E R 2 0 1 2 M B S - Klub Gaia...Nagrejenka: Erminija Bradaøeviœ, Koper Gaia september 2012.xp 9/6/12 2:42 PM Page 3 Tokrat se bom na veselje ljubiteljev cve-tja posvetil cvetovom

Tema mesecaMatic Sever: Roænate trajnicejeseni

Cvetoœe idejeIzidor Golob: Sroboti v jesenskembogastvu

Ekoloøko vrtnarjenjeIgor Økerbot:Vzgojimo si domaœasemena

Klubski kotiœek

Na Gainem piknikuje bilo odliœno

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

66

1414

3232BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

Letnik 18

SEP

TEM

BER 2012

8181

www.klubgaia.si

11181

Gaia september 2012.xp 9/6/12 2:41 PM Page 1


- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected] d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v 29.700 izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. oktobra 2012

Uvo

dnik

Gaia ta mesec predstavlja:

4 Roænate trajnice jeseni

6 Sroboti v jesenskem bogastvu

8 Korejska evodia ali drevo za œebele

9 Do boljøega prezimovanja trate

10 Vse o œudovitih travah

13 Sajenje œebule in œesna, kako ukrepati proti oljœni muhi, sajenje manjøe skupine iglavcev

14 Vzgojimo si domaœa semena 16 Radiœ - grenœina za zdravje 18 Posadimo nove sorte sadja 20 Pravi œas pobiranja vrtnin

21 Posadimo slovenski œesen

23 Uspeøna vrtnarja, Vrt s tradicijo 28 Vse se da, œe se hoœe

24 Sodobno urejen prostor veœnega poœitka

26 Cvetoœi in uporabni vrt v enem

31 Preveœ pridne mravlje

34 Kolpa

32 Reportaæa z Gainega piknika 35 Gaini kuponœki popustov 36 Gaina prijavnica in izleti 37 Gaina jesenska strokovna predavanja

38 Opravila, na katera v mesecuseptembru in oktobru ne smemopozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Rastline iz daljnih krajev

Strokovnjak svetuje

Vse o ...

Slovenski naravni biseri

Cvetoœe ideje

Oblikovanje vrta

Dr. Gaia na obisku

Vrtna trata

Zelenjavni vrt

Gaia na obisku

Dom brez mrgolazni

Kar narava veleva – Gaia razodeva!

Veselja nam ne zmanjkaKaj pomeni voda æejnemu? Letos so to zelo œutile naøe rastline, predvsemna Primorskem, zato smo ob plaønih deænih kapljicah, ki so nas orosile,bili veseli predvsem zaradi njih. Za nami je øe eno prijetno rajanje - letosmed vinogradi nad Koprom, s pogledom na slovensko morje, kjer smo vsproøœenem vzduøju sobotnega dne polnili baterije pred zimo.

S øtevilko, ki je pred vami, vam bomo pomagali do urejenih gredic , grobovin trate tudi jeseni. Marsikaj se boste nauœili iz obiskov pri naøih œlanih,morebiti se navduøili nad novimi sortami sadja in radiœev ter izvedeli,kdaj je pravi œas za spravilo zelenjave.Seveda boste tudi v tem jesenskem œasu koristili ugodnosti za izdelke, pred-vsem za jesensko gnojenje in saditev, kjer so gotovo v ospredju: œesen,œebula, sadno drevje in okrasne rastline.Pravite, da je revija koristna in polna nasvetov. Podarite pouœno revijotudi svojim prijateljem, znancem , otrokom in vnukom. Prepriœani smo,da marsikoga lahko spodbudi k vrtnarjenju in samooskrbi kot naøo mladoœlanico, ki jo predstavljamo v reviji.Vi osebno ste najboljøi glasnik kluba Gaia, zato vam v septembru ponu-jamo posebno ugodnost: letno naroœnino lahko zmanjøate na skromnih 10 EUR, œe pridobite 3 nove naroœnike. Splaœa se potruditi!

Ekipa Kluba Gaia in

3www.klubgaia.si

Uvo

dnik

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia

UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI!

Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izære-bali enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella vvrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za september pripiøitesvoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona)ter ga do 1. 10. poøljite na naø naslov.

Reøitev iz prejønje øtevilke: PORTULAK ali TOLØŒAKNagrejenka: Erminija Bradaøeviœ, Koper


Tokrat se bom na veselje ljubiteljev cve-tja posvetil cvetovom in socvetjem zgo-raj omenjenih trajnic. Izpostavil bomlepo cvetoœe jesenske trajnice in moæno-sti uporabe ter njim primerne spremlje-valke v gredicah.

Hermelike so raznolike tako po barvicvetenja, œasu cvetenja in barvi ter oblikilistov. Poznamo take z zelenimi stebli inlisti, skoraj vijoliœasto-œrne in razliœnevmesne verzije z malce rdeœkastega na-diha. Hermelike so ne le po »postavi«,paœ pa tudi po socvetjih precej domi-nantne. Gosta, ploøœata socvetja potre-bujejo ob sebi nekaj gracilnega, neænegain gibljivega, saj so sama zelo statiœnain se prav niœ ne vdajo vetru. Œudoviteso odete v tanœico okrasnih trav, prednjelahko posadimo nizke jesenske astre, øeposebno lepo se k njim poda volnatiœiøljak, npr. malce veœja sorta Stachysbyzantina ‘Big Ears’, ki tvori velike siveskupine in s sivo-zelenimi listi hermelikdelujejo zelo harmoniœno. Rdeœelistnehermelike v gredi dopolnimo npr. ziskrivko Heuchera ‘Palace Purple’, tem-nimi sortami plazeœega skreœnika Ajugareptans ‘Black Scallop’, ‘Atropurpurea’in drugimi. Tiste najtemnejøe so œudovitetudi ob æajblju sorte ‘Purpurea’ z neænovijoliœastimi listi.

Jesenske vetrnice oz. anemone sopo veœini srednje visoke in visoke traj-nice, ki s cvetenjem priœnejo æe v avgu-stu. Ker so vœasih nekolikoproblematiœne glede poleganja v vetrov-nem in deæevnem vremenu, jih je po-membno obsaditi z drugimi trajnicami,saj si bodo dajale oporo. Krasen jesenskiprizor bomo ustvarili s preobjedo Aco-

nitum carmichaelii ‘Arendsii’. S slednjose po vsej verjetnosti anemona ne boujela v cvetenju, saj je preobjeda okto -brska cvetlica, bodo pa zato njeni svet-leœi in zelo temni listi poudarilipredvsem bele cvetove anemon. Tudi priteh trajnicah so nepogreøljive okrasnetrave, tu pridejo v poøtev predvsem mi-skanti oz. kitajski trstikovci, ki bodo ssvojimi okrastimi ali sivkastimi socvetjiin roænatimi anemonami ustvarili pravoromantiœno vzduøje. Poleg kitajskihtrstikovcev je od trav zelo primerno tudiokrasno proso Panicum virgatum, ki serazcvita v prave meglice socvetij inœudovito poudari predvsem velikocvetnesorte anemon. Poseben prizor so tudisneæno bele anemone, ki se razpirajo nadskupinami velikih, v tem œasu æe suhihsocvetij luka Allium christophii.

Jesenske astre so vsekakor nepo-greøljive v vsakem vrtu. Predvsem niæjein kompaktnejøe se lepo podajo v ospre-dje gredic, kjer bodo s svojimi ozkimilisti in proti koncu sezone vedno bolj fi-nimi cvetnimi poganjki æe od pomladiœudovite ob bergenijah. Od viøjih aster jevredno poskusiti s kakøno malce dru-gaœno sorto. Aster laterifolius in sorte sobolj rahlega, zraœnega videza in so naj-lepøe, œe jim dovolimo, da se vpletejomed pisane liste kitajskih trstikovcev,med visoke dresni, zadovoljivo pa lahkos preveøanjem zakrijejo tudi vrzeli npr.turøkega maka. Malce bolj barvit in kon-trasten prizor ustvarita tudi kakønatemno vijoliœasta sorta astre in poznejecvetoœa sorta krokozmije Crocosmia xcrocosmiiflora ‘Emily McKenzie’ z veli-kimi oranænimi cvetovi. Seveda pa tu nesmemo pozabiti øe na razliœne peline, ki

Zanimivo je, da so barvneasociacije na jesenpovezane predvsem z rdeœo,oranæno, rumeno in rjavo,v svetu okrasnih trajnic pav tem letnem œasudominirajo roænati cvetovi.Œe se le na hitro spomnimona nekaj klasiœnih jesenskihtrajnic, ki so najpogostejezastopane z roænato:hermelike, jesenske astre,dresni, jesenske anemone,ciklame…

4

Roænate trajnice jeseniTem

a m

ese

ca

V jutranji meglici se velika socvetjahermelike Sedum ‘Herbstfreude’ kopajo v morju drobnih cvetov roænatih gavr.

‘V

Z izbranimi roænatimi in vijoliœastimitoni jesenskih aster ter hermelikustvarimo romantiœno vzduøje. Da pani vse nasiœeno z izrazitimi barvami,sliko malce umirimo s travo perjankoPennisetum alopecuroides.

Œe imamo na vrtu dovolj prostora, silahko privoøœimo tudi kakøno skorajizkljuœno jesensko zasaditev. V tejgredici so zbrane skoraj vse bujnejecvetoœe jesenske lepotice: hermelike,dresni, jesenske anemone in astre.


5

JESENSKI DAN

ODPRTIH VRAT

Trajnice Carniola in drevesnica Masada

v soboto, 29. 9. 2012, organizirata skupen dan odprtih vrat, ki

se bo odvijal ood 8.00 do 18.00:

novosti med trajnicami,

100 razliœnih zelišœ,

delavnica - jesenske zasaditve cvetliœnih loncev ob 10.00,

pokušina sadja ter izdelkov iz njih,

velik izbor sadik sadnega drevja,

popust na doloœene trajnice.

www.trajnice-carniola.com • [email protected]

Tel.: 030- 382-050 • Lokacija: Kamnica 2, Dolsko (Dol pri Ljubljani)

s svojimi sivimi listi lepo dopolnijoroænato ali vijoliœasto barvo aster.

Ko govorimo o trajnih oz. prezimnihciklamah za jesenski vrt, imamo v mi-slih predvsem naøo divjo Cyclamen pur-purascens in brøljanovolistno C.hederifolium. Najlepøe uspevata v zelosvetli senci, polsenci, oz. pod listopad-nimi grmovnicami in drevesi. Ker imajozelo dekorativne liste, jim v soseøœinoraje ne sadimo rastlin z zelo pisanimilisti. Predvsem k belocvetoœim sortam seodliœno poda lisasta mrtva kopriva La-mium maculatum ‘White Nancy’, ki ssvojim sivimi listi poudari vzorce na ci-klamah. Lepa kombinacija je tudi sku-pina ciklam in liriop, øe posebno kakønasorta z bolj izrazito vijoliœastimi socvetji,kot je Liriope muscari ‘Ingwersen’ ali‘Big Blue’.

Prav nenavadna lepota se skriva v dres-nih. Tu imam v mislih predvsem sortePersicaria amplexicaule. Poznamo takobele, svetlo roænate, od ciklamno do sko-raj rdeœe obarvanih. Zelo ozka, po-konœna socvetja delujejo neæno in selepo ujamejo s travami. Rdeœe sorte pri-dejo øe bolj do izraza ob kakønem belo-pisanem kitajskem trstikovcu. Zaradimalce viøje rasti se lepo podajo tudi k æeomenjenim jesenskim anemonam inastram. V septembru se lahko poigramoz zanimivo barvno kombinacijo roænatihdresni in oranænih ali rdeœih helenijevHelenium hy., nepozabni pa so prizori zveœjimi skupinami konjske grive Eupa-torium…

Matic Sever

Tem

a m

ese

ca

Rumenolistna lejœesterija Leycesteria,vijoliœasta jesenska astra in dresen

Persicaria amplexicaule ‘Rosea’ si leposledijo v viøini in tvorijo barvno sveæo in

ubrano kombinacijo.

Posamezne trajnice so lepe æe same po sebi,œe pa jih iznajdljivo pokombiniramo s

primernimi spremljevalkami, lahko njihovolepoto øe poudarimo. V tem primeru pisanilisti kitajskega trstikovca Miscanthus sin.

‘Variegatus’ poæivijo in poudarijo rdeœe-roænatodresen Persicaria amplexicaule ‘Speciosa’.

Øe posebno daljøe grede naredijo moœan vtis harmoniœnosti, œe v njihponavljamo isto vrsto/sorto trajnice. Perjanke, gavre in hermelike poskrbijoza teksturno in barvno pestrost, ne smemo pa prezreti tudi dekorativnihsemenskih glavic odcvitajoœih ameriøkih slamnikov.

Vœasih cvetoœe pride bolj do izraza obodcvetelem. Skoraj œrna stebla in

semenske glavice rudbekij Rudbeckiafulgida var. sullivantii ‘Goldsturm’ so

prijeten okras ob hermelikah.


6

Øe preden doœakamo resniœnozlato jesen s pestrostjo

odmirajoœega listja, nas obkoristnih pridelkih plodov in

sadeæev obogatijo s svojolepoto øe mnoge cvetoœe

rastline. Za sezonske enoletnicein redke trajnice vemo, da

cvetijo dolgo v jesen, manj paso v vrtovih zastopane lesnate

rastline. Med njimi so tudinekateri sroboti.

Cve

toœe i

deje

Ko velikocvetne sorte srobotov konœajosvoje pomladno in zgodnje poletno cve-tenje, pa tudi pocvitanje, pridejo na svojraœun drobnocvetnice. Zaradi manjøihcvetov naj jim bo prizaneøena kriviœnaprimerjava s paradnimi velikocvetneæi.Njihova prednost je v poznem cvetenju, kise utegne raztegniti prav do jesenskihslan, velikost cvetov pa nadoknadi nji-hova mnogoøtevilœnost. Zato se dobro ob-nese celo skupinska saditev na isto mesto,da se od pomladi do konca vegetacije pri-jateljsko prepletajo poganjki katerega ve-likocvetnega z enim ali dvemadrobnocvetnima srobotoma. To je pravobogastvo proti soncu se vzpenjajoœe buj-nosti. Srobotom lahko naredimo samo-stojno oporo, lahko jih usmerimo podrevesnem deblu ali v kroønjo veœjegagrma, lahko pa se prislanjajo ob takøno alidrugaœno ograjo. Vedno silijo k soncu,pritliœje ob koreninah pa je po vzoru iznarave zasenœeno z drugim rastlinjem aliprekrito z odmrlimi organskimi ostanki.Tako se sroboti najbolje poœutijo.

Najprej cvetoviNavajeni smo, da nas pri okrasnih rastli-nah zanima predvsem oblika in barvacvetja, vendar pri srobotih to ni edina le-potna vrednota, œeprav je najpomemb-nejøa. Mnogi imajo tudi zelo dekorativnasvilnata soplodja. Celo naø najbolj razøir-jen navadni srobot (Clematis vitalba) jezanimiv v svoji rahlo rjavkasti kuøtravosti

Sroboti vjesenskem

bogastvu

Najpogostejøa sorta gorskega ali himalajskega srobota (Clematis montana) je‘Rubens’ in zanjo so znaœilni zaokroæeni robovi cvetnih listov. Sodi med drobnocvetne,toda zaradi prijetne roænate barve in øtevilœnih cvetov prav uporabne srobote.

Vzhodni srobot (Clematis orientalis) z odebeljenimi cvetnimi listi je izhodiøœe za enonovejøih sort z imenom ‘My Angel’, ki se dodatno odlikuje z rdeœkasto roænato hrbtnopovrøino sicer rumenih cvetnih listov.

Kitajski srobot (Clematis tangutica) imakrepko rumene cvetove, iz katerihnastanejo svilnato nakosmatena soplodja skodeljicami na koncu vsakega semena, dajih lahko veter raznaøa na veœje razdalje.

Planinski srobot je izhodiøœe za tobogato cvetoœo vrtno sorto, ki je leena med mnogimi izboljøavami prvotnevrste. V naravi je planinski srobot(Clematis alpina) manj izrazitih barv intudi cvetje ni tako gosto posejano.


in njegova soplodja so vœasih celo flori-stiœno uporabljana øe ob koncu jeseni. Øemnogo lepøa so mehko svilnata okrasjavsaj dveh vrst, korejski (Clematis koreana)in kitajski srobot (Clematis tangutica,vœasih mu pripisujejo tudi mongolsko po-reklo). Prvi ima ævepleno rumene cvetneliste, a vijoliœasto-rjavi praøniki v srediniso enkraten barvni kontrast. Drugi imacvetje obarvano krepkeje rumeno. K po-lepøanju iztekajoœe se vrtne sezone pri-stavi v tej skupini svoj lonœek øe vzhodnisrobot (Clematis orientalis) s skorajoranæno zasiœeno barvo in posebno debe-lim cvetnim tkivom, zato ga angleøko go-voreœi vrtiœkarji poznajo kot »orange peelclematis«, kot srobot oranæne lupine. Iztega rumenocvetnega sorodstva je nastalonekaj œisto posebnih sort kar na evropskihtleh in nekatere med njimi so patentirane.Nezakonito razmnoæevanje za pridobi-tniøke namene je torej kaznivo. Med zna-menitimi novostmi je ‘My Angel’ - sorta,ki je nastala iz C. orientalis x C. intricata.Pogosta je øe roænato cvetoœa sorta gor-skega ali himalajskega srobota (Clematismontana) ‘Rubens’ z zaokroæenimi robovicvetnih listov. Na prvi pogled srobotomkar ni mogoœe pripisati, da so to vzpe-njave zlatiœnice in sodijo v isto druæinokot travniøka ripeœa zlatica in vsi telohi.A botanikom je æe treba verjeti.

