Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta
University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana, Slovenija telefon +386 (0)1 58 92 200 faks +386 (0)1 53 47 997 +386 (0)1 58 92 233
PREDSTAVITVENI ZBORNIK
Univerzitetni študijski program prve stopnje
DVOPREDMETNI UČITELJ
Študijsko leto 2017/2018
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
2
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
3
1. SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU
Ime: DVOPREDMETNI UČITELJ
Vrsta: univerzitetni študijski program prve stopnje
Trajanje: 4 leta
Število
ECTS:
240
Smeri: Program sestavljajo tri komponente: obvezni splošni predmeti in dve smeri
(predmetni področji poučevanja) izmed naslednjih: Biologija, Fizika,
Gospodinjstvo, Kemija, Matematika, Računalništvo in Tehnika, pri čemer so
dovoljene vezave v preglednici.
Biologija Fizika Gospodinjstvo Kemija Matematika Računalništvo
Fizika X
Gospodinjstvo X X
Kemija X X X
Matematika X X X
Računalništvo X X X X
Tehnika X X X X X X
Preglednica dovoljenih vezav
Moduli
študijskega
programa:
program nima modulov
Strokovni
naslov
diplomanta:
profesor/-ica predmeta A* in predmeta B*(UN)
*predmetna področja so navedena v abecednem vrstnem redu
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
4
2. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE PROGRAMA
Temeljni cilji programa
Diplomant dvopredmetnega študijskega programa za izobraževanje učiteljev pridobi:
- temeljno strokovno znanje z dveh predmetnih področij, ki je pomembno za izobraževanje na tem predmetnem področju,
- specialno-didaktična znanja z dveh izbranih predmetnih področij izobraževanja skupaj s praktičnim pedagoškim usposabljanjem,
- temeljna strokovna znanja s področja pedagoških, psiholoških, filozofskih in socioloških ved, ki so pomembna za delovanje v vzgoji in
izobraževanju.
Program omogoča nadaljevanje študija na 2. bolonjski stopnji in s tem pridobitev kvalifikacije za samostojno delovanje v zavodih na področju
izobraževanja obeh izbranih predmetnih področjih. .
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
PeF UL se je leta 2002 vključil v projekt TUNING (Tuning Educational Structures in Europe), ki ga je podprla Evropska unija v programu
Socrates-Erasmus (http://tuning.unideusto.org/tuningeu/). V okviru tega projekta je mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved
in izobraževanja učiteljev razvila seznam splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Na podlagi sodelovanja v tem projektu je UL PeF nato
uporabil metodologijo opredeljevanja kompetenc, prilagodil skupaj razviti seznam in ga uporabil pri oblikovanju svojih novih študijskih programov
(gl. zbornik Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov; ur. T. Devjak in S. Tancig; Ljubljana: UL PeF, 2006). Tako oblikovani
seznami kompetenc za prvo stopnjo študija so bili preverjeni pri zainteresiranih partnerskih skupinah (to so: nekdanji diplomanti, delodajalci in
visokošolski učitelji) ter razdeljeni v štiri bolj podrobne skupine: dve skupini splošnih (skupina A vsebuje splošne kompetence vseh visokošolskih
diplomantov ne glede na smer študija, skupina B pa splošne kompetence diplomantov s študijskega področja izobraževanja učiteljev in
izobraževalnih ved) ter dve skupini predmetnospecifičnih kompetenc (skupina C se nanaša na študijski program kot celoto, skupina D pa izraža
posebnosti obeh izbranih predmetnih področij v študijskem programu).
(A) Splošne (generične) kompetence univerzitetnih diplomantov
1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
5
2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.
3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost.
5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij.
6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega usposabljanja.
7. Informacijska pismenost.
8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samo pripravo in načrtovanje, samokontrola izvajanja načrtov.
9. Komuniciranje v tujem jeziku.
(B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov - strokovnih delavcev v vzgoji in
Izobraževanju
1. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju).
2. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije.
3. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika.
4. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih.
5. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega
dela).
6. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju.
7. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj.
8. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost.
(C) Predmetno-specifične kompetence diplomantov UL PeF
1. Poznavanje vsebine in metodike področja.
2. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na predmetnem področju.
3. Interdisciplinarno povezovanje vsebin.
4. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami.
5. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine.
6. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje.
7. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev, ter oblikovanje povratnih informacij.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
6
8. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij.
9. Sodelovanje s starši.
10. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov
(fizičnih, socialnih, kulturnih).
(D) Predmetno-specifične kompetence diplomantov za smeri - predmetna področja, ki jih lahko izbere študent v tem študijskem
programu
Biologija
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.
2. Znanje osnov matematike, fizike in kemije.
3. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
4. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.
5. Poznavanje in razumevanje principov zgradbe in delovanja organizmov.
6. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.
7. Poznavanje zgradbe in delovanja človeškega telesa, razvoj človeka, človek kot del biosfere in njegov vpliv na okolje.
8. Poznavanje domače favne in flore in njenih značilnosti.
9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.
10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod,
oblik, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
11. Obvladanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja organizmov za
pedagoške potrebe.
12. Obvladanje metodologije posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka
bioloških predmetov.
Fizika
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega razmišljanja.
2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
7
3. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.
4. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.
5. Razumevanje in reševanje osnovnih fizikalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Računske spretnosti za reševanje problemov in sposobnost ocene reda velikosti in enot rezultatov.
7. Obvladanje različnih specifičnih učnih strategij.
8. Priprava, izvedba in interpretacija demonstracijskih poskusov.
9. Obvladovanje osnovnih merskih metod in uporaba pri pouku in laboratorijskih vajah učencev.
10. Prikaz in interpretacija eksperimentalnih podatkov in njihova povezava s teorijo, ocena natančnosti izmerjenih količin.
11. Organiziranje in vodenje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.
12. Uporaba računalnika pri eksperimentalnem delu.
13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z
njimi.
Gospodinjstvo
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega in družboslovnega razmišljanja.
2. Poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov stroke in njihovih povezav in teorij.
3. Poznavanje in razumevanje upravljanja posameznika in družine z razpoložljivimi viri ob upoštevanju načel izvajanja predmeta.
4. Poznavanje problemov ekologije okolja in razumevanje pomena ter načina njegovega varovanja.
5. Sposobnost usmerjanja učencev v iskanje optimalnih rešitev za funkcionalno postavitev stanovanjske opreme.
6. Poznavanje in razumevanje prehrane človeka v povezavi z zdravjem ter prepoznavanje problemov vezanih na prehrano prebivalstva.
7. Obvladovanje specifičnih učnih strategij.
8. Obvladovanje, organizacija, vodenje in vrednotenje praktičnega pouka ter sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih
predpisov in ravnanje v skladu z njimi.
9. Obvladovanje metodologije posredovanja teoretičnega in praktičnega prehranskega znanja v okviru prehranskega svetovanja.
10. Obvladovanje organizacije in vodenja šolske prehrane.
11. Poznavanje, prepoznavanje ter reševanje problemov, vezanih na finančno stanje družine, upravljanje premoženja obnašanje v nakupnem
procesu ter na organizacijo časa.
12. Sposobnost uporabe teoretičnih znanj o vzdrževanju/ higieni in uporabi tekstilnih izdelkov/obutve v vsakdanjem življenju.
13. Razvijanje kreativnosti v okviru načrtovanja in izdelave skice (modnega) tekstilnega
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
8
izdelka/obutve.
14. Sposobnost uporabe znanja in veščin potrošniške vzgoje in izobraževanja pri vzgoji in
izobraževanju otrok in odraslih.
Kemija
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.
2. Poznavanje, razumevanje in uporaba pojmov stroke in njihovih povezav in teorij.
3. Povezovanje makroskopskih zaznav z razlago na submikroskopski ravni in z zapisi na simbolni ravni.
4. Razumevanje in reševanje osnovnih kvalitativnih in kvantitativnih problemov.
5. Vrednotenje in interpretacija ter povezovanje informacij in podatkov.
6. Razvijanje vizualizacijskih sposobnosti za predstavitev in razumevanje zgradbe snovi.
7. Usposobljenost za varno ravnanje s snovmi in varno eksperimentiranje, sposobnost ocene varnosti dela.
8. Interpretacija eksperimentalnih podatkov in njihova povezava s teorijo (tudi obratno).
9. Organizacija in vodenje eksperimentalnega dela.
10. Matematične spretnosti za reševanje problemov in sposobnost ocene reda velikosti in enot rezultatov.
11. Poznavanje vpliva kemije in kemijske tehnologije na razvoj družbe.
12. Razumevanje okoljske problematike in ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja.
Matematika
1. Poznavanje in razumevanje osnov matematike.
2. Poznavanje, razumevanje in apliciranje osnovnih matematičnih konceptov in teorij.
3. Obravnavanje matematičnih problemov (abstrahiranje konkretne situacije, poznavanje strategij, kritičnost pri obravnavi ipd.) in
povezovanje matematike z drugimi področji človekovega delovanja.
4. Zavedanje o pomenu matematike v človeški kulturi.
5. Poznavanje splošnih in za matematiko specifičnih informacijsko – komunikacijskih in drugih tehnologij.
6. Jezikovno in strokovno pravilno izražanje pri strokovnem in pedagoškem delu.
7. Poznavanje in razumevanje vsebinskih in didaktičnih posebnosti pouka matematike v osnovnih in srednjih (tehničnih in poklicnih šolah).
