E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGEdiplome.fov.uni-mb.si/uni/12105Belsak.pdf · V sklopu naloge je najprej preuena zdravstvena nega, kjer so predstavljene teorije zdravstvene

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega tudija Smer: organizacijska informatika

E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE

Mentor: dr. Vladislav Rajkovi, red. prof. Kandidat: Mirjana Belak

Kranj, september 2006

Izjava tudentka Mirjana Belak izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Vladislava Rajkovia, red. prof. . Skladno s 1. odstavkom 21. lena Zakona o avtorskih pravicah in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani fakultete. Dne . Podpis ..

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Vladislavu Rajkoviu, red. prof. in asistentu mag. Urou Rajkoviu za strokovno pomo pri izdelavi diplomskega dela. Hvala glavni sestri ginekoloko-porodnega oddelka ga. Ireni Galun in Sploni bolninici Joeta Potra Ptuj za pomo in dovoljenje izvedbe projektnega dela. Hvala lektorici Barbari Vinkler za lektoriranje diplomskega dela. Hvala vsem domaim za vso podporo pri tudiju in izdelavi diplomskega dela.

POVZETEK Diplomsko delo obravnava izdelavo informacijskega sistema zdravstvene nege v Sploni bolninici Ptuj. V sklopu naloge je najprej preuena zdravstvena nega, kjer so predstavljene teorije zdravstvene nege, in sicer Virginie Henderson in Dorothee E. Orem. Zdravstvena nega je obravnavana kot procesna metoda dela, za katero je znailna visoka stopnja organiziranosti, sistematinosti, celovitosti in individualnega pristopa. Proces zdravstvene nege je sodobna metoda dela, zato je potrebno vlagati v razvoj in izboljevanje opravljanja zdravstvene nege. V zdravstvu je zelo potreben enoten informacijski sistem, ki bi omogoil laje delo, kar pomeni manj papirologije, manj izpolnjevanja dokumentov in obrazcev, omogoil bi izmenjavo podatkov in informacij med razlinimi oddelki znotraj zdravstvene institucije ter izmenjavo med razlinimi institucijami. Na podlagi potreb po razvoju je Ministrstvo za Zdravstvo izdalo nart informatizacije zdravstvene nege pod imenom E-zdravje. Ezdravje je oznaka za irok spekter sistemov in storitev, ki temeljijo na uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvenem sistemu. V sklopu diplomskega dela smo poskuali izoblikovati del informacijskega sistema zdravstvene nege. Usmerili smo se na Splono bolninico Joeta Potra Ptuj, in sicer na ginekoloko-porodni oddelek. Najprej smo izoblikovali anketni vpraalnik, z namenom da bi ve izvedeli o dejanskem stanju na prej omenjenem oddelku. Na podlagi ankete smo izvedeli kateri so najbolj uporabljeni dokumenti. Odloili smo se, da bomo izdelali podatkovno bazo za dva dokumenta, in sicer za Sprejemni negovalni dokument in za Obvestilo slubi zdravstvene nege. Izdelali smo sistemsko analizo obravnavanja podatkov, ki nam je sluila za bazo podatkov. Pri reitvi naega problema in izdelavi prototipne reitve smo uporabili orodje Microsoft Access XP. Izdelali smo uporabnike vmesnike, ki so prikazani v nalogi.

KLJUNE BESEDE

proces zdravstvene nege informacijski sistem zdravstvene nege dokumentacija zdravstvene nege e-zdravje varnost informacijskega sistema

ABSTRACT Diploma discuss making of health care information system in General hospital Joe Potr Ptuj. Health care and its theories like Virginia Henderson and Dorothee E. Orem are introduced in the first part of this study. Health care is treated like process procedure, which charecteristic is high degree of organisation, systematic, integrity and indivual joins. Health care process is a modern work method, that is why it is needed to put lot of efforts in improving and development. Homogeneous information system, which would make work much easier, is very needed in health care. It enables many benefits: less of paperwork, less document and forms to fulfil. It would allow exchanging significant data and information among different hospital departments and health care institutions. Based on needs for development, Ministry of Health issued a plan of informatisation of health care, under name e-health. E-health stands for wide spectrum of system and service, based on use of information-communication technology in health care. E-health also defines how to built homogeneous informatisation system with standards for different domains, like security and connection domain. We were trying to built a protipe of health care information system in hospital Joe Potr Ptuj in gynaecology-maternity department. At beggining we formed a questionaire to explore situation on this department. Based on questionaire form, we detected most used documents. We have decided to make a database for two documents, Reception health care document and Notification to service of health care. We have made system analysis, which served us for database. For our solution we have used Microsoft Access XP program code. We have made different user interfaces, wich are shown in diploma.

KEYWORDS

health care process health care information system health care documentation e-health information system security

Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega tudija

Mirjana Belak: E-zdravje in dokumentacija zdravstvene nege stran 1 od 69

KAZALO

1 UVOD ...............................................................................................................3

2 ZDRAVSTVENA NEGA....................................................................................4

2.1 Teorije in modeli zdravstvene nege............................................................4 2.1.1 Model zdravstvene nege Virginie Henderson ......................................4 2.1.2 Model zdravstvene nege Dorothee E. Orem........................................5

2.2 Proces zdravstvene nege...........................................................................6 2.2.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi..............................................6 2.2.2 Nartovanje zdravstvene nege............................................................6 2.2.3 Izvajanje zdravstvene nege.................................................................7 2.2.4 Vrednotenje zdravstvene nege............................................................7

3 E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE ..........................8

3.1 E-zdravje....................................................................................................8 3.1.1 Vizija in strateke usmeritve informatizacije zdravstvenega sistema ...9 3.1.2 Prikaz sedanjih razmer...................................................................... 10 3.1.3 Izzivi za iro implementacijo ............................................................ 12 3.1.4 Akcijski nart za e-zdravje................................................................. 13

3.2 Elektronski zdravstveni zapis ................................................................... 15 3.3 Dokumentacija zdravstvene nege ............................................................ 18

4 INFORMACIJSKI SISTEM ZDRAVSTVENE NEGE........................................ 20

4.1 Nartovanje in uvajanje informacijskega sistema ..................................... 21 4.2 Struktura in izgradnja informacijskega sistema......................................... 23 4.3 Raznovrstnost v informacijskih sistemih ................................................... 25 4.4 Varnost informacijskih sistemov ............................................................... 27 4.5 Pregled razvoja informacijskih sistemov v Sloveniji ................................. 28 4.6 Pregled razvoja informacijskih sistemov v svetu....................................... 33

5 VPELJAVA STANDARDOV PRI IZGRADNJI INFORMACIJSKEGA SISTEMA ........................................................................................................................ 35

5.1 Standard CEN ENV 12924....................................................................... 36 5.2 Standard HISA ......................................................................................... 37 5.3 Standard HL7........................................................................................... 38 5.4 Standard DICOM...................................................................................... 39 5.5 Standard BS7799..................................................................................... 39

6 OBSTOJEE STANJE NA GINEKOLOKEM ODDELKU BOLNINICE PTUJ ........................................................................................................................ 41

6.1 Opis sprejemne dokumentacije zdravstvene nege ................................... 41 6.2 Opis obvestila slubi zdravstvene nege.................................................... 45

7 IZDELAVA PROTOTIPNE REITVE .............................................................. 48

7.1 Izgled baze podatkov in izdelava prototipne reitve.................................. 48 7.2 Zaetni obrazec........................................................................................ 50 7.3 Sprejemna dokumentacija........................................................................ 51

7.3.1 Podatki o bolniku............................................................................... 52 7.3.2 Opis bolnikovega stanja ob sprejemu (izpolni ob prihodu bolnika)..... 53



7.3.3 Anamneza zdravstvene nege............................................................ 54 7.4 Obvestilo slubi zdravstvene nege ........................................................... 55

7.4.1 Psihofizino stanje ob odpustu in potrebe po zdravstveni negi .......... 56 7.4.2 Postopki in posegi zdravstvene nege ................................................ 57 7.4.3 Stanje ob odhodu.............................................................................. 58 7.4.4 Posebnosti in priloge......................................................................... 59 7.4.5 Termin zdravljenja............................................................................. 60

7.5 Izpis Sprejemne dokumentacije................................................................ 61 7.6 Izpis Obvestila slubi zdravstvene nege................................................... 62 7.7 Varnost prototipne reitve ........................................................................ 63

8 VREDNOTENJE PROTOTIPNE REITVE ..................................................... 64

9 ZAKLJUEK .................................................................................................. 65

10 SEZNAM LITERATURE.............................................................................. 66

11 SEZNAM SLIK IN PRILOGE....................................................................... 68



1 UVOD Tema naloge je E-zdravje in dokumentacija zdravstvene nege. Informatizacija zdravstvene nege poteka e dalj asa, vendar v Sloveniji e zmeraj ni enotnega informacijskega sistema zdravstvene nege. Obstaja ve internih reitev, ki jih imajo posamezne zdravstvene institucije. Ministrstvo za zdravje poskua pospeiti razvoj slovenskega zdravja in zato prispevati k informatizaciji zdravstvene nege. Namen te naloge je pregledati stanje informacijskih sistemov zdravstvene nege v slovenskih zdravstvenih organizacijah, poskuati najti, kje so prednosti in kje nevarnosti informacijskih sistemov v zdravstvu. Reitve e-zdravja podpirajo napredek v zdravstvu, ker omogoajo bolje upravljanje in irjenje zdravstvenega znanja. E-zdravje prispeva k izboljavam glede dostopnosti do zdravstvene oskrbe, h kakovosti, k uinkovitosti in produktivnosti storitev. Sodobni evropski zdravstveni sistemi se sooajo s tevilnimi izzivi, kot so: poveane potrebe po zdravstvenih storitvah zaradi demografskih sprememb, priakovanje vejega tevila bolnikov, poveane potrebe zaradi staranja prebivalstva, obvladovanje velike koliine zdravstvenih informacij. Zato je nujno potreben razvoj informacijskih sistemov zdravstvene nege. E-zdravje vkljuuje orodja za zdravstvene strokovnjake in posameznike, saj zajema sistem za registriranje in obdelavo medicinskih podatkov. To so: zdravstveno-informacijske mree, elektronski zdravstveni karton, storitve telemedicine, komunikacijski sistemi, zdravstveni portali Kljub vsemu pa v Sloveniji e ni povezljivega informacijskega sistema. Obstajajo doloene interne reitve v posameznih institucijah. Namen te naloge je razviti prototipno reitev informacijskega sistema zdravstvene nege. Izdelali bomo del informacijskega sistema, in sicer za dva dokumenta, ki ju v ginekoloko-porodnem oddelku v Sploni bolninici Ptuj najvekrat uporabljajo. To sta Sprejemna dokumentacija zdravstvene nege in Obvestilo slubi zdravstvene nege. Izdelava bo potekala s pomojo programa Microsoft Access-a XP, s katerim je mono zgraditi baze podatkov.