Lasnate kodeljiceVerjel sem tudi v sreœo digitalnegasproæilca in sem na en sam posnetek ulo-vil dva odprta cvetova kitajskega srobota,mlado in øe zeleno neugledno soplodje inøe lesket svilnatih laskov zrelejøega seme-nja. V resnici takøne kombinacije nisoredke, saj sroboti iz te skupine obilno cve-tijo in sproti semenijo vse do mraza. Kosemena popolnoma dozorijo, se v suhem

vremenu laski razprejo ter nekoliko spo-minjajo na kodeljice regratovih luœk, sajimajo oboji v vetru podobnega po-moœnika pri prenaøanju semen. Majhnejesenske øopke cvetja pa ljubiteljskiustvarjalci tudi lepo popestrijo prav s sro-botovimi „luœkami“ na ne ravno dolgihpecljih. Nekoœ sem naletel pri domiselnemcvetliœarju celo na æalni venec iz samihsrobotovih soplodij. Zrela semena se na-zadnje raztrosijo in zato samosevci nisoredki. Uspeøno lahko srobote tudi namen-sko sejemo, a najbolje je to storiti jeseni,da zimske temperature in mokrotne spre-membe opravijo svoje bioloøko poslan-stvo.

Juæni in planinski srobotSamo po toplih submediteranskihgoøœavah samoniklo sreœamo pri nas juænisrobot (Clematis viticella), v vrtovih pa jekar nekaj sort iz njegovega bliænjega so-rodstva in pestrost dednostnih kombinacijse odraæa pri njihovih samosevcih, ki vvrtu niso nobena redkost. Vsi imajo precejmajhno cvetje v roænatem, modrem ali vi-joliœastem delu spektra, vendar v celi pa-leti odtenkov. Juæni srobot cveti dolgoœasa, glavnina cvetja pa je ob koncu po-letja in jeseni. Zanimivo je, da so soplodjaskoraj brez kodeljice ter vsebujejo za sro-bote maloøtevilna, pa precej velika se-mena. Planinski srobot (Clematis alpina)pa si je izbral drugaœno æivljenjsko okolje.Sreœamo ga med ruøjem, po kamnitih po-boœjih in v gozdovih od montanskega dosubalpinskega pasu. Po niæinah ga v na-ravi skoraj ne najdemo, zato pa s pre-cejønjim øtevilom sort dobro uspeva vvrtu. Ima precej izboljøav, a lepi so æe pri-merki iz narave s svojimi zvonœasto raz-prtimi cvetovi, kakrøne sreœujejoplaninsko usmerjeni pohodniki na svojih

poteh. Belocvetno sibirsko podvrsto pla-ninskega srobota so pred nekako øestde-setimi leti (natanœno 16. julija 1947)odkrili na zahodu Finske. Do takrat beloc-vetne razliœice niso poznali, pozneje pa sov tej severni deæeli naøli øe dve rastiøœi.Tam je to varovana in ogroæena rastlina,saj raste na redkih dolomitnih vrivkih,preteæno silikatnih tal. Tla brez apnencasrobotom seveda niso vøeœ. Po sloven-skem apnenœastem svetu se je naselilo øestvrst, a le omenjeni dve imata vsaj gledena cvetno lepoto pomembno okrasnovrednost, katero vrtnarji tudi dejansko iz-rabljajo.

Za praktiœno raboSadike srobotov vedno kupujemo z lonœkivred, v katerih se razraøœa gost splet rjav-kastih debelonitastih korenin. Kontejner-ska vzgoja omogoœa celoletno sajenje,vsekakor takrat, ko zemlja ni zamrznjena.Sadimo vedno tako globoko, da je nekajœlenkov na poganjku pod povrøino tal.Tako se rastlina razraøœa v veœstebelnopopenjavko. Starejøe rastline je mogoœeproti koncu vegetacije tudi deliti, nikakorpa ne spomladi, ker nas zgodnja vegeta-cija vedno prehiteva. Zelo pomembno je,da rastiøœe predhodno pripravimo. Vrtnoprst obogatimo z visokovrednostnim or-ganskim gnojilom v obliki granul bioplantella nutrivit univerzal in z ap-nenœastim peskom ali hidratnim apnom.V takønem substratu srobot gotovo ne boomagal, le okolico øe zasadimo z niæjimrastlinjem ali prekrijemo z debelo zastirko.To se vrtnarji nauœimo v naravi in uspehskoraj ne more izostati.

Izidor Golob

www.klubgaia.si 7

Cve

toœe i

deje

Botaniœna posebnost za vrtno rabo je srobot sstrokovnim imenom Clematis pubescens, ki ima obilobelih cvetov s pajkasto ozkimi cvetnimi listi insredinskim œopkom skoraj belih praønikov.

Temni vijoliœasto-rjavi praøniki so znaœilni za ævepleno rumeno cvetjekitajskega srobota (Clematis koreana), ki je dejansko doma na øirøemobmoœju Koreje in Mandæurije. Dozorela soplodja so enako zanimiva kotcvetje, z bujno rastjo pa se lahko povzpne kar visoko.


Tetradium daniellii, botaniœno ime za ko-rejsko evodio, spada v druæino rutiœevk– Rutaceae. Ima mnogo sinonimov, meddrugim je sinonim zanj Evodia, ki sicerraste le v tropskih obmoœjih. Spada medsrednje velika listopadna drevesa, doseæeviøino do 10 m. Œe ima dovolj prostora,pogosto razvije veœ debel. Listi sobleøœeœe zeleni, sestavljeni, listni peclji solahko rdeœkasti. Ploøœata socvetja oddaleœ spominjajo na bezgova, le posame-zni cvetovi niso tako bogato okraøeni scvetnimi listiœi. Cvetijo belo, julija in vzaœetku avgusta. Cvetni peclji so rdeœi intake barve so tudi zanimivi plodovi, ki serazvijejo iz cvetov. Sprva so zaprte kap-sule, jeseni pa se odprejo in iz njih se vi-dijo bleøœeœe œrna semena. Poleg œebelcvetovi privlaœijo tudi metulje in plodoviptiœe.

Gojenje evodie je precej enostavno –uspeva na sonœnih do polsenœnih ra-stiøœih, bogato zaloæena vrtna tla sozaæelena, niso pa pogoj. Primerna je zaurbane zasaditve, kjer so pogoji za rastmanj idealni. Pojavlja se v parkih in dre-voredih v vseh zmerno toplih obmoœjihpo svetu. Œe drevo vzdræujemo v dobrikondiciji, da ne trpi pomanjkanja vode inhranil v tleh, bo tudi manj dovzetno zabolezni in økodljivce. Obœasno se poja-vljajo listni zavrtaœi, vendar posebna tre-tiranja niso potrebna. Ob sajenjuposkrbimo za dovolj odcedno mesto inzaloæno pognojimo z organskim gnoji-lom plantella organik z dolgotrajnim de-lovanjem. Obrezujemo le po potrebi –izrezujemo suhe in polomljene veje ter poæelji oblikujemo kroønjo. Zasajeno kotsamostojno drevo bo razvilo okroglokroønjo, zanimivo v vseh letnih œasih.

Posadite si zdaj svojedrevoEvodia je v prodaji v nekaterih vrtnihcentrih in drevesnicah, vendar sadike do-segajo kar visoke cene. Œe si jo æelite za-saditi v vrt brez visokih stroøkov, si jolahko vzgojite iz semena. Œe v bliæini nenajdete odraslega drevesa, kjer bi lahkonabrali seme, se posvetujte z lokalnimiœebelarji. Ti bodo zagotovo vedeli, saj jecvetoœa evodia odliœna poletna œebeljapaøa.

Razmnoæevanje je enostavno, saj odliœnokali iz semena. Posejemo ga kar na pro-sto, jeseni. Seme lahko tudi naberemo,posuøimo in oœistimo. Shranjeno v pri-mernih pogojih, bo kalivost ohranilo øenekaj œasa. Evodio razmnoæujemo tudi zolesenelimi potaknjenci, in sicer v œasu,ko drevo ni v vegetaciji (ko odpade listje).

Evodia je eno od prezrtih vrst dreves, kisi vsekakor zasluæi veœ pozornosti. S

svojo øiroko, okroglo obliko kroønje inzmerno velikostjo je odliœno drevo, ki vpoletni vroœini daje prijetno senco navrtu. Jeseni vrt popestri s sonœno rumenojesensko barvo listja. Ima veliko okrasnovrednost, da o njeni koristnosti za œebe-larje niti ne govorimo.

Meta Øepic

Korejska evodia ali drevo za œebeleR

ast

line i

z dalj

nih

kra

jev

Pozno poleti, ko je izbira za paøo vedno manjøa, se œebele razveselijo drevesa z diøeœimisocvetji. Doma je iz zmerno toplih obmoœij Azije. V angleøko govoreœih deæelah, kjer jecenjeno okrasno drevo, ga imenujejo ‘bee bee tree’, drevo za œebele.

Zanimivo socvetje, ki tudilepo diøi, se jeseni razvijev privlaœne plodove rdeœebarve, iz katerih pokukajobleøœeœe œrna semena.

Odraslo drevo evodie v parku naPtuju. Evodia je preverjeno prinas dobro prezimna drevesnavrsta. V okolici Ptuja je zasajentudi drevored iz evodie, pobudozanj so dali œebelarji.

8


www.klubgaia.si

Do boljøega prezimovanja trateSeptember je idealen œas za dosejevanje zelenice. V tem obdobju obstojeœo trato øezadnjiœ gnojimo z duøikovimi gnojili, popravimo morebitne poøkodovane dele in sevedaredno kosimo. Kasneje v oktobru trato dognojimo øe z gnojilom na osnovi kalija infosforja, øe kosimo in redno odstranjujemo odmrle dele. Œe se pojavi mah, gaodstranimo œim prej, da se ne razmnoæi na øirøe podroœje.

Dosejmo prazna mestaLetoønja suøa, pa tudi øtevilni predmeti,ki smo jih za naøe in otroøko veselje na-stavljali na domaœo zelenico (trampolini,bazeni, klopi…), so na trati naredili ve-liko økode. Zaplate posuøene in potep-tane trave jezijo veœino lastnikov»zelenih tepihov«. Da bo podoba nasled-njo sezono lepøa, v septembru ali prvipolovici oktobra, prazna mesta dosejmo.Zemljiøœe prekopljemo in dodamo kako-vostno 100% organsko gnojilo v oblikipelet plantella organik. Po izravnanih inpognojenih tleh posejemo travno seme,povrøino pa povaljamo. Ker gre za boljkritiœna podroœja, izberemo meøanicoobloæenih semen plantella contessa. Tavsebujejo dodana hranila, zato øe hitrejevzniknejo, zaøœitna ovojnica pa jih va-ruje pred razliœnimi boleznimi in mehan-skimi poøkodbami, ki jih povzroœajoveter, voda ali ptiœi.

V tem œasu so razmere tudi idealne zazasnovo nove trate. Sejemo na podobennaœin kot pri dosejevanju, le da predtroøenjem semen najprej pripravimo po-vrøino, uredimo naklon stran od hiøe inostanimo vse kamne, ki bi nas utegnilimotiti pri kasnejøi koønji. Za setev izbe-remo meøanico semen, ki najbolj ustrezanaøim razmeram v vrtu: za sonœne legeizberemo plantella auroro, za senœneplantella viva, za meøane plantella uni-verzal in za mediteranske plantellaadria.

Mah na tratiJeseni se z veœjo vlaæ -nostjo lahko na trati po-javi mah. Razmnoæujese s trosi, zato se namlahko zgodi, da se primehaniœnem odstranje-vanju z grabljami pre-nese po celotni povr-øini.

Najbolj uœinkovito je, da ga potresemo splantello proti mahu, poœakamo nekajdni, da poœrni in ga nato odstranimo zgrabljami. Pred zimo je trato dobro øeenkrat prezraœiti, na manjøih povrøinahlahko to storimo kar z vilami, na veœjihpa z vertikulirno napravo, ki je naj-veœkrat æe del sodobnih kosilnic.

Øe zadnja koønjaTrata jeseni zelo poœasi raste, vendar jopred zimo øe vedno redno kosimo. Pri-poroœljiva viøina koønje je 3 do 4 centi-metre. Ker so dnevi vedno krajøi, noœi padaljøe in je v zraku tudi vedno veœ rela-tivne zraœne vlage, pazimo, da je travaob koønji suha. Zlasti v vlaænih, hlad-nejøih dneh je zelo pomembno odstranitipokoøeno travo, ki prepreœuje zraœenjein dihanje trate, s œimer se ustvarijo raz-mere brez kisika. Pozorno in sproti tudigrabimo listje s travne povrøine, sajlahko tudi predebela plast listja pravtako povzroœi odmiranje trave. Listje po-grabimo in ga uporabimo za kompost.

Zatiranje øirokolistnihplevelovØirokolistni pleveli se lahko v neugodnihpogojih, kot je vroœina in suøa precej ra-zrastejo in tekmujejo s travnimi bilkamiza zrak in vodo. Plevele na tratah, ki sostare manj kot dve leti, odstranjujemo

roœno, na veœjih, starejøih tratah palahko v ta namen uporabimo posebne,za to namenjene herbicide, ki jih naba-vimo v kmetijski apoteki. Za økropljenjelahko uporabimo kar manjøo vrtno økro-pilnico. Plevel uniœujemo øele tri dni pokoønji. Najbolje je, da za to opravilo iz-beremo lepo vreme, ko je trava suha.

Letoønje poletje je bilo izredno vroœe insuøno, kar se pozna tudi na naøih tratah.Ko trava zaradi pomanjkanja vode hirain zaostaja v rasti, dobi plevel tolikoveœji zagon. Zato lahko marsikje vidimo,da sta se zelo razrasla muhviœ in pirnica.Ker sta oba ozkolistna plevela, ju ne mo-remo zatirati s herbicidi, ki jih obiœajnouporabljamo na trati, ampak pride vpoøtev le redno in skrbno roœno odstra-njevanje.

Øe zadnje gnojenjeŒe æelimo, da naøa trata priœaka pomladzdrava in krepka, je dobro, da jo oktobraali novembra øe enkrat dognojimo splantella specialnim gnojilom za jesen-sko gnojenje trave, ki vsebuje predvsemkalij in fosfor. Ta dva pomembna ele-menta vplivata na to, da so travne bilkebolj odporne na mraz in drugevremenske spremembe teroblikujejo zdrav ko-reninski sistem.

Vrt

na t

rata

9

Nevenka Breznik


Vmanjøih sonœnih vrtovih lahko gredico strajnicami ali nizkimi prekrovnimi grmovnicami –

predvsem iglavci, toœkovno viøinsko razgibamo sstrumno, pokonœno øaøulico - Calamagrostis xacutiflora ‘Karl Foerster’. Ozke liste zaziblje æe rahlasapica vetra, konec poletja pa se razvijejo øe dolgoobstojna rjava socvetja. Prav s tem svojim celoletnimspreminjanjem vdahne æivljenje med zimzelenerastline.

Vse

o .

..

Dinamika spreminjanja rasti pritravah je izredno hitra, saj sepraktiœno v vsakem letnem ob-dobju odenejo v drugaœno pre-obleko. Od pomladi do poznejeseni v vrt vnaøajo æivljenje, obpogledu nanje in øelestenju palastnikom vrta vlivajo voljo doæivljenja in pomirjajo.

Pod okrasne trave niso zajetesamo dejanske trave, temveœtudi: biœje, loœje, rogoze, øaøi oz.rastline, ki so zanimive pred-vsem zaradi ozkih ali øirokih,dolgih ali kratkih, zelenih alibarvitih listov.

Pravilen izbor Izbora in øtevilœnosti okrasnihtrav ne smemo podrediti samonaøim æeljam, temveœ moramoimeti pred oœmi predvsem:• velikost vrta • zasnovanost vrta• vlogo, ki jim jo bomo name-

nili: samostojna pozicija ali pajih vkljuœimo v nasad trajnicali grmovnic

• øtevilœnost doloœa njihov izborin koncept vpetosti v prostor

• pomemben je tudi œas, odmer-jen vzdræevanju vrta

Nega in oskrba travVzgoja trav je nezahtevna obpogoju, da se jim æe ob samemsajenju nameni odgovarjajoœiprostor, ki je:• trave za sonœne do polsenœne

lege, odporne tudi na suøo innavadno nezahtevne glede ra-stiøœ

• trave za polsenœne in senœnelege, katerim moœna suøa negodi in navadno potrebujejobolj humozna tla

Okrasne trave se po trajnostirazvrøœa v:• enoletne trave, ki se navadno

vkljuœujejo v enoletne zasadi-tve gred ali cvetliœnih loncevin korit, vendar o njih tokratne bo tekla beseda

• trajne okrasne trave, ki sezopet delijo po nadzemnemdelu na zimzelene in na trave,katerih nadzemni del se œezzimo posuøi

Oskrba oz. obrezovanje trajnihokrasnih trav je vezana na zim-zelenost nadzemnega dela:• pri zimzelenih travah se me-

njava praktiœno ne opazi. Spo-mladi iz sredine zaœnopoganjati in se razvijati novilisti, stari-spodnji pa poœasirumenijo. Novi listi prerastejostare tako, da nimamo z njiminobenega dela, lahko pa spod-nje oz. stare odreæemo, ko sonovi æe bolj razviti. Œe se vtem œasu razvoja stari æe do-volj posuøijo, jih enostavnoodtrgamo.

• pri travah, katerih nadzemnidel se posuøi, obstajata dvemoænosti: Lahko jih pustimonedotaknjene øe daleœ v zim-sko obdobje ali celo do po-mladi, saj s spremembo barvein teksturo vnesejo v nasadbarvito spremembo, ki je pri-lagojena letnemu œasu, spo-mladi pa jih øe predodganjanjem prireæemo od 5do 10cm visoko, odvisno odzahtev same sorte. V kolikorpa tega ne æelimo in jih po-reæemo æe jeseni, je jesenskarez viøja zaradi moænostipozeb, spomladi pa jih pri-reæemo na pravo viøino.

Œez zimsko obdobje je pripo-roœljivo, da predvsem viøje travepriveæemo ter tako pre-preœimo poleganje pod teæosnega. Œe pa se to zgodi, jih pri-reæemo, vendar viøje kot spo-mladi, ko jih prireæemo na æeprej omenjeno viøino.

Vœasih se zgodi, da nas œas pre-hiti in trave pomladi æe priœnejoodganjati. Tedaj moramo po-suøene liste prirezati na viøino,ki jo øe dopuøœajo æe odganjajoœilisti, tako da na novo zrasle zrezjo sluœajno ne poøkodujemo.