8. Poznavanje, razumevanje in razvijanje matematičnega kurikuluma.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
9
9. Didaktično preoblikovanje matematičnih vsebin za doseganje učnih ciljev ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik,
didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
10. Motiviranje učencev in razvijanje njihove pozitivne (matematične) samopodobe.
11. Refleksija in izboljševanje kakovosti lastne prakse.
12. Zavedanje o različnih stilih in zmožnostih matematičnega razmišljanja (npr. vizualni in ne vizualno – simbolni stil) ter upoštevanje tega pri
pouku.
Računalništvo
1. Poznavanje in razumevanje bistvenih dejstev, konceptov in teorij s področja računalništva.
2. Identifikacije in analize problemov ter načrtovanja strategij za njihovo reševanje.
3. Izbira in uporaba ustrezne teorije in orodij za specifikacijo, zasnovo in izvedbo sistemov.
4. Upoštevanje principov interakcije uporabnik-računalnik pri snovanju in vrednotenju sistemov.
5. Kritična analiza in vrednotenja skladnosti sistema ali njegovih delov s specifikacijami.
6. Poznavanje in uporaba socialnih, poklicnih in etičnih vidikov pri uporabi računalniške tehnologije.
7. Poznavanje in razumevanje didaktičnih posebnosti pri poučevanju računalništva in informatike.
8. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih tehnologij na različna področja izobraževanja.
9. Sposobnost upravljanja z različnimi pojavnimi oblikami podatkov/informacij.
10. Uporaba sodobne strokovne terminologije in knjiženega jezika pri strokovnem in pedagoškem delu.
Tehnika
1. Poznavanje in razumevanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova uporaba pri razlagi tehničnih pojavov in dogajanj v
okolju.
2. Didaktično preoblikovanje vsebin tehnike v kurikulumu OŠ in SŠ za doseganje učnih ciljev ter strokovna avtonomnost pri izbiri
pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih
dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih sredstev, s poudarkom na multimediji.
4. Obvladanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela s pomočjo multimedijske tehnologije ter uporaba IKT na različnih področjih
tehniškega izobraževanja.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
10
5. Obvladovanje osnovnih praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih tehnologij različnih materialov
(papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna
embalaža).
6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.
7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.
8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.
9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter
izdelovalnih tehnologij.
10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu
razvoja izdelkov.
11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo
in izdelavo tehničnih risb.
12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za
izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.
13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega
izobraževanja.
14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.
3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA
Splošni pogoji za vpis v program
V navedeni študijski program se lahko vpiše, kdor je:
a. opravil maturo
b. opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta. Izbrani predmet ne sme biti predmet,
ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
c. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
11
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:
kandidati iz točk a. in c. izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 60 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b. izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,
- uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih na neformalen način pred vpisom v program, se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih in merilih
za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejel ga je Senat Univerze na 15. seji dne 29. 05. 2007 in posebnega Pravilnika o
postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, ki ga je sprejel Senat UL PeF na seji dne 24. 01. 2013 in je
objavljen na spletnih straneh fakultete.
Priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih kandidatke in kandidati pridobili pred vpisom v program po formalni poti, se prične na pobudo študentke
oziroma študenta, ki v referat odda pisno vlogo za priznavanje znanja in spretnosti skupaj s pisnimi spričevali in drugimi listinami, ki dokazujejo
uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Vloga se posreduje v strokovni pregled nosilcu oziroma nosilki predmeta, ki oceni ali je mogoče
znanje in spretnosti, pridobljene pred vpisom v program na formalen način, priznati kot študijsko obveznost.
Prizna se lahko za največ 12 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
12
5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU
Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Splošni pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik so opravljene vse vaje. Študent mora za vpis v višji letnik zbrati najmanj 54 KT
obiskovanega letnika in vse kreditne točke predhodnih letnikov.
Pogojni vpis v višji letnik: v primeru, da kandidat/ka ne doseže zgoraj zapisanih pogojev je možen ob upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa
153. čl. Statuta UL.
Pogoji za ponavljanje letnika
Za ponavljanje letnika mora študent zbrati vsaj 30 KT tega letnika. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski
program.
Pogoji za podaljšanje statusa študenta so opredeljeni v 153. in v 158. čl. Statuta UL.
6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA
Za dokončanje študija mora kandidat/ka zbrati vse predvidene kreditne točke iz vseh delov programa (obvezni, izbirni ipd.). Pri tem se lahko
upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost) oziroma dosežene na podlagi priznanega
znanja in spretnosti, če so bile dosežene v skladu z zakonom, statutom UL in pravili PeF ter bile potrjene na organih fakultete.
7. PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI
Prehajanje z drugih univerz oziroma visokošolskih zavodov na PeF UL:
- zadostno število mest;
- kandidat/ka za prehod mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na katero je vpisan/a.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
13
O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu/ki za
nadaljevanje študija diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.
Prehajanje z drugih študijskih programov UL je mogoče, če:
- se kandidatu/ki pri vpisu v študijski program lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je opravil/a na prvem (prejšnjem) študijskem
programu;
- kandidat/ka mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik tega študijskega programa.
O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu/ki za
nadaljevanje študija diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.
8. NAČINI OCENJEVANJA
Iz učnih načrtov študijskih programov UL PeF je razviden način ocenjevanja, ob zaključku vsakega semestra pa referat za študijske zadeve naredi
analizo opravljenih študijskih obveznosti (dosežki študentk in študentov v kreditnih točkah po zaključenem izpitnem obdobju). Z analizo so
seznanjeni predstojnice in predstojniki oddelkov, ki o dosežkih opravijo pogovor z visokošolskimi učiteljicami, učitelji, sodelavkami, sodelavci in
študentkami, študenti ter oblikujejo načrt za izboljšanje stanja. Vsaki študentki oziroma študentu je dostopna analiza izpita na govorilnih urah.
Dokument o spodbujanju kakovosti pri študiju (http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=508) je dostopen na spletni strani fakultete. Učiteljice in
učitelji pri objavljanju rezultatov pisnega preverjanja znanja le-te objavijo na spletni strani oziroma v VIS, kar omogoča, da študentka oziroma
študent svoj rezultat primerja z rezultati drugih, pri čemer je zagotovljeno varovanje zasebnosti, saj so rezultati objavljeni pod vpisnimi številkami.
9. PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Obvezni strokovni predmeti posameznega predmetnega področja se izvajajo predvsem v prvih dveh letnikih študija, delno tudi v tretjem in četrtem
letniku. Predmeti s področja obveznih splošnih pedagoških predmetov so uvrščeni pretežno v drugi in tretji letnik, predmeti s področja specialne
didaktike pa intenzivno v tretji in četrti letnik. Biologija, fizika, gospodinjstvo, kemija, matematika, računalništvo in tehnika so močno strukturirane
znanstvene vede, zato so horizontalne in vertikalne povezave med predmeti iz ožje stroke posebej tesne in pomembne.
Vertikalno so povezana tudi vsa področja poučevanja v šoli (naravoslovje s tehniko, okolje, kemija, biologija, fizika ipd.). Izhodišče vsakega
področja je ožja stroka, ki se nadaljuje v specialno didaktiko.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
14
Praktično usposabljanje študentov na programu dvopredmetni učitelj obsega najmanj 450 ur in vključuje dve vrsti praktičnega usposabljanja:
integrirano prakso (nastope in hospitacije) in strnjeno praktično usposabljanje, ki poteka neposredno v vzgojno izobraževalnih inštitucijah.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
15
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri BIOLOGIJA – GOSPODINJSTVO
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Splošna zoologija Damjana Drobne 45 45 90 180 6
2. Splošna botanika Jasna Dolenc Koce 30 35 55 120 4
3. Kemija I Iztok Devetak 30 15 15 60 120 4
4. Ekonomika gospodinjstev Francka Lovšin Kozina 30 30 30 90 180 6
5.
Fizika v naravoslovju
Mojca Čepič, Jerneja
Pavlin, Jurij Bajc
45
30 75
150
5
6.
Matematika v naravoslovju
Marko Slapar, Boštjan
Kuzman
30
15 30
75
150
5
SKUPAJ 210 60 30 155 445 900 30
DELEŽ 23,33% 6,67% 3,33% 17,22% 49,44%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
16
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Osnove zoologije
nevretenčarjev
Rudi Verovnik 30 55 95 180 6
2. Mikrobiologija
Nina Gunde –
Cimerman
30 15 45 90 3
3. Anatomija človeka Petra Golja 30 15 45 90 3
4. Didaktika biologije I Gregor Torkar 15 15 15 45 90 3
5. Kemija II
Iztok Devetak,
Katarina Senta Wissiak
Grm
30 30 60 120 4
6. Načini prehranjevanja Stojan Kostanjevec 30 15 30 75 150 5
7. Temelji tekstilstva Alenka Čuden Pavko 30 30 30 90 180 6
SKUPAJ 195 45 15 190 455 900 30
DELEŽ 21,67% 5,00% 1,67% 21,11% 50,56%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
17
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Didaktika biologije II Gregor Torkar 15 15 15* 45 90 3**
3. Biokemija
Gregor Anderluh, Peter
Maček, Kristina Sepčić
30 15 45 90 3
4. Genetika
Jerneja Ambrožič
Avguštin
45 45 90 3
5. Zoologija strunarjev Rok Kostanjšek 30 40 50 120 4
6. Poznavanje živil Verena Koch 30 15 30 75 150 5
7.