2 ZDRAVSTVENA NEGA Zdravstvena nega je temeljna sestavina zdravstvenega varstva kot celovitega sistema. Je profesionalna disciplina, ki se dopolnjuje z drugimi zdravstvenimi strokami. ire jo lahko opredelimo kot skrb za zdravje ire populacije, kot dejavnost katere naloga je, da posamezniku, druini in skupnosti pomaga v vseh stanjih zdravja in bolezni. (Rajkovi, uteri, 2000) Zdravstvena nega po definiciji Hendersonove je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom in druino v obdobju zdravja in bolezni. Enkratna vloga medicinske sestre je v tem, da ugotavlja potrebe in nartuje nego v vseh aktivnostih, ki bodo pripomogle k bolnikovemu zdravju, okrevanju ali mirni smrti. Cilj zdravstvene nege je omogoiti imprejnjo neodvisnost bolnika. (Bohinc, Cibic, 1995) Zdravstvena nega je po eni od mednarodnih definicij profesionalna disciplina, ki je komplementarna z drugimi zdravstvenimi profesijami in je integralni del nacionalnega sistema zdravstvenega varstva. Je sistematina in ciljna dejavnost, ki se prvenstveno nanaa na krepitev, ohranjanje in izboljanje zdravja in kakovosti ivljenja posameznika, druine in skupnosti. (Pretnar, 1998) V zadnjem desetletju se je vloga zdravstvene nege mono spremenila. Predvsem zaradi spremenjenih zdravstvenih problemov, sprememb v zdravstveni politiki in strukturi sistema zdravstvenega varstva, novih tehnologij in spoznanj ter omejenih finannih in materialnih pogojev. Na tak nain postajajo naloge zdravstvenih strokovnjakov vse zahtevneje in terjajo vse ve znanja. Zaradi demografskih sprememb se veajo zahteve in potrebe varovancev po celostni obravnavi in vse vejem obsegu storitev zdravstvene nege.

2.1 Teorije in modeli zdravstvene nege Teoretini modeli so podlaga, s pomojo katere je mono razviti vsebine zdravstvene nege. Predstavljajo samostojno in suvereno delovanje medicinske sestre. Razlagajo in dopolnjujejo vsebino zdravstvene nege na podroju, kjer je stroka samostojna. Elementi modelov pojasnjujejo pojave, predstave in koncepte zdravstvene nege. Modeli zdravstvene nege morajo biti sistematino zgrajeni, temeljiti morajo na znanstvenih spoznanjih in opredeljevati morajo temeljne elemente zdravstvene nege. Uporaba teoretinih modelov zdravstvene nege v praksi pomeni stroki novo znanje, kar je osnova za nadaljnje raziskovanje in ustvarjanje novih pogojev za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline.

2.1.1 Model zdravstvene nege Virginie Henderson Virginia Henderson opredeljuje zdravstveno nego kot neodvisno in samostojno zdravstveno disciplino. Prva je opredelila samostojno vlogo medicinske sestre. Izpostavila je tiri koncepte: zdravstveno nego, loveka, okolje in zdravje.



Zdravstveno nego je definirala kot dejavnost medicinske sestre, ki pomaga posamezniku v tistih opravilih, ki bi jih izvedel brez pomoi, e bi imel potrebno mo, voljo ali znanje za pridobitev neodvisnosti. Medicinska sestra je lan interdisciplinarnega tima, v katerem sodeluje pri nartovanju in izvajanju celotnega zdravstvenega varstva. S svojim znanjem in informacijami prispeva k nartovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvenega varstva. V svojem modelu zdravstvene nege je opredelila 14 ivljenjskih aktivnosti, po katerih medicinska sestra samostojno nartuje in ukrepa. Te so:

dihanje, prehranjevanje in pitje, odvajanje in izloanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in poitek, oblaenje, vzdrevanje telesne temperature, istoa in nega telesa, izogibanje nevarnostim v okolju, odnosi z ljudmi, izraanje ustev, obutkov, potreb, izraanje verskih ustev, koristno delo, razvedrilo, rekreacija, uenje in pridobivanje znanja o razvoju in zdravju. (Bohinc, Cibic, 1995,

stran 14) Po Hendersonovi je zdravstvena nega premiljena dejavnost, saj je planirana, izvrena in ovrednotena dejavnost. Vsaka od tirinajstih komponent mora biti ocenjena in razvrena po nujnosti oziroma prioriteti.

2.1.2 Model zdravstvene nege Dorothee E. Orem Dorothea E. Orem je razvila model samooskrbe in temelji na posameznikovi zmonosti, sposobnosti, odgovornosti izvajanja samooskrbe. Vsebuje aktivnosti, ki jih izvaja posameznik, da bi ohranil ivljenje. Samooskrba je sposobnost skrbeti zase. Te aktivnosti lovek osvoji skozi proces uenja, kar pa zahteva motivacijo in spretnost. V svoji teoriji obravnava loveka z ve vidikov, s fizinega, psihinega in socialnega. Pri tem velja, da se vsak lovek razvija in v sklopu tega procesa ui in samoopazuje, kar je nujno za objektivno oceno samooskrbe. Na proces samooskrbe vpliva ve dejavnikov, ti so: starost, zdravstveno stanje, mentalne sposobnosti, ustveno stanje, socialno in kulturno okolje. Zdravje opredeljuje kot stanje celovitosti. Pri tem so fizini, psihini in socialni vidiki zdravja neloljivo povezani. Zdrav lovek ima sposobnost ohranjanja ravnoteja zdravja. e se ravnoteje porui mora uporabiti rezervne sposobnosti za ohranitev zdravja. e pa nima dovolj sposobnosti za ohranitev zdravja, je potrebna nujna intervencija medicinske sestre, ki ponovno vzpostavi ravnoteje. Oremova deli zdravstveno nego v:

kompenzatorno ali popolno zdravstveno nego, ki je potrebna, ko bolnik ni sposoben izvajati samooskrbe pri temeljnih ivljenjskih aktivnostih;



delno kompenzatorno zdravstveno nego, ko bolnik in medicinska sestra sodelujeta v procesu zdravstvene nege;

razvojno komponento, ki poudarja pomen uenja, vodenja in podpore bolniku pri razvijanju samooskrbe in pri prepreevanju bolezni. (Rajkovi, uteri, 2000, stran 18)

2.2 Proces zdravstvene nege Proces zdravstvene nege je sodobna metoda dela, za katero je znailna visoka stopnja organiziranosti, sistematinosti, celovitosti in individualnega pristopa. Procesna metoda temelji na znanstvenih osnovah in ima tevilne prednosti: posameznika, druino in skupnost postavlja v ospredje, omogoa sistematinost pri delu, temelji na individualnem pristopu in omogoa samostojnost pri delu in s tem veje zadovoljstvo in kakovost dela. (Rajkovi, uteri, 2000) Proces zdravstvene nege predstavlja neprekinjen nain ugotavljanja potreb po zdravstveni negi bolnika, druine in skupnosti. Pri tem vkljuuje vse subjekte zdravstvene nege, lane negovalnega in zdravstvenega tima. Poteka v tirih osnovnih fazah, ki lahko potekajo soasno:

ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, nartovanje zdravstvene nege, izvajanje zdravstvene nege, ovrednotenje zdravstvene nege.

2.2.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi V tej fazi je medicinska sestra postavljena v interakcijo s posameznikom. Na uspeno sodelovanje vpliva ve dejavnikov: osebni odnos medicinske sestre do zdravja in osebne izkunje zasnovane na znanju in strokovni spretnosti. Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi temelji na fiziolokih, psiholokih, razvojnih, spoznavnih in duhovnih podatkih. Tehnike zbiranja podatkov so: pogovor, fizini pregled, opazovanje, posvetovanje in pregled dokumentacije. Zbrane podatke je potrebno analizirati, potrditi njihovo veljavnost in oblikovati v negovalno diagnozo.

2.2.2 Nartovanje zdravstvene nege V tej fazi se izdela podroben nart za reevanje negovalnih problemov bolnikov. Vkljuuje doloitev prioritete reevanja negovalnih problemov, doloitev ciljev in nartovanje intervencij. Cilje zdravstvene nege predstavljajo opisi fizinih, psihinih in socialnih stanj, ki jih je potrebno dosei, da se vzpostavi prejnje stanje ravnoteja zdravja. Orientirani so k bolniku. Intervencije so aktivnosti za doseganje postavljenih ciljev in temeljijo na individualnem stanju subjektov. Usmerjene so v promocijo zdravja, povrnitev zdravja, prepreevanja bolezni in lajanja teav ob boleznih.



2.2.3 Izvajanje zdravstvene nege To so aktivnosti medicinskih sester, ki so usmerjene k zadovoljevanju potreb subjektov. Aktivnosti potekajo sistematino, zato morajo biti usklajene z vsemi lani negovalnega in zdravstvenega tima. V asu izvajanja zdravstvene nege je nujno sprotno vrednotenje uspenosti zdravstvene nege. Neprekinjenost izvajanja zdravstvene nege je podprta z dokumentiranjem, ki povezuje lane negovalnega in zdravstvenega tima na razlinih nivojih zdravstvene dejavnosti.

2.2.4 Vrednotenje zdravstvene nege Ta faza mora pokazati odzive na zdravstveno nego in oznaiti izboljano, nespremenjeno ali poslabano stanje. Konno vrednotenje privede do povratnih informacij, ki so uporabne za prepoznavo drugih potreb po zdravstveni negi. Vrednotenje se izraa z negovalnimi cilji in doseenim stanjem bolnika kot rezultatom zdravstvene nege. Vrednotenje zdravstvene nege obsegajo tirje koraki:

presojanje napredka in rezultata z elenim ciljem zdravstvene nege, meritev uinkovitosti nartovalnih negovalnih intervencij, nadaljnje vrednotenje in nartovanje, e eleni cilj ni bil doseen, kritina ocena faz procesa zdravstvene nege. (Rajkovi, uteri, 2000)



