.845

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri kratkoročnih sredstvih 1.393.355 966.624

8. Drugi poslovni odhodki 21 932.916 987.165 Poslovni izid poslovanja -11.778.549 6.849.206

11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev

22 286,115 131.013 b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 286.115 131.013 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 23 2.431.998 2.349.736 b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 2.299.971 2.193.663 č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 132.027 156.073 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 24 677.977 541.500

b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in men.obveznosti 677.977 541.500

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja -14.602.409 4.088.983 15. Drugi prihodki 25 3.641.731 143.905 16. Drugi odhodki 6.556 17.926

Poslovni izid zunaj rednega delovanja 3.635.175 125.979

17. Davek iz dobička 26 -1.257 0 18. Odloženi davki 2.139.863 -1.091.772 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -8.828.628 3.123.190 20. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja -8.828.628 3.123.190

Opomba : Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili, ki so prikazani pod točko 2.2 Pojasnila k postavkam računovodskih izkazov.


72

1.3. KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1.1.2010 DO 31.12. 2010 2010 2009 A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida 3.891.052 11.379.247 Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 96.258.681 95.986.314

Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odh. iz posl. obveznosti -94.506.235 -83.515.295

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 2.138.606 -1.091.772

b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja 2.327.640 -8.122.643 Začetne manj končne poslovne terjatve 2.458.441 -1.553.841

Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve -55.618 47.872

Začetne manj končne odložene terjatve za davek -2.139.862 1.091.772

Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 1.462.766

Začetne manj končne zaloge -545.194 238.651

Končni manj začetni poslovni dolgovi 4.046.924 -9.670.526

Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije -1.437.051 260.663

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) 6.218.692 3.256.604

B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju 3.902.540 992.095 Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 0 40.000

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 3.902.540 952.095

b) Izdatki pri naložbenju -5.540.195 -4.916.718 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -172.697 -172.697

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -5.367.498 -4.744.021

Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb 0 0

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) -1.637.655 -3.924.623

C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju 12.114.656 9.790.989 Prejemki od vplačanega kapitala -1 0

Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 7.974.108 8.318.000

Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 4.140.549 1.472.989

b) Izdatki pri financiranju -16.240.520 -10.784.388 Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -2.032.007 -1.978.782

Izdatki za vračila kapitala -3.947 0

Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -15.114.560 0

Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti 909.994 -8.805.606

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) -4.125.864 -993.399

Č. Končno stanje denarnih sredstev 2.135.622 1.680.449 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) 455.173 -1.661.418 y) Začetno stanje denarnih sredstev 1.680.449 3.341.867



73

1.4. KONSOLIDIRANI IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO 2010 v EUR

Osn. kapital Zakonske Rezerve za Lastne Druge

rezerve Preneseni Čisti posl.izid Kapitalske Presežek iz Skupaj

rezervelastne

deleže delnice iz dobička posl.izid posl. leta rezerve prevrednotenja

A.1. Stanje 31.12.2009 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 -3.525.283 0 2.459.406 79.072.844 a) Preračuni za nazaj(popravek napak) -1 -1 b) prilagoditve za nazaj(sprem. račun. usmeritev) 0 A.2. Stanje 01.01.2010 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 -3.525.283 0 2.459.405 0 79.072.843 B.1. Spremembe last. kapitala-trans. z lastniki a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0 (vplačilo kapitala) 0 b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0 c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0 č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 d) Nakup lastnih delnic in last. posl. deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročev.obdobja 0 a) Vnos čistega poslovnega izida poročeval.leta -3.947 -8.828.628 -8.832.575 0 0 0 0 0 -3.947 -8.828.628 0 0 -8.832.575 B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerj. 0 poročev. obdobja na druge sestavine kapitala b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega -1.654.317 3.525.283 -1.870.966 0 obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora 0 0 0 0 0 -1.654.317 3.525.283 0 -1.870.966 0 0

C. Stanje 31.12.2010 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 0 -3.947 -8.828.628 588.439 0 70.240.268

BILANČNI DOBIČEK Opomba : Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili, ki so prikazani pod točko 2.2. Pojasnila k postavkam računovodskih izkazov


74

1.5. IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO 2009 Osn. kapital Zakonske Rezerve za Lastne

Druge rezerve Preneseni Čisti posl.izid Kapitalske Presežek iz Skupaj

rezervelastne

deleže delnice iz dobička posl.izid posl. leta rezerve prevrednotenja A.1. Stanje 31.12.2008 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 -6.648.473 0 2.459.406 75.949.654 a) Preračuni za nazaj(popravek napak) 0 b) prilagoditve za nazaj (sprem. račun. usmeritev) 0 A.2. Stanje 01.01.2009 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 -6.648.473 0 2.459.406 0 75.949.654 B.1. Spremembe last. kapitala-trans .z lastniki a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0 (vplačilo kapitala) 0 b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0 c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0 č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 0 d) Nakup lastnih delnic in last. posl. deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročev. obdobja 0 a) Vnos čistega poslovnega izida poročeval. leta 3.123.190 0 3.123.190 0 0 0 0 0 0 3.123.190 0 0 3.123.190 B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerj. poročev. obdobja na druge sestavine kapitala 0 b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega 3.123.190 -3.123.190 obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora 0 0 0 0 0 3.123.190 -3.123.190 0 0 0 C. Stanje 31.12.2009 78.387.660 96.744 3.557.093 -3.557.093 1.654.317 3.525.283 0 2.459.406 0 79.072.844

BILANČNI DOBIČEK Opomba : Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili, ki so prikazani pod točko 2.2. Pojasnila k postavkam računovodskih izkazov.


75

2. PRILOGA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM


76

2.1. RAČUNOVODSKE USMERITVE IN PREDPOSTAVKE Pri izdelavi računovodskih izkazov za poslovno leto 2010 so upoštevana določila Slovenskih računovodskih standardov (veljavnih od 1.1.2006 dalje) kot tudi spremembe SRS, ki so začele veljati 01.01.2010 in temeljne računovodske predpostavke – upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, upoštevanje časovne neomejenosti delovanja, stalnosti vrednotenja, upoštevanje načela previdnosti in načela poštene vrednosti. Prevladujoča je zahteva po resničnem in poštenem prikazu premoženjsko-finančnega položaja in poslovnega izida. Ključna sestavina priloge s pojasnili je predstavitev metod vrednotenja in odpisovanja vrednosti, torej računovodskih usmeritev za posamezne postavke v letni bilanci stanja in v izkazu vseobsegajočega donosa. SRS predpisujejo kakovostne značilnosti računovodskih izkazov (razumljivost, ustreznost, zanesljivost, primerljivost). Pri razkrivanju postavk bilance stanja in izkaza vseobsegajočega donosa so upoštevani SRS 24 in 25. Poleg izkaza vseobsegajočega donosa in bilance stanja podjetje sestavi izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala v prenovljeni obliki. Izkaz stanja ima obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja. Ima dva stolpca: podatki 31.12.2009 ter 31.12.2010. Izkaz vseobsegajočega donosa ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida,sestavljenega po različici I, ki mu sledijo spremembe v drugem vseobsegajočem donosu. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po različici II. Denarni tok prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto nastalih pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto in ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala. Pravila in postopki, ki jih poslovodstvo uporablja pri pripravljanju in predstavitvi računovodskih izkazov temeljijo na zgornjih osnovah, pri čemer so nekatere od računovodskih usmeritev izbirne in se poslovodstvo lahko samostojno odloči za uporabo ene od možnih različic. Povzetek splošnih računovodskih usmeritev in računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji:

− Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve, stroški rušitve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njihovi usposobitvi za nameravano uporabo in stroški preizkušanja delovanja sredstva. Opredmetena osnovna sredstva se aktivirajo ko so usposobljena za uporabo. Njihova vrednost se preveri ob vsaki sestavitvi zaključnega računa ter se po potrebi opravi slabitev osnovnega sredstva. Po pripoznanju je kot metoda vrednotenja izbrana metoda nabavne vrednosti Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično v skladu s časovno linearno metodo. Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

− Neopredmeteno sredstvo je opredeljeno kot razpoznavno nedenarno sredstvo, ki

praviloma fizično ne obstaja. Vrednoti se po nakupni ceni, uvoznih in nakupnih dajatvah. Po pripoznanju se kot metoda vrednotenja uporablja model nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva se amortizirajo v skladu z časovno linearno metodo.


77

− Finančne naložbe v kapital se izhodiščno ovrednotijo po poštenih vrednostih, medtem ko je kasnejše merjenje v skladu z nabavno vrednostjo.

− Količinske enote zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednotijo po

dejanskih nabavnih cenah, ki vključujejo nakupno ceno, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredne stroške nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Pri porabi zalog uporablja skupina metodo povprečnih cen. Zaloge materiala in trgovskega blaga se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost presega tržno vrednost ali čisto iztržljivo vrednost. Skupina na podlagi izpisa zalog materiala, kje ni bilo prometa eno leto ali več ugotovi nekurantne zaloge nepotrebnega materiala kateri se razvrednoti v poslovnih knjigah.

− Obvladujoča družba je v letu 2006 (31.08.2006) opravila cenitev osnovnih sredstev

celuloznega dela proizvodnje, katero je zaradi ekoloških razlogov prenehalo obratovati. Ta osnovna sredstva se izkazujejo v izkazu stanja med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Vrednotena so po pošteni vrednosti (prodajna cena zmanjšana za stroške prodaje). Zadnja slabitev je bila opravljena v letu 2008.

− Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se vrednoti po

proizvajalnih stroških, in sicer : vsi variabilni stroški proizvodov, vsi fiksni stroški stroškovnih mest na katerih se ustvarjajo poslovni učinki ter vsi stroški ostalih proizvajalnih stroškovnih mest.

− Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob

predpostavki, da bodo plačane. Terjatve se v začetku pripoznajo na podlagi izstavljene fakture. Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno oziroma iztržljivo vrednost. Terjatve se zaradi odprave oslabitve prevrednotujejo, če njihova poštena oziroma iztržljiva vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost. Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo individualno. Terjatve, nominirane v tuji valuti, so v računovodskih izkazih vrednotene v višini srednjega tečaja Banke Slovenije za posamezno valuto na bilančni datum. Tečajne razlike predstavljajo redne finančne prihodke ali redne finančne odhodke. Prikaže se tudi znesek terjatev za odloženi davek z utemeljitvijo pripoznanja.

− Zaradi prehoda na SRS 2006 preračun otvoritvenega stanja posameznih

računovodskih kategorij lahko vpliva na nastanek stanja odloženih terjatvah ali obveznosti za davek, oziroma odloženi davek predstavlja začasne razlike med poslovno in davčno bilanco. Odložene terjatve za davek so nastale zaradi oblikovanja rezervacij pričakovanih stroškov, ki bodo davčno priznani šele, ko bodo rezervacije za ta namen porabljene. Skupina izračuna odložene davke samo za pomembne zneske (odpravnine, jubilejne nagrade, p.v. terjatev, neporabljena davčna izguba ter iz naslova sredstev namenjenih za prodajo). Uporabljena davčna stopnja se določi glede na časovni načrt porabe oblikovanih rezervacij. Družba pričakuje v prihodnosti doseganje obdavčljivih dobičkov.

− Denarna sredstva se razkrijejo po sestavi ter po samodejni zadolžitvi na tekočih

računih pri bankah. Zajemajo stanja nominirana v evrih in v drugih valutah na bančnih računih, stanja v evrih in drugih valutah v blagajni ter stanja kratkoročnih depozitov pri bankah.

− Kratkoročne časovne razmejitve predstavljajo terjatve oziroma odloženi stroški, ki se

bodo pojavili v letu dni ter predhodno nezaračunane prihodke.

− Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, nerazporejeni poslovni izid tekočega leta. Rezerve iz dobička so sestavljene iz : rezerv


78

za lastne delnice in lastnih delnic. Podjetje je dolžno preračunati, kolikšen bi bil poslovni izid leta, če bi se opravilo splošno prevrednotenje kapitala.

− Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so sestavljene iz rezervacij za

pokojnine in podobne obveznosti , iz drugih rezervacij in iz dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Oblikujejo se za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče kot dolgove v širšem pomenu, ker se razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov.

− Dolgoročne obveznosti so sestavljene iz dolgoročnih finančnih obveznosti. Pripoznane

so v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Dolgoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo dobljena posojila, ki jih posojilojemalci dobijo od posojilodajalcev. Dolgoročne finančne obveznosti predstavljajo dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. Dolgoročne obveznosti se v bilanci stanja izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njih poplačilo. Merijo se po metodi efektivnih obresti. Dolgoročni dolgovi do tujine se preračunajo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan leta.

− Kratkoročne obveznosti so sestavljene iz kratkoročnih finančnih obveznosti in

kratkoročnih poslovnih obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo dobljena posojila od posojilodajalcev katera zapadejo v času krajšem od enega leta. Kot kratkoročne finančne obveznosti so izkazane tudi obveznosti do najemodajalcev iz naslova finančnega leasinga, ki zapadejo v času krajšem od enega leta. Kratkoročne poslovne obveznosti so po vsebini obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni. Sestavljene so iz obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, kratkoročne obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, kratkoročne obveznosti do države iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost, ter kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida. Posebna vrsta kratkoročnih poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme pa tudi za prejete kratkoročne varščine. Izkazujejo se z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin (faktur, dobropisov, pogodb).