Prebivalstvo in okolje Iztok Devetak, Maja
Umek
30 30 60 120 4
C – Strokovni izbirni
predmeti
7.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
gospodinjstvo)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 225 75 30 115 15 440 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
18
DELEŽ 25,00% 8,33% 3,33% 12,78% 1,67% 48,89%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
19
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3. Fitofiziologija Marjana Regvar 30 30 60 120 4
4. Sistematska botanika Jernej Jogan 45 50 115 210 7
5. Sociologija družine Slavko Gaber 30 30 60 120 4
6.
Osnove znanstvene in
tehnične informatike
Bojana Boh
Podgornik
15 30 45 90 3
7. Potrošniška vzgoja Stojan Kostanjevec 15 15 30 60 120 4
SKUPAJ 200 45 50 145 15 445 900 30
DELEŽ
22,22
%
5,00
% 5,56% 16,11% 1,67% 49,44%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
20
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Zoofiziologija Marko Kreft 55 5 30 90 180 6
3.
Didaktika biologije III Gregor Torkar,
Jelka Strgar
30 15
15*
30**
90 180 6***
4. Gastronomija in kulinarika Stojan Kostanjevec 15 30 45 90 3
5. Didaktika gospodinjstva I Verena Koch 30 15 15 15* 75 150 5****
C – Strokovni izbirni
predmeti
6.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za gospodinjstvo)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 205 50 15 120 60 450 900 30
DELEŽ
22,78
% 5,56% 1,67% 13,33% 6,67% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
21
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Ekologija Alenka Gaberščik, Ivan
Kos
50 10 45 105 210 7
4. Fiziologija prehrane Iztok Devetak 45 15 15 75 150 5
5.
Praktično pedagoško
usposabljanje iz
gospodinjstva
Verena Koch 15 30** 45 90 3***
6.
Kultura bivalnega okolja –
stanovanjski del
Beatriz Gabriela Čerkez
Tomšič
15 30 45 90 3
C – Strokovni izbirni
predmeti
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
22
7.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
biologijo)
Razni 60 60 120 4
SKUPAJ 260 70 30 60 30 450 900 30
DELEŽ 28,89%
7,78
% 3,33% 6,67% 3,33% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
23
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. **Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ***
Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Možgani in vedenje Janko Božič 45 45 90 3
2. Biologija človeka Petra Golja 30 15 45 90 3
3.
Evolucija Igor Jerman , Peter
Trontelj
45 45 90 3
4. Načrtovanje prehrane Stojan Kostanjevec 15 30 45 90 3
5. Šolska prehrana Stojan Kostanjevec 15 15 10
5* 45 90 3
6. Didaktika gospodinjstva II Verena Koch 15 15 15** 45 90 3***
D – Splošni izbirni
predmeti
7. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
8. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
9. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 255 30 90 55 20 450 900 30
DELEŽ 28,33% 3,33%
10,00
% 6,11% 2,22% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
24
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester *Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***
Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupa
j ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika biologije IV Gregor Torkar, Jelka
Strgar
30 15 15 15*
30**
105 210 7***
3. Prehrana bolnika Stojan Kostanjevec 15 15 15 45 90 3
4.
Didaktika gospodinjstva III s
praktičnim pedagoškim
usposabljanjem
Verena Koch 15 15*
30**
60 120 4***
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
biologijo)
Razni 60 30 30 120 4
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
gospodinjstvo)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
25
F – Diplomski projekt
7. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 165 75 30 60 105 465 900 30
DELEŽ
18,33
%
8,33
% 3,33% 6,67% 11,67 % 51,67 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
26
C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer BIOLOGIJA
C – Strokovni izbirni predmeti => študent izbere enega v 6. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred. Sem. Vaje Kliničn
e vaje Druge
obl. š.
1. Biologija celice
Jasna Štrus, Damjana
Drobne
30 15 15
60 120 4
2. Ekologija morja Mihael Jožef Toman 30 30 60 120 4
3. Ekologija površinskih
voda
Mihael Jožef Toman 30 10 20 60 120 4
4. Embriologija vretenčarjev Boris Bulog 30 5 25 60 120 4
5. Mikrobiologija v šolskem
laboratoriju
Nina Gunde – Cimerman 30 30
60 120 4
6. Nevrobiologija
Marko Kreft, Gordana
Glavan
45 15
60 120 4
7. Okoljske spremembe in
varstvo narave
Alenka Gaberščik 30 15 15
60 120 4
8. Organizmi pri pouku
biologije in naravoslovja
Iztok Tomažič 30 30
60 120 4
9. Osnove biologije dvoživk Boris Bulog 30 10 20 60 120 4
10. Rastline in človek Jernej Jogan 30 15 15 60 120 4
11. Slovenska flora in favna
Jernej Jogan, Peter
Trontelj, Rudi Verovnik
30 15 15
60 120 4
12. Strupeni organizmi Kristina Sepčić 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
27
13. Uvod v odnose med
organizmi
Marjana Regvar, Rok
Kostanjšek
30 15 15
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
28
C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer GOSPODINJSTVO
C - Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 3., enega v 6. in enega v 8. semestru
* Obseg dela se izvede v obliki terenskega dela.
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
1.
Eksperimentalno in
projektno delo pri
naravoslovju
Iztok Devetak 30 15 15
60 120 4
2. Elementi stanovanjske
kulture
Beatriz Gabriela Čerkez
Tomšič
30 30
60 120 4
3. Kemija v domačem okolju Katarina Senta Wissiak
Grm
30 30
60 120 4
4. Kulturna dediščina
Slovencev
Darja Kerec 30 20 10*
60 120 4
5. Nanodelci v gospodinjstvu Iztok Devetak, Mojca
Čepič
30 15 15
60 120 4
6.
Predstavitve in nastopanje
za naravoslovce
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta Wissiak
Grm
30 30
60 120 4
7. Prehransko svetovanje Stojan Kostanjevec 30 30 60 120 4
8. Preverjanje in ocenjevanje
pri gospodinjstvu
Francka Lovšin Kozina 30 30
60 120 4
9. Prosti čas Francka Lovšin Kozina 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
29
10. Slovenska tekstilna
tradicija
Alenka Čuden Pavko 30 30 60 120 4
11. Slovenska tradicionalna
kuhinja
Stojan Kostanjevec 30 30
60 120 4
12. Sociološki vidiki
družinske ekonomike
Slavko Gaber 30 30
60 120 4
13. Tekstilije in moda Alenka Čuden Pavko 30 30 60 120 4
14. Varstvo naravne dediščine Gregor Torkar 30 30 60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
30
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri BIOLOGIJA - KEMIJA
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Splošna zoologija Damjana Drobne 45 45 90 180 6
2. Splošna botanika Jasna Dolenc Koce 30 35 55 120 4
3. Splošna kemija Barbara Modec 60 30 60 150 300 10
4. Matematika v naravoslovju Marko Slapar , Boštjan
Kuzman
30 15 30 75 150 5
5. Fizika v naravoslovju Mojca Čepič, Jerneja
Pavlin, Jurij Bajc
45
30 75
150
5
SKUPAJ 210 45 30 170 445 900 30
DELEŽ 23,33% 5,00% 3,33% 18,89% 49,44%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
31
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Osnove zoologije
nevretenčarjev
Rudi Verovnik 30 55 95 180 6
2. Mikrobiologija
Nina Gunde –
Cimerman
30 15 45 90 3
3. Anatomija človeka Petra Golja 30 15 45 90 3
4. Didaktika biologije I Gregor Torkar 15 15 15 45 90 3
5. Analizna kemija Mitja Kolar 45 30 75 150 5
6. Anorganska kemija Barbara Modec 30 30 30 60 150 5
7.
Informacijska orodja za pouk
kemije
Vesna Ferk Savec 15 60 75 150 5
SKUPAJ 195 30 15 220 440 900 30
DELEŽ 21,67% 3,33% 1,67% 24,44% 48,89%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
32
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Didaktika biologije II Gregor Torkar 15 15 15* 45 90 3**
3. Biokemija
Gregor Anderluh, Peter
Maček, Kristina Sepčić
30 15 45 90 3
4. Genetika
Jerneja Ambrožič
Avguštin
45 45 90 3
5. Zoologija strunarjev Rok Kostanjšek 30 40 50 120 4
6. Organska kemija 1 Jernej Iskra 60 15 75 150 5
7. Eksperimentalno delo I Saša Aleksij Glažar 30 15 45 60 150 5
8.
Didaktika kemije I Katarina Senta
Wissiak Grm, Vesna
Ferk Savec, Iztok
Devetak
30 15 45 90 3
SKUPAJ 255 45 30 130 15 425 900 30
DELEŽ 28,33% 5,00% 3,33% 14,44% 1,67% 47,22%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
33
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
34
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3. Fitofiziologija Marjana Regvar 30 30 60 120 4
4. Sistematska botanika Jernej Jogan 45 50 115 210 7
5. Organska kemija 2 Jernej Iskra 60 15 75 180 330 11
SKUPAJ 200 15 50 160 15 460 900 30
DELEŽ
22,22
%
1,67
% 5,56 % 17,78 % 1,67% 51,11%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
35
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Zoofiziologija Marko Kreft 55 5 30 90 180 6
3.
Didaktika biologije III Gregor Torkar,
Jelka Strgar
30 15
15*
30**
90 180 6***
4.