3 E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE

NEGE

3.1 Ezdravje E-zdravje je definirano kot: Uporaba raunalnikov s strani zdravnika druinske medicine, farmacevta ali zobozdravnika za obravnavo bolnika, zapis zdravstvenih podatkov in predpisovanje zdravil. (Ilija, 2004, stran 45) E-zdravje je oznaka za irok spekter sistemov in storitev, ki temeljijo na uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvenem sistemu. Orodje e-zdravja omogoa zdruevanje, analizo, shranjevanje klininih podatkov v vseh oblikah, dostop do znanstvenih dosekov, sodelovanje razlinih organizacij. (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 20052010, stran 10) E-zdravje kot orodje pomaga:

pacientom in uporabnikom zdravstvenih storitev; Iskane informacije so dosegljive preko zdravstvenih portalov, s posvetovanji z izvajalci zdravstvene nege po e-poti, s podatki o pacientovem zdravju na elektronskem zdravstvenem kartonu in s sistemi za spremljanje nekaterih telesnih funkcij na daljavo, npr. nadzora srnega utripa, krvnega tlaka, krvnega sladkorja. E-zdravje ali informatizacija zdravstvene nege predstavlja za koristnike zdravstvene dejavnosti tevilne prednosti. Ljudje so bolje poueni o zdravstveni vzgoji, saj aktivno iejo podatke o lastnem zdravstvenem stanju in tako bolje poznajo in nadzorujejo svoje bolezni. Ljudem, ki ivijo v oddaljenih okoljih, kjer je dostop do zdravstvenih storitev omejen in ljudem, ki so ovirani pri svojih ivljenjskih aktivnostih, odpira e-zdravje nove monosti. S tem je zagotovljen enakopraven dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe. V sklopu e-zdravja obstajajo specialne baze informacij o zdravstveni vzgoji, varnosti in zaiti pri delu in na podroju zdravega naina ivljenja. Obstajajo tudi sistemi namenjeni spremljanju in podpori bolnika. To so komunikacijski sistemi, ki jih bolniki nosijo, ko nosijo implantate ali ob spremljanju srne akcije. Tako skrajujejo bivanje v bolninici, v doloenih primerih pa hospitalizacija ni potrebna. Elektronski zdravstveni karton ima velik pomen, saj ga uporabljajo tudi za potrebe raziskovanj, upravljanja, javnega zdravja in statistinega spremljanja. Elektronska uporaba podatkov prispeva k izboljanju kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, saj nudi dostop do informacij o boleznih v preteklosti, o posegih, ki so bili opravljeni.

izvajalcem zdravstvenih storitev; Pomaga z dostopom do elektronskega zdravstvenega kartona pacienta, s sistemi e-naroanja za laje nartovanje operacij. Omogoa tudi uinkoviteje administrativno delo, s hitrim dostopom do strokovnih virov in izobraevanja na daljavo. V sklopu zdravstvenega dela prihaja tudi do napak. Tem bi se bilo mogoe izogniti, e bi uporabljali ustrezne zdravstvene sisteme. Ti imajo ekspertna navodila in smernice za zdravljenje. Orodja v okviru informatizacije zdravstvene nege



zagotavljajo hiter dostop do elektronske zdravstvene dokumentacije, hitro postavitev diagnoze, natanno in zanesljivo nartovanje operativnega posega, efektivno povezovanje med zdravstvenimi ustanovami z digitalnim prenosom podatkov.

upravam in upravljavcem zdravstvenega sistema; Zdravstvene organizacije, ki so odgovorne za uinkovito zdravstveno dejavnost lahko s pomojo orodja e-zdravja uspeno izmenjujejo organizacijske in poslovne informacije. Zdravstvene oblasti so pod stalnim pritiskom za zmanjevanje strokov in s poveevanjem tevila bolnikov in njihovih priakovanj. E-zdravje poskua zmanjati te pritiske z vejo produktivnostjo in boljimi rezultati ob manj vloenih sredstvih.

zdravstvenemu sistemu v celoti; Olajajo izmenjavo informacij med najrazlinejimi subjekti zdravstvenega sistema. Uinkovita izmenjava informacij je mogoa ob kakovostnih klininih in administrativnih podatkih.

3.1.1 Vizija in strateke usmeritve informatizacije zdravstvenega sistema

V prihodnosti bo e-zdravje predstavljalo kljuno podporo razvoju zdravstva. Pri tem je potrebno zagotoviti najvejo kakovost in uinkovitost na tem podroju. Zato je pomembno celovito delovanje posameznih delov sistema in storitev npr. sistemi za diagnosticiranje, zdravljenje na daljavo, administracija, komunikacija med pacienti in zdravstvenimi strokovnjaki. V okviru e-zdravja bo imel velik pomen elektronski zdravstveni zapis. Kljune aplikacije ne bodo delovale brez elektronskega shranjevanja in dostopa do zapisa podatkov o bolniku. Podatki elektronskega zdravstvenega zapisa bodo na voljo ustreznim aplikacijam. Informacijsko-komunikacijska tehnologija se v okviru e-zdravja uporablja pri osnovni obravnavi bolnika, pri izboljanju komunikacije med zdravstvenimi delavci in organizacijami, pri logistinih in finannih administrativnih procesih in pri podpori znanstvenih raziskav. Zagotoviti je potrebno tak informacijski sistem, ki omogoa varen, hiter in zanesljiv dostop do infrastrukture in sistem organizacijskih ter tehnolokih standardov za podatke, strenike in tehnologijo. Poenotenje infrastrukture in standardov je arhitektura za celotno zdravstvo. Vizija informatizacije zdravstvenega sistema je:

uinkovita, prilagodljiva in sodobna zdravstvena informatika v podporo doseganju stratekih ciljev slovenskega zdravstvenega sistema za zadovoljitev potreb in interesov dravljanov, zdravstvenih strokovnjakov, vodstev zdravstvenih organizacij in upravljavcev zdravstvenega sistema;

povezava lokalnih informacijskih sistemov, kar bo zagotovilo dravljanom in zdravstvenim strokovnjakom prekoraitev meje administrativnih in organizacijskih otokov pri iskanju informacij ter pri neposredni komunikaciji brez asovnih ali organizacijskih omejitev. (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 20052010, stran 7)

Informatizacija zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji mora temeljiti na strategiji celostnega sistema zdravstvenega varstva, z jasno doloenimi vsebinami in prednostnimi nalogami. Pri tem mora biti jasno opredeljen pomen reitev



strategije informatizacije zdravstvenega sistema. Informacijske reitve morajo presei obstojee stanje in omogoiti podporo strokovnemu delu zdravstvenih delavcev na vseh ravneh. Ministrstvo za zdravje je v sklopu informatizacije zdravstva ustanovilo nacionalni strateki organ za razvoj zdravstvene informatike imenovan Svet za informatiko. Njegove naloge so:

oblikovanje strategije razvoja celovite zdravstvene informatike; usklajevanje razvoja novih projektov in nadaljevanje e zaetih projektov; nartovanje in vodenje uvajanja skupne informacijsko-komunikacijske

infrastrukture; uskladitev nastajanja in sprejemanja standardov; doloanje meril in standardov za varovanje in zagotavljanje kakovosti

informacij v zdravstvenih informacijskih sistemih; nartovanje in usklajevanje pilotnih projektov; spremljanje, predstavljanje in irjenje najboljih praks; oblikovanje standardov e-zdravja pri izvajalcih zdravstvenih storitev in

zagotavljanje izvajanja strategije. (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 20052010, stran 1718)

Ta vizija se uresniuje s tirimi stratekimi usmeritvami:

veanje dejavne vloge in odgovornosti dravljanov v skrbi za zdravje, bolja informiranost in najbolja mona zdravstvena oskrba;

omogoiti varen in zanesljiv dostop zdravstvenim strokovnjakom do kljunih informacij v elektronskih zdravstvenih zapisih (EZZ) in drugih zbirkah podatkov, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem delu, z uinkovito elektronsko komunikacijo, boljim uenjem in upravljanjem znanja;

laje nartovanje in upravljanje zdravstvene organizacije oziroma zdravstvenega sistema kot celote na podlagi kakovostnih in verodostojnih ekonomskih, administrativnih in klininih podatkov;

izboljati dostopnost zdravstvenih storitev za tiste skupine bolnikov, ki bi bili sicer zaradi svojih zmanjanih monosti, starosti ali drugih razlogov izkljueni. (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 20052010, stran 7)

3.1.2 Prikaz sedanjih razmer Dalje obdobje nacionalnega in mednarodnega raziskovanja, razvoja in spodbujanja e-zdravja v Evropi e daje rezultate. Ti rezultati so v obliki tevilnih aplikacij, ki jih posamezne drave uspeno uporabljajo. V Sloveniji so od leta 1992 do 2002 pod vodstvom in sponzorstvom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvajali prve korake opismenjevanja, kar pomeni opremljanja z raunalniko tehnologijo, uvedbe raunalnike izmenjave podatkov z lokalnimi LAN mreami, vzpostavitev standardov in podatkovnih zbirk. Ustvarili so KZZ kartico zdravstvenega zavarovanja, s imer je bila zagotovljena identiteta bolnika in zdravstvenega delavca. Z mreo samopostrenih terminalov so



povezali 250 lokacij zdravstvenega varstva in tako poenostavili postopke uveljavljanja zdravstvenega zavarovanja. ZZZS je 95 % zdravstvenih organizacij opremil z osebnimi raunalniki in programsko opremo. Organizirana so bila izobraevanja za delo z raunalniki, katera so bila namenjena predvsem zdravnikom in strokovnjakom medicinske informatike. Kljub vsem novostim in razvoju je bilo razvitih malo aplikacij v podporo strokovno-zdravstvenemu delu. Vzrok temu je e zmeraj dokaj slaba informacijska opremljenost in pomanjkanje strokovnjakov informatikov s svojimi reitvami. Med pomembnimi doseki zadnjih let so predvsem aplikacije v slovenskih bolninicah in zunaj bolninini dejavnosti, ki e imajo zasnovo elektronskega zapisa zdravstvenih podatkov o bolniku. Med zdravstvenimi podatki, ki se urejeno zbirajo in obdelujejo, so predvsem:

delovne in konne diagnoze, klasificirane po MKB 10, postopki v bolninici, klasificirani po ICD10 AM, porabljena zdravila po enotnem slovenskem ifrantu registriranih zdravil, zbirka zavarovancev obveznega in prostovoljnega zavarovanja, zbirka zavezancev za plailo prispevkov obveznega zavarovanja, zbirka izvajalcev zdravstvenih storitev, evidenca o izbranih osebnih zdravnikih, nacionalni ifranti glede obrauna zdravstvenih storitev. (Strategija

informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 20052010, stran 14) V zunaj bolninini dejavnosti se na enoten nain zbirajo podatki o dejavnikih tveganja za ogroenost s kardio-vaskularnimi boleznimi in podatki o preventivnih pregledih ter preiskavah v ginekoloki dejavnosti. Mnogi izvajalci zdravstveni delavci pri svojem delu uporabljajo elektronsko akalno vrsto in akalno knjigo. Med letoma 2002 in 2004 je v Sloveniji potekal RUSZV ali Razvoj upravljanja sistema zdravstvenega varstva, ki je namenjen vzpostavitvi enotnega zdravstvenega informacijskega sistema. Glavni rezultat je bil delujo sistem sporoanja podatkov o bolnininih obravnavah zaradi razvranja v skupine primerljivih primerov (SPP). Ta podpira pravino in pregledno obraunavanje sredstev bolninicam. Z informacijskega vidika je uveljavitev sistema poroanja o bolnininih obravnavah prinesla v slovenski zdravstveni informatiki kar nekaj pozitivnih premikov:

enake definicije podatkov kakor SPP uporabljata pri svojem delu Intitut za varovanje zdravja (IVZ RS) za bolninino statistiko in ZZZS za obraun storitev,

vse akutne bolninice v Sloveniji so za poroanje pridobile spletna potrdila in dostop do varnega, hitrega komunikacijskega omreja takratnega Centra vlade za informatiko in

uporabljena je bila sodobna tehnologija za formatiranje oziroma opisovanje podatkov XML. (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005-2010, stran 15).