Vse o œudovitih travahDandanes si vrta brez prisotnosti okrasnih trav praktiœno ne predstavljamo, saj sodijomed najmanj zahtevne rastline, hkrati pa so øe ena najbolj razøirjenih skupin na svetu.

Za sonœne lege souniverzalni

zimzeleni øaøi, ki so simed seboj povsemrazliœni. Med barvastonevsakdanje pravgotovo sodi rjavi øaø- Carex buchananii‘Frank’s Hair’ z ozkobakreno rdeœkastimilisti, za kateregamarsikdo pomisli, daje posuøen. Pravbarvna izrazitost, ki jena zelo sonœnih legahøe bolj intenzivna,narekuje øe posebnoprevidnost privkljuœevanju v barvnekompozicije sstrukturnimirastlinami -rumenolistneprekrovne trajnice, alitoœkovno v skalnjaketer bolj asketskekombinacije s kamni.

10


Œe imamo

30minut

Œe imamo

45minut

VR O Œ E I D E J E

Œe imamo

60minut

Posadimo znanilcepomladiGredice, kjer bomo sadiliœebulnice (narcise, tulipani,æafrani,…) prekopljemo inobogatimo z visoko vrednostnim organskimgnojilom v obliki granul bio plantella nutrivituniverzal. Nato priœnemo s sajenjem. Na sploønopa velja pravilo: œebulico posadimo pribliænodvakrat globlje od njene velikosti, in sicer odkonca septembra do novembra, odvisno odvremena.

Posadimojesenske lepoticePri zasaditvah korit inposod kombinirajte trave,cvetoœe in barvite trajniceter rastline s plodovi. Za trajnejøozasaditev uporabite nekaj prezimnih,vedno zelenih rastlin, kot so: brøljan,trdoleske, iglavci in bodika. Posaditecelotno posodo, saj se rastline vjesenskih dneh ne razrastejo. Za sajenjeuporabite plantella specialno zemljo zaokrasne rastline, ki vsebujenajkakovostnejøo øoto z dodatkom dolgodelujoœih hranil in bio culta rastlinskihvlaken.

Ustavimo porovo zavrtalkoOdrasli osebki jesenskega rodu porove zavrtalkese pojavijo proti koncu septembra in letajo øe voktobru. Poæreøne liœinke na poru ustavimo sprekrivanjem pridelka od konca septembra dokonca oktobra in namestitvijo bio plantellarumenih lepljivih ploøœ, na katere ulovimomuho, ki odlaga jajœeca.

Vse

o .

..

Pravo nasprotje rjavega øaøa je rumenolistni togi øaø - Carex elata ‘Aurea’ zabolj polsenœna in senœna mesta, ki s svojo zlato rumeno barvo listov vnese

sonce na øe tako senœna mesta. Poleti na trirobih steblih razvijejo œrnikasto-rjavecvetne klaske. S sajenjem rumenolistnega togega øaøa v skupinah pod drevesa skroønjami se izrazno poudari stukturnost obeh rastlin in hkrati dopolni terprekrije rastiøœe drevesa.

Øaø, katereganajpomembnejøa odlika

so dekorativni klasi, jezvezdnati øaø (grejev øaø) -Carex grayi ‘Saladin’. Œezpoletje veliki æenski klasidozorijo v izstopajoœe,bodiœaste, zelenkasto-rjaveskupine plodiœev, podobnezvezdi danici. Soliternozasajen v grednihzasaditvah pride zaradiimpozantnega videzadovolj do veljave, kotskupinsko zasajene pa jihlahko umestimo tako vmoderne kot tudi v boljnaravno zasnovane vrtoveali ob obvodne pasove.

Æe od nekdaj je mednajbolj znane in

zaæelene sodila izargentinskih Pampprineøena pampaøka trava- Cortaderia selloana, zmoœno vpadljivimiperjanasto latastimisocvetji. Z ælahtenjem jepriølo do novih sort, kizrastejo le do viøine 60cmin so primerne za sonœne,manjøe vrtove z dobroodcednimi tlemi. Njihovaizraznost pride øe bolj doveljave z umestitvijo predzeleni zastor iglavcev. Obsajenju je priporoœljivozaøœititi koreninski sistemz lubjem.

www.klubgaia.si 11


Predele, moœno izpostavljene soncu kakor tudi suøi, je smiselnostrukturno popestriti z vkljuœitvijo sinje zelene bilnice - Festuca

glauca. Zelo ozki zimzeleni listi so tem bolj modrikastih odtenkov, œimintenzivneje so izpostavljeni polnemu soncu in suøi. Njihova posebnabarvitost omogoœa, da v kombinaciji z drugimi raznobarvnimi rastlinamilahko ustvarimo povsem klasiœne zasaditve ali nekoliko drznejøe.

Sortiment okrasnih trav za senœne lege ni prav obseæen. Pravosveæujoœe dopolnilo gred za polsenœne in senœne lege z vlaænimi, a

odcednimi tlemi ustvarimo z zasaditvijo haklonske trave, hakonokloa -Hakonechloa macra ‘Aureola’, ki prihaja iz Japonske. Pozornost vzbuja spoveøajoœo rastjo, øirokimi, zeleno-rumeno progastimi listi, ki v senœnihpredelih uœinkujejo prav poæivljajoœe. Po prvih hladnih, jesenskih dneh seobarvajo-rdeœkasto rjavo. Na zaœetku jeseni razvije redka latasta socvetjaz rdeœkasto-rjavimi cvetnimi klaski, ki trajajo vse do zime. V gredice jolahko vkljuœujemo posamezno za popestritev v nasadu trajnic ali pa znjo ustvarimo œisto linijo, kot podsaditev k viøjim rastlinam.

Miskant ali kitajski prstasti trstikovec -Miscanthus sinensis prav gotovo sodi

med priljubljene trave, tako za manjøe kot tudiveœje vrtove. Opazni so æe od pomladi, kozaœno odganjati, œez rastno dobo, ko serazvijejo, øe posebno pa jeseni, ko veœina sortrazvije cvetne klase razliœnih barv. Œe jihpravoœasno priveæemo ob oporo, nam krasijovrt øe daleœ v zimski œas. Miskante sadimosamostojno ali pa v medsebojni kombinacijikot je razvidno na sliki, kjer se rdeœe-rjavocvetoœi trstikovec - M. sinensis ‘Ferner Osten’in sorta ‘Zebrinus’ visoki miskant z rumenimipreœnimi progami, skladno dopolnjujeta.

Zadnje œase pridobiva œedalje bolj na veljavirdeœelistna imperata - Imperata cylindrica

‘Red Baron’, ki ljubi toploto. Pozornost vzbujapredvsem v jesenskem obdobju, ko se koniceøirokih listov obarvajo svetleœe rdeœe. Zrastedo viøine 50cm, za rast pa potrebuje stalnovlaæna tla, tudi z obœasnim zastajanjem vode.Sadimo jo lahko v skupine ali pa posamiœno,predvsem pa je primerna za ustvarjanjepoudarkov med ostalimi rastlinami.

Andreja Pogaœar Øpenko

12

Vse

o .

..

Jesenske zasaditve vpraznih koritih …

V tem času okrasna korita in lonce zasadimo z lepim jesenskimmotivom. Dno lonca obložimo z drenažo, nato padodamo visokokakovostno petkomponentno zemljoplantella balkonia. Sadike porazdelimo tako, da so vozadju višje rastline (npr. okrasne trave),pred njimi za 2/3 nižje lepotice (homulice,mačehe, rese ...), za sprednji del pa izberemoše kako povešavko (npr. bršljan). Med sadikenasujemo preostanek plantella balkonie inzasaditev zalijemo. Po enem mesecu, ko sehranila izčrpajo, zasaditev zalijemo z vodo, vkateri predhodno raztopimo še šumečo tabletoplantella tabs za balkonske rastline.


?Kdaj in kako sadim œebulo in œesen?Ivanka iz Brestanice.

!Konec septembra priœnemo s presajenjem prezimne œebule,sadimo tudi jesenski œesen. Œebulœek za prezimljanje sadimokonec septembra, ko se zemlja æe dovolj ohladi. Med vrstami

naj bo razdalja 30 cm, v vrsti pa 10 cm. Zapomniti si moramo,da za pridelovanje œebule gredice nikoli ne gnojimo s hlevskimgnojem, za dober pridelek uporabimo poloviœni odmerek so -dobnega organskega gnojila v obliki granul plantella organik,

s katerim pognojimo tudi gredice, kjer bomo gojiliœesen. Na manjøih gredicah pa uporabimo visokovrednostno organsko gnojilo v obliki granul bio

plantella nutrivit univerzal. Œesen bo na vrtu najbolje uspevaltam, kjer smo pred njim gojili kumare, korenœek, paradiænik injagode. Primerne so tudi vse druge vrtnine z izjemo stroœnic inmetuljnic, prav tako ne mara kapusnic. V meøanih posevkihodliœno uspeva v druæbi z jagodami, korenœkom, peterøiljem,zeleno, kumarami, paradiænikom, rdeœo peso, solato, kopromin janeæem.

?Kako in kdaj ukrepati proti oljœni muhi?Zanima me tudi, kdaj nastopi pravi œas zaobiranje?

Anton iz Øareda nad Izolo.

!Glavna sezona pojavljanja oljœne muhe je od konca julijado sredine oktobra. V juliju in avgustu, ko so temperaturenajviøje, se prisotnost muhe umiri ali povesem prekine. Pri-

sotnost oljœne muhe se ponovno poveœa s prvimi deæevji v sep-tembru, ko se ozraœje nekoliko ohladi in traja vse do obiranjaoljk v novembru. V tem obdobju je let muhe praviloma najbolj

intenziven. Pojav muhe spremljamo z bioplantella rumenimi lepljivimi ploøœami, pragøkodljivosti je doseæen, ko se na rumeno le-pljivo ploøœo ulovijo tri oljœne muhe na tedenoz. se pri 5 % plodov pojavi vbod oljœnemuhe. Takrat tudi priœnemo s økropljenjem zregistriranimi sredstvi. Proti oljœni muhi ima uœinek tudi upo-raba bakrovega pripravka vivera cuprablau-z, ki ga sicer upo-rabljamo proti gliviœnim boleznim oljk. Bakrov pripravek imana oljœno muho odvraœalni in razkuæevalni uœinek, uporabenpa je tudi za zakljuœna økropljenja pri ostalih sadnih vrstah vmesecu oktobru oz. novembru. Uœinek je zadovoljiv le pri nizkipopulaciji oljœne muhe. Za temne sorte oljk je primeren œas zaobiranje takrat, ko plodovi spremenijo barvo, takrat se veœinapovrhnjice æe obarva. Navadno je to od oktobra do decembra.Istrska belica pozno dozoreva. Obiramo takrat, ko je meso boljkaøasto.

?Kdaj in kako lahko priœnem s sajenjemskupine manjøih iglavcev, ki bodopolepøali domaœi predvrt? Sadike sem

vzgojila sama.Ivanka iz Benedikta

!Iglavce sadimo æe od konca poletja dalje. Sadike iglavcev vtrgovinah so najveœkrat na razpolago v loncih ali z baliranokoreninsko grudo,

ki jih lahko sadimoskoraj vse leto. Tiste zgolimi koreninami soskoraj izjema in jihnajveœkrat najdemopri ljubiteljskih vrtnar-jih, ki rastline raz -mnoæujejo zase alisvoje prijatelje. Zaiglavce velja, da jihpresajamo do sredineoz. najkasneje dokonca septembra, takose øe pred zimo ukore-ninijo. Domaœe sadikez golo korenino se nesmejo izsuøiti, enakovelja za sadike s koreninsko grudo ali vlonœene sadike. Slednjeza cca. 10 minut namoœimo v vodo, ki ji dodamo tudi stimula-tor rasti in vitaminski kompleks bio plantella vita. Tako bi-stveno izboljøamo ukoreninjanje. Ko je rastlina napojena,izkopljemo sadilno jamo, globoko vsaj toliko kotje bila posajena v vaøem vrtu. Domaœe sadike jenajbolje presajati s koreninsko grudo, kateri prila-godimo tudi øirino jame. Obseg sadilne jame inrahlost okoliøke zem lje sta pomembna zato, da serastlina zaradi prevelike koliœine vode ne utopi, karje pogosta napaka vrtiœkarjev. V sadilno jamo do-dajte plantella specialno zemljo za okrasne rast-line in ji primeøajte malo øote. Po presajanju nepozabite na dekoracijo. S plantella dekorativnimborovim lubjem zastrimo zemljo na okrasnih gre-dah in pod grmiœevjem v viøini 2 do 3 cm.

Vpraøanja naøih œlanov

www.klubgaia.si 13

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje


Øe nedavno tega so vrtnarji boljpogosto sami pridelovali se-mena za nadaljnjo proizvodnjo.Danes se pridelava semen obujain vraœa v vrtove. Semeniti jebilo vœasih veliko enostavnejevse do takrat, ko smo poznalizgolj sorte.

Sorta ali hibridSedaj v sodobnem œasu, ko medzelenjadnicami poznamo hi-bride, pa je potrebno pridelavosemen ustrezno prilagoditi. Hi-bridov se mnogi popolnomaneupraviœeno bojijo in jih ponepotrebnem zavraœajo. Tudi hi-brid je pridobljen na naravennaœin, ker so pogosto ‘’narejeni’’klasiœno – s samoopraøevanjem.Le z veœjim poznavanjem gene-tike in s pomoœjo natanœno po-znanih starøev (oœe in mati) innjihovih lastnosti pridelajo hi-brid, ki je rezultat kriæanja z ge-netsko izenaœenimi potomci. Tegojimo tako kot vse ostale sortein jih pridelujemo zaradi nekihdobrih lastnosti (barva, okus,vonj, dobra sposobnost skla-diøœenja, odpornost na nekatereøkodljive organizme,…). Po-znano je tudi, da iz semen hi-bridnih rastlin ne zrastejo veœnjim enake rastline z istimi last-nostmi, zaradi katerih smo nekhibrid pridelovali. Zato je pripridelavi semena nujno trebavedeti, ali gojimo sorto ali hi-brid. Pri pridobivanju semen izsort uporabimo pristop poziti-vne selekcije in odbiramo se-mena zgolj od izenaœenih innajboljøih ali najlepøih rastlin.Tako bomo pridelali semena zanaø kraj, kmetijo ali vrt,znaœilne – avtohtone sorte, ki bisicer morale prestati øe uradno

preizkuønjo, da bi jo lahko resimenovali kot sorto.

Ampak lastna pridelava semenje øe v nedavni preteklosti bilastalnica kmetij in pridelovalcev,saj na trgovskih policah ni bilona razpolago toliko razliœnihvrst in tudi ne sort ali hibridovzelenjadnic. Zato je bilo seme-nenje nuja, ki je zagotavljaloobstoj vrste, kot tudi obstoj pri-delave zelenjave na neki loka-ciji. Œe æelimo za setev uporabitihibride, jih kupimo v trgovinahs semenskim materialom.

Osnove za dobrosemenarskopridelavoPoznati moramo potrebe,moænosti za pridelavo semen vokolju, kjer æivimo in upoøtevatisposobnost vrtnine, da æe vprvem letu zacveteti ali pa za torabi neko obdobje nizkih tempe-ratur (zima). Zato je pri pridelavisemen nekaterih zelenjadnicprecej ovir, saj je potrebno po-skrbeti, da bodo za tvorbo cve-tov preæivele zimo. Lep primer jebelo zelje, ki ga v temnih inhladnih kleteh prezimimo sku-paj s koreninami do takrat, koga bomo lahko prestavili v ogre-van rastlinjak ali øe kasneje naprosto, kjer bo potem v drugemletu pognal cvetno steblo inzacvetel ter razvil semena. Po-novno naj opozorim, da lahko spriœakovanim uspehom upora-bimo seme zgolj v primeru, œeimamo sorto zelja, ne pa hibrid.

Nobena posebnost za pridelavosemen niso vse tiste zelenjad-nice, kjer æe uæivamo semena,kot so stroœnice: fiæol, grah,soja, bob, leœa,... Precej enosta-

Œlovek je æe v davnini izbiral za semenenjezgolj najboljøe, dobro razvite rastline zæelenimi lastnostmi. Le takøno ravnanje boimelo odliœne rezultate v pridelavi naslednjegapridelovalnega leta.

Vzgojimo sidomaœa semena

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

1

2

3

4

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O14


vno in øe v prvem letu lahko pri-delamo tudi semena zelenjadnic,ki imajo kratko rastno dobo, kerjih lahko privedemo do cvetenjaøe isto leto. V to skupino øtejemoglavnato solato in veœino plodovk(paradiænik, paprika, kumare,…).Precej dlje œasa traja pridelavasemen nekaterih kapusnic (npr.cvetaœa, glavnati ohrovt, brstiœniohrovt,…). Med kapusnicami naj-hitreje pridelamo seme brokolija,rukole, redkvice, ki øe prepogostorade hitro pobegnejo v cvet, œe jihne pospravimo dovolj zgodaj. Vteh primerih svetujem, da seodloœite za pridelavo semen øe po-sebej, œe so rastline zdrave insposobne semeniti. Med enostav-nejøimi za semensko pridelavo sotudi œebulnice (œebula, por inœesen), kjer poskrbimo le, da za -cvetijo tiste najboljøe in odpornerastline. Med preostalimi solatni-cami seme kmalu po prehodu izzime v pomlad pridelamo øe z mo-tovilcem in radiœem. Pri pridelavisemena korenja je potrebno prezi-miti koren (zasipnica, klet) in gazgodaj spomladi presaditi na pro-sto, medtem ko lahko peterøilj se-menimo skoraj brez posebnihteæav, saj korenine te zanimivediøavnice pogosto prezimijo inpotem spomladi zacvetijo in tvo-rijo semena. Podobno lahko sto-rimo øe z blitvo.

Ne glede na vrsto zelenjadnice sepri pridelavi semen ravnajmo pokljuœu pozitivne selekcije ali od-bire, kjer semena pobiramo zgoljod najlepøih, najboljøih in tistihnajbolj odpornih in zdravih rast-lin.