− Kratkoročne pasivne časovne razmejitve predstavljajo vnaprej vračunani stroški. Po

SRS 12 kratkoročne pasivne časovne razmejitve naj ne bi skrivale rezerv.

− Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanj dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se razčlenjujejo na čiste prihodke od prodaje, druge poslovne prihodke, finančne prihodke iz poslovnih terjatev in na druge prihodke. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi povezano s povečanjem sredstva in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo hkrati s terjatvami iz naslova prodaje, to je takrat, ko prodajalec prenese na kupca vse pravice in tveganja, ki izhajajo iz lastništva. Prihodki od prodaje proizvodov in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na računih in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Morebitni kasaskonti tudi zmanjšujejo prihodke od prodaje. Drugi poslovni prihodki predstavljajo subvencije, dotacije, prihodke iz naslova prodaje odpadka. Prevrednotovalni poslovni prihodki so dobički od prodaje osnovnih sredstev, zmanjšanje popravkov vrednosti poslovnih terjatev zaradi odprave oslabitve ter odpisi poslovnih dolgov. Finančne prihodke iz poslovnih terjatev predstavljajo prihodki iz obračunanih obresti ter pozitivne tečajne razlike.


79

Druge prihodke predstavljajo prejete odškodnine iz naslova priznane škode povzročene na osnovnih sredstvih.

− Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki

zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov; prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Stroške blaga, materiala in storitev predstavljajo nabavna vrednost prodanega blaga, materiala ter stroški porabljenega materiala, stroški storitev. Stroške dela tvorijo stroški plač, stroški socialnih zavarovanj, drugi stroški dela. Odpise vrednosti predstavljajo amortizacija, prevrednotovalni poslovni odhodki neopredm. in opredm. osn. sredstev ter prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstev. Drugi poslovni odhodki predstavljajo izdatki za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti predstavljajo obresti od kreditov in negativne tečajne razlike v zvezi z dolgovi v tuji valuti. Finančne odhodke iz poslovnih obveznosti predstavljajo obresti od obveznosti in odhodki od prevrednotenja dolgov in terjatev. Drugi odhodki predstavljajo denarne kazni in odškodnine.


80

2.2. POJASNILA K POSTAVKAM KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

2010 2009 1. Neopredmetena sredstva 116.314 259.339 Neopredmetena osnovna sredstva predstavljajo programska oprema (2.161 €) in emisijski kuponi (114.153 €). v € Premoženjske Emisijski kuponi Skupaj pravice 1. Nabavna vrednost Stanje 1.1.2010 97.113 255.394 352.507 Povečanje 0 172.697 172.697 Zmanjšanje 0 -313.938 -313.938 Stanje 31.12.2010 97.113 114.153 211.266 2. Popravek vrednosti Stanje 1.1.2010 -93.168 0 -93.168 Amortizacija -1.784 0 -1.784 Zmanjšanje 0 Stanje 31.12.2010 -94.952 0 -94.952 3. Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2010 3.945 255.394 259.339 Stanje 31.12.2010 2.161 114.153 116.314

Skupina na dan 31.12.2010 nima nobenih obveznosti iz nakupa neopredmetenih sredstev. Amortizacijska stopnja je 20%. Ta sredstva niso zastavljena in tudi na njih ni nobene omejitve lastništva. Obvladujoča družba je dobila od Ministrstva za okolje in prostor Odločbo o emisijskih kuponih, po kateri je za leto 2010 pridobilo 172.697 kuponov. Na podlagi izračuna obveznosti za leto 2009 je oddalo Ministrstvu za okolje in prostor 137.756 emisijskih kuponov. Opravljena je tudi korekcija v količini 176.182 emis.kuponov. Obvladujoča družba je na podlagi izračuna obveznosti za leto 2010 ocenilo oddajo 142.757 emisijskih kuponov (do konca 04/2011). Stanje na dan 31.12.2010 je 114.153 emisijskih kuponov.


81

2009

2008

1.a. Neopredmetena sredstva 259.339 129.880 Tabela neopredmetenih sredstev za leto 2009 Premoženjske Emisijski kuponi Skupaj pravice 1. Nabavna vrednost Stanje 1.1.2009 97.113 122.697 219,810 Povečanje 0 172.697 172.697 Zmanjšanje 0 -40.000 -40.000 Stanje 31.12.2009 97.113 255.394 352.5072. Popravek vrednosti Stanje 1.1.2009 -89.930 -89.930 Amortizacija -3.238 0 -3.238 Zmanjšanje 0 0 0 Stanje 31.12.2009 -93.168 0 -93.168 3. Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2009 7.183 122.697 129.880 Stanje 31.12.2009 3.945 255.394 259.339

2. Opredmetena osnovna sredstva

Uporabljene so naslednje letne amortizacijske stopnje (v%): - zgradbe, gradbeni objekti 1,3 - 5,0 - montažni objekti 2,0 - 5,0 - zunanja ureditev 3,3 - oprema 4,0 - 20,0 - računalniki, računalniška oprema 10,0 - 33,3 - vozila 10,0 - 20,0


82

v €

2010

2009 2. Preglednica gibanja osnovnih sredstev v letu 2010 je : 113.647.046 120.274.881

Postavka Zemljišča Gradbeni Oprema Oprema v Predujmi Skupaj objekti gradnji, izd. 1. Nabavna vrednost

Otvoritev 1.1.2010 5.320.201 35.395.705 141.698.949 2.027.852 869.821 185.312.528

Povečanja - nove nabave 182.737 1.733.383 9.416 1.925.536

Povečanja - pridobitve iz investicij 254.990 254.990 Poveč. obstoječih osn. sredstev 148.017 3.038.650 3.186.667 Zmanjšanje -932.280 -539.187 -3.589.866 -89.416 -5.150.749 Prenos kratkor.sr.za prodajo 0 Stanje 31.12.2010 5.320.201 34.611.442 144.636.139 171.369 789.821 185.528.972

2. Popravek vrednosti Otvoritev 1.1.2010 -9.190.054 -54.950.558 -107.214 -789.821 -65.037.647 Povečanje - amortizacija -1.023.118 -6.973.610 -7.996.728 Okrepitve obst. osn. sredstev 0 Slabitve obstoječih osn. sredstev 0 Prenos kratkor.sr.za prodajo 0 Zmanjšanje 930.278 222.171 1.152.449 Stanje 31.12.2010 -9.282.894 -61.701.997 -107.214 -789.821 -71.881.926

3. Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2010 5.320.201 26.205.651 86.748.391 1.920.638 80.000 120.274.881 Stanje 31.12.2010 5.320.201 25.328.548 82.934.142 64.155 0 113.647.046

Na dan 31.12.2010 ima skupina za nabavo osnovnih sredstev 10.617.588 € dolgoročnih kreditov ter 2.385.983 € obveznosti iz finančnega najema. Za 65.241,845 € osnovnih sredstev je zastavljenih kot zavarovanje dolgoročnih finančnih obveznosti (točka 11). V letu 2010 smo opravili korekcijo prvotno ocenjene življenjske dobe s spremembo amortizacijske stopnje na stiskalnici PS3 (iz 10% na 3,33 %), na drugi opremi PS3 (na 5%) iz razloga prilagoditve stopnje za istovetno opremo na PS2, hidrantnim omaricam (iz 12,5 na 5%) ,in procesnim računalnikom (iz 15% na 10%). Učinek je 932 t EUR na letni ravni. Ostala povečanja osnovnih sredstev opreme predstavljajo posodobitve obstoječih osnovnih sredstev. Podjetje neuporabne objekte v katerih se je odvijala proizvodnja celuloze do leta 2006 postopoma odstranjuje. Zaradi daljšega časovnega obdobja demontaže opreme celuloznega dela proizvodnje prikazuje podjetje na dan 31.12.2010 to opremo kot osnovna sredstva ( 1.120.656 EUR).


83

v € 2009 2008 2. a Preglednica gibanja osnovnih sredstev v letu 2009 je: 120.274.881 123.753.206

Postavka Zemljišča Gradbeni Oprema Oprema Predujmi Skupaj

objekti v gradnji,

izd. 1. Nabavna vrednost

Otvoritev 1.1.2009 5.320.201 35.010.254 123.955.972 15.334.144 874.002 180.494.573

Povečanja - nove nabave 0 0 148.500 3.221.742 499.798 3.870.040

Povečanja - pridobitve iz investicij 0 0 12.117.841 -12.117.841 0 0 Ostala povečanja osn. sredstev 0 433.834 4.161.237 -4.409.775 0 185.296 Zmanjšanje 0 -48.383 -112.160 -418 -503.979 -664.940 Prenos kratkor.sr.za prodajo 0 0 1.427.559 0 1.427.559 Stanje 31.12.2009 5.320.201 35.395.705 141.698.949 2.027.852 869.821 185.312.528

2. Popravek vrednosti Otvoritev 1.1.2009 0 -7.991.752 -47.959.794 0 -789.821 -56.741.367 Povečanje - amortizacija 0 -1.008.858 -7.092.256 0 0 -8.101.114 Ostala povečanja osn. sredstev 0 81.661 25.553 -107.214 0 0 Slabitve obstoječih osn. sredstev 0 -311.467 0 0 0 -311.467 Prenos kratk.sr.za prodajo 0 0 -16.990 0 0 -16.990 Zmanjšanje 0 40.362 92.929 0 0 133.291 Stanje 31.12.2009 -9.190.054 -54.950.558 -107.214 -789.821 -65.037.647

3. Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2009 5.320.201 27.018.502 75.996.178 15.334.144 84.181 123.753.206 Stanje 31.12.2009 5.320.201 26.205.651 86.748.391 1.920.638 80.000 120.274.881

3. Dolgoročne finančne naložbe v € 2010 2009 246.797 246.797

Stanje 31.12.2010

Popravek 1.1.2010

Zmanjšanje popravka

Povečanje popravka

Popravek 31.12.2010

Knjigov.vredn. 31.12.2010

Vipreh d.o.o.,Krško (100%) 44.489 -44.489 -44.489 0 Ekopa d.o.o.,Krško ( 100%) 42.693 -21.160 -21.160 21.533 Levas d.o.o.,Krško( 84,48 %) 421.243 -195.979 -195.979 225.264 Skupaj deleži 508.425 -261.628 0 0 -261.628 246.797

Sedež družbe Vipreh d.o.o. je Tovarniška 18, Krško. Podjetje je v letu 2010 izkazalo v poslovnem rezultatu 174 EUR izgube. Višina kapitala na dan 31.12.2010 je 6.237 EUR. Sedež družbe Ekopa d.o.o. je Tovarniška 18, Krško. Podjetje je v letu 2010 izkazalo v poslovnem izidu 12.028 EUR izgube. Kapital podjetja na dan 31.12.2010 je 132.288 EUR. Sedež družbe Levas d.o.o. je Tovarniška 18, Krško. V letu 2010 je podjetje izkazalo v poslovnem rezultatu 20.236 EUR čistega dobička. Vrednost kapitala v bilanci stanja na dan 31.12.2010 je 791.694 EUR, čisti prihodki od prodaje so 3.001.961 EUR, vrednost aktive je 2.275.160 EUR.


84

Glede na relativno majhen obseg poslovanja navedenih odvisnih družb, skupina Vipap Videm Krško računovodskih izkazov družb Vipreh, Levas d.o.o. in Ekopo d.o.o. ne vključuje v konsolidirane računovodske izkaze. Njihov obseg poslovanja ne vpliva na resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala. V primeru, da prihodek oziroma sredstva odvisne družbe presegajo prag vrednosti (5%) prihodkov oziroma sredstev obvladujoče družbe so izpolnjeni pogoji za vključitev odvisne družbe v konsolidirane izkaze. v € 2010 2009 4. Odložene terjatve za davek 9.667.102 7.527.240 1.1.2010 zmanjšanje povečanje 31.12.2010 Odpravnine 100.624 17.381 0 83.243 Jubilejne nagrade 21.129 1.551 0 19.578 Razvrednot. nekratk.sr.za prod. 2.891.227 640.076 0 2.251.151 Oblikovanje p.v. terjatev 902.069 0 278.277 1.180.346 Neporabljena davčna izguba 3.397.836 0 2.569.838 5.967.674 Dodatno oblikov. rezervacije 214.355 49.245 165.110 SKUPAJ 7.527.240 708.253 2.848.115 9.667.102

V letu 2010 smo nadaljevali z črpanjem rezervacij iz naslova odpravnin delavcem, ki so se upokojili, ki so izpolnili pogoje za izplačilo jubilejnih nagrad, črpali smo rezervacije iz naslova pravnomočnih tožb bivših zaposlencev. Nadaljevali smo s prodajo celuloznih osnovnih sredstev in podiranjem zgradb v kateri se je odvijala proizvodnja celuloze. Vrednost odložene terjatve za davek se je povečala iz naslova oblikovanega p.v. terjatev v letu 2010 in davčne izgube za leto 2010. Podjetje je pri izračunu terjatev za odloženi davek uporabilo 20% davčno stopnjo.