V tem obdobju so informacijski strokovnjaki izdelali analizo stanja informacijske opremljenosti v slovenskih bolninicah, da bi ugotovili, kakna je pobuda za dvig



informacijske strukture in za usklajeno delovanje nacionalne zdravstvene informatike. Na podlagi tega je nastal predlog za ustanovitev treh nacionalnih entitet:

Sveta za informatiko v zdravstvu, Odbora za zdravstvene standarde, Centra za informatiko v zdravstvu.

Razen Sistema sporoanja podatkov o bolnininih obravnavah (SPP) ni bil sprejet noben projekt, prav tako ni bil uresnien noben organizacijski nart.

3.1.3 Izzivi za iro implementacijo Na podroju e-zdravja je na voljo kar nekaj informacijskih reitev. Vendar je njihova uporaba e vedno zelo omejena, kljub temu da te reitve pomenijo pomembne izboljave in koristi. Spreminjanje organizacijskih struktur je poasno, saj gre za obsene projekte in nemalokrat se zgodi, da celotna implementacija novega pristopa traja tudi 20 let. Za uveljavitev e-zdravja so potrebne organizacijske spremembe, razvoj novih vein in znanja med bodoimi uporabniki in vlaganja finannih sredstev. Na zaetku razvoja informacijskih sistemov v zdravstvu ni bilo dovolj zainteresiranosti v razvojnih politikah. Posledica tega je bilo slabo financiranje v ta napredek. V dravah lanic EU je mo videti velike razlike v razvoju posamezne drave. Razlike so opazne tudi med zdravstvenimi sistemi posameznih lanic. Zaradi tega vpeljava novosti poteka razmeroma poasi. Pri vpeljavi novosti in sprememb v sisteme zdravstvene nege ima kljuno vlogo bolninina dejavnost, saj je nadaljnji razvoj e-zdravja odvisen prav od tega, kako bodo bolninice uspele tvorno sodelovati pri implementaciji novih reitev. Izzivi oziroma zahteve za iro implementacijo :

notranja operativnost sistema e-zdravja, zagotavlja uinkovito povezavo razlinih sistemov. Na podlagi tega je omogoen varen dostop do primerljivih podatkov iz podroja javnega zdravja in podatkov o bolnikih, ki so shranjeni na razlinih mestih in medijih. Zagotavljanje teh podatkov je odvisno od uspenosti standardizacije posameznih komponent in storitev sistema. Te so: informacijski sistem zdravstvene nege, zdravstveno poroilo, zgradba elektronskega zdravstvenega kartona in bolnikova identifikacija. Sprejem standardov je zelo zahtevna naloga za evropske organizacije. Reitve, ki zagotavljajo notranjo operativnost, morajo upotevati tehnine reitve za ustanovitev mree referennih centrov. Namen teh centrov je izboljati sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami v vsej Evropski uniji. uporabnikom prijazen e-zdravstveni sistem, glavni namen e-zdravja je poveati hitrost pridobivanja im bolj kakovostnih informacij. Zagotoviti je potrebno irokopasovno povezavo, ki predstavlja infrastrukturo za neomejen dostop do najrazlinejih zdravstvenih storitev. Pri tem je zelo pomembno upotevati potrebe in monosti uporabnikov, saj je uporabnost kljunega pomena za nadaljnji razvoj. pomanjkljiva reguliranost in velika razdrobljenost e-zdravstvenega trga, reitve na podroju e-zdravja so pripravila manja podjetja. Tudi aplikacije so izdelane v sodelovanju z razlinimi zdravstvenimi ustanovami. Tako so reitve prilagojene posameznim ustanovam in ne na splono vsem institucijam. Razlogi,



da se reitve ne prilagajajo novim uporabnikom so tudi: pomanjkanje standardov, odsotnost pooblastil, razlike v pravni politiki drav. To so vzroki za pomanjkanje intenzivnih vlaganj na to podroje. problematika zaupnosti in varnosti, zaupnost in zaita bolnikov je opredeljena v zakonodaji, ki jo ureja e-zasebnost. Zahteva po zaupnosti je kritina toka za zagotavljanje varnosti informacijskih sistemov v zdravstvu. Drugo pomembno pravno podroje je zavezanost za zaito bolnika, e bi prilo do tehninih, komunikacijskih ali druganih motenj sistema. Direktiva, ki pravno ureja elektronsko trgovanje predstavlja enega od pravnih okvirjev, ki se nanaajo na e-zdravje. Direktiva prispeva k pravni varnosti in jasno opredeljuje zahteve v zvezi s posredovanjem informacij v vsej Evropski uniji. Pravna ureditev je predpogoj za poveanje zaupnosti uporabnikov v elektronskem nainu komuniciranja in zbiranja informacij. Na tak nain se tudi poveuje stopnja zaupanja do informacijskih sistemov zdravstvene nege in storitev. Uporabniki teh sistemov bodo zadovoljni takrat, kadar je sistem prilagojen njim, njihovim potrebam in priakovanjem ob soasnem zaupanju, da je njihova zasebnost zaitena. potrebe in interesi uporabnikov, sprejetje e-zdravja in storitev veliko hitreje poteka v okoljih, kjer upotevajo potrebe in interese uporabnikov zdravstvenih delavcev, bolnikov. To vpliva na hitreji razvoj informacijske drube. dostopnost e-zdravja, zagotavljanje dostopnosti vsem skupinam prebivalstva je pomemben cilj na podroju javnega zdravja. Doloeni deli skupnosti, ki so oddaljeni, izolirani, onemogli, ostanejo izven sistema e-zdravja in nimajo dostopa do zdravstvenih storitev, ki uporabljajo monosti interneta. razumevanje in usklajeno delovanje partnerjev, implementacija -zdravja je mogoa le ob tesnem sodelovanju vseh delov zdravstvenega sistema, ki sodelujejo na doloenem podroju. Tak sistem mora zadovoljevati potrebe vseh partnerjev torej zdravstvenih oblasti, zdravstvenih delavcev, bolnikov in industrije. e potrebe posameznih partnerjev niso zadovoljene, imajo pravico ustaviti nadaljnje aktivnosti pri implementaciji informacijskega sistema. (E-zdravje za boljo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, 2005, stran 910)

3.1.4 Akcijski nart za e-zdravje Akcijski nart zajema tri podroja:

razvoj skupnih elementov in ustreznega okvira za e-zdravje, pilotni projekti za pospeitev uvajanja e-zdravja, izmenjava najboljih praks in spremljanje napredka. (Strategija

informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 20052010, stran 11). Razvoj skupnih elementov in ustreznega okvira za e-zdravje: Pri informatizaciji zdravstvene nege imajo vodilno vlogo zdravstvene oblasti. Te z vlaganjem v razvoj informatike zdravstvene nege narekujejo dejanski napredek. Naloga vsake lanice Evropske unije je izdelava nacionalnega in regionalnega narta za informatizacijo zdravstvenega sistema. Osredotoiti se je potrebno na razvoj e-zdravstvenega sistema in zagotoviti notranjo operativnost informacijskega sistema zdravstvene nege ter uporabo elektronskega zdravstvenega kartona.



Standardizacija pospeuje notranjo operativnost in povezljivost razlinih sistemov in dejavnosti zdravstvene nege. Zelo pomembna komponenta notranje operativnosti in povezljivosti informacijskega sistema zdravstvene nege je enolina identifikacija bolnika. Do konca leta 2006 mora vsaka drava lanica v sodelovanju z Evropsko komisijo zastaviti in oblikovati skupen pristop identifikacije bolnika. (E-zdravje za boljo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, 2005, stran 11) Akcijski nart informatizacije opredeljuje tudi krepitev infrastrukture in tehnologij. Namestiti je potrebno irokopasovna omreja, ki omogoajo visoko prepustnost informacij. Na ta nain se prihrani veliko asa, kar je bistvenega pomena, kadar gre za informacije, ki so potrebne za zdravstveno oskrbo. irokopasovne povezave prispevajo k zmanjanju strokov in veji uporabnosti informacijskega sistema. Klju za uporabo irokopasovnih omreij je dostopnost. Pri tem imajo pomembno vlogo servisne organizacije, ki gradijo in vzdrujejo to infrastrukturo. V obdobju od 2004 do 2008 bodo drave lanice za potrebe e-zdravja aktivno podpirale razvoj zdravstveno-informacijskih omreij, ki bodo temeljile na fiksnem ali brezinem irokopasovnem dostopu in na mrenih tehnologijah. (E-zdravje za boljo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, 2005, stran 12) Za podporo in pospeitev investicij na podroju e-zdravja je potreben skupen nastop drav lanic. V sklopu Evropske komisije so na voljo doloena sredstva namenjena pospeevanju regionalnega razvoja. Dodatna sredstva za pospeitev razvoja e-zdravja je mogoe dobiti s strani Evropske investicijske banke, ki investira v projekte, ki obetajo izboljanje nivoja zdravja. Do konca 2006 je potrebno med dravami lanicami vzpostaviti sodelovanje, ki bo omogoilo ustrezno podporo investicijam na podroju e-zdravja in s tem omogoilo hitreji napredek. (E-zdravje za boljo zdravstveno oskrbo prebivalcev Evrope, 2005, stran 13) Pilotni projekti za pospeitev uvajanja e-zdravja: Aktivnosti tega podroja pripravljajo prebivalcem in oblastem zdravstveno vzgojne in preventivne informacije. Na podlagi tega se pripravlja evropski javno-zdravstveni portal, ki bo zagotavljal dostop do informacij o zdravstvenih problemih, ki so zanimive za prebivalce. Omogoal bo tudi pridobivanje vseh kljunih informacij na enem mestu. Zdravstveni portali bodo posredovali informacije namenjene poveevanju varnosti pri delu in zmanjevanju dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Problem teh portalov in internetnih strani je v tem, da obstaja monost, da njihove informacije niso verodostojne, transparentne in so zavajajoe. Zato e-zdravje financira v razvoj kvalitetnih internetnih strani. Na tak nain je mogoe poveati transparentnost med tevilnimi ponudniki tovrstnih informacij in tako spodbuditi zanimanje le-teh.