Shranimo pridelanasemenaShranjevanje semen je odloœilnoza ohranitev vseh dobrih lastnostipridelanega semena. S primerniminaœini shranjevanja zagotovimoohranitev kalivosti in œim veœjegadela energije, ki bo semenu poma-gala pri klitju in v zaœetnih dnehpo vzniku oblikovati dobro uko-reninjeno rastlinico. Semena predshranjevanjem primerno po-suøimo, da med œasom skla-diøœenja ne bi priølo do teæavzaradi previsoke vlage in zato po-java plesni, propadanja alizniæevanja kalivosti. Dobro

osuøena in oœiøœena semena sopogoj za uspeøno skladiøœenje, kibo pokazalo svojo uspeønost øeleob visokem deleæu vzniklih rastlinv naslednji rastni sezoni.

Ko so semena na rastlinah tolikozrela in primerna za spravilo, jihprevidno poberemo. Pogosto jenajbolje cvetna stebla porezati vceloti in jih shraniti v priroœnekartonske økatle, pladnje ali leseneposode, kjer jih loœeno po vrstahprenesemo v suh prostor, mordapod streho ob hiøi, v kozolcu, napodstreøju. Pozimi jih hranimo vsuhem kletnem prostoru in obkoncu na temnem, suhem in hlad-nem mestu, kjer bodo v mirupoœakala na naslednjo sezonosetve.

Semena oznaœimoZa shranjevanje semen je najboljeuporabiti takøno embalaæo, kinam bo pomagala ohraniti œimveœjo kakovost, kar smo s seme-nom pridelali. Pri tem posebnopozornost namenimo ohranitvinizkega deleæa vlage. Ravno zatoje najbolje shranjevati semena vstekleni embalaæi, v platnenih alipapirnatih vreœicah. Skladiøœenjena dolgi rok – veœ mesecev alikakøno leto bo najbolje opraviti vsteklenih kozarcih s pokrovi, ki jihlahko vsak trenutek odpremo inpreverimo, kaj se s shranjenim se-menom dogaja. Vsekakor nesmemo pozabiti oznaœiti vsebineembalaæe. Na etiketo je najboljenapisati vrsto semena (npr. glav-nata solata) ter dodati øe letnicopridelave semena in druge upo-rabne podatke, kot je npr. kraj pri-delave ali izvor v primeru, da smoseme dobili v dar ali smo ga na-brali pri znancu. Takøno ozna -œevanje nam omogoœa, da vrst,kjer so semena drobna in medseboj zelo podobna (npr. kapus-nice ali œebulnice), ne zamenjamoin da ob setvi kasneje ne bo »pre-seneœenj«, ko vznikne.

S pridelavo lastnih semen bomonadaljevali z ohranjanjem lokal-nih rastlin, ki so prilagojene po-gojem pridelave. To so ne pre -cenljivi zakladi naøe dediøœine, kijih je vredno ohranjati za nasled-nje rodove.

Igor Økerbot

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

1 Cvetove korenja pred izloœanjem semendobro posušimo.

2 Semenenje domaœih pisanolistnih solatnic.

3 V odcvetelih cvetovih solate se kmaluoblikujejo uporabna semena.

4 Stekleniœka s semeni z dobro oznaœenovrsto zelenjadnice ter letom pridelave.

5 Cvet œebule tik preden bodo v njemsemena dovolj dozorela za spravilo.

6 Posušena cvetna stebla s semeni solate.

7 V primeru, da paprika ni hibrid, semenaodvzemamo zgolj iz zrelih.

5

6

7

15


Radiœ je verjetno med solatnicami øe najmanjpriljubljen, ker mnoge moti njegova posebnagrenkoba. Ravno pozimi je posebej zaæelen, koprimanjkuje sveæe zelenjave. Pomaga pa pri prebavimaøœob, uravnoveøa izloœanje æelodœne kisline, ki jedanes za mnoge brez zdravil nereøljiva teæava,pospeøuje odvajanje økodljivih spojin, œesar sepozimi v telesu nabere najveœ.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Radiœ - grenœinaza zdravje

Radiœ je odliœen vir mineralov, kotso: fosfor, æelezo, kalij, kalcij, provi-tamin A, vitamin C, predvsem pa jebogat s pomembno gren œiœno snovjointibin. Ta snov se nahaja v belih re-brih listov in daje radiœu njegovmoœan trpko-grenek okus.

Ne hitimo s setvijoPoznamo prezimne in letne sorte ra-diœa. Vsem pa je skupno to, da jihne smemo sejati prezgodaj. Radiœ jerastlina kratkega dne, v dolgemdnevu rad zacveti. Idealen œas zasetev je junija, pa vse do predzad-njega tedna julija. Kasneje pa jelahko æe prepozno, oziroma mo-ramo izbrati zgodnejøe tipe sort. Najboljøi predposevek radiœu za si-ljenje sta grah ali nizek fiæol. Lahkopa ga sejemo tudi na gredice, kjersmo æe pobrali pridelek zgodnjegazelja, kolerabice ali krompirja. Vnobenem primeru gredice ne po-gnojimo ponovno, najbolje je, œe jebil obilno gnojen prejønji posevek.Gredo samo prekopljemo, saj mo-ramo zagotoviti rahlo zemljo tudi vglobino. Poravnamo in posejemo alipresadimo sadike. Sejemo v vrste, kiso med seboj oddaljene 30 – 40 cm.Nekateri radi sejejo kar povprek, resje to enostavneje, vendar je oskrbatake setve veliko teæja, zaradi pogo-sto prepoznega redœenja pa rastlineøe pogosteje zacvetijo. Zelo pripo-roœljivo je, da setev zasenœimo, sajlahko pripekajoœe sonce mlade,vznikle rastline poæge. Senœimo s:tkanino, juto, mreæo, agrokopreno,dvignjeno od tal 30 – 40 cm. Nikakor ne pokrivamo plosko, nedelamo tunelov, ampak pustimo, da

zrak pod tkanino kroæi. Seveda niodveœ opozorilo, da moramo poskr-beti za ustrezno vlago – zalivanje.

Izberimo pravo sortoSvetujem, da sejemo direktno nastalno mesto samo prezimne sorteradiœa, saj morajo rasti dokaj nagosto (10 cm), da bodo koreni dolgi,moœni in œim manj razvejani. Neka-tere prezimne sorte radiœa lahko si-limo, druge nas poleti zalagajo ssveæimi, zelenimi listi, spomladi parazveselijo z manjøimi glavicami alires okusnimi rozetami. Za siljenjeniso primerne prav vse sorte, silimopredvsem sorti Verona in Treviøki,Solkanskega pa æe teæko kje do-bimo. Med letnimi sortami sta najbolj po-znani prav gotovo Palla rosa in Pandi Zucchero ali sladkorni radiœ, kotmu radi reœemo. Vendar se je z glo-balizacijo tudi svet letnih radiœev prinas moœno razøiril. Danes tudi navreœicah s semenom radiœa sreœatesorto Palla Rossa in zraven dodanoøtevilko. Ta øtevilka pomeni dolæinovegetacije - niæja je, zgodnejøi je tipte sorte z rdeœimi, okroglimi gla-vami. Øe opozorilo: Ta sorta ima poveœini zelene liste (vehe), øele glavase obarva rdeœe. V tem tipu je v Slo-veniji na razpolago øe seme sorteAverto. Njegova prednost je ize-naœenost in sposobnost, da prenesenizko temperaturo, saj pogosto pre-zimi tudi na prostem. Pri nabavi se-mena rdeœeglavih, letnih radiœev papazite posebej tisti, ki ne berete,ampak samo gledate slikice navreœicah s semenom. Ponekod je navreœicah s semenom glavica nasli-

Najbolj priljubljen, rdeœ glavnat radiœ,zunanji listi so zeleni, øele glava je rdeœa.

Zastirka iz slame pomaga v suøi, takoje izhlapevanje vode iz zemlje manjøe.

Spomladi nas sorta ‘Verona’razveseli z æivo rdeœimi rozetami.

Pisana notranjost sorte ‘Castel Franco’.



kana tudi pri prezimni sorti Verona, ki nenaredi glav jeseni, ampak le ob siljenju alipa spomladi, œe smo z njo ravnali pravilno.Na policah s semenom lahko polegrdeœelistnih letnih radiœev kupite tudi semepisanolistnih sort, ki naredijo jeseni ali po-zimi okrogle, trdne glavice. Najpogostejenajdete dve sorti Palla Bianca in CastelFranco. Njuna skupna znaœilnost je, daprenaøata nizke temperature øe bolje kakornjihove rdeœe sorodnice.

Glavnati radiœ vzgajamo izsadikGlavnati radiœ je veliko bolj priljubljen.Vzgajamo ga iz sadik, pa naj bo tisti rdeœiali zeleni øtrucar. Najprej jeseni poreæemoin porabimo »øtrucarje«, saj ti najprej po-mrznejo. Rdeœi glavnati radiœ ostaneobiœajno vse do novega leta, tisti s pega-stimi, zelenimi, okroglimi glavami pa øedalj. Œeprav so slovenski vrtiœkarji zelo nave-zani na direktne setve, resno svetujem pri-delavo letnih radiœev z vzgojo alinakupom sadik. Radiœ obiœajno sejemo vvroœem in suhem delu leta. V vroœi zemljiseme kali poœasi in slabo. Mlade, kaleœerastlinice sonce pogosto tudi oæge. Sadike vzgojimo zelo enostavno, izberemolonœke ali multiploøœe, kjer imajo lonœkipremer okoli 5 cm. Za vzgojo sadik upora-bimo vedno kupljen substrat, saj se zemljaz vrta zaradi rednega zalivanja preveœzbije. Rast sadik je tako upoœasnjena ali pasadike celo priœnejo gniti. V vsako odpr-tino posejemo eno semenko (lahko tudidve, a eno rastlinico po vzniku odøœip-nemo). Setev postavimo v senco in rednozalivamo. Po vzniku pustimo sadike v pol-senci, œe je zelo vroœe ali jih prestavimo nasonce, œe je poletje zmerno toplo. Ko kore-nine prerastejo koreninsko grudo, so sa-dike pripravljene na presajanje v vrt. Pred

tem morajo biti seveda najmanj 10 dni napolnem soncu, tudi œe je zelo vroœe.

Poletna oskrba posevkaŒez poletje lahko posevek prezimnih sortradiœa veœkrat poreæemo in uporabimo vsolatah, posebej takrat, ko nam zmanjkapoletne solate. Œe bomo ves œas skrbeli zaustrezno vlago, rezali pa mlade liste, radiœne bo grenak. Letnih, glavnatih radiœev pane reæemo. Kakor hitro se pojavijo prva znamenja pe-pelaste plesni, prve bele pege, liste poøkro-pimo z moœnim curkom vode. Dobro papazimo, da zveœer ne uporabimo mrzlevode. Œe je moæno, zalivamo zjutraj. Plesenlahko ustavljamo øe dolgo tudi s priprav-kom na osnovi njivske preslice bio plan-tella natur-f. Ko pa ne gre veœ, listepreprosto poreæemo. Uporabimo jih lahkokot zastirko okoli kapusnic ali plodovk, sajvsebujejo veliko kalija in øe nekaterih mi-kroelementov. Lahko jih tudi komposti-ramo. Rastline se bodo øe obrasle. Letnesorte poreæemo le izjemoma, œe res nismoustavili pepelaste plesni in se zaradi njelisti æe suøijo. Œez poletje poskrbimo tudi, da bo zemljaves œas rahla, nikakor ne zbita. Œe nismopretiravali z gnojenjem, ne bo teæav z uømiin drugimi økodljivci. Œe se pojavijo, zali-jemo rastline z naravnim sredstvom bioplantella kenyatox verde, ki ga daneslahko dobite v trgovinah in je izvleœek sre-dozemske rastline.

Zelo zgodaj spomladi nasrazveselijo lepe rozetePrezimne sorte radiœa, tudi Træaøki solat-nik, na vrtu brez teæav prezimijo, lepe gla-vice ali rozete pa reæemo zelo zgodajspomladi. Pridelovanje na gredici je enakokakor pri pridelovanju korenov za siljenje,le da korenov ne izkopljemo, tudi s slamojih ni potrebno pokriti. Dobro pa je, da jihogrnemo z zemljo.

Kjer je voluhar, radiœa nesmete imetiZa vse ljubitelje te enkratne zelenjadnicepa naj za konec zapiøem øe eno æalostnonovico. Œe imate na vrtu teæave z voluhar-jem, potem se morate radiœu odreœi. Pose-bej priljubljen zanj je glavnati, letni radiœ,a ko zmanjka tega, se loti tudi prezimnihsort.

Miøa Puøenjak

Øtrucasta oblika sorte‘Pan di Zucherro’.


Tudi v rastlinjakuuporabimonajboljše organskognojiloOdlično 100 % organskognojilo, ki ga priporočamo zapripravo tal pred sajenjemoziroma sejanjem vrastlinjakih ali na manjšihvrtovih, je bio plantellanutrivit. Gnojilo je v oblikigranul, odlikuje pa ga bogatasestava in hitro sproščanjehranil, zaradi česar jeprimeren tudi zadognojevanje. Je termičnoobdelano, zato je brezplevelov in bolezenskih klic. Znjegovo redno uporabo bodovrtnine vitaminsko polne inbogatega okusa, okrasnerastline pa zdrave in posute scvetjem. Njegovo ekonomičnopakiranje je zlasti primerno zalastnike rastlinjakov, manjšihgredic in »vrtičkov« nabalkonih oz. terasah.


Ne le tradicija, paœ pa tudi vse ostrejøeekonomske razmere ter drugaœen pogledna samooskrbo, izvor in kakovost hranepri Slovencih spodbujajo sajenje tudinovega sadnega drevja.

Ploøœata breskevBreskev je na naøem kontinentu prisotnaæe dolgo, saj so jo po Evropi razøirili æestari Rimljani. Med sortami s klasiœnimi,okroglimi plodovi na naøem trgu daneszasledimo tudi ploøœate breskve. Za njihso znaœilni sploøœeni plodovi z majhnokoøœico. Meso je belo ali rumeno, zelosladko, aromatiœno. Na sploøno velja, da sadike sadimo vdobro prepustna, globoka in rodovitnatla na sonœnih mestih. Lastnosti: Tako kot veœina drugih sort jetudi ploøœata breskev odporna na suøo.Seveda pa lahko optimalen pridelekpriœakujemo le od drevesa, ki je prekovse sezone preskrbljeno z vodo in vsemihranili. V nekaterih primerih lahkoopaæamo klorozo (bledi listi), ki je posle-dica pomanjkanja æeleza v tleh. Med bo-leznimi je najpogostejøa breskovakodravost. Da se izognemo temu pojavu,breskve økropimo februarja ali zgodaj vmarcu z bakrovim pripravkom.

Plodove priœakujemona rodnih øibah, kiimajo na sredini cvet -ne brste. Najboljrodne so dolge nekjeod 20 do 30 cm. Zarodnost poskrbimo spravilno rezjo. Poletiodstranimo boho-tivke in razredœimorodne øibe. Rodni lesdokonœno razred-œimo pri zimski rezi.

PapeæevamarelicaV prvi polovici prej -ønjega stoletja soustva rili kriæance medsortami sliv in marelic. Z nadaljnjimkriæanjem so dobili potomce, ki so na enistrani podobnejøi slivi in na drugi stranipotomce, ki so podobnejøi marelici. Tudiv Sloveniji smo nedavno dobili ome-njene kriæance, in sicer pod imenom pa-peæeva marelica, v tujini pa jih poznajotudi kot œrne in vijoliœaste marelice.Lastnosti: Plodovi dozorevajo od koncajunija ter v juliju in so bolj podobni slivi.So gladki, meso pa je zelo soœno, obpolni zrelosti tudi zelo sladko. Papeæevemarelice so odvisno od sorte lahko vijo-

liœasto-rdeœe, pa vse do rumene in zelenebarve. V kuhinji se plodove uporabljaenako kot slive ali marelice. Obiramo jih,ko so øe œvrsti, a niœ veœ povsem trdi. Nasobni temperaturi nadalje zorijo, œe pajih shranimo v hladilnik, bodo brez pro-blemov ostali soœni dober teden.

So bogate z antioksidantiØtudije so pokazale, da so papeæeve ma-relice zelo zdrave, saj nekatere sorte vvsebnosti antocianov celo presegajo bo-rovnice.Prav tako pa so tudi bogat vir C-vitamina.Sadike sadimo v prepustna, s hranilidobro zaloæena tla na sonœna mesta. Rast-linam ustrezajo stalno vlaæna tla, zato jihob hujøih suøah zalivamo. Mlada drevesaobrezujemo tako, da tvorijo œim bolj raz-vejano kroønjo, ki jo kasneje redœimo, dabo ostala zraœna in dobro osvetljena tudiv notranjost. S pravilno rezjo lahko pa-peæeve marelice gojimo kot nizka sadnadrevesa, ki kaj dosti ne presegajo viøinedveh metrov. Da bodo res obilno obrodile,jim v bliæino posadimo za opraøevalca øekakøno marelico ali slivo.

Zlati in rdeœi kiviPoleg klasiœnih, zeleno mesnatih kivijev,poznamo øe mnogo drugih, ki so bili dosedaj pri nas neznanka. Taki posebnostista tudi zlati in rdeœi kivi.

Posadimo nove sorte sadjaE

kolo

øko v

rtnarj

enje


Ploøœata breskev

Zlati kivi

Zelo smo navezani na stare sorte, od katerih jih æal danes kar nekaj velja za manjodporne na bolezni. Morda je œas, da svoj klasiœen nabor vrst in sort v domaœemsadovnjaku popestrimo s kakim novim drevesom in svojo druæino ter prijateljepresenetimo z bogastvom okusov nenavadnih plodov.


19

DREVESNICA

MASADA

in TRAJNICE

CARNIOLA

v soboto,

29. septembra 2012,

organizirata skupen dan

odprtih vrat, ki se bo odvijal

od 8. do 18. ure.