85

v € 2010 2009 5. Zaloge 10.428.462 9.885.050

Vrsta zalog

Knjigovodsko stanje

31.12.2010 Popisni

presežki Popisni manki

Slabitev vrednosti

zaradi spremembe

kakovosti

Slabitev vrednosti na

iztržlj. vrednost

Material 7.351.140 182 1.368 0 991 Drobni inventar 13.969 0 0 0 0 Nedokončana proizvodnja 165.502 0 0 0 5.570 Proizvodi 2.863.697 4.115 3.598 0 163.037 Trgovsko blago 8.800 0 0 0 0 Predujmi za zaloge 25.354 0 0 0 0 Skupaj 10.428.462 4.297 4.966 0 169.598

Knjigovodska vrednost zalog na dan 31.12.2010 ne presega čiste iztržljive vrednosti. Zaloge materiala so na dan 31.12. 2010 oslabljene zato, ker njihova knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost. Zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje so oslabljene ker Je na dan 31.12.2010 njihova proizvajalna cena presegala prodajno ceno. Pomembnejše zaloge materiala so: odpadni papir (2.041.764 EUR), osnovne surovine (1.052.682 EUR), material za vzdrževanje (2.165.516 EUR), nadomestni deli (1.560.531 EUR), energenti (381.122 EUR).. Zaloge nedokončane proizvodnje tvorijo zvitki papirja pripravljeni za razrez v format (111.037 EUR) in papir namenjen za ponovno predelavo (54.465 EUR). Zaloge proizvodov so sestavljene iz zalog papirja v obliki zvitkov (2.481.224 EUR) in zaloge papirja v obliki formata (382.474 EUR). Podjetje je na dan 31.12.2010 slabilo zaloge gotovih izdelkov iz razloga ker je bila njihova proizvajalna cena višja kot prodajna cena, znižana za stroške prodaje. Zaloge na dan 31.12.2010 niso zastavljene. v € 2010 2009 6. Kratkoročne poslovne terjatve 12.196.351 16.156.482

Stanje

31.12.2010 Zavarov. terjatve

Nezavar. terjatve

Nezap. terjatve

Zapadlo do 1 leta

Zapadlo nad 1

leto Popravek

1.1.2010 Zmanjš.

popravka Poveč.

popravka Popravek

31.12.2010 Knjig.vredn.

31.12.2010 Kratk.posl.terj. do kupcev 17.743,382 5.879.258 11.864.124 9.278.324 2.959.178 5.505.880

-4.915.742 74.663

-1.726.071 -6.567.150 11.176.232

Kratk.posl.terj.do podj. v skup. 79.046 0 79.046 53.676 25.370 0 0 0 0 0 79.046 Kratk.posl.terj.do drugih 1.645.913 0 1.645.913 941.073 0 704.840 -709.750 4.910 0 -704.840 941.073

Skupaj 19.468.341 5.879.258 13.589.083 10.273.073 2.984.548 6.210.720 -

5.625.492 79.573 -

1.726.071 -7.271.990 12.196.351

Terjatve v vrednosti 5.879.258 EUR so zastavljene za zavarovanje kreditov.


86

v € 2010 20097. Denarna sredstva 2.135.622 1.680.449 31.12.2010 31.12.2009Blagajna 1.324 730Transakcijski računi 2.134.298 1.029.719Kratkoročni depoziti 650.000Skupaj 2.135.622 1.680.449

v € 2010 20098. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 830.250 774.632

Vrsta razmejitev Stanje 01.01.2010 Oblikovanje Črpanje Stanje

31.12.2010 Odloženi stroški 487.478 9.114.383 -9.022.432 579.429Predh. nezarač. prihodki 287.154 16.321 -52.654 250.821

Skupaj 774.632 9.130.704 -9.075.086 830.250 Kratkoročno odložene stroške predstavljajo: kratkoročno odložene terjatve do države iz naslova DDV (571.057 EUR)in kratkor.odlož.stroški za leto 2011(8.372 EUR). Kratkoročno nezaračunane prihodke predstavlja znesek,ki se nanaša na količinske popuste za nabavljene surovine in material za leto 2010 (16.321 EUR). Količinski popusti bodo odobreni po plačilu vseh obveznosti iz naslova nabave za leto 2010. Preostanek predstavlja vrednost prodanega in neizdobavljenega blaga (234.500 EUR).

v € 2010 2009

9. Kapital 70.240.268 79.072.844 Delničarji podjetja so na dan 31.12.2010 Število delnic Število glasov % glasovThe Czech Republic - Ministry of finance 1.814.007,00 1.814.007 100,00Vipap Videm Krško d.d. 65.793,00 0 0,00 SKUPAJ 1.879.800,00 1.814.007 100,00

Osnovni kapital podjetja je sestavljen iz 1.879.800 delnic z nominalno vrednostjo 41,70 EUR. Delnice so prosto prenosljive in dajejo vsaka po en glas na skupščini delničarjev, ki odloča s 100% na skupščini prisotnih glasov. Skupščina družbe je dne 04.09.2008 določila, da se delnice družbe ki se glasijo na nominalni znesek preoblikujejo v kosovne delnice na način : vsaka delnica z nominalnim zneskom 1.000 SIT po preračunu 4,17 EUR se nadomesti z eno kosovno delnico. Kosovne delnice se združijo na podlagi združitvenega razmerja 10:1. Ena kosovna delnica je vredna 41,70 EUR. Lastne delnice so vrednotene po nabavni vrednosti, ki znaša 54,065 EUR. Osnovni kapital družbe je 78.387.660 EUR in je razdeljen na 1.879.800 kosovnih delnic. Razlika v vrednosti 55.003,99 EUR, ki je posledica preračunavanja osnovnega kapitala, se je razporedila v kapitalske rezerve.