Z uvajanjem posebne identifikacijske tevilke in uporabo skupnih standardov ter protokolov, je mogoa priprava tonih in verodostojnih statistinih informacij o dejavnosti zdravstvenega sistema na evropski ravni. Na tak nain bodo kvalitetne in verodostojne pravoasno na voljo. Razvoj e-zdravja je usmerjen v integrirana zdravstveno informacijska omreja. Takna omreja povezujejo bolninice, laboratorije, lekarne, centre primarnega zdravstvenega in socialnega varstva. Pri tem je pomembno, da komunikacija poteka na varen nain. Zato razvijajo standarde za varen prenos sporoil. Do sedaj je bilo razvitih ve standardiziranih sporoil, npr. elektronski recept, elektronska napotnica. Na ta nain so zagotovljene storitve telemedicine, npr. telekonzultacija zagotavljanje drugega mnenja ali oskrba na daljavo opazovanje pacienta na njegovem domu. Do konca leta 2008 bi morala veina evropskih zdravstvenih zavodov in obmoij (drav, pokrajin) zagotoviti tekoe zdravstvene storitve po spletu, kakrne so telekonzultacija (npr. pridobitev drugega mnenja), e-recept, e-napotnica, e-dokumentacija, e-obrazec, zagotavljanje zdravstvenih storitev na daljavo. (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 20052010, stran 13) Izmenjava najboljih praks in spremljanje napredka: Razvoj e-zdravja temelji tudi na izmenjavi primerov dobre prakse in izkuenj s tega podroja. To se dogaja zlasti v fazi razvijanja in postavljanja nove organizacijske strukture. Pomembna je izmenjava izkuenj drav Evropske unije ob uporabi in vplivu aplikacij s podroja e-zdravja. E-zdravje mora podpirati irjenje primerov dobrih praks. Ti primeri vplivajo na dostopnost zdravstvene dejavnosti, na kakovost in oceno strokov koristi. Doloeni primeri pa se nanaajo na zanesljivost storitev telemedicine, naine oblikovanja zahtevkov za povrnitev strokov in potrjevanja proizvodov in storitev s podroja e-zdravja. V letu 2004 se je vzpostavil evropski forum za e-zdravje za pomo Komisiji. V njem sodelujejo predstavniki vseh partnerjev v zdravstvu na nacionalni in regionalnih ravneh ter predstavniki vodstev zdravstvenih zavodov. Forum spremlja napredek v posameznih dravah, obvea o tem Komisijo in nakazuje nadaljnje akcije pri razvoju e-zdravja, predvsem glede osrednje vloge uporabnikov in dostopnosti do storitev e-zdravja. (Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 20052010, stran 13.)

3.2 Elektronski zdravstveni zapis Obstajajo razline opredelitve elektronskega zapisa o bolniku. Elektronski zdravstveni zapis (electronic health record-EHR) lahko opredelimo kot longitudinalno zapisovanje podatkov o zdravju in zdravstveni oskrbi posameznika, ki zdruuje podatke osnovnega zdravstva s podatki o oskrbi in obasnih pregledih pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. (Ilija, 2004, stran 47)



V poroilu Evropske Komisije je EHR opredeljen kot: digitalno shranjena klinina in administrativna zdravstvena informacija o vseh prejnjih zdravstvenih teavah, za potrebe zdravstvene oskrbe, pouevanja, raziskovanja dokler je zagotovljena zaupnost informacij. Elektronski zdravstveni zapis naj bi bil orodje za pomo pri nudenju zdravstvene oskrbe na vseh nivojih in segmentih oskrbe, ki je dostopna preko zdravstvenih telematskih omreij. (Ilija, 2004, stran 47) Osnovni namen EHR je oblikovanje dokumenta o zdravstveni negi pri osebnih zdravnikih kot tudi pri specialistih. Zagotavlja pomen komunikacije med zdravstvenimi delavci pri opravljanju zdravstvenih storitev bolnika. Elektronski zdravstveni zapis vsebuje informacije, ki so retrospektivne (pretekla mnenja zdravstvenega stanja in intervencij), trenutne (trenutno stanje in aktivne intervencije) in predvidene (bodoi plani zdravstvenih aktivnosti in intervencij). Uporaba EHR:

v medicini kot dokaz o negi in zdravljenju, odraz sposobnosti zdravstvenih delavcev;

pri upravljanju in zagotavljanju kakovosti nadaljnje izboljevalne tudije, ocene uporabnosti;

v izobraevanju; pri raziskavah razvoj novih modelov diagnosticiranja, meril za odkrivanje

bolezni, epidemioloke tudije, analize zdravja populacij; pri javnem zdravju dostop do informacij, ki se tiejo potencialnih rizinosti

zdravja; pri politiki razvoja statistika zdravstvenih analiz, analiza trendov.

Obstajata dva elektronska zapisa bolnika, to je EHR Izmenjave in Celovit EHR. EHR Izmenjave je elektronski zdravstveni zapis s standardiziranim informacijskim modelom in je neodvisen od EHR sistema. Ima svoj varnostni sistem. Dosegljiv je mnogim avtoriziranim uporabnikom. Ima sposobnost izmenjevanja informacij, kar je ena najbolj koristnih lastnosti EHR. Ta elektronski zdravstveni zapis omogoa izmenjavo informacij v treh nivojih. V prvem nivoju poteka izmenjava med razlinimi aplikacijami doloenih lokacij, kjer je elektronski zdravstveni zapis shranjen in vzdrevan. To so informacije o pacientih glede zdravljenja. Vsebuje poroila o zdravstvenih problemih, alergijah, prejnjih diagnozah, druinskih boleznih, trenutnih zdravilih. V drugem nivoju poteka izmenjava informacij med razlinimi zdravstvenimi delavci in drugimi uporabniki. V tretjem nivoju prihaja do izmenjave informacij med razlinimi EHR lokacijami in razlinimi EHR sistemi. Celovit EHR je elektronski zapis bolnika, ki ima sposobnost izmenjave informacij. Njegov glavni namen je podpora uinkoviti, kvalitetni in celoviti zdravstveni negi. Ima standardizirane informacijske modele in je neodvisen od EHR sistema. Trendi zdravstvene nege se nagibajo v celostno zdravstveno nego, ki jo opravljajo multidisciplinarni timi. Taken nain nege se dobro odraa pri koninih boleznih, kot je sladkorna bolezen, kardio-vaskularne bolezni in respiracijske bolezni.



V razlinih dravah imajo razline tipe zdravstvenih zapisov: EMR electronic medical record Je posebni primer elektronskega zdravstvenega zapisa z omejenim podrojem medicinske domene in je zelo medicinsko usmerjen. Ta izraz pogosto uporabljajo v Severni Ameriki in na Japonskem. Japonska zveza zdravstvene nege je definirala pet stopenj:

oddelni EMR zajema pacientovo dogajanje znotraj oddelkov. Dostop do podatkov je moen samo znotraj oddelka;

interno-oddelni EMR vsebuje podatke dveh ali ve oddelkov; bolninini EMR zajema podatke doloene bolninice; interno-bolninini EMR zajema podatke dveh ali ve bolninic; EHR-celotna zbirka osebnih zdravstvenih informacij.

EPR electronic patient record Angleka nacionalna zdravstvena sluba (National Health Service) je definirala EPR. To je elektronski zapis zdravstvene nege iz doloene institucije. CPR computerised patient record Uporabljajo ga v ZDA in obsega ve pomenov. Podoben je EMR in EPR. EHCR electronic health care record Uporablja se v Evropi. Vsebuje standard CEN 13606 Health informatics. Zelo je podoben EHR. PHR personal health record Ta zapis je pod nadzorom izvajalca nege in informacije, ki jih vsebuje, so vnesene s strani izvajalca zdravstvene nege (zdravstveni delavci, bolnik). Ta zapis je po zgradbi zelo podoben EHR, saj standardiziran nain izgradnje omogoa enako zgradbo. Obravnavan je lahko v 3 razlinih formah:

kot neodvisen EHR, ki ga vzdruje in kontrolira izvajalec zdravstvenih storitev,

kot neodvisen EHR, ki ga vzdruje vzdrevalec programske opreme, kot komponenta EHR Izmenjave, ki ga vzdruje ponudnik programske

opreme. (Elektronski zdravstveni zapis, 2003, stran 1517) Leta 2003 je ameriki intitut za medicino podal osem osnovnih lastnosti, ki bi jih mogel zagotavljati sleherni program za elektronsko zapisovanje podatkov. Ti so:

dostopnost podatkov; takojen dostop do podatkov, ki so lahko zdravniku v pomo za pravilno in pravoasno odloanje. To so: diagnoze, izvidi laboratorijskih preiskav in podatki o alergijah;

rezultati preiskav; dostop do prejnjih preiskav in pregledov; urejanje podatkov; monost raunalnikega vnosa in shranjevanja podatkov

o vseh zdravilih, testih in drugih zdravstvenih uslugah; podpora pri odloanju; raunalniko opozarjanje in opominjanje za

doseganje standardov dobre prakse, zagotavljanje rednih presejalnih pregledov in preventivnih ukrepov, prepoznavanje monih interakcij zdravil;

elektronske povezave in komuniciranje; varno in hitro komuniciranje med zdravniki in bolniki;



podpora bolnikom; zagotavljanje dostopa bolnikov do njihovih medicinskih kartotek, omogoanje interaktivne vzgoje in monost nadzora na domu;

administrativne naloge; orodja, ki lahko izboljajo administrativne naloge in oskrbo bolnika;

sporoanje; shranjevanje elektronskih podatkov, po enotnih standardih, ki omogoajo zdravnikom in zdravstvenih organizacijam pravoasno sporoanje skladno zahtevam zveznih in zasebnih slub. (Ilija, 2004, stran 48)

3.3 Dokumentacija zdravstvene nege Dokumentacija in dokumentiranje zdravstvenih procesov je edini instrument, ki zagotavlja pravno zaito medicinskim sestram, obenem pa je osnova za vrednotenje opravljenega dela in hkrati omogoa, da stroka postane razpoznavna. (Habjani, Vuga, 1996, stran 224). Uporablja se lahko za zakonske, administrativne, izobraevalne, raziskovalne in klinine namene. Dokumentacija pomeni zbiranje in zapisovanje vseh podatkov, ki jih medicinska sestra pridobi pri varovancu. Je neprecenljivega pomena za zdravljenje bolnika, spremljanje bolezni, okrevanje, strokovni nadzor in zdravstveno raziskovalno delo. Sodi med osnovne elemente sodobne zdravstvene nege. Kar pomeni, da je nepogreljiva v vseh fazah procesa zdravstvene nege in zagotavlja neprekinjenost dela medicinskih sester, prav tako daje osnovo za vrednotenje izvedenih negovalnih intervencij, omogoa prikaz dela lanov negovalnega tima in s tem prispevek zdravstvene nege za zdravje subjektov v sistemu zdravstvenega varstva. Dokumentiranje je sestavni del uinkovitega in varnega dela medicinske sestre na ve podrojih: na podroju zdravstvene nege z vzgojo, na podroju sodelovanja v diagnostino-terapevtskem programu, podroju sodelovanja v interdisciplinarnem timu. Nameni dokumentiranja zdravstvene nege:

komunikacija predstavlja najpomembneji namen dokumentiranja, saj dokumentiranje slui kot komunikacija v negovalnem timu;

koordinacija; dokumentacija se potrebuje za nartovanje in koordinacijo zdravstvene nege. Pomembna je tudi pri sprejemanju pravih odloitev na raznih podrojih;

kvaliteta: z dokumentacijo in koordiniranjem zdravstvene nege se zagotavlja kvalitetneja zdravstvena nega;

izobraevanje: dokumentacija zdravstvene nege lahko slui kot uni pripomoek pri izobraevanju;

raziskovanje: dokumentacija nudi precejen vir informacij z zdravstvenega podroja in ima neposreden vpliv na raziskovalno dejavnost;

pravna zaita: dokumentacija slui tudi kot pravna zaita ob morebitnih tobah, odkodninskih zahtevkih, disciplinskih zaslianjih in ugotavljanju opravilnih zmonostih varovancev;

vrednotenje: s pomojo dokumentiranja je laje vrednotenje dela zdravstvenih delavcev, saj so zabeleena vsa manja in veja opravila. Na ta nain je laje efektivno prikazati potrebe po osebju in tudi dele, ki ga



zdravstveno osebje prispeva k ohranitvi oziroma vrnitvi zdravja. (Lahe, eleznik, 1999)