• novosti med sadnim drevjem

• delavnica, prezentacija zasaditvesadnega drevja ob 10.30

• poskuøina sadja in izdelkov iz njih

• velik izbor 2- in 3-letnih sadnihsadik v loncih

• OB NAKUPU SADNEGA DREVJAPODARIMO MREÆO PROTIVOLUHARJU

Masada d.o.o., Kamnica 2, 1262 Dol pri Ljubljani

tel. 031 69 43 43, www.masada.si, [email protected]


Prvega so ustvarili ælahtnitelji na Novi Zelandiji øele predkratkim, osnova za novo sorto je bila vrsta Actinidia chi-nensis. Lastnosti: Plodovi imajo svetlo rjavo lupino, ki je brezdlaœic, zato ga lahko priøtevamo med »gladke« kivije. Mesoje rumene barve in izjemno sladko. V polni zrelosti nekaterespominja na rahel okus po banani, druge pa na kombinacijokivija in medeno sladke murve.Kot vsi kiviji, so tudi ti zelo zdravi, saj vsebujejo veliko vi-tamina A, C in E, poleg tega pa po vsebnosti kalija presegajobanane. Uæivanje plodov lajøa tudi tegobe astmatikov.Zaradi barvitosti mesa plodov, so ti kiviji veœ kot dobro-doøla popestritev koktejlov, sadnih solat in øtevilnih sladic.

Rdeœemesnata jabolkaSorte najbolj priljubljenega sadeæa pri nas so bile do sedajbarvite le na zunaj, sedaj pa je moæno kupiti tudi sadike, kivam bodo obrodile jabolka z rdeœim mesom.Lastnosti: Le nekaj sort jablan na træiøœu razvije plodove,ki so obarvani tudi v notranjosti. Nekaterim se meso obarvaroænato, drugim pa temno rdeœe. Rdeœo obarvanost pov-zroœajo v prehrani dobrodoøli antociani. Veœina teh sort je zgodnjih po zorenju in so najprimernejøiza takojønje zauæitje oz. predelavo.Dodatna zanimivost tehjablan je tudi lepo cvetje, saj z razliko preteæno belih cvetovspomladi obœudujemo tu intenzivno roænato ali rdeœe ode-valo.

Matej Ilovar

Ne pozabimo na jesenska dela v sadovnjakuJeseni je idealen čas za sajenje sadnegadrevja. Izkopljemo veliko sadilno jamo,nato zemlji na dnuprimešamo specialnognojilo z nizkovsebnostjo dušika indodatkom magnezija terbora plantella specialnosadjarsko gnojilo. Sadikipostavimo oporo. Zemljo,s katero sadiko zasujemo,pa obogatimo zorganskim gnojilom plantella organik.

V sadovnjaku poskrbimo še za jesenskozaščito. Z uporabo bakrenega pripravkavivera cuprablau-z delujemo protiobstoječim in potencialnim boleznim. Okolidebel nalepimo bio plantella lepljivi trak, nakaterega se bodo ujeli vsi tisti škodljivci, kipotujejo iz tal v krošnjo, da bi tam prezimili.

Jabolka z rdeœim mesom

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Pravi œas pobiranja vrtninJeseni nas na vrtu œaka eno najlepøih opravil – pobiranje pridelkov. Veœino pobiramo,ko so zreli, nekatere pa tudi v drugih razvojnih obdobjih. Veliko je vrtnin, ki se poobiranju øe obrastejo. Pomembno je tudi, kdaj obiramo plodove, da bomo izkoristili œas,ko je v njih najveœ koristnih hranilnih snovi. Poglejmo si torej, kdaj je najbolj primerenœas za pobiranje naøi vrtnin.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Pobiranje po setvenem koledarjuPlodovke pobiramo v znaku za plod ali cvet. Tudi listnateplodove, kot so kapusnice, solata, radiœ, kolerabice… pobi-ramo v znaku za plod. Brokoli pobiramo v znamenju zacvet. Za korenovke œakamo na dneve za koren ali plod, naj-bolje pa je, da jih pobiramo popoldan, ker je takrat veœ ener-gije v gomolju ali korenini. Plodove, ki jih bomo uporabiliza marmelado ali kompote, pobiramo na dan za plod alicvet, ker so takrat obstojnejøi in bolj sladki, zato bomo rabilimanj dodanega sladkorja.

Nevenka Breznik

Tabela pobiranja vrtnin

SolataKo razvije rastlina dovolj velikolistno rozeto ali glavico.

Endivja Ko razvije rastlina dovolj velikorozeto z obeljenimi srœnimi listi.

Radiœ

Pri radiœu solatniku pospravljamopridelek z redno koønjo aliobrezovanjem mladih listov vsakih10 dni. Glavnati radiœ pobiramo,ko so glavice znaœilno za sortonormalno razvite.

MotovilecKo je rastlina dovolj velika, øepreden zaœnejo zunanji listirumeneti.

Rukola Ko zrastejo listi do malo nad 7 cm,jih obreæemo do 2,5 cm nad tlemi.

Zelje Ko ima œvrste glave.

Brstiœniohrovt

Ko brstiœki doseæejo v premeru 2,5do 3,5 cm.

Brokoli Dokler so cvetne glavice øe œvrsteoz. preden se pojavijo cvetni listi.

Cvetaœa Pobiramo, dokler so cvetaœe trdnein se cvetovi øe ne razpustijo.

Kodrolistniohrovt

Pobiramo samo mlade liste odpozne jeseni do zgodnje pomladi.

Nadzemnakolerabica

Poberemo, preden gomolji doseæejov premeru veœ kot 7 cm, da nepostanejo lesnati.

Krompir

Zgodnji krompir je zrel, ko lupinene moremo veœ odstraniti zdrgnjenjem, pozni pa takrat, kokrompirjevka oveni.

Korenje Ko doseæe æeleno velikost, gapopulimo.

Rdeœa pesa

Najbolj okusna je, ko gomoljidoseæejo velikost æogice zanamizni tenis.

Redkvice Ko doseæejo glavice v prem. do 2,5 cm.

Steb. zelena Poberemo pred zmrzaljo.

Gomoljnazelena

Zaœnemo pobirati, ko gomoljidoseæejo velikost med 7 in 12 cm.Manjøi gomolji so boljøe kakovosti.

Paradiænik

Ko se plodovi rdeœe obarvajo. Predzmrzaljo lahko poberemo tudi øenedozorele plodove, ki jih damo vtemen prostor na temperaturo okoli20 stopinj.

Paprika

Ko zaœnejo spreminjati barvo odzelene do sortno znaœilne, pa vsedo konœne zrelosti, ko paprikadoseæe sortno znaœilno barvo.

JajœevciKo doseæejo æeleno velikost,plodovi morajo biti œvrsti in lupinasijoœa.

KumareZa vlaganje obiramo, ko doseæejodo 10 cm, za presno uporabo pa,ko doseæejo velikost do 20 cm.

Buœke Ko doseæejo velikost 10-20 cm.

Melona Ko se vreæa ob peclju meloneposuøi. Zrele melone prijetno diøijo.

ŒesenKo se œetrtina listov posuøi, imetimora trdno lupino, stroki znotrajglavice pa so jasno loœeni.

Œebula Ko listje porumeni in se povesi.

Stroœji fiæolStroki se razprejo, œe jihupognemo, konice strokov soproæne, zrna drobna.

Grah Ko so stroki æivo zeleni in polni.



ŒESEN PTUJSKI JESENSKIV vrtnih centrih Kalia boste æe od sep-tembra naøli slovensko sorto œesnaPtujski jesenski. Sorta je srednjezgodna in v naøih klimatskih raz-merah ne cveti. Listi so rumeno--zeleni, ozki, srednje dolgi,rahlo leæeœi. Œebula (glava) jemajhne do srednje velikosti.Œebula je kompaktna, bela,eliptiœne oblike. Pokrivni listiso srednje debeli in se dræijostrokov. Stroki so majhni dosrednje veliki, krem barve.Od sajenja do spravila potre-buje od 259 do 268 dni, odvi-sno od leta.

Spoznajmo œesenPri œesnu veœinoma uporabljamo stroke,poznana pa je tudi uporaba listov, cvet-nega stebla in mladih rastlin, ki so oku-sni surovi ali za pripravo raznih jedi.Œesen ima tudi zdravilne lastnosti.Znano je njegovo antiseptiœno delova-nje, pomaga pa tudi pri teæavah z dihali,lajøa izkaøljevanje, zniæuje nivo holeste-rola v krvi in niæa krvni tlak. V vrtu jeœesen lahko œudovit sosed vrtninam, sajodganja na primer bolhaœe in komarje,poleg tega pa vrtnine, cvetlice in drev-nino varuje pred pepelasto plesnijo.

Pogoji za rastNajboljøa za rast œesna so zmerno rodo-vitna, dobro odcedna tla, na sonœnemdelu vrta, zaøœitenim pred vetrom. Pri-merne za sajenje so tudi visoke grede, sajz njih voda hitreje odteœe. Œesen bodobro rasel poleg paradiænika, kumar,rdeœe pese, jagod in korenœka, nekolikoslabøe pa v druæbi fiæola in graha.

SajenjeNajprej razdelimo œebulice na stroke, kijih nato sadimo s konico navzgor. Opti-malna razdalja med rastlinami je odvi-sna od sorte in od zaæelenega pridelka.Œe æelimo pridelati velike œebulice, mo-ramo zmanjøati øtevilo rastlin na po-vrøini. Primerna razdalja med rastlinamije 10 cm v vrsti in med vrstami. Priveœjih medvrstnih razdaljah se lahko po-javi veœ plevela, kar za œesen ni ugodno,saj raste poœasneje kot plevel. Globinasajenja œesna je od 2-8 cm, odvisno od

Zele

nja

vni

vrt

PosadimoslovenskiœesenŒesen lahko uæivamo vstrokih, celih ali zmeœkanih,samostojno ali dodanoraznim jedem. Na voljo je vtabletah ali prahu, kot sirupali kot kapsule, napolnjenez oljem. Najbolj uœinkovitpa je prav gotovo sveæ indomaœ.

www.klubgaia.si 21

velikosti stroka. Jesenski œesen sadimooktobra in do zaœetka novembra, zaugodno prezimitev uporabimo prekrivko- slamo, pokoøeno travo brez semen, po-suøeno listje ali lubje.

Nega med rastjoPosevek zalivamo zjutraj ali dopoldne,tako da se do veœera listi osuøijo. S temzmanjøamo moænost okuæbe listov. Œepo sajenju ni napovedan deæ, ga je takratpriporoœljivo zaliti, saj s tem zagotovimodovolj vlage v prvi fazi rasti, ko se raz-vijajo korenine. Z zalivanjem prenehamo2-3 tedne pred spravilom. Pred sajenjemgnojimo s fosfornimi in kalijevimi gno-jili, nato pa med rastjo øe trikrat dogno-jujemo z duøikovimi. Pri gnojenju

bodimo zmerni. Œe tla vsebujejo preveœhranil, bomo imeli na koncu obilen pri-delek listja in zelo majhne glavice.

Spravilo pridelkaZrelemu œesnu se priœnejo suøiti vrhovilistov, listi se razbarvajo in poleæejo. Op-timalni œas za pobiranje je, ko je vsaj øe5-7 listov zelenih. Za laæje pobiranje tlapredhodno z vilami zrahljajmo. Œesensuøimo do 4 tedne v senci pod streho aliv zraœnem in suhem prostoru. Po-suøenemu odstranimo korenine in listje(odreæemo ga 3 cm nad œebulico) ter gauskladiøœimo. Œesen lahko hranimo 4 do6 mesecev na temperaturi do 20 °C vzraœnem in suhem prostoru.

Andreja Tomøiœ


Uœinkovito delovanje srœne miøice pozitivno vpliva na pres-novo, optimalno izrabo hranilnih snovi, brezhibno dovajanjekisika v pljuœa, s tem pa se krepita tudi imunski sistem in krvniobtok.

Srœna miøica se najbolje poœuti, koje obremenjena, kar lahko doseæemos telovadbo. Aerobna vadba imenu-jemo vaje, ki spodbujajo delovanjesrca in pljuœ in je primerna tudi zasrœne in kroniœne bolnike. To sohoja, tek, plavanje, kolesarstvo,dæoging in gimnastiœne vaje, ven-dar pa mora vadba trajati tolikoœasa, da povzroœi koristne spre-membe v telesu.

Vadba krepidelovanje srca Glavni cilj vadbe je poveœatimaksimalno koliœino kisika, kiga telo porabi v doloœenemœasu. To je vaøa aerobna spos-obnost, ki je odvisna od uœinko-vitosti pljuœ, moœi srca indobrega æilnega sistema. Pro-gramirana aerobna vadba po-veœuje sposobnost porabekisika na veœ naœinov:

• krepi dihalne miøice inzmanjøuje upor proti zraœnemu toku,kar omogoœa hiter vhod in izhod zraka iz pljuœ;

• veœa moœ srca in njegovo sposobnost œrpanje krvi, ki omo-goœa, da se z vsakim udarcem œrpa veœ krvi, kar veœa spos-obnost hitrejøe izmenjave kisika iz pljuœ v srce in konœno vvse dele telesa;

• krepi miøice vsega telesa ter s tem izboljøuje sploøno cirku-lacijo, vœasih zniæuje krvni pritisk in manjøa obremenitevsrca;

• veœa skupno koliœino krvi, ki kroæi skozi telo, in poveœujeøtevilo rdeœih krvnih telesc, pa tudi

koliœino hemoglobina, da lahkoveliko uœinkoviteje prenaøa kisik.

Veœ preberite v septembrskiøtevilki Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost jenamenjena upokojencem inizhaja vsak prvi œetrtek vmesecu.

V osemintridesetih letih je postalaza nesljiva spremljevalka sta rejøihljudi, saj verodostoj no piø e opokojninskih temah in raz no -vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaroœnikom brez plaœno, pisno inpo telefonu od govarja napokojninska in premo æenjsko-pravna vpraøa nja ter vpraøanja spodroœja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva,skrbi za starejøe in osebne stike.

V Vzajemnosti so koristni œlanki ozdravju, prehrani in gibanju, œemur

moramo v zrelih letih posvetiti øe posebno pozornost.Prav tako pa tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesecobjavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet aliletovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja zarazvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger.

Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimioglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje.

Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubskokartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih terzdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudiøtevilne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji.Polletna naroœnina je 11,40 EUR.Veœ o reviji na www.vzajemnost.si.

Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVODpokliœite na tel. øtevilko: 01 530 78 44.

Aerobna vadba hitrejøa od infarktaŒeprav na zunaj morda ni povsem vidno, kako dobro natrenirano je naøe srce, si tamiøica vsekakor zasluæi vse spoøtovanje! Je motor naøega organizma, ki poøteno gara,saj opravi kar 41 milijonov utripov na leto! Pri tem potisne po telesu blizu 2,5 milijonalitrov krvi – in to nepretrgoma, pri œemer pa se prav niœ ne utrudi.

Naroœam glasilo

Priimek in ime _________________________________________

Leto rojstva ___________________________________________

Ulica in hiøna øtevilka___________________________________

_____________________________________________________

Kraj in poøtna øtevilka __________________________________

Telefon ______________________________________________

Datum________________________________________________

Podpis________________________________________________

Revi

ja V

zaje

mnost

pre

dst

avl

ja

Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

✁ ✁


Gaia

na o

bis

ku

Na majhnem je lahko veliko - dokazuje naøa zvesta œlanica,gospa Zofija Rauter iz Kranja, velika ljubiteljica drobnihrastlin, ki nam je s ponosom pokazala svojo veliko zbirkorastlin na majhnem vrtu. Preko 30 sort hojher, katerimdruæbo delajo hoste in manjøe grmovnice na skromnipovrøini dopolnjuje tudi skalnjak in celo drevesa. Naø œlanMiha s økarjami poskrbi,da tudi velika drevesauspevajo v majhnemvrtu. Posebno mestozasedajo: ginko, 5 sortsrobota v druæbi vrtnic,1o-letna bogato cvetoœabugenvileja ter 20-letnalesnata potonika. Vrt jeoptimalno razdeljen, daimajo prostor zauspevanje øe razne vrstejagodiœevja in zelenjavaza vsakdanjo rabo.

Loreta Vlahoviå

Uspeøna vrtnarjaGospod Rudi in Nada Hribernikiz Zbelovske gore pri Loœah zveliko ljubezni skrbita, da jenjihova hiøica bogato odeta vcvetje in da pridelajo najboljøokakovost vina, kar dokazujejotudi øtevilne zlate medalje inplakete. Del skrivnosti se skrivav oskrbi in Plantelli, drugi delpa najbræ v glasbi, ki ob zvokihtrobente naøega œlana Rudijaøe bolj veselo rastejo.

Vrt s tradicijo

23

Naøa œlana obdanas cvetjem.

Brøljanke v druæbi grobelnika kljubveliki suøi v odliœni kondiciji.

Vrtnice krasijo zaœetnevrste vinograda.

Vzorno urejen zelenjavni vrt.

Barvna pestrost hojher.

Zakonca Rauter v druæbi10-letne bugenvilije.

www.klubgaia.si


Nekaj idej za ureditev groba: 1. Gredica zimzelenih rastlin s travami in

sezonskimi maœehami Predlagam drobnocvetne Ice Babies (Viola cornuta),dvoletne poveøave maœehe, ki se lepo blazinasto ra-zraøœajo. Grob smo po dolæini navidezno z lepo kri-vuljo razdelili na polovico in zasadili zmodro-zelenimi travami (Festuca cinerea Eisvogel)- posadimo jih 5 na tekoœi meter. Ob nagrobnik smoposadili pritlikavo smreœico (Picea glauca conica)ali stebrasto tiso (Taxus bacata fastigiata) ter jo obdali z vi-jiloœasto pisanimi travami (Imperata cylindrica). Razmakmed rastlinami naj bo za en sadilni lonœek. Za konecsmo en del groba posuli z belim drobljencem, drugidel pa zasadili z vijoliœasto-rumenimi maœehami,ki jih sadimo nekje pet do osem na tekoœi meterin jih v naslednji vrsti zamaknemo, da do-bimo cik-cak vzorec. Za konec smo obvznoæje postavili lepo belo lanterno. Zasajenje smo uporabili plantellavrtno zemljo, na tisti polovici,kjer smo sadili maœehe, pa smopo vrhu razprostrli øe plan-tella zemljo za grobove,namesto katere lahkouporabimo tudi plan -tella lubje.