Didaktika kemije II z učno
prakso
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta
Wissiak Grm
30 45 15*
30**
120 240 8***
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za kemijo)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 190 50 15 105 90 450 900 30
DELEŽ
21,11
% 5,56% 1,67% 11,67% 10,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
36
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
37
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Ekologija Alenka Gaberščik, Ivan
Kos
50 10 45 105 210 7
4. Fizikalna kemija Marija Bešter Rogač 45 15 30 60 150 5
5. Eksperimentalno delo II Vesna Ferk Savec 15 15 60 90 180 6
C – Strokovni izbirni
predmeti
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
biologijo)
Razni 60 60 120 4
SKUPAJ 260 40 30 135 435 900 30
DELEŽ 28,89%
4,44
% 3,33% 15,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
38
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
39
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 4 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinič
ne vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Možgani in vedenje Janko Božič 45 45 90 3
2. Biologija človeka Petra Golja 30 15 45 90 3
3.
Evolucija Igor Jerman , Peter
Trontelj
45 45 90 3
4.
Eksperimentalno in
projektno delo
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta Wissiak
Grm
30 45 30*
30**
135 270 9**
*
D – Splošni izbirni
predmeti
5. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
7. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 240 45 90 15 60 450 900 30
DELEŽ 26,67% 5,00%
10,00
% 1,67% 6,67% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
40
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
41
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester *Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***
Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Drug
e obl.
š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika biologije IV Gregor Torkar, Jelka
Strgar
30 15 15 15*
30**
105 210 7***
3.
Vrednotenje znanja Saša Aleksij Glažar, Iztok
Devetak
30 30 60 120 4
4. Osnove kemije okolja Iztok Devetak 45 45 90 3
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
biologijo)
Razni 60 60 120 4
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
kemijo)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
42
F – Diplomski projekt
7. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 225 45 30 45 60 495 900 30
DELEŽ
25,00 %
5,00
% 3,33% 5,00%
6,67 %
55,00 % 100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
43
C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer BIOLOGIJA
C – Strokovni izbirni predmeti => študent izbere enega v 6. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred. Sem. Vaje Kliničn
e vaje Druge
obl. š.
1. Biologija celice
Jasna Štrus, Damjana
Drobne
30 15 15
60 120 4
2. Ekologija morja Mihael Jožef Toman 30 30 60 120 4
3. Ekologija površinskih
voda
Mihael Jožef Toman 30 10 20 60 120 4
4. Embriologija vretenčarjev Boris Bulog 30 5 25 60 120 4
5. Mikrobiologija v šolskem
laboratoriju
Nina Gunde – Cimerman 30 30
60 120 4
6. Nevrobiologija
Marko Kreft, Gordana
Glavan
45 15
60 120 4
7. Okoljske spremembe in
varstvo narave
Alenka Gaberščik 30 15 15
60 120 4
8. Organizmi pri pouku
biologije in naravoslovja
Iztok Tomažič 30 30
60 120 4
9. Osnove biologije dvoživk Boris Bulog 30 10 20 60 120 4
10. Rastline in človek Jernej Jogan 30 15 15 60 120 4
11. Slovenska flora in favna
Jernej Jogan, Peter
Trontelj, Rudi Verovnik
30 15 15
60 120 4
12. Strupeni organizmi Kristina Sepčić 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
44
13. Uvod v odnose med
organizmi
Marjana Regvar, Rok
Kostanjšek
30 15 15
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
45
C - Strokovni izbirni predmeti : DVOPREDMETNI UČITELJ – smer KEMIJA
C – Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 5. in enega v 8. semestru
* Izbirni predmet se ponudi tudi za vezavo GOSPODINSJTVO-KEMIJA 1. letnik (zimski ali letni semester)
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Drug
e obl.
š. 1. Bioanorganska kemija Elizabeta Tratar Pirc 30 30 60 120 4
2. Energija v procesu –
fizikalnokemijski pristop
Andrej Godec, Barbara
Hribar Lee
15 45
60 120 4
3. Naravne spojine v živih
sistemih
Bojana Boh Podgornik 30 30
60 120 4
4. Naravoslovje v forenziki
in športu
Iztok Devetak 30 30
60 120 4
5. Organska analiza in
spektroskopija
Franc Požgan 30 30
60 120 4
6. Praktično pedagoško
usposabljanje pri kemiji
Katarina Senta Wissiak
Grm, Vesna Ferk Savec
30 30
60 120 4
7. Pregled tehnologij Radovan Stanislav
Pejovnik
30 30
60 120 4
8. Razvoj kemije * Iztok Devetak, Katarina
Senta Wissiak Grm
30 30
60 120 4
9. Strokovna angleščina za
kemike
Karmen Pižorn 30 30
60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
46
10. Strukturna kemija Anton Meden 30 30 60 120 4
11.
Učenje kemije v
kontekstu življenjskih
situacij
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta Wissiak
Grm, Iztok Devetak
30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
47
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri FIZIKA - KEMIJA
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Mehanika v poučevanju Gregor Bavdek, Mojca
Čepič
60 45 105 210 7
2.
Osnove merjenj Gregor Bavdek, Jurij
Bajc
15 30 45 90 3
3.
Matematične metode v
fiziki 1
Jurij Bajc, Bojan Golli 30
15 30 75 150 5
4. Tehniška matematika Marko Slapar, Boštjan
Kuzman
30 15 30 75 150 5
5. Splošna kemija Barbara Modec 60 30 60 150 300 10
SKUPAJ 195 60 105 90 450 900 30
DELEŽ 21,67% 6,67%
11,67
% 10,00% 0,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
48
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Termodinamika in
elektromagnetika v
poučevanju
Gregor Bavdek, Mojca
Čepič
60 45 105 210 7
2.
Fizikalni eksperimenti 1 Gregor Bavdek, Jurij
Bajc
15 45 60 120 4
3. Analizna kemija Mitja Kolar 45 30 75 150 5
4. Anorganska kemija Barbara Modec 30 30 30 60 150 5
5.
Informacijska orodja za pouk
kemije
Vesna Ferk Savec 15 60 75 150 5
C – Strokovni izbirni
predmeti
7.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za fiziko)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 180 45 75 165 435 900 30
DELEŽ 20,00% 5,00% 8,33% 18,33% 0,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
49
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester *Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Nihanje in valovanje v
poučevanju
Irena Drevenšek-
Olenik,
Mojca Čepič
45 30 75 150 5
3.
Matematične metode v fiziki
2
Bojan Golli, Jurij Bajc 45 15 30 90 180 6
4. Fizikalni eksperimenti 2* Bojan Golli, Jurij Bajc 15 15 30 60 2
5. Organska kemija 1 Jernej Iskra 60 15 75 150 5
6. Eksperimentalno delo I Saša Aleksij Glažar 30 15 45 60 150 5
7.
Didaktika kemije I Katarina Senta
Wissiak Grm, Vesna
Ferk Savec, Iztok
Devetak
30 15 45 90 3
SKUPAJ 240 75 90 60 435 900 30
DELEŽ 26,67% 8,33%
10,00
% 6,67% 0,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
50
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT. *** Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Svetloba v poučevanju Irena Drevenšek-
Olenik, Mojca Čepič
30 30 60 120 4
4. Elektronika Slavko Kocijančič 45 30 75 150 5
5.
Fizikalni eksperimenti 2*** Bojan Golli, Jurij
Bajc
30 30 60 2
6. Organska kemija 2 Jernej Iskra 60 15 75 180 330 11
SKUPAJ 200 15 80 140 15 450 900 30
DELEŽ
22,22
%
1,67
% 8,89 % 15,56 % 1,67% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
51
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. ***Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu
usposabljanju so namenjene 3 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika fizike 1 Mojca Čepič, Jurij
Bajc
30 15 15 15*
15**
60 150 5***
3.
Osnove moderne fizike Bojan Golli,
Mojca Čepič
60 30 15 105 210 7
4.
Didaktika kemije II z učno
prakso
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta
Wissiak Grm
30 45 15*
30**
120 240 8****
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za kemijo)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 195 60 75 60 75 435 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
52
DELEŽ
21,67
% 6,67%
8,33 % 6,67 % 8,33% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
53
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. *** Praktično
pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Didaktika fizike 2 Jurij Bajc, Mojca Čepič 16 16 5**
15***
38 90 3***
*
4.
Atomi, molekule jedra Bojan Golli, Mojca
Čepič
30 15 15 60 120 4
5. Fizikalna kemija Marija Bešter Rogač 45 15 30 60 150 5
6. Eksperimentalno delo II Vesna Ferk Savec 15 15 60 90 180 6
D – Splošni izbirni
predmeti
7. Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 226 30 75 121 20 428 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
54
DELEŽ 25,11%
3,33
% 8,33% 13,44% 2,22% 47,56%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
55
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu
usposabljanju so namenjene 4 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Didaktika fizike 3 Jurij Bajc, Mojca Čepič 25 5 15 30* 45 120 4***
2.
Astronomija Tomaž Zwitter, Andreja
Gomboc
45 15 15 75 150 5
3.
Fizika snovi Mojca Čepič, Bojan
Golli, Jurij Bajc
30 15 15 60 120 4
4.
Eksperimentalno in
projektno delo
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta Wissiak
Grm
30 45 30*
30**
135 270 9***
*
D – Splošni izbirni
predmeti
5. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 190 80 75 30 90 435 900 30
DELEŽ 21,11% 8,89% 8,33% 3,33% 10,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
56
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***
Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinič
ne vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika fizike 4 Jurij Bajc, Mojca Čepič 21 5 20 6*
30**
38 120 4***
3. Računalnik v pouku fizike Slavko Kocijančič 15 15 15 45 90 3
4.