Medicinsko osebje v procesu zdravstvene nege veliko asa posveti izpolnjevanju dokumentacije zdravstvene nege. V osmih urah je to kar uro in pol, kar pomeni 18 % delovnega asa. Za zdravstvenega delavca je to obremenjujoe. Zato je Ministrstvo za zdravje imenovalo projektno skupino za prenovo obstojee dokumentacije zdravstvene nege z namenom uinkovitejega zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi in s tem zdravstveni oskrbi bolnika. Projektna skupina je izdelala in izvedla anketo, s katero so ugotovili stanje uporabe in ustreznosti dokumentacije. Anketa je pokazala, da so najbolj zastopani tile dokumenti: nart zdravstvene nege, odpustni list, sestrsko poroilo raport, sprejemna dokumentacija in poroilo o neelenem dogodku. Izpolnjevanje sprejemne dokumentacije je dolgotrajno opravilo in je za zdravstveno osebje obremenjujoe. V 32 % se uporablja procesna metoda dela. V 52 % uporabljajo fragmentiran procesni pristop, kar je posledica uporabe samo tistih elementov, ki jih dokumentacija omogoa. Prenova dokumentacije bo omogoila dokumentiranje vseh faz procesne metode dela. Zdravstveni delavci menijo, da je namen dokumentacije v neprekinjenosti zdravstvene nege, varnosti za lane negovalnega tima in bolnika ter prikazu osebnega dela posameznih lanov negovalnega tima. Na podlagi ankete so zaeli s prenovo dokumentacije. Najbolj uporabljene dokumente so prevedli v elektronsko obliko, ker je primerna za prenos podatkov. Nato so izdelali celotno podatkovno bazo. Model prenovljene dokumentacije omogoa sledljivost, transparentnost, selektivnost, spremljanje in analize, kar vodi v izboljanje sistemov in poveanje varnosti pacienta in lanov negovalnega tima. (uteri, Rajkovi, 2004, stran 94) Predlog prenovljene dokumentacije je pripravljen za uporabo v papirni obliki. Prenovljena dokumentacija bo smiselna le takrat, ko bo obstajala operativna raunalnika podpora. Zato je potrebno zagotoviti prototipno reitev, ki bo omogoala testiranje e-dokumentacije in bo omogoala povezavo z drugimi dokumenti in informacijskimi sistemi.



4 INFORMACIJSKI SISTEM ZDRAVSTVENE NEGE Informacijski sistem je sistem pridobivanja, shranjevanja, obdelave in uporabe podatkov. Je skupek medsebojno povezanih raunalnikih programov, ki bi naj omogoali: varno in zanesljivo delovanje sistema, enostavno in uinkovito zbiranje, popravljanje podatkov obstojeih informacijskih sistemov, omejitve dostopa razlinim skupinam uporabnikov, podporo projektnemu delu izvajalcem projekta. Zdravstvena dejavnost je dejavnost, ki ne more biti zaprta znotraj obinskih, pokrajinskih, republikih in dravnih okvirov, temve se mora integracijsko povezovati v evropske in svetovne informacijske tokove. Na mednarodni ravni se izmenjujejo podatki in informacije s podroja:

epidemiolokih kontrol nalezljivih bolezni, statistinih informacij, tehnine tehnologije, mednarodnega nadzora stranskih uinkov, zdravstvene in biomedicinske informatike, zdravstvene zakonodaje. (Brus, 1994)

Podatki in informacije predstavljajo pomemben len v modernem zdravstvu, saj so osnova razvoja in izgradnje informacijskih sistemov. Lahko jih razdelimo na tiri podroja:

znanstvene in klinine informacije ter informacije, ki jih posredujejo zdravstvene slube,

klinini podatki o bolnikih, informacije za opravljanje aktivnosti zdravstvenih ustanov, informacije za bolnike, zdravstvene zavarovalnice oziroma informacije za

uporabnike zdravstvenih storitev. (Kolenc, 1999, stran 1) Uporaba informacijskih sistemov, ki temeljijo na moderni informacijski tehnologiji, lahko povea konkurenno prednost zdravstvene organizacije, to pomeni njeno uinkovitost in uspenost. Informacijski sistem zdravstvene nege pomeni globalno posnemanje aktivnosti zdravstvenih delavcev na svojem podroju. Gre za dokumentiranje zdravstvene nege, zbiranje, urejanje podatkov, nartovanje, izvajanje in vrednotenje dela po procesni metodi dela. Za doseganje in izvajanje kvalitetne zdravstvene nege je treba vzpostaviti informacijski sistem v instituciji, doloiti njegov namen, vsebine, obvezne dokumentacije, poenotiti terminologijo v zdravstveni negi in usposobiti kader. Ena izmed pomembnih karakteristik informacijskih sistemov zdravstvene nege je povezanost z zdravstvenimi in drugimi institucijami. Ta povezanost poteka na ve ravneh:

temeljna raven, kjer je povezana izmenjava informacij med zdravstvenimi domovi, bolninicami, zdravilii, domovi ostarelih,

lokalna raven, kjer je povezana izmenjava informacij med zdravstvenimi institucijami na obmoju obine,

obmona raven, kjer je povezana izmenjava informacij med zdravstvenimi institucijami na nivoju razlinih obin,



dravna raven, je povezana izmenjava informacij na obmoju celotne drave. (Lahe, eleznik, 1999, stran 23)

Povezanost informacijskega sistema prinaa tevilne pomembne prednosti, ki se kaejo v neprekinjenosti delovanja slube zdravstvene nege, takojnem viru informacij o bolniku, neprekinjenosti procesne obravnave bolnika, omogoajo hitro in smotrno komunikacijo, zmanja se administrativna obremenjenost zdravstvenih delavcev in povea se urejenost, preglednost in zanesljivost podatkov. Informacijski sistemi v zdravstveni negi v zadnjem asu pridobivajo na razsenosti, saj so bili informacijski sistemi na zaetku omejeni na relativno majhno tevilo procesov. V zadnjem asu so se razirili in tako dobili nove razsenosti in cilje. Te lahko delimo na naslednje:

vzpostavljanje sodobne oblike ekonomike zdravstva, izpopolnjevanje kakovosti dela v zdravstveni slubi, vzpostavljanje monosti

neprekinjenega vpogleda v kakovost medicine, zagotovitev optimalnega nartovanja glavnih razvojnih procesov

zdravstvenega varstva in zdravstvene slube, zmanjanje nepotrebnega administrativnega dela in pospeitev preiskav, vzpostavljanje taknih razmer, v katerih se bodo zdravstveni delavci ukvarjali

z bolnikom, podpora hitrejemu prenosu znanja s pomojo direktnega preverjanja

znanstveno pomembnih informacij. (Brus, 1994, stran 90) Kljub vsem prednostim informacijskih sistemov zdravstvene nege v Sloveniji ni enotnega sistema, ki bi zadovoljeval potrebe zdravstvenih institucij. Razlogi se nahajajo na razlinih podrojih. Problemi se pojavljajo v zdravstvu, in sicer v fragmentaciji dela, kar pomeni, da se opravlja veliko tevilo razlinih del in vsako delo oziroma proces potrebuje svoje podatke in informacije. Za vsak proces se potrebuje drugaen informacijski sistem. Problem predstavljajo tudi teko dostopni podatki, predvsem zaradi svoje narave in ohranjanja zasebnosti. Pojavljajo se razlini modeli podatkov in aplikacij v organizacijskih enotah. V veini ti modeli niso zdruljivi med seboj. Teave so tudi z komunikacijo med razvijalci informacijskih sistemov in zdravstvenim osebjem. Velik problem je tudi standardizacija, ki se kae v poenotenju strokovnih izrazov, postopkih dela, standardov za ohranjanje varnosti informacijskih sistemov. Problemi se kaejo tudi v informacijski tehnologiji, saj je na trgu veliko ponudnikov razlinih tehnologij. Pri tem se je teko odloiti za najkvalitetnejo in hkrati najprimernejo. Problem predstavlja tudi varnost, da bi lahko prepreili dostop nepooblaenim uporabnikom.

4.1 Nartovanje in uvajanje informacijskega sistema Nartovanje in uvajanje informacijskega sistema zdravstvene nege predstavlja zelo pomembno fazo. Velikokrat se zgodi, da prihaja do odpora zdravstvenega osebja zaradi: nerealistinih priakovanj, sprememb tradicionalnih postopkov, novega naina dela, nezadostnega vkljuevanja medicinskih sester pri oblikovanju informacijskega sistema, strahu od neznanega.