87

Izkaz bilančnega dobička za leto 2010 je : v € A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 0B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA -8.828.628C. PRENESENI ČISTI DOBIČEK 0Č. PRENESENA ČISTA IZGUBA -3.529.230 - kritje prenesene čiste izgube pret. leta 0D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV 0E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA 3.525.283 - zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 1.654.317 - zmanjšanje zakonskih rezerv 0 - zmanjšanje kapitalskih rezerv 1.870.966F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA 0 - povečanje zakonskih rezerv 0 - povečanje rezerv za lastne deleže 0 - povečanje statutarnih rezerv 0 - povečanje drugih rezerv iz dobička 0G. BILANČNI DOBIČEK 0H. BILANČNA IZGUBA -8.832.575

Čisti poslovni izid bi znašal ob upoštevanju prevrednotenja kapitala na podlagi ind. porasta cen življenjskih potrebščin -10.413.055 €. v € 2010 200910. Rezervacije in DPČR 2.368.495 3.500.448

Rezervacije Stanje

01.01.2010 Oblikovanje Črpanje Stanje 31.12.2010 Rezerv. za odpravn. ob upokojitvi 515.489 8.848 -92.722 431.615 Rezerv. za jubilejne nagrade 142.846 0 -10.235 132.611 Rezerv. za str. razgr. zgradb 415.055 0 -392.521 22.534 Rezerv. za potenc. obveznosti 2.143.550 102.416 -587.292 1.658.674 Skupaj 3.216.940 111.264 -1.082.770 2.245.434

Dolgor. pas. časovne razmejitve 255.394 172.697 -313.938 114.153 Dolgor. odl. prihodki 28.114 0 -2.780 25.334 Vse skupaj 3.500.448 283.961 -1.399.488 2.384.921

V letu 2010 smo črpali rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade iz naslova oblikovanih rezervacij v letu 2006 in 2007. Rezervacije iz naslova odpravnin so se zmanjšale zaradi upokojitev (69.756 EUR) ter zaradi odprave nepotrebnih rezervacij (22.966 EUR). Rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad so se zmanjšale zaradi izplačila jubilejnih nagrad v tekočem letu (10.235 EUR). Zadnji aktuarski izračun za rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlencev je opravljen 31.12.2008. Aktuarski izračun za rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade je opravilo podjetje 3sigma d.o.o. Ljubljana, pooblaščeni aktuar na podlagi SRS 10 in MRS 19. Izračun je opravljen na dan 31.12.2005 zaradi oblikovanja rezervacij in na dan 31.12.2006 zaradi visoke fluktuacije zaposlencev v letu 2006. Izračun v letu 2006 je opravljen na podlagi dostavljenih podatkih o zaposlenih in na podlagi predpostavke o rasti povprečne plače v RS (3,5% letno), na podlagi fluktuacije zaposlenih, pogojih za upokojitev (36. člen ZPIZ).


88

Izračun na dan 31.12.2008 je opravljen na podlagi dostavljenih podatkov in ob predpostavki rasti plač v višini 1,5% letno. Pri izračunu odpravnin ob upokojitvi je upoštevan kriterij dveh povprečnih bruto plač v RS za pretekle tri mesece oziroma dveh povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih pred upokojitvijo, če je to zanj ugodneje. Pri izračunu jubilejnih nagrad je upoštevan kriterij izhodiščne plače za I. tarifni razred kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti (1 osnova za 10 let delovne dobe v podjetju, 1,5 osnova za 20 let delovne dobe v podjetju ter 2 osnovi za 30 let delovne dobe v podjetju). Izbrana diskontna obrestna mera znaša 7,65% letno, kolikor je znašala konec leta 2008 donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v euro območju. Rezervacije za stroške razgradnje zgradb predstavljajo predvidene stroške razgradnje objektov v bivšem obratu proizvodnje celuloze. Prostor se postopoma sanira. V letu 2009 smo dodatno oblikovali rezervacije iz naslova predvidenih stroškov sanacije teh objektov v letu 2010. V letu 2010 so se rezervacije zmanjšale iz naslova odstranjenih gradbenih objektov. Podjetje je na dan 31.12.2008 oblikovalo rezervacije za potencialne obveznosti do bivših zaposlencev na podlagi priznavanja kontinuitete zaposlitve v podjetju (ne pri zadnjem delodajalcu). V letu 2010 je podjetje povečalo rezervacije za vrednost zamudnih obresti do 31.12.2010 (94.838 €) in zmanjšalo rezervacije za vrednost izplačanih rezervacij (571.381 €) in za vrednost nepotrebnih rezervacij (15.911 €). Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so se povečale za znesek pridobljenih emisijskih kuponov od MOP za onesnaževanje zraka z CO2 za leto 2010 (172.697 kuponov) in zmanjšale za oddajo emisijskih kuponov (313.938 kuponov). Vrednost enega kupona v knjigah je 1€. Rezervacije za dolgoročno odložene prihodke so se znižale za obračunano amortizacijo doniranih osnovnih sredstev. Dolgoročno odložene prihodke predstavljajo zneski neamortiziranih osnovnih sredstev katere smo dobili brezplačno.


89

€ 2010 2009 11. Dolgoročne finančne obveznostido bank 14.968.286

16.481.037




zapadlost Datum končne

zapadlosti v plačilo Obrestna mera Banka v državi 2.640.000 2.640.000 720.000 1.920.000 01.08.2014 3M Euribor+1,75%Banka v državi 1.494.000 1.494.000 996.000 498.000 01.06.2012 3M Euribor+2,75%Banka v državi 942.857 942.857 942.857 0 01.12.2011 6M Euribor +3%Banka v državi 5.291.998 5.291.998 882.001 4.409.997 01.12.2016 6M Euribor +2,7%Banka v državi 913.500 913.500 609.000 304.500 03.01.2012 6M Euribor +1,5%Banka v državi 2.000.000 2.000.000 260.880 1.739.120 20.10.2016 3M Euribor + 5,5%Banka v državi 2.000.000 2.000.000 400.000 1.600.000 01.12.2014 6M Euribor +3,1%Banka v državi 2.739.130 2.739.130 782.609 1.956.521 20.06.2014 6M Euribor +3,1%Banka v državi 1.351.127 1.351.127 0 1.351.127 01.12.2014 6M Euribor +3,1%

Banka v državi 1.500.000 1.500.000 1.000.000 500.000 13.02.2012 6M Euribor +2,9%

Banka v tujini 131.674 131.674 87.784 43.890 27.06.2012 6M Euribor +1,0425%

Banka v tujini 2.280.442 2.280.442 1.635.311 645.131 01.06.2012 6M Euribor +0,5%Skupaj 23.284.728 23.284.728 8.316.442 14.968.286

Poštena vrednost prejetih posojil je enaka knjigovodski vrednosti. Dolgoročna posojila (skupaj z delom, ki zapade v letu 2011 v višini 8.316.442 EUR), znašajo 23.284.728 EUR in so zavarovana z zastavo osnovnih sredstev in z garancijami izvozne družbe. Znesek posojil, ki zapade v obdobju daljšem od 5 let je 6.149.117 EUR. v € 2010 2009 12. Druge dolg. finančne obveznosti 1.352.806 1.972.132




zapadlost Kon.zapadl. Obrestna

mera Obveznosti do leasingodajalca 1.391.798 1.391.798 451.734 940.064 2013 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 371.508 371.508 371.508 0 2011 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 3.769 3.769 3.769 0 2011 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 6.608 6.608 6.608 0 2011 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 57.832 57.832 57.832 0 2011 6M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 140.649 140.649 57.301 83.348 2013 3M Euribor Obveznosti do leasingodajalca 413.819 413.819 84.425 329.394 2015 6M Euribor Skupaj 2.385.983 2.385.983 1.033.177 1.352.806

Poštena vrednost obveznosti je enaka knjigovodski vrednosti. Obveznosti do leasingodajalca so zavarovane s pridržkom lastninske pravice osnovnih sredstev v sedanji vrednosti 3.465.843 EUR.