Vrednotenje znanja Saša Aleksij Glažar, Iztok
Devetak
30 30 60 120 4
5. Osnove kemije okolja Iztok Devetak 45 45 90 3
C – Strokovni izbirni predmeti
5.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
fiziko)
Razni 30 30 60 120 4
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
kemijo)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
57
F – Diplomski projekt
7. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 201 80 30 65 51 473 900 30
DELEŽ
22,33 %
8,89
% 3,33% 7,22% 5,67 %
52,56 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
58
C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer FIZIKA
C – Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 2. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
. Sem.
Vaj
e
Klinične
vaje Druge
obl. š.
1. Astronomska opazovanja Tomaž Zwitter, Andreja
Gomboc
30 15 15 60 120 4
2. Didaktika fizike v
naravoslovju Mojca Čepič
30 30
60 120 4
3. Fizikalni pogled na naravo Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Katarina Susman
30 30
60 120 4
4. Moderni materiali Mojca Čepič 30 30 60 120 4
5. Razvoj fizike Andrej Likar 30 30 60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
59
C - Strokovni izbirni predmeti : DVOPREDMETNI UČITELJ – smer KEMIJA
C – Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 5. in enega v 8. semestru
**** Izbirni predmet se ponudi tudi za vezavo GOSPODINSJTVO-KEMIJA 1. letnik (zimski ali letni semester)
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Drug
e obl.
š. 1. Bioanorganska kemija Elizabeta Tratar Pirc 30 30 60 120 4
2. Energija v procesu –
fizikalnokemijski pristop
Andrej Godec, Barbara
Hribar Lee
15 45
60 120 4
3. Naravne spojine v živih
sistemih
Bojana Boh Podgornik 30 30
60 120 4
4. Naravoslovje v forenziki
in športu
Iztok Devetak 30 30
60 120 4
5. Organska analiza in
spektroskopija
Franc Požgan 30 30
60 120 4
6. Praktično pedagoško
usposabljanje pri kemiji
Katarina Senta Wissiak
Grm, Vesna Ferk Savec
30 30
60 120 4
7. Pregled tehnologij Radovan Stanislav
Pejovnik
30 30
60 120 4
8. Razvoj kemije **** Iztok Devetak, Katarina
Senta Wissiak Grm
30 30
60 120 4
9. Strokovna angleščina za
kemike
Karmen Pižorn 30 30
60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
60
10. Strukturna kemija Anton Meden 30 30 60 120 4
11.
Učenje kemije v
kontekstu življenjskih
situacij
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta Wissiak
Grm, Iztok Devetak
30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
61
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri FIZIKA - MATEMATIKA
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Mehanika v poučevanju Gregor Bavdek, Mojca
Čepič
60 45 105 210 7
2.
Osnove merjenj Gregor Bavdek, Jurij
Bajc
15 30 45 90 3
3.
Matematične metode v
fiziki 1
Jurij Bajc, Bojan Golli 30
15 30 75 150 5
4. Osnove linearne algebre Aleksander Malnič 45 15 45 105 210 7
5.
Osnove matematične
analize
Matija Cencelj, Marko
Slapar
45 30 15 60 150 5
6. Logika in množice Primož Šparl 30 15 45 90 3
SKUPAJ 225 60 150 30 435 900 30
DELEŽ 25,00% 6,67%
16,67
% 3,33% 0,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
62
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Termodinamika in
elektromagnetika v
poučevanju
Gregor Bavdek, Mojca
Čepič
60 45 105 210 7
2.
Fizikalni eksperimenti 1 Gregor Bavdek, Jurij
Bajc
15 45 60 120 4
3.
Elementarna geometrija Dušan Repovš, Matija
Cencelj
45 15 45 105 210 7
4.
Matematična analiza Matija Cencelj, Marko
Slapar
60 15 30 135 240 8
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za fiziko)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 195 45 150 45 465 900 30
DELEŽ 21,67% 5,00%
16,67
% 5,00% 0,00% 51,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
63
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
64
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester *Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Nihanje in valovanje v
poučevanju
Irena Drevenšek-
Olenik,
Mojca Čepič
45 30 75 150 5
3.
Matematične metode v fiziki
2
Bojan Golli, Jurij Bajc 45 15 30 90 180 6
4. Fizikalni eksperimenti 2* Bojan Golli, Jurij Bajc 15 15 30 60 2
5. Algebrske strukture Aleksander Malnič 45 15 30 90 180 6
6.
Matematične tehnologije Primož Šparl, Boštjan
Kuzman
45 45 90 3
7. Funkcije več spremenljivk Marko Slapar 45 30 45 120 4
SKUPAJ 210 45 150 60 435 900 30
DELEŽ 23,33% 5,00%
16,67
% 6,67% 0,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
65
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
*** Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Svetloba v poučevanju Irena Drevenšek-
Olenik, Mojca Čepič
30 30 60 120 4
4. Elektronika Slavko Kocijančič 45 30 75 150 5
5.
Fizikalni eksperimenti 2*** Bojan Golli, Jurij
Bajc
30 30 60 2
6.
Višja geometrija Dušan Repovš,
Matija Cencelj
45 30 105 180 6
7.
Osnove didaktike
matematike
Zlatan Magajna 30 15 15 15* 75 150 5**
SKUPAJ 215 45 80 80 30 450 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
66
DELEŽ
23,89
%
5,00
% 8,89 % 8,89 % 3,33% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
67
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. ***Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu
usposabljanju so namenjene 3 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika fizike 1 Mojca Čepič, Jurij
Bajc
30 15 15 15*
15**
60 150 5***
3.
Osnove moderne fizike Bojan Golli,
Mojca Čepič
60 30 15 105 210 7
4.
Didaktika osnovnošolske
matematike
Zlatan Magajna 30 15 15 15*
30**
105 210 7****
5.
Abstraktna algebra Aleksander
Malnič, Primož
Šparl
45 15 15 75 150 5
SKUPAJ 210 45 60 75 75 435 900 30
DELEŽ
23,33
% 5,00% 6,67% 8,33% 8,33% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
68
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. *** Praktično
pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Didaktika fizike 2 Jurij Bajc, Mojca Čepič 16 16 5**
15***
38 90 3***
*
4.
Atomi, molekule jedra Bojan Golli, Mojca
Čepič
30 15 15 60 120 4
5. Analitična topologija Dušan Repovš 30 30 30 90 3
6.
Diskretna matematika Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30 60 120 4
C – Strokovni izbirni
predmeti
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
69
7.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
D – Splošni izbirni
predmeti
8. Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 256 90 75 31 20 428 900 30
DELEŽ 28,44%
10,00
% 8,33% 3,44% 2,22% 47,56%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
70
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Didaktika fizike 3 Jurij Bajc, Mojca Čepič 25 5 15 30* 45 120 4**
2.
Astronomija Tomaž Zwitter,
AndrejaGomboc
45 15 15 75 150 5
3.
Fizika snovi Mojca Čepič, Bojan
Golli, Jurij Bajc
30 15 15 60 120 4
4.
Elementarna matematika Zlatan Magajna,
Boštjan Kuzman
15 30 15 30* 60 150 5**
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
D – Splošni izbirni
predmeti
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
7. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 205 95 90 30 60 420 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
71
DELEŽ 22,78% 10,56%
10,00
% 3,33% 6,67% 46,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
72
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***
Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ***** Praktičnemu
pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.
Za
p.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinič
ne vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika fizike 4 Jurij Bajc, Mojca Čepič 21 5 20 6*
30**
38 120 4***
3. Računalnik v pouku fizike Slavko Kocijančič 15 15 15 45 90 3
4.
Poglavja iz didaktike
matematike
Zlatan Magajna 30 15 15**** 30 90 3****
*
C – Strokovni izbirni predmeti
5.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
fiziko)
Razni 30 30 60 120 4
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
73
7.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
F – Diplomski projekt
8. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 186 110 30 50 66 458 900 30
DELEŽ
20,67 %
12,22
% 3,33% 5,56% 7,33 % 50,89 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
74
C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer FIZIKA
C – Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 2. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
. Sem.
Vaj
e
Klinične
vaje Druge
obl. š.
1. Astronomska opazovanja Tomaž Zwitter, Andreja
Gomboc
30 15 15 60 120 4
2. Didaktika fizike v
naravoslovju Mojca Čepič
30 30
60 120 4
3. Fizikalni pogled na naravo Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Katarina Susman
30 30
60 120 4
4. Moderni materiali Mojca Čepič 30 30 60 120 4
5. Razvoj fizike Andrej Likar 30 30 60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
75
C - Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer MATEMATIKA
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 6., enega v 7. in dva v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje Kliničn
e vaje Druge
obl. š.
1. Didaktika matematike za
srednje šole
Zlatan Magajna 30 30
60 120 4
2. Diferencialna geometrija
krivulj in ploskev
Marko Slapar 30 30
60 120 4
3. Elementarna topologija Dušan Repovš 30 30 60 120 4
4. Izbrana poglavja iz analize Marko Slapar 30 30 60 120 4
5. Metrični prostori Dušan Repovš, Matija
Cencelj
30 30
60 120 4
6. Preštevanje z grupami Aleksander Malnič 30 30 60 120 4
7. Preverjanje in ocenjevanje
matematičnega znanja
Zlatan Magajna 30 30
60 120 4
8. Teorija grafov Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30
60 120 4
9. Teorija števil Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30
60 120 4
10. Teorija vozlov Dušan Repovš 30 30 60 120 4
11. Uporabna matematika za
pedagoge
Zlatan Magajna, Primož
Šparl
30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
76
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
77
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri FIZIKA - RAČUNALNIŠTVO
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Mehanika v poučevanju Gregor Bavdek, Mojca
Čepič
60 45 105 210 7
2.