Odpor je mono zmanjati na ve nainov, in sicer tako da se dobro opredelijo dosegljivi cilji, da se predvidijo spremembe v postopkih, delovanju in vlogah, da se aktivno vkljui zdravstveno osebje pri izbiri in uvajanju informacijskega sistema in da se oceni uspenost uvajanja sistema. V fazi nartovanja in uvajanja informacijskega sistema je zelo pomembno, da zdravstveno osebje razume njegovo delovanje in ga sprejme kot pomo pri delu. To vpliva na uspenost sprejema informacijskega sistema zdravstvene nege. Pri tem je potrebno: aktivno vkljuiti zdravstveno osebje e v fazi nartovanja informacijskega sistema, doloiti osebo na oddelku za koordinacijo uvajanja IS, ustanoviti skupino koordinatorjev oddelkov, zagotoviti dovolj osebja za pomo pri uvajanju, informirati o razlogih za uvedbo sprememb, doloiti odgovornosti in vloge, pripraviti izobraevalni program in izolati izkueno zdravstveno osebje kot pomo pri izobraevanju drugega zdravstvenega osebja. V Klininem centru Ljubljana so izdelali projekt nartovanja in uvajanja IS zdravstvene nege. Izdelali so tri faze: 1. faza pre-implementacija: vizija, analiza, nartovanje in izgradnja IS, 2. faza implementacija: uvajanje sistema, 3. faza post-implementacija: vzdrevanje sistema in podpora uporabnikom. 1. faza pre-implementacija V tej fazi je potrebno: ugotoviti kaj in kako se bo delalo v novem sistemu, izbrati ustreznega vodja projekta, ki pozna podroje dela. Analizirati je treba naloge in opravila, ki jih bodo podprli z IS. Opredelijo se tudi zahteve in priakovanja. Doloiti je potrebno izgradnjo in izbiro sistema, in sicer na podlagi razpololjivih resursov. V zdravstveni instituciji je treba: vzpostaviti projektno skupino strokovnjakov s podroja zdravstvene nege, organizacije in informatike, opredeliti zahteve na stratekem nivoju, analizirati model obstojeega in elenega sistema ter model postopkov. Izdela se pilotna reitev in testiranje delovanja IS. 2. faza implementacija Ta faza zajema uvajanje informacijskega sistema. Izbrati je potrebno strategijo in nart uvajanja, ustrezno ekipo uvajanja. Zagotoviti je potrebno, da konni uporabnik razume in uporablja sistem, in sicer z informiranjem o razlogih za spremembe, z doloitvijo odgovornosti in vlog, s pripravo izobraevalnega programa. V zdravstveni instituciji se predstavi nartovan sistem, opredelijo se, kakne so njegove prednosti in priakovane organizacijske spremembe. Pripravi se uni program in izoblikujejo se une skupine. Pri tem je treba sprotno reevati probleme, ki nastanejo zaradi nerazumevanja postopkov ali napanega evidentiranja podatkov. Uvajanje privede do tevilnih sprememb, in sicer na podroju delovnih procesov se hitreje evidentirajo in obdelajo podatki, kakovost podatkov je vija. Komunikacija med zdravstvenim osebjem je bolja. Sistem prinaa veje zadovoljstvo v zdravstveni instituciji. 3. faza post-implementacija Potrebno je vzdrevanje sistema, lahko privede do spremembe obstojeih in razvoja novih procesov. Nuditi je treba podporo uporabnikom: z nudenjem pomoi ob



uporabi IS, pri reevanju nastalih problemov, s pripravo obnovitvenih teajev, z izobraevanjem novih uporabnikov. (Prijatelj, rv, 2003) Nartovanje in uvajanje informacijskega sistema:

Slika 1: Nartovanje in uvajanje informacijskega sistema. (Prijatelj, rv, 2003)

4.2 Struktura in izgradnja informacijskega sistema Proces oblikovanja informacijskega sistema je doloena, strukturirana in urejena mnoica sorodnih aktivnosti, katere namen je oblikovanje informacijskega sistema. (Kokol, 1999) Pristop oblikovanja informacijskega sistema je strategija razvoja informacijskega sistema, prilagojena modelu procesa oblikovanja. Pri razvoju sta osnovno vodilo izbira metode in izbira jezika implementacije. V praksi se izkae, da je izbira prepuena izvajalcu informacijskega sistema. Ta se odloi za metodo oblikovanja in izbor jezika. Za doloen jezik se odloi na podlagi: obstojee programske opreme, na kateri bo IS tekel; vrste operacijskega sistema; obsenosti in velikosti IS in podatkov, ki jih bo vseboval; specifinosti ali univerzalnosti IS. Najbolj pomembna je analiza obstojeega stanja, vendar ima izvajalec ponavadi premalo asa za izvedbo. Brez ustrezne analize ni mogoe pripraviti izhodia za razvoj novega IS. Pri analizi se izvajalec spozna z naronikovimi delovnimi procesi in postopki. Ovira pri analizi so velikokrat tudi uporabniki, ki se poznajo samo svoje in s tem ozko podroje dela. Tako mora izvajalec komunicirati z zaposlenimi in od njih pridobiti zadovoljive podatke. Te podatke povezuje in tako zakljui z analizo ter pripravo izhodia novega modela IS, ki je temelj za razvoj novega programskega produkta.

Izbrati enoten metodoloki pristop

zdravstveno osebje

predvideti organizacijske spremembe

kakovostna dokumentacija prilagodljiv

informacijski sistem

razvijalci IS komunikacija

informirati / koordinirati / izobraevati

pozitiven razvoj / odnos do sistema



Problemi izvajalca pri razvoju IS: as, potreben za analizo obstojeega stanja, as, potreben za razvoj modela novega IS, razumevanje naronikovega delovnega procesa, nenehno spreminjanje zahtev naronika, komunikacija z vodstvenim kadrom in z bodoimi uporabniki IS, as, potreben, da se nart IS spremeni v programski nart. (Kokol, 1999)

Razline zahteve in vplivi doloajo naravo in vsebino obstojeih in nastajajoih informacijskih sistemov zdravstvene nege. Zato jih je treba preverjati, ali zadostujejo naelnim izhodiem informacijskih sistemov:

naelo podpore zdravstveni dejavnosti; jasno postavljeni cilji so pogoj za dobro vodenje zdravstvene dejavnosti. Ko je ta pogoj doseen, se lahko zbirajo informacije na nain, da bodo cilji zdravstvene dejavnosti doseeni;

naelo podpore zdravstvenim ciljem; uspeen zdravstveno informacijski sistem mora nuditi informacije, ki so pomembne za uresnievanje ciljev zdravja. To naelo izhaja iz trditve, da je informacijski sistem zdravstvene nege sestavni del celotnega sistema zdravstvenega varstva, katerega cilj je krepitev in vzdrevanje zdravja ter oskrba bolnih;

naelo koristnosti; osnovni namen javnega zdravstva je dosei najvejo mono korist za najveje mono tevilo ljudi ob omejenih razpololjivih zmogljivostih. (Premik, 1996, stran 910)

Ravni in stopnje izgradnje informacijskih sistemov zdravstvene nege so lahko razlino zastavljeni in prikazovani, odvisno je od postavljenih zahtev in potreb, opredeljenih ciljev in prioritet. Za celovit sistem informiranja na vseh ravneh odloanja je pomembno, da so tehnoloki, organizacijski in vsebinski podsistemi povezani in da delujejo. Ti podsistemi so:

zapisovalni sistem (recording system); ki deluje kot dokumentacija in belei kvaliteto opravljenih storitev, utemeljitev storitev, ki jih je potrebno opraviti pri posamezniku. Namen zapisovanja je prepis individualnih klininih ugotovitev na medije (zdravstveni karton, poroevalski obrazec), tako da zapis obsega: ugotovljeno zdravstveno stanje, prejnjo zdravstveno oskrbo, potrebno obravnavo pri posamezniku;

sistem poroanja (reporting system); namen tega sistema je poroati pristojnim zdravstvenim organom: kaj in kateri so aktualni zdravstveni problemi, katere aktivnosti so potrebne za odstranitev teh problemov, katere aktivnosti so potrebne za izboljanje zdravstvenega stanja v zdravstveni skupnosti;

sistem spremljanja (monitoring system); se uporablja kot sredstvo za preverjanje vzpostavitve nartovane aktivnosti in za identifikacijo dejavnikov, ki pospeujejo ali ovirajo izbrano strategijo. Ta sistem vkljuuje pregled nad razpololjivimi sredstvi, kadrovskimi zmonostmi (tevilo, usposobljenost, razporeditev), klininimi zmogljivostmi, obnaanjem in stalii uporabnikov. Delovati mora kontinuirano na vseh organizacijskih ravneh zdravstvenega varstva;

sistem vrednotenja (evaluation system); namen tega sistema je ugotoviti ali so doloene aktivnosti dale priakovane rezultate. Za vrednotenje niso pomembni samo tehnini rezultati o kvaliteti in kvantiteti opravljenih storitev,



temve tudi ugotovitve zakaj so ali niso bili cilji doseeni. Popolna ocena zdravstvenega varstva vsebuje oceno uinkovitosti, zadostnosti, ustreznosti izvedenih aktivnosti ter mnenje o razpololjivosti, dostopnosti in sprejemljivosti zdravstvene dejavnosti. (Premik, 1996)

Izgradnja informacijskega sistema zdravstvene nege zahteva delo v dveh smereh. Najprej od vrha navzdol, ko se izvaja analiza sistema in ko se nartuje nov sistem. Na podlagi razdelanega sistema se izoblikujejo in konstruirajo posamezna operativna podroja kot zaokroene aplikacije od spodaj navzgor. Dvosmeren pristop omogoa izdelavo standardov za celotno gradnjo informacijskega sistema, saj zahteva poenotene definicije pojmov, podatkov, enake podatkovne strukture, enaka imena in jasno komunikacijo in izmenjavo podatkov. Dosedanje izkunje pri postavljanju informacijskih sistemov zdravstvene nege opozarjajo, da so slabosti teh sistemov:

v slabi opredeljenosti ciljev v zdravstvenih dejavnostih, v slabem nartovanju in slabem vodenju;

v nedoloenosti zdravstvenih prioritet; doloitev prioritet in ciljev je osnova za merjenje uinkovitosti, ki se da pokazati v kazalcih zmanjane umrljivosti, zviane kvalitete ivljenja, ali z merili kakovosti. V praksi se velikokrat zgodi, da se kae uspenost zdravstvenega zavoda v koliini opravljenih storitev finanno prikazanih v zakljunem raunu;

v omejenost in neprimerljivosti podatkovnih virov; to zelo oteuje oblikovanje zdravstvene politike na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. Enotna ureditev informacijske infrastrukture bi omogoila vijo kvaliteto in hitreji pretok podatkov;

v specifinosti socialno politinih razmerah, povzroajo nedoreenost razvojnih strategij; spreminjanje politinih okoliin, sistemov zdravstvenega varstva, napredek v informacijski tehnologiji, razvoj javnega in zasebnega zdravstva, vse to so dejavniki, ki so vplivali na nedoreenost strategij;

prisotna je etina embivalentnost dvojnost; med zdravstvenimi strokovnjaki je zmeraj ve rivalstva, ker nova tehnologija ogroa tradicionalno neodvisnost zdravnikov. Obrambne reakcije se najvekrat kaejo v moralnih in etinih odnosih, kot na primer skrb za zaupnost zdravstvenega kartona; (Premik, 1996)