90

€ 2010 200913. Kratkoročne finančne obveznosti 28.850.794 27.781.702

Posojilodajalec Stanje 31.12.2010 Nezapadlo Dat.končne zapadlosti Obrestna mera(%)

Banka v državi 609.000 609.000 03.01.2012 6M Euribor+1,5%Banka v državi 942.857 942.857 01.12.2011 6M Euribor+3%Banka v državi 882.001 882.001 01.12.2016 6M Euribor+2,7%Banka v državi 720.000 720.000 01.08.2014 3M Euribor+1,75%Banka v državi 996.000 996.000 01.06.2012 3M Euribor+2,75%Banka v državi 782.609 782.609 20.06.2014 6M Euribor+3,1%Banka v državi 1.900.000 1.900.000 28.02.2011 5,9%Banka v državi 1.100.000 1.100.000 22.12.2011 6M Euribor+2,9%Banka v državi 400.000 400.000 01.12.2014 6M Euribor+3,1%Banka v državi 260.880 260.880 20.10.2016 3M Euribor+5,5%Banka v državi 1.000.000 1.000.000 13.02.2012 6M Euribor+2,9%Banka v državi 1.063.727 1.063.727 09.06.2011 6-mes.Libor+4,25%Banka v državi 4.300.000 4.300.000 13.04.2011 5,9%Banka v državi 1.300.000 1.300.000 31.01.2011 6-mes.Eur.(3,45%)+2,8%Banka v državi 1.877.817 1.877.817 08.06.2011 6,65%Banka v državi 900.000 900.000 09.06.2011 5,9%Banka v državi 2.000.000 2.000.000 05.05.2011 5,9%Banka v državi 3.600.000 3.600.000 05.05.2011 5,9%Banka v tujini 87.784 87.784 27.06.2012 6M Euribor+1,0425%Banka v tujini 1.635.311 1.635.311 01.06.2012 6M Euribor+1,0425%Banka v tujini 1.459.631 1.459.631 30.06.2015 mes Euribor+2,5%Kratkor.zapadl.dolgor.posojil 27.817.617 27.817.617 Kratkor.obvezn.do leasingodajalcev 1.033.177 1.033.177 Skupaj 28.850.794 28.850.794

Kratkoročne finančne obveznosti v vrednosti 9.164.889 EUR so zavarovane z terjatvami, kratkoročni del dolgoročnih posojil pa na enak način kot je v pojasnilu pod točko 12. Poštena vrednost prejetih posojil je enaka knjigovodski vrednosti. Kratkoročna zapadlost dolgoročno prejetih posojil znaša 8.316.442 €. V predhodnih letih je podjetje zaradi vsakokratnega večletnega podaljševanja kratkoročnih kreditov ter splošne finančne situacije, ki je bila temu naklonjena, del kratkoročnih kreditov prikazovalo kot dolgoročne. Zaradi spremenjene finančne situacije na bančnem trgu je podjetje v letu 2009 reklasificiralo del kratkoročnih kreditov, ki jih je v predhodnih letih prikazovalo kot dolgoročne, nazaj v kratkoročne. Vrednost kratkoročnih kreditov znaša 14.674 tis EUR. Kratkoročna posojila, ki jih ima podjetje najete pri poslovnih bankah, se tudi v letu 2010, tako kot v predhodnih obdobjih obnavljajo. Krediti zapadli v prvem tromesečju leta 2011 v skupni višini 3.200 tis EUR so bili obnovljeni z novim rokom vračila, skladno z bančno politiko obnove kratkoročnih kreditov (6 oz. 12 mesecev). Glede na boniteto podjetja ter sodelovanje z bankami, je realno za pričakovati, da se bodo tudi ostali kratkoročni krediti, ki zapadejo tekom leta 2011 obnovili, tako kot nekateri že vrsto let. Krediti posameznih bank v višini 10.768 tis EUR (6 kreditov) se obnavljajo na tak način že več kot 3 leta. V primeru, da podjetje ne bi uspelo z bankami doseči obnovo kratkoročnih kreditov, ki zapadejo v letu 2011 in bi negativni obratni kapital ogrozil likvidnost in solventnost podjetja, predvidevamo sledeče aktivnosti:

• Sanacija prostora na območju bivšega obrata celuloze ter prodajo nepremičnin (zemljišča), ki niso potrebna za obstoječ proizvodni proces. Velikost zemljišča je 40.600 m2. Ocenjena tržna vrednost zemljišča je 3,2 mio EUR.


91

• Prodaja proizvodne opreme po sistemu sale and lease back. Skupna vrednost samostojnih proizvodnih sklopov (papirni stroj 1, 2 in 3 ter deinkinga ter brusilnice, znaša 61.840 tis EUR. Upoštevajoč riziko prodaje predvidevamo 20% znižanje vrednosti navedene opreme ob prodaji leasing hiši. Z prodajo opreme ter najetjem opreme nazaj, bi podjetje tako pridobilo dodaten obraten kapital v višini 49.472 tis EUR.

€ 2010 2009 14. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 24.517.493 18.987.855 - v Sloveniji 13.119.707 11.848.481 - v tujini 11.369.963 6.981.051 - nezaračunano blago in storitve 27.823 158.323 Skupaj 24.517.493 18.987.855

Na dan 31.12.2010 je zapadlih obveznosti v Sloveniji 4.337.246 EUR in nezapadlih obveznosti8.782.461 EUR, obveznosti do tujine so sestavljene iz 4.269.211 EUR zapadlih obveznosti ter7.100.752 EUR nezapadlih obveznosti. Podjetje ima do povezanih podjetij naslednje poslovne obveznosti : Levas Krško d.o.o. (388.403EUR), Ekopa d.o.o ( 730.850 EUR) in Vipreh d.o.o.( 6.189 EUR).