Osnove merjenj Gregor Bavdek, Jurij
Bajc
15 30 45 90 3
3.
Matematične metode v
fiziki 1
Jurij Bajc, Bojan Golli 30
15 30 75 150 5
4. Tehniška matematika Marko Slapar, Boštjan
Kuzman
30 15 30 75 150 5
5. Uvod v računalništvo Irena Nančovska Šerbec 30 30 90 150 5
6. Uvod v programiranje Irena Nančovska Šerbec 30 15 30 75 150 5
SKUPAJ 195 45 105 90 465 900 30
DELEŽ 21,67% 5,00%
11,67
% 10,00% 0,00% 51,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
78
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Termodinamika in
elektromagnetika v
poučevanju
Gregor Bavdek, Mojca
Čepič
60 45 105 210 7
2.
Fizikalni eksperimenti 1 Gregor Bavdek, Jurij
Bajc
15 45 60 120 4
3.
Programiranje 1 Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
30 45 105 180 6
4.
Uporaba programske opreme Irena Nančovska
Šerbec
30 30 60 120 4
5.
Izbrane vsebine iz
matematike
Boštjan Kuzman,
Primož Šparl
45 30 75 150 5
C – Strokovni izbirni
predmeti
7.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za fiziko)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 195 15 105 120 465 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
79
DELEŽ 21,67% 1,67%
11,67
% 13,33% 0,00% 51,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
80
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester *Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Nihanje in valovanje v
poučevanju
Irena Drevenšek-
Olenik,
Mojca Čepič
45 30 75 150 5
3.
Matematične metode v fiziki
2
Bojan Golli, Jurij Bajc 45 15 30 90 180 6
4. Fizikalni eksperimenti 2* Bojan Golli, Jurij Bajc 15 15 30 60 2
5.
Programiranje 2 Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
30 15 30 105 180 6
6.
Arhitekture računalniških
sistemov
Irena Nančovska
Šerbec
30 30 30 90 3
7.
Verjetnostni račun in
statistika
Primož Šparl, Boštjan
Kuzman
30 30 60 120 4
SKUPAJ 210 45 90 105 450 900 30
DELEŽ 23,33% 5,00%
10,00
% 11,67% 0,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
81
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
*** Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Svetloba v poučevanju Irena Drevenšek-
Olenik, Mojca Čepič
30 30 60 120 4
4. Elektronika Slavko Kocijančič 45 30 75 150 5
5.
Fizikalni eksperimenti 2*** Bojan Golli, Jurij
Bajc
30 30 60 2
6. Računalniška matematika Aleksander Malnič 60 30 90 180 6
7.
Informacijsko -
komunikacijske tehnologije
za poučevanje računalništva
Jože Rugelj, Irena
Nančovska Šerbec
30 15 30 75 150 5
SKUPAJ 230 15 110 95 15 435 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
82
DELEŽ
25,56
%
1,67
% 12,22% 10,56% 1,67% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
83
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. ***Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu
usposabljanju so namenjene 3 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika fizike 1 Mojca Čepič, Jurij
Bajc
30 15 15 15*
15**
60 150 5***
3.
Osnove moderne fizike Bojan Golli,
Mojca Čepič
60 30 15 105 210 7
4. Računalniške komunikacije Jože Rugelj 30 30 30* 90 180 6***
5.
Didaktika računalništva s
prakso
Jože Rugelj 30 15 30 30**
15*
60 180 6****
SKUPAJ 195 30 45 120 105 405 900 30
DELEŽ
21,67
% 3,33% 5,00% 13,33% 11,67% 45,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
84
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. *** Praktično
pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Didaktika fizike 2 Jurij Bajc, Mojca Čepič 16 16 5**
15***
38 90 3***
*
4.
Atomi, molekule jedra Bojan Golli, Mojca
Čepič
30 15 15 60 120 4
5.
Algoritmi in podatkovne
strukture
Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
45 45 90 180 6
6.
Sistemska programska
oprema Jože Rugelj
30 30 90 150 5
D – Splošni izbirni
predmeti
7. Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
85
SKUPAJ 241 75 106 20 458 900 30
DELEŽ 26,78%
0,00
% 8,33% 11,78% 2,22% 50,89%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
86
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. Obseg ur se izvede v obliki nastopov in
hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Didaktika fizike 3 Jurij Bajc, Mojca Čepič 25 5 15 30* 45 120 4**
2.
Astronomija Tomaž Zwitter, Andreja
Gomboc
45 15 15 75 150 5
3.
Fizika snovi Mojca Čepič, Bojan
Golli, Jurij Bajc
30 15 15 60 120 4
4.
Z informacijsko -
komunikacijskimi
tehnologijami podprta učna
gradiva 1
Jože Rugelj 30 15 30 30* 45 150 5**
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
D – Splošni izbirni
predmeti
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
87
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
7. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 220 50 75 90 60 405 900 30
DELEŽ 24,44% 5,56% 8,33% 10,00% 6,67% 45,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
88
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***
Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap
. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni predmeti
2.
Didaktika fizike 4 Jurij Bajc, Mojca Čepič 21 5 20 6*
30**
38 120 4***
3. Računalnik v pouku fizike Slavko Kocijančič 15 15 15 45 90 3
4.
Z informacijsko -
komunikacijskimi tehnologijami
podprta učna gradiva 2
Jože Rugelj 30 15 45 90 3
C – Strokovni izbirni predmeti
5.
C – Strokovni izbirni predmet (iz
nabora predmetov za fiziko)
Razni 30 30 60 120 4
6.
C – Strokovni izbirni predmet (iz
nabora predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
7.
C – Strokovni izbirni predmet (iz
nabora predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
F – Diplomski projekt
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
89
8. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 156 80 30 110 51 473 900 30
DELEŽ
17,33 % 8,89%
3,33
% 12,22% 5,67 %
52,56 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
90
C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer FIZIKA
C – Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 2. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
. Sem.
Vaj
e
Klinične
vaje Druge
obl. š.
1. Astronomska opazovanja Tomaž Zwitter, Andreja
Gomboc
30 15 15 60 120 4
2. Didaktika fizike v
naravoslovju Mojca Čepič
30 30
60 120 4
3. Fizikalni pogled na naravo Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Katarina Susman
30 30
60 120 4
4. Moderni materiali Mojca Čepič 30 30 60 120 4
5. Razvoj fizike Andrej Likar 30 30 60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
91
C - Strokovni izbirni predmeti – DVOPREDMETNI UČITELJ – smer RAČUNALNIŠTVO
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 7. in dva v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje Kliničn
e vaje Druge
obl. š.
1. Informacijski sistemi v
šolstvu
Irena Nančovska Šerbec,
Ljupčo Todorovski
30 30
60 120 4
2. Inteligentni sistemi Aleš Leonardis, Irena
Nančovska Šerbec
30 30 60 120 4
3. Kombinatorična
optimizacija
Primož Šparl 30 30
60 120 4
4. Modeliranje v
izobraževanju
Irena Nančovska Šerbec 30 30
60 120 4
5. Podatkovne baze Jože Rugelj 30 30 60 120 4
6. Računalniška grafika Jože Rugelj 30 30 60 120 4
7. Spletno programiranje Jože Rugelj 30 30 60 120 4
8. Uporaba umetne inteligence
v izobraževanju
Irena Nančovska Šerbec,
Ljupčo Todorovski
30 30
60 120 4
9. Večpredstavnost in
hipertekst
Jože Rugelj 30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
92
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri FIZIKA – TEHNIKA
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Mehanika v poučevanju Gregor Bavdek, Mojca
Čepič
60 45 105 210 7
2.
Osnove merjenj Gregor Bavdek, Jurij
Bajc
15 30 45 90 3
3.
Matematične metode v
fiziki 1
Jurij Bajc, Bojan Golli 30
15 30 75 150 5
4. Fizika v tehniki Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Gregor Bavdek
15 15 15 45 90 3
5. Tehniška matematika Marko Slapar, Boštjan
Kuzman
30 15 30 75 150 5
6. Kemija materialov Iztok Devetak 30 15 15 60 120 4
7. Tehnična dokumentacija 1 Samo Zupan, Ivan
Prebil
15 30 45 90 3
SKUPAJ 195 60 105 90 450 900 30
DELEŽ 21,67% 6,67%
11,67
% 10,00% 0,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
93
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
94
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Termodinamika in
elektromagnetika v
poučevanju
Gregor Bavdek, Mojca
Čepič
60 45 105 210 7
2.
Fizikalni eksperimenti 1 Gregor Bavdek, Jurij
Bajc
15 45 60 120 4
3. Elektrotehnika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4
4.
Stroji in naprave Roman Žavbi, Jože
Duhovnik
30 15 15 60 120 4
5.
Tehnična dokumentacija 2 Samo Zupan, Ivan
Prebil
15 30 45 90 3
6. Tehniški praktikum 1 Stanislav Avsec 15 45 60 120 4
C – Strokovni izbirni
predmeti
7.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za fiziko)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 165 45 75 165 450 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
95
DELEŽ 18,33% 5,00% 8,33% 18,33% 0,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
96
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester *Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Nihanje in valovanje v
poučevanju
Irena Drevenšek-
Olenik,
Mojca Čepič
45 30 75 150 5
3.