2. Grob z marmorno ploøœo Odloœili smo se, da nanjo postavimo kroglasto, glineno posodov antracit sivi barvi, v katero smo zasadili trave (Imperata cy-lindrica Red baron), hojhere (Heuchera americana ‘MidasTouch’ ali ‘Caramel’), okrasne paprike (Capiscum sp.) ter se-dume (Sedum ‘Ccockolate drop’)in netreske(Sempervirum sp.). Dodali smo øe zlato-ru-meno pisan æajbelj (Salvia sp.) in vse skupajpospestrili z veœjimi okroglimi belimi kamni.Najlepøe je, œe sadimo rastline v skupine potri, ker se na jesen ne bodo tako razrastle kotspomladi, jih lahko sadimo tudi bolj skupaj.Vse rastline smo sadili v plantella vrtnozemljo ter jih takoj ob presaditvi zalili zvitaminskim kompleksom bio plan-tella vita. To razliœico lahko upo-rabimo tudi kot moænostse zonske zasaditve na grobu,kjer je sicer trajna zasadi-tev in menjamo samozasajeno posodo, ka-tero rahlo vko-pljemo v grobnopolje.

Grob predstavlja prostor spomina ter jehkrati prostor, kjer lahko posameznikobœuti povezavo med preteklostjo,sedanjostjo in prihodnostjo. Sodobnourejen grob pa poskuøa najprej odstranitimonumentalost velikih nagrobnikov, ki sobili v modi v preteklosti in poskuøa zzasaditvami primernih rastlin ustvaritiprostor spomina in miru.O

bik

ova

nje

vrt

a

Sodobno urejenprostor veœnegapoœitka

Kakøen je sodobno urejen grob? Katere rastline sodijo na gro-bove in kako jih pravilno vzdræevati? To je le nekaj vpraøanj,na katera skuøam odgovoriti v tokratnem prispevku.

Najprej naj pojasnim, da beseda sodobno v naøem primeru po-meni predvsem œisto, urejeno in prav niœ natlaœeno, vœasih celominimalistiœno, prazno. Eno nepisanih pravil je, da grob ure-dimo tako kot bi doma urejali najlepøo gredo v vrtu ali predvrtu.Manj je torej veœ in z niœimer ne pretiravamo. Predvsem pa mo-ramo zelo zelo dobro poznati lego groba, ker je od tega øe naj-bolj odvisno, katere rastline bomo sadili. Redka slovenskapokopaliøœa so urejena v obliki parka, ki ima tudi velika drevesa,pod katerimi bi lahko zasadili sencoljubne rastline, zato se bomomejil predvsem na grobove s sonœno pripeko.

Članica Alenka iz Kranja je z nami delila na-slednjo izkušnjo: »Spoštovano uredništvo! Zahvalila bise vam za nasvet, ki mi je olajšal oskrbovanje groba, vkaterem počiva moj pokojni mož. V reviji Gaia večkratomenite gnojilo v obliki šumeœe tablete pplantella tabsza cvetoče rastline, ki je nadvse priročno za nošenje vtorbici, nato pa tabletko stopim v plastenki vode in zmešanico zalijem nagrobne cvetlice. To leto cvetijo takokot še nikoli doslej. Sem pa letos namestonavadne zemlje uporabila pplan-tella specialno zemljo za grobove,katere črna barva še poudari belein rdeče cvetove. Vsakič, ko pri-žgem svečko svojemu dragemu,sem boljše volje.«

✉

24


4. Kombinacija trajne zasaditveTu sta zasajena dva stoæœasta in dva kroglasta puøpana(Buxus sempervirens), vmes pa smo v dva trikotnika zasadilinezahtevni pokrovni rastlini. Prva, majnica (Antennariadiocia ’Rubra’), ima œudovite, srebrnkaste liste, drugi paje rdeœe listni skreœnik (Ajuga reptans). Zadnji trikotnikje posut z belim drobljencem, pod katerega smo poloæilifilc.V posodi nenavadne oblike, katero lahko po potrebizaœasno odstranimo in v njej zamenjamo sezon-sko zasaditev, pa smo zasadili: vijoliœaste trave(Imperata cylindrica), belo in bordo jesenskovreso (Calluna vulgaris), korokijo (Corokiasp.), jesenski sviøœ (Gentiana sp.) terdobro poznani netresk (Sempervi-rum) in homulico (Sedum sp.).Med rastline smo posta-vili nekaj okroglihbelih prodnikov, darastline pridejobolj do izraza.

3. Manjøi skalnjakZa to varianto smo se odloœili, ker v skalnjaklahko sadimo res trpeæne rastline, ki odliœnoprenaøajo suøo in sonœno pripeko. Na filc smoposuli bel lomljenec ter nanj ob nagrobniku go-steje, nato pa redkeje postavili nekaj manjøihskal. Mednje smo zasadili: bor (Pinus mugomops), plezavi brin (Juniperus blue car-pet), gojeno planiko (Lentopodium al-pinum), manjøe øpranje pa smozapolnili z netreski (Sempervirumsp.). Preostalo povrøino lahko zasa-dimo z brøljanom (Hedera helix) -nekako 5 na kvadratni meter,a moramo biti previdni, danam ne bo zaduøil inprerastel ostalih rast-lin, zato ga rednoobrezujmo.

Obik

ova

nje

vrt

a

25www.klubgaia.si

Vzdræevanje Opisanih grobov ni teæko vzdræevati. Æe ob urejanju groba je potrebno vse rastline dobro zaliti, primernopa jih je tudi pognojiti z vitaminskim kompleksom bio plantella vita, ki rastlinam da energijo za zaœetnorast in prepreœuje presaditveni øok. V nadaljevanju pa ob vsakem obisku rastline dobro zalijemo, pazimole, da jih zalivanmo œasu primerno, da nam ne zmrznejo ali jim ne zakuha koreninska gruda. Po potrebisezonske nasade obnavljamo ali zamenjamo z novimi rastlinami. S trajnicami, travami, brøljanom iniglavci pa tako ni veliko dela. Rock Finale, univ. dipl. inæ. kraj. arh

[email protected]


Pri druæini Jordan doma pridelajo zgod-nja jabolka, hruøke, breskve, orehe, jago-diœevje, na njivi malo stran pa øe pøenico,krompir, fiæol in øe marsikaj, a veliko odtega predelajo za ozimnico in tudi razde-lijo ljubiteljem. Tako vzdræujejo kakovo-stno-zdrave vrednote posameznika, ki senanaøajo na ekoloøko prehrano in boljprimeren odnos do narave.

Po korenœku setevmotovilcaGospa Jordan je na majhni gredici po-spravila korenœek. Odloœila se je za setevmotovilca. Zaradi suøe ga bo sejala predprvim veœjim deæjem. Kot vrtnarsko nav-duøenko jo je seveda zanimalo, kaj bi øelahko sejala na gredici za korenjem. Sve-tovali smo ji, da lahko poseje tudi øpi-naœo. Motovilec in øpinaœa, ki ju sejemov avgustu in septembru, sta namenjenajesenskemu uæivanju. V drugi poloviciseptembra ju posejemo za naslednjo po-mlad. Jeseni lahko spet posejemo tudi ru-kolo. Njen predhodnik je lahko katerakoli

vrtnina, samo kapusnice oz. kriænice ne.Za setev œrne redkve je prepozno in tudiblitvo zadnjiœ sejemo vse do konca avgu-sta. Ta zadnja setev je namenjena prezi-movanju. Po pogovoru smo pripraviligredico za setev motovilca. Pognojili smojo z visoko vrednostnim organskim gno-jilom v obliki granul bio plantella nutri-

26

Cvetoœi in uporabnivrt v enemTokrat smo obiskali Marijo Jordan, zmagovalkolanskoletnega nateœaja Naj naj doseæki naøihœlanov za balkonsko zasaditev, iz Kostanjevicena Krki. Doma pridelajo tudi veœino sadja inzelenjave, v tej suøi nas je oœaral øe okrasni vrtz razgibanim predvrtom, veliko vrtnarskeljubezni pa je posvetila tudi letoønjim balkonomin obeøankam.

vit za listno zelenjavo. Œas za setev pabo nastopil pred prvim pozno poletnimdeæjem. Za boljøi pridelek smo svetovali,da se razvijajoœe sadike øe dodatno po-gnoji s tekoœim organskim gnojilom naosnovi morskih alg bio plantella vrt.

Janeæ je zelo uporabenGospa Marija janeæ zelo pogosto upora-blja pri peki slaøœic, za juhe, likerje, pripeki mesa, v pudingih, kompotih, doda ga

tudi pri peki kruha. V praksi seodliœno poda tudi v solatah,poleg kislega zelja, z vanilijo,ingverjem in klinœki. Vœasih jeveljalo, da posuøeno socvetje,obeøeno nad posteljo, vraœamladost. Podobno so verjetnoupali tudi tisti, ki so ga skupajz lovorjem dodajali v lepotilnekopeli. Iz pogovora smo senauœili, da poparek janeæevihsemen pomaga tudi pri slabiprebavi, napenjanju, œrevesnihkrœih, vetrovih, slabem za-dahu, zaprtju in pomanjkanjuapetita. Ker uœinkovito raz-kuæuje dihalne poti, olajøa tudiizkaøljevanje in pomaga priteæavah z dihali (bronhitis,vneto grlo, astma, oslovski

Dr.

Gaia

na t

ere

nu

Naøa zvesta œlanica meduporabnim janeæem.

Ko smo izruvalikorenœek, smona isto mestoposejali motovilec.

Osrednji motiv vrta.


kaøelj …). Znano je tudi, da œaj iz ja-neæevih semen uæivajo tudi dojeœe ma-tere, ker spodbuja tvorbo mleka in lajøaprebavo dojenœkov.

Cvetoœi balkoni inobeøanke v tem inprihodnjem letuBalkoni in terase naøe œlanice Marijevsako leto œakajo na nove barve in zasa-ditvene kombinacije. Vsakoletne reøitveso plod izkuøenj, skrbnih naœrtov in raz-noterih æelja. Veœino rastlin vzgoji samas potaknjenci. Da so balkoni, terase inokenske police zares bujno cvetoœi, omo-goœi tudi kakovostna pet komponentnazemlja plantella balkonia. Redno skrbitudi za dognojevanje z visoko kakovos-tnim tekoœim gnojilom plantella cvet, kije obogateno kar z 11 vitamini in mor-skimi algami. To leto so balkoni v zna-menju pelargonij in okrasnih trav. Ga.Marija se zanima tudi za idejne zasaditve

v prihodnjem letu, zato smo ji svetovali,da pelargonije kombinira s strukturnimienoletnicami, kot so: drobnolistni srebrnismilj, bela bakopa, modra avstralska mar-jetica, neæna lobelija ali zapeljiva diascia,morda celo pisanolistna kopriva. Zonalkez enojnimi cvetovi so øe posebej primerneza zasajanje zelo sonœnih gredic na vrtu,kjer jih uporabimo namesto enoletnic.

S potaknjenci do svojihrastlinMarija poletni œas izkoristi za pripravopotaknjencev, tako uspeøno razmnoæujevse domaœe rastline (pelargonije, olean-dri,…). Ponavadi jih potakne kar v zemljo,ki je ostala od sajenja balkonskih rastlin,kar se je pri nekaterih rastlinah izkazaloza dokaj uœinkovito metodo. Za boljøe re-

zultate smo ji svetovali, da za pota-knjence uporabi zemljo za setev in piki-ranje bio plantella start, ki jo sestavljajonajkakovostnejøe øote. Tako mladim rast-linam nudi idealne pogoje za razvoj ko-renin in krepko rast. Da vzpodbudirazvoj, je treba potaknjence rahlo potis-niti (2 cm globoko) v pripravek za po-speøevanje rasti korenin plantella

rhizopon I (pelargonija, verbena, ...) aliplantella rhizopon II (oleander, brin, pa-cipresa ...). Po tem jih otrese in potakne vzemljo za setev in pikiranje bio plantellastart. Marija po pripravi potaknjencevlonœke postavi v senœen prostor in skrbiza redno rosenje, s katerim vzdræuje pri-merno vlago. Potaknjencev ne zaliva. Kose ukoreninijo, jih presadi v cvetliœnelonœke, ki jih napolni s kakovostno petkomponentno zemljo plantella balkonia.

Uporaba in oskrbaparadiænikaIzkuønje Marije Jordan povedo, da zasveæo porabo paradiænika poleti za-doøœajo dve do øtiri rastline na druæin-skega œlana. Za kuhanje mezge in drugih

zimskih dobrot pa posadi sorte z velikomesa in malo semena posebej, spet doøtiri rastline na druæinskega œlana. Marijase je zanimala tudi za pravilno dognoje-vanje v œasu rasti. Ob sajenju poskrbi zaizdatno gnojenje s hlevskim gnojem, kiga je v domaœem hlevu vsekakor dovolj.Za dognojevanje paradiænika med letomsmo svetovali uporabo organskega gno-jila v obliki granul bio plantella nutrivitza paradiænik in plodovke, ki ima dodannaraven vir kalija, ki ga v gnoju in kom-postu primanjkuje. V praksi zelo dobrerezultate doseæemo tudi z uporabo te-koœega organskega gnojila na osnovimorskih alg bio plantella vrt, ki ga upo-rabljamo na 10 do 14 dni od sajenja dozadnjega obiranja plodov. Med eko-loøkimi reøitvami je treba omeniti tudidognojevanje z gabezovimi prevrelkami.Tudi gabezova zastirka tal je dobrodoøla.Z vsakim nastavkom plodov je zelo pri-poroœljivo tudi listno gnojenje s plantellakalcijevim listnim gnojilom, posebej vvroœem in suønem poletju kot je letoønje.Saj se v teh pogojih pojavlja odmiranjeoz. gniloba na muhi (dnu) ploda. Ta pojavje pogost tako v rastlinjakih kot na pro-stem. Najveœkrat je povezan z neprimernovodno oskrbo in suøo. Œe æe pride do po-java, pa je vsako ukrepanje neuœinkovito,zato øe pravoœasno pomislimo na doda-janje kalcija preko listov.Pri druæini Jordan smo se vrnili v prete-klost in se ponovno pribliæali naœinuæivljenja, ki je bil øe ne dolgo tega sa-moumeven. Samooskrba ni samo njihovoddaljen cilj, ampak je postala vsakda-njost. Velika ljubezen do rastlin in este-tike se øe posebno izraæa tudi v okolicihiøe, ki jo krasi lepo vzdræevan okrasnivrt in je vsekakor vreden pohvale.

Davor Øpehar

27

Dr.

Gaia

na t

ere

nu

www.klubgaia.si

Balkonski motiv s travami.

Posodovkeuæivajo v poletju.

Oskrba paradiænika.


Øestindvajsetletna Ines æivi v Ljubljani,in sicer na Vevœah. Kot vaditeljica ra-zliœnih øportnih vadb se seveda zanimaøe za ostale øporte, predvsem za kajtanje,ki ga izvajata skupaj s fantom v vseh le-tnih œasih. Je ljubiteljica domaœih æivaliin lastnica psiœka Tina. Z razliœnimiaktivnostmi podpira delovanja zavetiøœin je sploh pripravljena pomagati, kjer sele da. Pravi, da si ob svoji hiøi, ki jo bonekoœ imela, predstavlja male domaœeæivali in vrt. Rada ima namreœ ustvar-jalne dejavnosti. Med drugim øiva, izde-luje cvetliœna mila in nakit.

Æe nekaj let si œlanica Kluba Gaia,œeprav sodiø med mlado genera-

cijo, ki ji veœinoma ni toliko mar zaroæe in vrt. Œemu pripisujeø svoj inte-res? Vsekakor zanimanje izvira iz druæine.Moja stara mama iz Logatca je velikaljubiteljica roæ. Pri njej je povsod cvetje.Najprej sem gojila sobne rastline, kiœistijo zrak, a sem jih pogosto pozabilazaliti. Spomladi sem jih prenesla na bi-valno teraso. Potem sem se navduøilanad balkonskimi rastlinami in hkrati veœkorit hortenzij posadila tudi na vhodu vnaø blok.

Zdrav naœin æivljenja je navadno zelopovezan z naravo. Ti si osem let

plesala klasiœen balet in njegove mo-dernejøe razliœice, nato si se zaœelanavduøevati nad aerobiko in postalavaditeljica aerobike, pilatesa, vadbe zanoseœnice, funkcionalne vadbe, predslabim letom pa si javnosti postalaznana zaradi nove vadbe, ki se imenujehula hooping. Pravzaprav si prva pripe-ljala vadbo v Slovenijo in od takrat negreø nikamor veœ brez svojega obroœa.Hupkala si æe v parkih, med cvetjem,pa med nasadi mandarin, itd. LahkoGaianom oriøeø, kaj sploh je hupkanjein kako to, da ga izvajaø tudi na pro-stem?Hooping je v Sloveniji nova zabavnaskupinska vadba, pri kateri uporabljamoobroœ. Gaianke se bodo spomnileobroœev, ki so bili modni pred desetletji.Ti danes so veœji ter teæji, zato jih je laæjevrteti. Privlaœnost hoopinga je v tem, dalahko obroœ okoli pasu vrti vsak, potempa vkljuœujemo øe raznovrstne vaje intrike. Ta vadba izboljøuje koordinacijo,ravnoteæje, krepi miøice trupa. Med iz-vajanjem porabimo ogromno kalorij,glavno pa je, da riøe nasmeøke na obraz.Sama obroœ vedno vzamem s sabo napiknike, morje, ob jezera. Hupkala (beritekla) sem na letoønjem øtudentskemteku na grad, na izlivu reke Neretve obnasadih mandarin, na plaæah, itd. Nasploøno se mi zdi, da je vsaka vadba v

naravi øe bolj prijetna, zato poleti vodimpilates in hupkanje tudi v parkih.