4.3 Raznovrstnost v informacijskih sistemih Glavna naloga informacijskih sistemov zdravstvene nege je pridobiti in shraniti podatke, ter jih prikazati, ko je to potrebno. Pri tem je pomembna organizacija delovnih procesov in podpora institucije informacijskemu sistemu. Glavna karakteristika celostnega sistema je baza podatkov celotnega informacijskega sistema bolninice. Zato je naloga podatkovne baze zagotovitev konsistentnega dostopa do pogosto uporabljenih podatkovnih struktur trenutno izvajajoih aplikacij. Raznovrstnost v informacijskih sistemih predstavlja velik problem informacijskih sistemov, saj ima ta razline aplikacijske sisteme razlinih dobaviteljev. Vsaka programska reitev ima shranjene 'svoje' podatke s 'svojo' podatkovno bazo. Posledica tega je, da so podatki shranjeni v informacijski sistem in so nepotrebno razdeljeni v razline baze z razlinimi podatkovnimi moduli, neodvisno razvitimi



baznimi shemami razlinih oblikovalcev razlinih jezikov. Problem predstavljajo pomeni prekrivajoih podatkovnih struktur. Zato prihaja do nesoglasij v pomenu, interpretaciji in uporabi enakih ali podobnih podatkov. Vzroki raznovrstnosti:

organizacijska struktura v bolninicah, odloitve v oddelkih doloajo oddelne potrebe, ne pa potrebe celotne bolninice;

medicinske naprave, te imajo ponavadi vgrajene svoje podatkovne sisteme in dokumentacijo;

dobavitelji informacijske opreme, obstajata dve vrsti dobaviteljev, to so dobavitelji celotnih sistemov, ki ponujajo celotno paleto funkcionalnih reitev za informacijski sistem, vendar niso specifini za vsak delovni proces. Drugi so specialni dobavitelji, ki so specializirani za tono doloene delovne procese, npr. laboratorijske sisteme, ne ponujajo pa celostnih reitev za celotni informacijski sistem;

best of breed filozofija, bolninice verjamejo, da z nakupom najbolje opreme za doloena podroja prispevajo k najboljemu informacijskemu sistemu zdravstvene nege. Dodatna funkcionalnost, ki jo omogoa integriran sistem, je izniena, e je to dominantna filozofija izgradnje informacijskega sistema;

zapuina aplikacij, prejnji sistemi so stari, napisani v programskih jezikih, ki so uporabljali hierarhine podatkovne baze, ali pa so bili brez podatkovnih baz. Takne sisteme je teko nadomestiti, e posebej kadar je kakna informacija skrita za aplikacijsko kodo. (Lenz, Blaser, 1999)

Ti vzroki predstavljajo resne teave v celostnih sistemih. V posameznih primerih organizacijska struktura zahteva doloeno stopnjo avtomatizacije v posameznih oddelkih. Tehnine alternative:

komunikacijski server, to je najvekrat omenjeni in porabljeni koncept povezovanja informacijskega sistema. tevilo vmesnikov in aplikacij se zmanja, saj vsak informacijski sistem ne potrebuje svojega vmesnika;

www (z HTML in Java), ta nain se najvekrat uporablja pri realizaciji neodvisnih reitev;

multi datoteni sistem, omogoa globalni dostop do razlinih delov podatkovnega sistema, hkrati pa zagotavlja avtonomijo posameznih delov sistema.

Povezati heterogene komponente informacijskega sistema zdravstvene nege predstavlja velik izziv. Obstajajo tevilni koncepti in uveljavljeni standardi (HL7, DICOM), ki poskuajo zakriti heterogenost uporabniku. Pri tem mora institucija izbrati, katero strategijo naj uporabi pri gradnji informacijskega sistema, da bi bil ta sistem kar najbolj povezan.



4.4 Varnost informacijskih sistemov Varnost informacijskih sistemov zajema zaito in varovanje informacijske zasebnosti in tehnino zaito ter varnost raunalnikih sistemov. Reevanje varnostne politike informacijskih sistemov je zelo kompleksno. Tehnologija in mehanizmi, ki reujejo probleme, so najvekrat zelo kompleksni. Informacijska zasebnost je pomembna, saj informacijski sistemi zdravstvene nege v sklopu svojega dela operirajo z osebnimi podatki bolnikov. Te informacije so zelo obutljive narave, zato je varovanje teh podatkov toliko bolj pomembno. Za zagotovitev uinkovitega varstva osebnih podatkov je potrebno zagotoviti ustrezne tehnine pogoje in mehanizme, ki prepreujejo nepooblaen dostop do osebnih podatkov. Z vidika pravice do informacijske zasebnosti je potrebno upotevati zbiranje, obdelovanje, prenos in shranjevanje podatkov. Pri zbiranju in procesiranju podatkov se pojavlja nevarnost zaradi nenatannosti, napanosti, nepopolnosti in neaurnosti zbranih podatkov. Posledice napane ali nenatanne uporabe so lahko katastrofalne. Na primer: vnaanje napanih parametrov za postavitev diagnoze ali predpisovanje napanega zdravila. Takni podatki lahko privedejo do resnih pokodb ali smrti bolnika. Z razvojem informacijskih sistemov in elektronskega poslovanja je postala varnost informacijskih sistemov kljunega pomena za zagotavljanje varnosti podatkov. Kompleksnost informacijskih sistemov v zdravstvu naraa, zato je postavitev varnostne infrastrukture toliko bolj pomembna. Dobro zasnovan sistem zagotavljanja varnosti informacijskih sistemov skua prepreiti nevarnosti in ranljivosti znotraj in zunaj organizacije. Sestavljajo ga procesi in narti za zagotavljanje temeljnih nael varnosti: zaupnost informacij, nespremenljivost informacij in razpololjivost informacijskega sistema. Tradicionalno zagotavljanje varnosti informacijskih sistemov poteka s tehnolokimi reitvami:

s poarnimi pregradami nadzirajo zunanji in notranji dostop, s sistemi zaznavanja in prepreevanja vdorov spremljajo in blokirajo

napade ter nedovoljen promet, z navideznimi zasebnimi omreji omogoajo visoko stopnjo verodostojnosti

in zasebnosti za oddaljene uporabnike. (Rakar, 2006) Osnovo za upravljanje z varnostnim tveganjem informacijskih sistemov predstavlja varnostna politika. V njej je definirano kaj, kako in kdo je odgovoren za varno upravljanje z informacijami za celotno organizacijo. Upotevati jo morajo vsi zaposleni, saj definira pravila za upravljanje z informacijami in pravice ter odgovornosti vseh uporabnikov teh informacij.



Varnostna tveganja temeljijo na izkorianju ranljivosti informacijskega sistema, kot so omrena infrastruktura, operacijski sistem, sistemska programska oprema in aplikativna programska oprema. Informacijski sistemi se spreminjajo, irijo in stalno dopolnjujejo zato je proces upravljanja ciklien in obsega:

ugotavljanje ranljivosti, doloanje prioritete varovanja, nameanje popravkov in drugi protiukrepi, poroanje in testiranje. (Rakar, 2006)

Pri nartovanju varnostnih sistemov v informacijski sistem je potrebno doloiti nivo varnosti. Potrebni nivo se doloi na podlagi specifinih nevarnosti in ranljivosti, ki so znailne za informacijski sistem organizacije. Pri tem se primerja cena varnostnih ukrepov z vrednostjo informacij, ki jih elimo varovati. Tako se ob upotevanju spremenljivega nivoja tveganja razvije varnostni nart. Popolnoma varni sistem je nemogoe dosei, zato je potreben kompromis. Potrebno je razviti sistematine postopke za ugotavljanje in odpravo ranljivosti. Temelj varnosti in osnovo razvoja e-zdravstva predstavlja uvedba infrastrukture javnih kljuev (IJK). Ta je tesno povezana z dvema dejavnikoma: s sistemom kartice zdravstvenega zavarovanja in z registriranimi certifikatskimi agencijami. Varnostna infrastruktura javnih kljuev omogoa izvedbo varne informacijske infrastrukture, varne izmenjave podatkov in dokumentov in varnega poslovanja. Predstavlja gradnik vseh novejih aplikacij elektronskega poslovanja, saj zagotavlja zanesljivo raven varnosti in zaite podatkov in udeleencev v poslovanju. IJK temelji na asimetrini kriptografiji in predstavlja osnovo za varno komuniciranje v zdravstvu. Omogoa vzpostavitev varnih komunikacij na dveh nivojih:

na nivoju kartinega poslovanja monost vnosa zaupnih in obutljivih medicinskih podatkov na kartico zdravstvenega zavarovanja,

na nivoju komunikacije med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarnem in sekundarnem nivoju in dostopnostjo pomembnih nacionalnih baz podatkov.

(Suelj, Sajovic, 2004) Izgradnja in vzpostavitev informacijske strukture predstavlja pomemben gradnik za varno, uinkovito in zanesljivo vzpostavitev povezav med glavnimi podroji zdravstva. Na ta nain se vzpostavi celovita komunikacija med vsemi nivoji zdravstvenega varstva, npr.: z elektronskim zdravstvenim zapisom pri splonem zdravniku, bolnininim informacijskim sistemom, radiologijo, laboratorijskim informacijskim sistemom, lekarnikimi informacijskimi sistemi ter drugimi individualnimi informacijskimi sistemi.

4.5 Pregled razvoja informacijskih sistemov v Sloveniji V Sloveniji se je razvoj na podroju zdravstvene informatike zael zgodaj v osemdesetih letih. Tedaj so vpeljevali informacijsko tehnologijo v individualne zdravstvene organizacije. Med letoma 1980 in 1990 so razvijali enoten, centraliziran informacijski sistem za potrebe drave in za financiranje posameznih sektorjev v zdravstvu in v njem. Sistem zdravstvenega varstva se deli na sisteme osnovnega zdravstva, bolninine sisteme, sisteme zdravstvene nege, lekarnike sisteme in laboratorijske sisteme.



Prepletanje sistemov pomeni prepletanje posameznih informacijskih sistemov, kar je vidno v uporabi doloenega nabora istih podatkov. Na podlagi vpeljevanja informacijske tehnologije so se zaeli razvijati posamezni informacijski sistemi za potrebe zdravstva. Te individualne sisteme so razvijale posamezne zdravstvene institucije, kar pomeni, da ni bilo enotnega razvoja, in da so ti sistemi omejeni na doloeno institucijo. Tako se podatki ne morejo med seboj izmenjevati. Projekt informacijskega sistema v patronani zdravstveni negi Pri Slovenski znanstveni fundaciji je potekal raziskovalni projekt Copernicus. V okviru tega projekta je potekal podprojekt Raunalniki informacijski sistem patronane zdravstvene nege. Nosilka tega projekta je bila Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, sodelovala je e Visoka ola za zdravstvo Univerze v Ljubljani, Zdravstveni dom Ljubljana-Beigrad, Zdravstveni dom Radovljica in podjetje Infonet. Cilj projekta je bila izdelava raunalniko zasnovanega informacijskega sistema za podporo patronane zdravstvene nege. Temelj sistema je bilo ra

Documents

E-ZDRAVJE IN DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGEdiplome.fov.uni-mb.si/uni/12105Belsak.pdf · V sklopu naloge je najprej preuena zdravstvena nega, kjer so predstavljene teorije zdravstvene