€ 2010 2009 15. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.459.559 5.890.221

Postavke tvorijo obveznosti do bivšega lastnika ICEC Holding Ostrava (856.303 € ), obveznosti za obresti (519.508 €), obveznosti za plače (539.905 EUR), obveznosti za prispevke iz plač (202.073 EUR), obveznosti za prispevke delodajalca (147.290 EUR), obveznosti za davke iz plač (159.297 EUR), obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja (714.059 EUR), obveznost iz naslova DDV, ki se plača v 01/2011 (253.655 EUR) in drugo (67.469 EUR).

€ 2010 2009

16. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 666.868 1.260.673

Vrsta razmejitev Stanje


31.12.2010 vnaprej vračunani stroški 1.098.040 1.011.015 -1.442.187 666.868 kratkoročno odloženi prihodki 162.633 0 -162.633 0 Skupaj 1.260.673 1.011.015 -1.604.820 666.868 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve tvorijo stroški, ki bodo kot obveznost nastale v letu 2011 oziroma bomo dobili odmerne odlodžbe v letu 2011 ,in sicer : neizkoriščen letni dopust leta 2010 (331.191 €), odvoz in uničenje rejektov nastalih v letu 2010 (148.098 €),izračunana obveznost do MOP po dokončni odločbi za leto 2010, (21.058 €), izračunana obveznost do CURS iz naslova onesn.vode za leto 2010 (29.891 €) ter obveznosti iz naslova odvisnih stroškov prodaje (135.174 €) idr.


92

v € 2010 2009

17. Čisti prihodki iz prodaje 91.615.227 95.299.977 Slovenija 19.343.621 23.773.670 Avstrija 5.788.475 12.549.961 Italija 9.625.200 7.837.311 Nemčija 8.331.905 9.509.502 Srbija 6.245.903 8.350.130 Grčija 5.426.059 7.860.219 Turčija 4.775.346 2.811.718 Francija 2.729.387 2.348.153 Hrvaška 2.705.284 2.289.139 Bolgarija 2.139.555 1.282.021 Švica 2.110.419 1.789.883 Romunija 1.525.565 3.560.491 Črna Gora 1.514.385 1.563.243 Slovaška 1.277.864 1.037.742 Albanija 1.259.864 688.968 Češka 1.022.848 712.767 Makedonija 1.005.961 1.097.531 Madžarska 7.550.357 1.025.011 Belgija 843.259 1.974.260 Kosovo 827.920 893.120 BIH 619.935 847.221 Poljska 563.925 569.093 Nizozemska 104.161 421 Druge države 3.653.726 483.180 Ostalo 624.303 445.222 Skupaj 91.615.227 95.299.977 Razporeditev prihodkov po poslovnih področjih 2010 2009 Prodaja papirja 90.990.924 94.854.755 Ostalo 624.303 445.222 Skupaj 91.615.227 95.299.977

€ 2010 2009 18. Drugi poslovni prihodki 510.865 703.930

Drugi poslovni prihodki predstavljajo prihodke iz naslova odprave rezervacij (307.245 €), iz naslova drugih prihodkov povezanih z poslovnimi učinki (157.295 €),prodaje osn. sredstev (37.087 €) in drugo. ,


93

€

2010 2009 19. Stroški storitev 10.246.091 9.776.110 Stroški transportnih storitev 3.670.689 3.269.022 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem osnovnih sredstev 2.391.785 2.526.249 Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev in zavarovanj 936.804 855.386 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 229.439 238.880 Pogodbe o delu, avtorske pogodbe, sejnine 433.892 133.295 Najemnine 420.650 440.600 Stroški sejmov, reklame in reprezentance 55.024 74.704 Stroški storitev pri proizvajanju proizvodov in opr. storitev 25.752 20.784 Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 55.316 54.982 Stroški revidiranja letnega poročila 24.000 19.500 Rezervacije 104.680 108.852 Stroški drugih storitev 1.898.060 2.033.856 Skupaj 10.246.091 9.776.110

€ 2010 2009 20. Stroški dela 12.082.858 11.434.765 Stroški plač 7.731.443 7.888.987 Stroški pokojninskih zavarovanj 997.159 956.604 Stroški drugih socialnih zavarovanj 685.695 637.533 Drugi stroški dela 2.668.561 1.951.641

Drugi stroški dela (2.668.561 €) vključujejo: nadomestila plač zaposlencev (561.484 €), stroške članov uprave in zaposl. na podlagi individ. pogodb (1.000.027 €), stroške prevoza na delo(371.238 €), prehrane na delu (343.503 €), regres za letni dopust (333.375 €) in drugo (58.934 €). Brutto prejemki po skupinah (ZGD - 1) € 2010 Člani uprave 951.677 Drugi zaposleni po individualnih pogodbah 116.434 Člani nadzornega sveta 411.476 Skupaj 1.479.587

Na dan 31.12.2010 ima podjetje naslednje netto obveznosti: do članov uprave 261.434 €, do drugih zaposlenih po individualnih pogodbah 4.790 €, do notranjih članov nadzornega sveta 1.800 € in do zunanjih članov nadzornega sveta 4.419 €.

€ 2010 2009 21. Drugi poslovni odhodki 932.916 987.165 Druge poslovne odhodke predstavljajo : izdatki za varstvo okolja (434.663 €) in nadomestilo za stavbno zemljišče (454.431 €),štipendije (4.950 €),prispevki in članarine (28.281 €) in ostali stroški (10.591 €).


94

€ 2010 2009 22. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 286.115 131.013 Pozitivne tečajne razlike 200.173 105.035 Prihodki od obresti 85.942 25.978 Skupaj 286.115 131.013

€ 2010 2009 23. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 2.431.998 2.349.739

Postavko tvorijo obresti od kreditov (2.260.560 €), obresti od obrokov obveznosti po leasing pogodbah zapadlih v tekočem letu (132.027 €) in druge fin. obveznosti (39.411 €). € 2010 2009 24. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 677.977 541.500 Obresti od obveznosti 120.056 118.151 Odhodki od prevrednotenja dolgov in terjatev 557.921 423.349

€ 2010 2009 25. Drugi prihodki 3.641.731 143.905

Postavko tvorijo: dokončni odpis zastarale obveznosti (3.579.049 €),prejete odškodnine (60.304 EUR) in drugo (2.378 EUR). 26. Davek iz dobička V letu 2010 ima Vipap Videm Krško d.d. davčno izgubo v višini 13.373.289 €. Vipap Vertriebs und Handels GmbH ima v izkazu vseobsegajočega donosa 1.257 € davka od dobička.

Documents

ECOLABEL Vipco, Vipress, Viprint, Vimag, Vimax, Libna Print · Vipco, Vipress, Viprint, Vimag, Vimax, Libna Print . Letno poro