Svoj dom si polepøala z rastlinami.Morda ne bi bilo odveœ, œe poja-

sniø, kako si se lotila tega projekta?Zaœela sem z zelenimi sobnimi rastli-nami, ki ne potrebujejo toliko nege insem jih prejela v dar ali pa kar izbralapriloænostno. Potem sem nadaljevala øez balkonskimi roæami, ki so mi jih zasa-dili sorodniki, nad katerimi sem se takojnavduøila, da sem naslednje leto zasaje-vala posode in korita æe sama. Marcakupim sadike, kakøno novo korito,koøarice, itd. Rada imam minimalistiœnezasaditve ter sorodno sorto v enemlonœku. Noœem, da moœnejøe roæe izri-nejo øibkejøe. Ob tem kupim tudi zemljoplantella balkonia, ki jo redno upora-bljam. V istem œasu si priskrbim øe iz-redno praktiœno gnojilo plantellaformula 365 za okrasne rastline, s ka-terim roæam æe na zaœetku zagotovimdovolj hrane ter gnojilo v tabletah plan-tella tabs za balkonske rastline, ki gaskozi sezono enkrat tedensko dodajamvodi za zalivanje. Priznati moram, da sesproti uœim in se je kdaj tudi æe kaj za-taknilo. Enkrat sem preveœ na redko po-sadila rastline, tako da sem nato vmesnaknadno dosejala øe semena zanimivihroæic, pa je na koncu zelo lepo uspelo.Dejstvo je, da se najveœ nauœiø iz iz-kuøenj, v veliko pomoœ pa so mi tudi in-formacije Kluba Gaia. Na facebooku semdel te druæine æe od leta 2008, prav takosem se hitro registrirala na spletno stran,

Klub Gaia je øel tokrat na obisk k mladi vrtnarki, øportnici in plesalki Ines Rutar, ki jeprva licencirana inøtruktorica hula hoopinga v Sloveniji, energiœna vaditeljica razliœnihøportnih vadb, poleg tega pa jo zadnjih nekaj let, tudi s pomoœjo Kluba Gaia, navduøujeurbano vrtnarjenje, predvsem oboæuje zeliøœa in cvetoœe lepotice.

Vse se da, œe se hoœeG

aia

na o

bis

ku

www.inergija.si

Foto

: Mitj

a R

esni

k

Sobne rastline, ki nerabijo posebne nege.

28


kamor pokukam, œe po-trebujem kakøno do-datno informacijo.

Katere roæe najdemov tvojem domu?

Na sonœnem in vroœembalkonu imam brøljanke,pelargonije, oleander, kaktuse in marje-tice. Senœno oziroma polsenœno stranmojega balkona krasijo gladiole, milijonzvonœki, brøljanke, pelargonije ter kra-sula in spatifil. Slednjo imam bolj v sta-novanju, druæbo pa ji delajo drevoæivljenja, benjamin, dracena, bonsai, or-hideja, fikus, kaktus in øe kakøna senajde.

Na sonœnem balkonu imaø nekajzaœimb. Morda razmiøljaø, da bi re-

pertoar øe razøirila?Posadila sem baziliko, sivko, meto terœilije, nad katerimi se navduøuje pred-vsem moj fant Grega. Gre za najbolj pe-

koœe predstavnike te vrste nasvetu, za katere sva semena na-roœila v tujini. Sem pa res raz-miøljala, da bi razøirila svojzeliøœni kotiœek. Naslednje letobom posejala in posadila peterøilj,majaron, papriko, roæmarin in øekaj. Tako so pestrejøi jedilniki inokusnejøi obroki. Tudi receptepoiøœem na spletu in ker uæivavav dobri hrani, sva kmalu ugoto-vila, da so sveæa okusnejøa. Bazi-lika paøe skoraj v vse poletne jedi,meta je odliœna popestritev pijaœ,za œaj ali smoothi, sicer pa res lepodiøi, tako da z njo odiøavim tudiprostor. Sivko uporabljam za

doma narejena mila in diøavne vreœke,ki jih razmestim po predalih.

Si se v tem œasu æe sooœila skakønimi boleznimi ali økodljivci?

Kako se spopadeø z njimi?Lani sem imela veliko problemov z uømina oleandru, potem pa sem uporabilanaravni insekticidni koncentrat bioplantella flora kenyatox verde in se tehøkodljivcev uspeøno reøila. Se mi pa zdi,da ta sredstva malce bolj suøijo rastline,tako da jih je dobro nekoliko bolj zaliti.Omenjeni oleander je potem lepo prezi-mil v kleti, letos pa œudovito cveti.

Praviø, da bi imela svoj vrt? Si pred-stavljaø, kaj vse bi raslo v njem?

Moj vrt bi bil zagotovo pisanih barv. Nazelenjavnem delu bi imela paradiænik,solato, paprike, øpinaœo, blitvo, buœke,zaœimbe, no, vse, kar imam rada nakroæniku, bi posadila. Ne bi pa pretira-vala, ker ne maram metati hrane proœ.Raje imam malo premalo, ker je potemtisto bolj slastno. Ob tem bi posadilagrmiœek ribeza, maline, jagode terogromno okrasnih rastlin.

Za konec bi te prosila, œe izpostaviøsvoj æivljenjski moto, ki bo morda

navdihnil øe kakønega tvojega sovrst-nika.Kot sem æe omenila, me motivira rek:»Vse se da, œe se hoœe!« Prav pa je, dase ukvarjamo s stvarmi, ki nas veselijo.Œeprav sem ekonomistka, si æelim øemarsikaj drugega. Treba je vztrajati, œehoœeø doseœi rezultate, pa œetudi kdaj neuspe. Na podlagi izkuøenj se uœimo in

rastemo, kot rastejo naøe roæice, ki nammnogokrat polepøajo vsakdan.

Katja Øtucin

www.klubgaia.si 29

Gaia

na o

bis

ku

Bogastvo cvetja nabivalnem balkonu.

Pravi rastlinjak nasonœnem balkonu.

Pekoœi œiliji, vzgojeni iz semena.



3. UŒINKOVITO ZATIRANJE NAD-LOGENajbolj uœinkovita sredstva za zatira-nje so insekticidi. Pomagamo si lahkoz effect vabo za mravlje, ki je uœin-kovito sredstvo za zatiranje vseh vrstmravelj in njihovih gnezd. Je zelovarna za uporabo, saj prepreœuje stikz uporabnikom in s podlago. Gre zavabo v obliki plastiœne hiøice, v katerista spravljena insekticid in privabilo,ki mravlje privlaœi, da se sprehodijoskozi hiøico. Tako pridejo v stik zaktivno snovjo, ki ima zapozneliuœinek in jo odnesejo tudi v gnezdo.Na ta naœin pride do uniœenja gnezdav celoti. Effect posip proti mravljamvsebuje naravno aktivno snov in galahko uporabljamo tako za zaøœitno zu-nanjih kot tudi notranjih povrøin. Ob po-javu mravelj posip potresite po robovihsten in v kote, kjer se zadræujejo. Ob po-novnem pojavu mravelj posipanje pono-vite. Odliœne rezultate zatiranjadoseæemo z uporabo insekticida effectfaracid, ki deluje na vse vrste mravelj,tudi na faraonske. Uœinkuje veœ kotmesec dni, saj gre za mikrokapsulirani

insekticid, kar pomeni, da so molekuleaktivne snovi obdane z ovojnico – kap-sulo, ki poœasi sproøœa insketicid. Kap-sule so zelo majhne in odporne naizsuøevanje, uœinkujejo pa tako, da seoprimejo povrøine telesa delavk, ki jihnato prenesejo v gnezda. Najbolje je, dainsketicid razprøimo po mestih, kjer semravlje gibljejo in nato poœakamo, da gadelavke prenesejo v svoje gnezdo, kjeruœinkovito deluje na celo kolonijo.

Saøa Klanœar

V poletnih mesecih nam pridne mravljice pogosto povzroœajo nevøeœnosti, ko se pojavijov naøih stanovanjih. Faraonske mravlje se v stanovanju lahko pojavljajo vse leto. Zaradizelo dobre organiziranosti in ustaljenih navad nam mravlje lahko predstavljajo problem,ki ga le s teæavo odpravimo.

Preveœ pridne mravlje

Zavarujte ozimnico pred mišmiPripravite se na njihov napad in ostanite brez skrbi. Povzročile sonam veliko škodo – od popolnoma požrtih vrtov in polj pšenice, dobolezni mišja mrzlica, s katero so se srečevali povsod po Sloveniji.V jesenskem času, ko bo hrane zunaj zmanjkalo, pa se nadlogalahko preseli v domače shrambe. Zato, da bo naš pridelek varenpred njimi, pravočasno nastavimo vabe, ki nam jih ponujajoblagovne znamke Ratimor, Glodacid in Effect rodent. Za domačorabo je najbolj primerna mehka vaba, ki se ji miši tudi ob obiliciostale hrane ne morejo upreti. Za tiste, ki se bojijo rokovanja zrodenticidi, je na voljo izdelek Effect rodent Box, pri katerem jevaba shranjena v prilagojeni škatli.

Dom

bre

z m

rgola

zni

Æivljenje v kolonijah je tako kot pri ter-mitih pomembna znaœilnost v æivljenjumravelj. Zaradi delitve dela imajo ra-zliœno telesno zgradbo. Mravlje v kolo-nijah se sporazumevajo s pomoœjokemijskih spojin – feromonov. Kolonijeso lahko zelo dolgoæive, vsebujejo enoali veœ matic in v veœini primerov so toedini predstavniki kolonije, ki se razm-noæujejo. Matica lahko æivi tudi do 30let, delavke pa eno do tri leta. Samci vveœini primerov doœakajo le nekaj ted-nov.V naøih bivaliøœih in drugih zgradbah siza gnezdo velikokrat izberejo prostorepod talnimi oblogami ali ometom, obkanalizaciji in ostalih ceveh ter na osta-lih podobnih mestih, kjer nam pridnodelajo økodo.Mravlje imajo zelo rade hrano. Privlaœijojih sladke snovi (sladkor, med, sadje),medtem ko imajo faraonske mravlje rajebeljakovinsko hrano (surovo meso, suhomeso, sir, maøœoba), seveda pa se ne bra-nijo niti sladke hrane. Faraonske mravljese v bolniønicah, na deponijah, v skla-diøœih bioloøkih odpadkov lahko hranijotudi s krvjo, iztrebki, organskimi odpadkiin podobno. Zato faraonke niso le nad-lega, ampak lahko prenaøajo tudi bole-zni.

Ukrepi zoper mravlje1. ŒIØŒENJE!Œe doma najdemo mravlje, se najprej lo-timo œiøœenja. Odstraniti moramo vseostanke hrane. Pogledati moramo tudiizven kuhinje – dnevna soba, spalnica,otroøka soba... Tudi œe v te prostore nevnaøamo hrane, jo lahko tja prinesemo scopati. Zato se je potrebno najprej teme-ljito lotiti œiøœenja.

2. TEMELJIT PREGLED STANOVANJAPazljivo je potrebno pregledati stanova-nje, saj mravlje navadno pridejo v no-tranjost naøega doma skozi razpoke inodprtine. Œe razpok ne boste odkrili, sle-dite mravljam in poglejte, kje poteka nji-hova pot. Na ta naœin boste odkrilinjihov vhod v stanovanje. Razpoke inodprtine je potrebno zadelati, kar lahkostorite s silikonskim kitom.

www.klubgaia.si


Izjemno navdušenje so člani več kot dveh polnih avtobusovpokazali ob obisku na vrtovih naših primorskih članov iz Sečovelj,Marije in Silvana Delgiusto ter Morene in Roka Kocjančič. Pokazalose je, da si takih izletov vsi želimo. Videli smo veliko novega,nekateri so prvič doživeli pristnost avtohtonosti v živo. Zapisovalismo si recepte in poskusili sadje kar z drevesa ter si sevedaprivoščili še vse domače dobrote.V Šantomi nad Koprom smo se na pikniku do večera nasmejali innaplesali, zato v prihodnje spet ponovimo še v lepši luči.

Mira Arh

Œlani ste na našem pikniku ponovno dokazali, da vas taka sreœanja osreœujejo. Po iskreno prisrœnempozdravu smo se kmalu podali na štiri nepozabne izlete, ki so vsi po vrsti prispevali k pridobivanjuznanja ter širjenja idej in prijateljstev.

Piknik na Obali – prisrœno in slastnoG

ain

pik

nik

Abrahamovka je pripeljala s sebojna piknik več kot 15 prijateljev.

Peli, klepetali, pili indružili smo se ves dan.

Tudi primorski člani Kluba so se prišliposvetovat in pogledat domače vrtove.

Pija je ponujalamarmelade, sivko

in olje.Darilo tudi članuJožetu Šterku, kije dopolnil 90 let. Tablete za balkonske

rastline, kot darilo za vse.M


33

Ga.VeronikaKavœiœ je

komentirala ogledLuke Koper: v eni samiuri so nam izredno lepo

predstavili vso luko,terminale, delo in

storitve. Veliko smovideli in smo zelo

zadovoljni zizletom.

Marija vrtnari zgolj ekološko in poudarjapomen zdravega načina življenja.

Zapeti ljudsko vižona besedilo iz kazalavrtnarske knjige jebil pravi izziv.

Večina se jepridružila kolu, ki gaje naokoli popeljala

slavljenka Irena.Marija razlaga članicamsvojo preizkušeno recepturo.

Radodarni gostiteljiDelgiusto so Gaianeizdatno postregli.

Gain

pik

nik

V nagradnem kvizu smoizžrebali prvonagrajence

in jih bogato obdarili.

Morena je v razlagi opozorilana kar nekaj posebnosti primoskega vrtnarjenja.

Prav vsak član se jeposladkal z okusnimi

Moreninimi hroštulami.

Še več fotografijin utrinkov iz piknika si lahkoogledate na našispletni straniwww.klubgaia.com. Vabimo vas,da na strani sodelujete tudi ssvojimi komentarji, s fotografijami inovativnih jesenskih zasaditev ter z aktualnimi vrtnarskimi vprašanji.

Sadje kar zdrevesa v usta.


Izvira kot Kupa v Gorskem kotarju, teœepet kilometrov po hrvaøkem ozemlju,nakar je od sotoœja s Œabranko do so-toœja s Kamenico 118 kilometrov sloven-sko-hrvaøka mejna reka, nato pa se poskupnih 292 kilometrih pri Sisku izlivav Savo. V zgornjem toku teœe po ozkidolini, deloma soteski, vrezani v kraøkeplanote, ponekod globoki tudi do stometrov, mimo Bele krajine se vije poozki in plitvejøi dolini, od Ozlja naprejpa se razlije po ravnem Pokolpju. V be-lokranjskem delu dobiva razen reke La-hinje povrøinsko vodo le iz kraøkih,najveœ nekaj deset metrov dolgih vodnihtokov; ti bruhalniki so pogosto povezanis podzemnimi kraøkimi jamami. Imadeæno-sneæni reœni reæim, pri œemer sonajviøji pretoki novembra in decembra,najniæji pa avgusta in septembra. Reœnodno je razgibano in ga sestavljajo pred-vsem skalne ploøœe in prodnate sipine,na posameznih predelih pa se plitvo podpovrøjem izloœa tudi lehnjak.

Ob zgornjem toku najdaljøe slovenskedinarsko-kraøke reke je v preteklosti de-lovalo 86 mlinov, æag in kovaœij, za po-trebe katerih je bilo narejenih 65 jezov.Reœna dolina je v celotnem toku naravnoohranjena, zato predstavlja veliko biot-sko pestrost. Med naravnimi znameni-tostmi velja posebej opozoriti na: dolinoŒabranke, Loøko steno, sotesko Mir-tovøkega potoka z izvirom Obrh, lehnja-kotvorni potok Neæica s Tiøenpoljskimslapom pri Fari in izvir ter jame priSpodnji Bilpi. Zaradi redkih habitatov inizjemnih naravovarstvenih vrednot je

reka Kolpa vkljuœena v evropsko eko-loøko omreæje obmoœij Natura 2000 in vpredelu od Starega trga do Fuœkovcevzavarovana kot naravni spomenik zno-traj Krajinskega parka Kolpa.

Vrbe, krvenke, jeækiNa metliøkem koncu so njeni bregovimarsikod poraøœeni s sivimi vrbami, zakatere so znaœilni ozki, do 15 centime-trov dolgi listi, ki so na spodnji stranipolsteno dlakavi in nikoli bleøœeœi. Sredijulija so se z vijoliœasto rdeœimi cvetoviv dolgih klasastih socvetjih razkazovalenavadne krvenke, ki so – glede na po-loæaj praønikov in pestiœev - razliœnihoblik. To posebnost je preuœeval æe na-ravoslovec Charles Darwin in ugotovil,da se najbolj uœinkovito razmnoæujejorastline, katerih cvetovi niso enaki,

ampak se dopolnjujejo. V priobreænihmrtvicah je v s hranili bogati vodi pri-merno okolje za pokonœne jeæke z eno-spolnimi cvetovi, ki se zdruæujejo vokrogla socvetja, pri œemer so æenskaspodaj in moøka zgoraj. Ko slednja od-dajo pelod, se kmalu posuøe, æenska pase vse bolj veœajo in spreminjajo v jeæka-sta soplodja.

V reki Kolpi æivi 39 domorodnih vrst rib,med katerimi je osem ogroæenih: upira-vec, zlata neæica, platnica, pezdirk, sulec,zvezdogled, kapelj in pohra. Od drugihtukaj æiveœih æivali pa posebno varstvouæivajo øe: obloustka potoœni piøkur,økoljka navadni økræek, æelva sklednicain vidra.

Boris Dolniœar

Slo

vensk

i nara

vni

bis

eri

KolpaBelokranjci imajo prav: vabilu Kolpe se res ni mogoœe upreti, saj gre za eno najtoplejøih,najœistejøih in najbolj neokrnjenih rek v Sloveniji, ki se ponaøa z izjemnim rastlinskim inæivalskim bogastvom. Ker njena temperatura v poletnih mesecih doseæe do 30 stopinjCelzija, ji pravijo tudi »najdaljøa slovenska riviera«, vendar Kolpa s svojo naravnoraznolikostjo in slikovitostjo preseneœa v vseh letnih œasih.

Navadna krvenka. Pokonœni jeæek.

34

Vrei

navsaK

P

Vrei

navsaK

naje rev


Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in

na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupuje unovœljiv samo originalni kupon, izrezan izrevije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je

unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella Total-R750ml

50 % popusta

✂



unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Ratimor mehka vaba250g

✂



unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Effect Faracid500ml

✂



unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Bio plantella Nutrivit univerzal3kg

✂



unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella Jesensko gnojilo za travo • 5kg

✂

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupuizdelka na fotografiji in na blagajni v vseh

navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljivsamo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia.Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv

od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Biogrena10kg

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella Organik20kg

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella Organik K20kg

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella Specialna zemlja zaokrasne rastline • 50L ali 20L

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella Balkonia20 L, 45L, 60L ali 70L

Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovEkskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovUgodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene

prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografijiin samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek.

Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.

KGZ Krpan, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper,

Inpos, KZ Laøko, KZ Sava Lesce, KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale.

V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella Zemlja za grobove10L ali 20 L

Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupuizbranega izdelka na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samooriginalni kupon, izrezan iz revije Gaia.

Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 8. do 15. 9. 2012.

Izdelek PLANTELLA,BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella travna semenaUniverzal ali Contessa • 1kg

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Ratimor mehka vaba500g

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella sadjarsko gnojilo3kg

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

Effect Rodent box parafinskibloki

✂



od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Vivera Neostop100g ali 1kg

✂



unovœljiv od 15. 9. do 15. 10. 2012.

20 % popusta

Plantella Organik K7,5kg

trgovec obveznovpiøe ime izdelkaPri nakupu potrebujete

izkaznico FFS.


15. september - 15. oktober• en novi član - prihranek 2,90 EUR = letna naročnina 15,00 EUR• dva nova člana - prihranek 4,90 EUR = letna naročnina 13,00 EUR,• trije novi člani - prihranek 7,90 EUR = letna naročnina 10,00 EUR.

Nižja naročnina z novimi člani Popust obračunamo, ko novi člani poravnajo naročnino.

15. september - 15. oktober• en novi član - prihranek 2,90 EUR = letna naročnina 15,00 EUR• dva nova člana - prihranek 4,90 EUR = letna naročnina 13,00 EUR,• trije novi člani - prihranek 7,90 EUR = letna naročnina 10,00 EUR.

Nižja naročnina z novimi člani Popust obračunamo, ko novi člani poravnajo naročnino.

ČLANI SO DAROVALI GAIO ZA ROJSTNI DAN NASLEDNJIM NOVINCEM:

• Anica Šertl, Žalec • Marija Marinko, Dobrava • Kera Skrt, Koper • Metka Anžin Režek, Ljubljana

• Anja Erjavec, Trzin • Milena Lopšina, Krško• Dušanka Rehar, Petrovče • Ivanka Pinko, Postojna

ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA• Tončka Kociper, Preddvor • Renata Ašič, Sevnica • Ivanka Žnidaršič,Nova vas • Ivana Resnik, Trbovlje • Alenka Mulej, Vrhnika • Danica Hedl, Radlje ob Dravi • Julka Rožmanc, Vrhnika • Martina Pavlič, Vipava • Jožica Trobec, Rogaška Slatina • EdvardJuhant, Litija

NAGRAJENCI, KI SO RAZŠIRILI ČLANSTVO V KLUBU GAIA:3. novi naročniki (majica) Fani Šurca, Vrhnika 2. nova naročnika (plantella tabs) Marija Trlep, Žužemberk 1. nov naročnik (plantella tabs) Valentin Turnšek, Ptuj

NAGRAJENCI POLETNE KRIŽANKE:1-3. nagrada: Plantella tabs za balkonsko cvetje in majicaKluba Gaia Lidija Dobovičnik, Polzela; Ana Bajc, Postojna;Angelca Krznarič, Maribor 4-6. nagrada: Kapa in klobučekKluba Gaia ter Plantella tabs za zelene rastline Majda Kure,Ljubljana; Cvetka Draksler, Mavčiče; Marta Kuzmič, Puconci 7-10. nagrada: Nakupovalna vrečka s Plantella tabs zazelene rastline Vera Podbelšek, Motnik; Slavka Sedar, SlovenjGradec; Agata Vogrič, Slap ob idrijci; Štefka Joras, Sodražica

NAGRAJENCI KRIŽANKE:1. nagrada: Gain enodnevni izlet Ida Stubelj, Ankaran2-3. nagrada: Paket izdelkov Marija Ahlin, Radovljica; Rozalija

Ratej, Zg. Ložnica 4-5. nagrada: Barvna majica Kluba GaiaSonja Klanjšek, Prestranek; Štefka Piber, Bled

A V A N T U R A • p o t o v a l n i k o t i œ e kA V A N T U R A • p o t o v a l n i k o t i œ e k

OBIRANJE

MANDARIN in OLJK19. do 21. oktober

cena 169 E po osebiNeum, Stonj, Peljeøac,

delta Neretvevkljuœeno: 2x polpenzion, muzika vhotelu, ogled mesta Stonj in obiranje oljk napolotoku peljeøac doplaœilo: 25 e programobiranja mandrarin, voænja s œolni, kosilo,muzika, zabava 25 e

MARTINOVANJEPohod sredi mistiœnega

prekmurskega vinotoøkega Eldoradasobota, 13. november

cena 35 E po osebiOdhodi iz Ljubljane ob 6.30 (Dolgi most)

Odhodi tudi iz Kranja, Trojan, Celja, Maribora ob

zadostnem øtevilu prijav

vkljuœeno: avtobusni prevoz, cestnine, topli napitki,pokuonja domaœih dobrot in novega vina, topla malica,spominski kozarec, vodstvo in organizacija.

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana


LJUBLJANA

MARIBOR

RIBNICA

MURSKASOBOTAZG. KUNGOTA

STIŒNA

PIVKA

PETROVŒE

VUZENICA

VIRØTANJ

ZAGRADEC

ØMARJEPRI JELØAH

ØKOFJA LOKA

VRHNIKA

ROGAØKASLATINA

KOPER

Jesenska izobraæevanja Kluba GaiaPripravili smo zanimiva in pouœna predavanja, delavnice in promocije, ki so namenjena ljubiteljem rastlin invrtnarjenja. Predavanja so brezplaœna in predvidoma trajajo dve øolski uri. Zaradi organizacijskih potreb vsezainteresirane prosimo, da se na posamiœno aktivnost predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-poøti:[email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj je pogoj za izvedbo zadostno øtevilo prijavljenih (vsaj 10posluøalcev).

Klu

bsk

i k

oti

œek

29. 9. ob 10. uriDavor Øpehar:Jagodiœevje je zdravoSadjarsko druøtvoBobovec Muta, Modradvorana Vuzenica

5. 10. ob 18. uriNevenka Breznik: Vse ozeliøœnem vrtuDom krajanov Virøtanj(Podœetrtek), Virøtanj

23. 10. ob 10. uriDavor Øpehar:Jagodiœevje je zdravoKmetijska zadrugaPetrovœe

22. 9. ob 12. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditveBotaniœni vrt Maribor,Maribor

4. 10. ob 16. uriMatic Sever:Jesenske zasaditveSamostanska vrtnarijaStiœna

25. 9. ob 19. uriNevenka Breznik: Cvetoœajesen na balkonu in grediciKnjiænica Miklova hiøa, Ribnica

19. 9. ob 10. uriNevenka Breznik: Vse o zeliøœnem vrtuVrtnarski kroæek in starøi, OØ AntonaMartina Slomøka, Vrhnika

17. 10. ob 18. uriNevenka Breznik: Cvetoœajesen na balkonu in grediciSokolski dom, Økofja Loka

15. 9. ob 16. uriKarin Bejo: Buœe -gojenje in uporabaDvorana v Zg. Kungoti,Pintovec 1, Zg. Kungota

16. 10. ob 17. uri:Miøa Puøenjak:Zeliøœa in vrtnineHiøa sadeæi druæbe, Ul.Øtefana Kovaœa 20,Murska Sobota

11. 10. ob 18. uriLoreta Vlahoviå: Enostavno dolepih sobnih rastlinKrpanov dom, Pivka

13. 10. ob 19. uriDavor Øpehar:Zasaditve za groboveKulturni dom Zagradec

17. 10. ob 9. uriLoreta Vlahoviå: Cvetoœajesen v naøem domuUniverza za tretjeæivljenjsko obdobje, LURogaøka Slatina

9. 10. ob 9. uriLoreta Vlahoviå:Jesenske zasaditveKnjiænica, Ømarje priJeløah

29. 9. od 8.00 do 18.00Predstavitev Kluba Gaia insvetovanje strokovnjakaVrtnarija Carniola in drevesnicaMasada, Ljubljana

18. 10. ob 16. uriDavor Øpehar: Uspeøno sadjarjenjeSejna soba, Agraria Koper 4. 10. ob 16.30 uriIrena Vrhovnik: Poskrbimo za svoje oljkeSejna soba, Agraria Koper


SEPTEMBERSEPTEMBERS

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

OKTOBEROKTOBERP

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

15�

1718192021�

23242526272829�

1234567�

91011121314�

Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e iz

Set

vene

ga k

oled

arja

MAR

IE T

HU

Nza

leto

201

2, k

i ga

v Sl

oven

ijiiz

daja

v n

eskr

ajøa

ni o

blik

i Zal

oæba

Ajd

a, te

l.: 0

1/75

4 07

43.

do 16.00

do 11.00 od 18.00

do 17.00 od 18.00

od 12.00

od 11.00

od 11.00 do 16.00od 17.00

do 13.00 od 18.00

do 9.00 od 10.00do 13.00 od 14.00

do 13.00 od 14.00

do 16.00 od 17.00

kore

nina

cv

et

list

pl

od

neug

odno

pr

esaj

anje

*,

**,

***

zelo

ugo

dno

Kole

dar

del

Setv

eni k

oled

ar 2

012

38

Sedaj zorijo øe jesenske in zimske sorte sadja. Plodove pobiramo sproti. Odstranjujemo poøkodovane, nagnite, œrviveplodove.Shranjujemo samo zdrave plodove, œim boljøe kakovosti.- V œasu zorenja prepreœimo dostop do sadja osam, kjer je ob poøkodbahlahko økoda zaradi gnitja øe veœja.Edini dober naœin je nastavljanje uœinkovite naravne vabe effect vabe zaose, brez dodatka insekticidov, v katero polovimo œim veœje øtevilo os.Œe v bliæini sadovnjaka odkrijemo osir, pa ga poøkropimo z effectaerosolom proti osam in srøenom, s katerim varno prøimo z razdalje 4do 6 m. Sadna gniloba povzroœa gnitje plodov v nasadu in pri skladiøœenju. Zatozmanjøamo moænosti za poøkodbe zaradi økodljivcev ali drugihmehanskih poøkodb. Dober stranski uœinek na to bolezen ima tudipripravek vivera chorus, s katerim økropimo jablane in hruøke tri tednepred obiranjem, breskve, nektarine in slive pa en teden pred obiranjem.Travo pod drevesi øe kosimo.V oktobru pripravimo zemljo za nova sadna drevesa, pregledamo tudiliteraturo in izberemo pravo sadno vrsto in sorto.Za zaloæno gnojenje si priskrbimo specialno plantella sadjarsko gnojilo,ki ima posebej prilagojeno koliœino duøika za potrebe sadnega drevja(NPK sestava: 5-7-16). Ob sajenju ga v sadilno jamo dodamo cca. dvepesti.Ne pozabimo tudi na dolgo delujoœe organsko gnojilo v obliki peletplantella organik, ki ga bomo dodali nad koreninami, saj ga ne smemomeøati z mineralnimi gnojili.Okoli debel dreves nalepimo bio plantella lepljivi trak, na katerega sebodo ulovili vsi tisti økodljivci, ki iz tal potujejo v kroønjo, da bi tamprezimili.

Sadovnjak

Veœje prazne gredice prekopljemo in pognojimo z dolgo delujoœimgnojilom v obliki pelet plantella organik. Na manjøih gredicah uporabimo praktiœno pakirano organsko gnojilo vobliki granul bio plantella nutrivit univerzal.Da prepreœimo pojav pepelaste plesni na radiœu ga øe naprej krepimo spripravkom na osnovi njivske preslice bio plantela natur-f. Pripravek bio plantella arion+ med gredicami ali zunaj vrta uporabimo, œese v deæevni jeseni pojavijo polæi. Okrog rastlin ali posameznih gredic patvorimo sklenjen obroœ z bio plantella gelom proti polæem, ki uspeønoprepreœuje poæreøni pohod polæev.Veœ o varstvu pred porovo zavrtalko si preberite v vroœih idejah na str. 11.Pobiramo tudi korenje pozne setve, sladki komarœek, radiœ in endivijo,pozno setev graha in rdeœe pese.V vrtu sejemo tudi rastline za zeleno gnojenje, kot so: facelija, oljnaredkev ali bela gorjuøica.Øe vedno plevemo, zastiramo gredice in rahljamo tla, tako izboljøamozraœno-vodni reæim.

Zelenjavni vrt

Z dežjem so se zbudili tudi polži

Ko je vreme našim rastlinam končno ponudilo maloosvežitve, so na dan prilezli tudi požrešni polži. Dostopdo naših rastlin jim preprečimo z bio plantella gelom protipolžem, s katerim okoli gredic napravimo neprekinjenopregrado. Gel je popolnoma naraven, obstojen pa je tudiv vlažnem vremenu.

***


> Veœ o jesenskih zasaditvah v loncih, koritih inposodah si preberite v vroœih idejah na str. 11.

> Ostalim balkonskim rastlinam se bliæa konecobdobja rasti, zato jih poœasi pripravimo na zimo.

> Do sredine oktobra jih tedensko dognojujemo zvisoko kakovostnim tekoœim gnojilom plantellacvet, ki je obogaten z 11 vitamini.

> Tiste, ki jih nameravamo prezimiti, prenesemo vnotranjost hiøe, pred tem jih zalijemo øe sfungicidom vivera proplant, da prepreœimonastanek koreninske gnilobe.

> Œe jih imamo namen prezimiti, najprejpregledamo korita, œe so kje poøkodovana alizlomljena. Za prezimovanje so primerne samotiste, ki so zdrave.

> Œe smo imeli œez poletje teæave s prøicami,rastline øe enkrat poøkropimo s pripravkomvivera vertimec, da ne bomo imeli teæav z njimiøe v prezimovaliøœu.

> Œe pa se je æe pojavila siva plesen, rastline najprejoœistimo propadajoœih cvetov in listov, nato pajih poøkropimo s pripravkom vivera switch.

Okenske in balkonske rastline >>>

Obdobje poletne suøe je navadno æe mimo inspet je œas za setev okrasne trate, saj so tlatopla in tudi vlage je spet dovolj.Prispevek o dosejevanju trave si preberite na str. 9.Da omogoœimo zraku ponoven dostop dokorenin, jo na manjøih povrøinah preluknjamoz navadnimi ali votlimi vilami, vsakih 30centimetrov v dolæino.Jeseni je treba trato pognojiti s plantellajesenskim gnojilom za travo, ki ima veœfosforja in kalija. Predvsem kalij bo poskrbeltudi za veœjo odpornost na nizke zimsketemperature.Odpadlo listje odstranimo vsaj enkrat tedensko. Jeseni uniœujemo trdovratne plevele, kot so:slak, osat, kislica. Ustrezna sredstva najdemo vkmetijskih apotekah.

Prazno gredico, ki je zelozapleveljena, lahko oœistimo,œe rastline poøkropimo spripravkom plantella total-r. Slednji uniœi tudikoreninske plevele skoreninami, iz katerih nebodo veœ odgnali.

Veœ o presajanju iglavcev sipreberite v rubrikistrokovnjak svetuje nastr.13.

Veœino listopadne drevninepresajamo v mesecuoktobru.

Na hostah in ostroænikih sev deæevnem vremenumnoæiœno pojavijo polæi, kijih ustavimo s pripravkombio plantella arion +. Okrograstline pa naredimo øeneprehodno pregrado spomoœjo bio plantella gelaproti polæem.

Trajnice obreæemo tudi prijesenskem œiøœenju, koporeæemo vse posuøene,poøkodovane in bolne delerastlin.

Sadimo tudi prve znanilcepomladi, kot so: nizke jarice,zvonœki, hijacinte, tulipani,krokusi, narcise ali cesarskitulipan.

Veœ o sajenju œebulnic sipreberite v vroœih idejah nastr. 11.

Sredi septembra pri poznihsortah opravimo øe zadnjevarstvo proti sivi grozdniplesni, ki povzroœa gnilobo.Takrat uporabimo pripravekvivera switch, pri temupoøtevamo karenco.

Trgatev: potrgamo tolikogrozdja, kolikor ga lahko vprimernem œasu stisnemo, askuøamo trgati v suhemvremenu.

Sproti pomivamo posode inperemo opremo, po potrebitudi razkuæimo s sredstvi zarazkuæevanje.

Œe je grozdje poøkodovanood toœe, gnilo, … ga obtrgatvi loœimo po kakovosti.

Vinska trta

Sobne rastline pregledamo, œe so zdrave in tiste,ki jih je resniœno potrebno presaditi oz. jihnismo presadili spomladi, presadimo v plantellaspecialno zemljo za okrasne rastline, kivsebuje najkakovostnejøo øoto z dodatkomdolgo delujoœih hranil in rastlinskih vlaken bioculta.Œe listi postanejo srebrno sivkasti, je prisotennapad tripsa, zato je treba rastline poøkropiti spripravkom bio plantella flora verde, uporabenpa je tudi vivera vertimec, ki smo ga omenilipri prøicah. Sobne rastline so øe vedno sredi bujne rasti,zato jih øe vedno redno zalivamo indognojujemo z gnojilom v obliki øumeœih tabletplantella tabs za zelene ali cvetoœe rastline.

Sobne rastline

Vrtna trata

Okrasni vrt



Documents

E R 2 0 1 2 M B S - Klub Gaia...Nagrejenka: Erminija Bradaøeviœ, Koper Gaia september 2012.xp 9/6/12 2:42 PM Page 3 Tokrat se bom na veselje ljubiteljev cve-tja posvetil cvetovom