Matematične metode v fiziki
2
Bojan Golli, Jurij Bajc 45 15 30 90 180 6
4. Fizikalni eksperimenti 2* Bojan Golli, Jurij Bajc 15 15 30 60 2
5.
Strojni elementi Roman Žavbi, Jože
Duhovnik
45 15 15 75 150 5
6.
Tehnologija in obdelava
materialov
Stanislav Avsec 60 15 75 150 5
7. Tehniški praktikum 2 Stanislav Avsec 45 45 90 3
SKUPAJ 225 60 90 75 450 900 30
DELEŽ 25,00% 6,67%
10,00
% 8,33% 0,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
97
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
*** Predmet Fizikalni eksperimenti 2 se izvaja v obeh semestrih v drugem letniku.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Svetloba v poučevanju Irena Drevenšek-
Olenik, Mojca Čepič
30 30 60 120 4
4. Elektronika Slavko Kocijančič 45 30 75 150 5
5.
Fizikalni eksperimenti 2*** Bojan Golli, Jurij
Bajc
30 30 60 2
6.
Matematične metode v
tehniki
Janez Jamšek,
Slavko Kocijančič
30 15 45 90 3
7. Tehniški praktikum 3 Stanislav Avsec 15 30 45 90 3
8.
Uporaba programske opreme
s seminarjem
Irena Nančovska
Šerbec
30 15 30 75 150 5
SKUPAJ 200 30 95 125 15 435 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
98
DELEŽ
22,22
%
3,33
% 10,56% 13,89% 1,67% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
99
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. ***Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika fizike 1 Mojca Čepič, Jurij
Bajc
30 15 15 15*
15**
60 150 5***
3.
Osnove moderne fizike Bojan Golli,
Mojca Čepič
60 30 15 105 210 7
4.
Didaktika tehnike 1
(+nastop, hospitacije)
Janez Jamšek 15 15 15*
15**
30 90 3***
5. Projekti z elektronike Slavko Kocijančič 30 15 30 75 150 5
C – Strokovni izbirni
predmeti
6.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za tehniko)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 210 45 45 120 60 420 900 30
DELEŽ
23,33
% 5,00% 5,00% 13,33% 6,67% 46,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
100
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. *** Praktično
pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT ***** Praktičnemu
pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Didaktika fizike 2 (+nastop,
hospitacija, praksa)
Jurij Bajc, Mojca Čepič 16 16 5**
15***
38 90 3***
*
4.
Atomi, molekule jedra Bojan Golli, Mojca
Čepič
30 15 15 60 120 4
5.
Didaktika tehnike 2 Janez Jamšek 30 15 45 30*** 60 180 6***
**
6. Energetika Slavko Kocijančič 30 15 30 75 150 5
D – Splošni izbirni
predmeti
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
101
7. Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 226 30 75 106 50 413 900 30
DELEŽ 25,11%
3,33
% 8,33% 11,78% 5,56% 45,89%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
102
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2
KT. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Didaktika fizike 3 Jurij Bajc, Mojca Čepič 25 5 15 30* 45 120 4**
2.
Astronomija Tomaž Zwitter,
AndrejaGomboc
45 15 15 75 150 5
3.
Fizika snovi Mojca Čepič, Bojan
Golli, Jurij Bajc
30 15 15 60 120 4
4.
Didaktika tehnike 3
(+nastop, hospitacije)
Janez Jamšek 15 15 30 15* 75 150 5***
5. Robotika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4
D – Splošni izbirni
predmeti
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
7. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 205 50 75 90 45 435 900 30
DELEŽ 22,78% 5,56% 8,33% 10,00% 5,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
103
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ***
Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika fizike 4 Jurij Bajc, Mojca Čepič 21 5 20 6*
30**
38 120 4***
3. Računalnik v pouku fizike Slavko Kocijančič 15 15 15 45 90 3
4.
Didaktika tehnike 4 (+nastop,
hospitacije, praksa)
Janez Jamšek 30 30 45 30** 75 210 7***
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
fiziko)
Razni 30 30 60 120 4
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
tehniko)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
104
F – Diplomski projekt
7. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 156 80 30 110 81 443 900 30
DELEŽ
17,33 %
8,90
% 3,33% 12,22% 9,00 %
49,22 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
105
C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer FIZIKA
C – Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 2. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
. Sem.
Vaj
e
Klinične
vaje Druge
obl. š.
1. Astronomska opazovanja Tomaž Zwitter, Andreja
Gomboc
30 15 15 60 120 4
2. Didaktika fizike v
naravoslovju Mojca Čepič
30 30
60 120 4
3. Fizikalni pogled na naravo Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Katarina Susman
30 30
60 120 4
4. Moderni materiali Mojca Čepič 30 30 60 120 4
5. Razvoj fizike Andrej Likar 30 30 60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
106
C - Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer TEHNIKA
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 5. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje Klinične
vaje Druge
obl. š.
1. Inženirska pedagogika Janez Jamšek 30 15 15 60 120 4
2. Mehanizmi Samo Zupan, Ivan Prebil 30 30 60 120 4
3. Moderni materiali Mojca Čepič 30 30 60 120 4
4. Novi materiali in
tehnologije
Janez Grum 30 15 15
60 120 4
5. Projekti iz mehatronike Slavko Kocijančič 30 15 15 60 120 4
6. Tehniška ustvarjalnost in
podjetništvo
Stanislav Avsec 30 15 15
60 120 4
7. Tehniški praktikum 4 Janez Jamšek, Slavko
Kocijančič
15 45
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
107
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri GOSPODINJSTVO - KEMIJA
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Ekonomika gospodinjstev Francka Lovšin Kozina 30 30 30 90 180 6
2. Fizika v naravoslovju
Mojca Čepič, Jerneja
Pavlin, Jurij Bajc
45
30 75
150
5
3.
Matematika v naravoslovju
Marko Slapar, Boštjan
Kuzman
30
15 30
75
150
5
4. Splošna kemija Barbara Modec 60 30 60 150 300 10
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za kemijo)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 195 105 30 120 450 900 30
DELEŽ 21,67%
11,67
% 3,33% 13,33% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
108
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Načini prehranjevanja Stojan Kostanjevec 30 15 30 75 150 5
2. Temelji tekstilstva Alenka Čuden Pavko 30 30 30 90 180 6
3. Analizna kemija Mitja Kolar 45 30 75 150 5
4. Anorganska kemija Barbara Modec 30 30 30 60 150 5
5.
Informacijska orodja za pouk
kemije
Vesna Ferk Savec 15 60 75 150 5
C – Strokovni izbirni
predmeti
6.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za gospodinjstvo)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 180 105 180 435 900 30
DELEŽ 20,00%
11,67
% 20,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
109
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Poznavanje živil Verena Koch 30 15 30 75 150 5
3.
Prebivalstvo in okolje Iztok Devetak, Maja
Umek
30 30 60 120 4
4. Organska kemija 1 Jernej Iskra 60 15 75 150 5
5. Eksperimentalno delo I Saša Aleksij Glažar 30 15 45 60 150 5
6.
Didaktika kemije I Katarina Senta
Wissiak Grm, Vesna
Ferk Savec, Iztok
Devetak
30 15 45 90 3
C – Strokovni izbirni
predmeti
7.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
gospodinjstvo)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 240 120 30 75 435 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
110
DELEŽ 26,67%
13,33
% 3,33% 8,33% 0,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
111
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3. Sociologija družine Slavko Gaber 30 30 60 120 4
4.
Osnove znanstvene in
tehnične informatike
Bojana Boh
Podgornik
15 30 45 90 3
5. Potrošniška vzgoja Stojan Kostanjevec 15 15 30 60 120 4
6. Organska kemija 2 Jernej Iskra 60 15 75 180 330 11
SKUPAJ 185 60 50 140 15 450 900 30
DELEŽ
20,56
%
6,67
% 5,56 % 15,56 % 1,67% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
112
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu
usposabljanju so namenjene 3 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Gastronomija in kulinarika Stojan Kostanjevec 15 30 45 90 3
3.
Didaktika gospodinjstva I Francka Lovšin
Kozina
30 15 15 15* 75 150 5***
4.
Didaktika kemije II z učno
prakso
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta
Wissiak Grm
30 45 15*
30**
120 240 8****
C – Strokovni izbirni
predmeti
5.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za gospodinjstvo)
Razni 30 30 60 120 4
6.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za kemijo)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
113
SKUPAJ 180 90 15 105 60 450 900 30
DELEŽ
20,00
%
10,00
% 1,67% 11,67% 6,67% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
114
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na
to je obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študen
ta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinič
ne
vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni
predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2.
Izbrana poglavje iz
filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3. Fiziologija prehrane Iztok Devetak 45 15 15 75 150 5
4. Praktično pedagoško
usposabljanje iz
gospodinjstva
Francka Lovšin Kozina 15 30** 45 90 3**
*
5.
Kultura bivalnega okolja –
stanovanjski del
Beatriz Gabriela
Čerkez Tomšič
15 30 45 90 3
6. Fizikalna kemija Marija Bešter Rogač 45 15 30 60 150 5
7. Eksperimentalno delo II Vesna Ferk Savec 15 15 60 90 180 6
SKUPAJ 210 90 30 105 30 435 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
115
DELEŽ 23,33%
10,00
% 3,33% 11,67% 3,33% 48,33%
100,00
%
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester *Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. *** Praktično
pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.
***** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 4 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupa
j ECTS Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Načrtovanje prehrane Stojan Kostanjevec 15 30 45 90 3
2. Šolska prehrana Stojan Kostanjevec 15 15 10
5* 45 90 3
3. Didaktika gospodinjstva II Francka Lovšin Kozina 15 15 15** 45 90 3****
4.
Eksperimentalno in
projektno delo
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta Wissiak
Grm
30 45 30**
30***
135 270 9****
*
D – Splošni izbirni
predmeti
5. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
7. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 165 75 90 40 80 450 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
116
DELEŽ 18,33% 8,33%
10,00
% 4,44% 8,89% 50,00%
100,00
%
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester *Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih.
*** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni
predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Prehrana bolnika Stojan Kostanjevec 15 15 15 45 90 3
3.
Didaktika gospodinjstva III
s praktičnim pedagoškim
usposabljanjem
Francka Lovšin Kozina 15 15*
30**
60 120 4***
4.
Vrednotenje znanja Saša Aleksij Glažar,
Iztok Devetak
30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
117
5. Osnove kemije okolja Iztok Devetak 45 45 90 3
C – Strokovni izbirni
predmeti
6.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za
gospodinjstvo)
Razni 30 30 60 120 4
7.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za kemijo)
Razni 30 30 60 120 4
F – Diplomski projekt
8. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 180 90 30 45 60 495 900 30
DELEŽ
20,00 %
10,00
% 3,33% 5,00% 6,67 % 55,00 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
118
C – Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer GOSPODINJSTVO
C - Strokovni izbirni predmet => študent izbere enega v 3., enega v 6. In enega v 8. semestru
* Obseg dela se izvede v obliki terenskega dela. ** Izbirna predmeta se ponudita le v vezavi GOSPODINJSTVO-KEMIJA 1. letnik (v zimskem
ali letnem semestru)
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
1.
Eksperimentalno in
projektno delo pri
naravoslovju
Iztok Devetak 30 15 15
60 120 4
2. Elementi stanovanjske
kulture
Beatriz Gabriela Čerkez
Tomšič
30 30
60 120 4
3. Kemija v domačem okolju Katarina Senta Wissiak
Grm
30 30
60 120 4
4. Kulturna dediščina
Slovencev
Darja Kerec 30 20 10*
60 120 4
5. Nanodelci v gospodinjstvu Iztok Devetak, Mojca
Čepič
30 15 15
60 120 4
6.
Predstavitve in nastopanje
za naravoslovce
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta Wissiak
Grm
30 30
60 120 4
7. Prehransko svetovanje Stojan Kostanjevec 30 30 60 120 4
8. Preverjanje in ocenjevanje
pri gospodinjstvu
Francka Lovšin Kozina 30 30
60 120 4
9. Prosti čas Francka Lovšin Kozina 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
119
10. Slovenska tekstilna
tradicija
Alenka Čuden Pavko 30 30 60 120 4
11. Slovenska tradicionalna
kuhinja
Stojan Kostanjevec 30 30
60 120 4
12. Sociološki vidiki
družinske ekonomike
Slavko Gaber 30 30
60 120 4
13. Tekstilije in moda Alenka Čuden Pavko 30 30 60 120 4
14. Varstvo naravne
dediščine**
Gregor Torkar 30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
120
C - Strokovni izbirni predmeti : DVOPREDMETNI UČITELJ – smer KEMIJA
C – Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 5. in enega v 8. semestru
**** Izbirni predmet se ponudi tudi za vezavo GOSPODINSJTVO-KEMIJA 1. letnik (zimski ali letni semester)
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
EC
TS Pred
.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Drug
e obl.
š. 1. Bioanorganska kemija Elizabeta Tratar Pirc 30 30 60 120 4
2. Energija v procesu –
fizikalnokemijski pristop
Andrej Godec, Barbara
Hribar Lee
15 45
60 120 4
3. Naravne spojine v živih
sistemih
Bojana Boh Podgornik 30 30
60 120 4
4. Naravoslovje v forenziki
in športu
Iztok Devetak 30 30
60 120 4
5. Organska analiza in
spektroskopija
Franc Požgan 30 30
60 120 4
6. Praktično pedagoško
usposabljanje pri kemiji
Katarina Senta Wissiak
Grm, Vesna Ferk Savec
30 30
60 120 4
7. Pregled tehnologij Radovan Stanislav
Pejovnik
30 30
60 120 4
8. Razvoj kemije **** Iztok Devetak, Katarina
Senta Wissiak Grm
30 30
60 120 4
9. Strokovna angleščina za
kemike
Karmen Pižorn 30 30
60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
121
10. Strukturna kemija Anton Meden 30 30 60 120 4
11.
Učenje kemije v
kontekstu življenjskih
situacij
Vesna Ferk Savec,
Katarina Senta Wissiak
Grm, Iztok Devetak
30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
122
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri MATEMATIKA - RAČUNALNIŠTVO
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Osnove linearne algebre Aleksander Malnič 45 15 45 105 210 7
2.
Osnove matematične
analize
Matija Cencelj, Marko
Slapar
45 30 15 60 150 5
3. Logika in množice Primož Šparl 30 15 45 90 3
4. Uvod v računalništvo Irena Nančovska Šerbec 30 30 90 150 5
5. Uvod v programiranje Irena Nančovska Šerbec 30 15 30 75 150 5
6. Tehniška fizika Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Gregor Bavdek
45 30 75 150 5
SKUPAJ 225 60 75 90 450 900 30
DELEŽ 25,00% 6,67% 8,33% 10,00% 0,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
123
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Elementarna geometrija Dušan Repovš, Matija
Cencelj
45 15 45 105 210 7
2.
Matematična analiza Matija Cencelj, Marko
Slapar
60 15 30 135 240 8
3.
Programiranje 1 Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
30 45 105 180 6
4.
Uporaba programske opreme Irena Nančovska
Šerbec
30 30 60 120 4
5. Elektronika Slavko Kocijančič 45 30 75 150 5
SKUPAJ 210 30 75 105 480 900 30
DELEŽ 23,33% 3,33% 8,33% 11,67% 0,00% 53,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
124
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Algebrske strukture Aleksander Malnič 45 15 30 90 180 6
3.
Matematične tehnologije Primož Šparl, Boštjan
Kuzman
45 45 90 3
4. Funkcije več spremenljivk Marko Slapar 45 30 45 120 4
5.
Programiranje 2 Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
30 15 30 105 180 6
6.
Arhitekture računalniških
sistemov
Irena Nančovska
Šerbec
30 30 30 90 3
7.
Verjetnostni račun in
statistika
Primož Šparl, Boštjan
Kuzman
30 30 60 120 4
SKUPAJ 210 30 90 135 435 900 30
DELEŽ 23,33% 3,33%
10,00
% 15,00% 0,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
125
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Višja geometrija Dušan Repovš,
Matija Cencelj
45 30 105 180 6
4.
Osnove didaktike
matematike
Zlatan Magajna 30 15 15 15* 75 150 5**
5. Računalniška matematika Aleksander Malnič 60 30 90 180 6
6.
Informacijsko -
komunikacijske tehnologije
za poučevanje računalništva
Jože Rugelj, Irena
Nančovska Šerbec
30 15 30 75 150 5
SKUPAJ 230 60 80 50 30 450 900 30
DELEŽ
25,56
%
6,67
% 8,89 % 5,56% 3,33% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
126
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
127
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu
usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika osnovnošolske
matematike
Zlatan Magajna 30 15 15 15*
30**
105 210 7***
3.
Abstraktna algebra Aleksander
Malnič, Primož
Šparl
45 15 15 75 150 5
4. Računalniške komunikacije Jože Rugelj 30 30 30* 90 180 6****
5.
Didaktika računalništva s
prakso
Jože Rugelj 30 15 30 30**
15*
60 180 6***
SKUPAJ 180 45 30 105 120 420 900 30
DELEŽ
20,00
% 5,00% 3,33% 11,67% 13,33% 46,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
128
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3. Analitična topologija Dušan Repovš 30 30 30 90 3
4.
Diskretna matematika Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30 60 120 4
5.
Algoritmi in podatkovne
strukture
Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
45 45 90 180 6
6.
Sistemska programska
oprema Jože Rugelj
30 30 90 150 5
C – Strokovni izbirni
predmeti
7.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
129
SKUPAJ 255 90 30 75 450 900 30
DELEŽ 28,33%
10,00
% 3,33% 8,33% 0,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
130
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih zavodih. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju
sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Elementarna matematika Zlatan Magajna,
Boštjan Kuzman
15 30 15 30* 60 150 5**
2.
Z informacijsko -
komunikacijskimi
tehnologijami podprta učna
gradiva 1
Jože Rugelj 30 15 30 30* 45 150 5**
C – Strokovni izbirni
predmeti
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
3.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
D – Splošni izbirni
predmeti
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
131
4. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
5. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 195 75 105 60 60 405 900 30
DELEŽ 21,67% 8,33%
11,67
% 6,67% 6,67% 45,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
132
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S
Pred
.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni predmeti
2.
Poglavja iz didaktike
matematike
Zlatan Magajna 30 15 15* 30 90 3**
3.
Z informacijsko -
komunikacijskimi
tehnologijami podprta učna
gradiva 2
Jože Rugelj 30 15 45 90 3
C – Strokovni izbirni predmeti
4.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
5.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
133
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
7.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
F – Diplomski projekt
8. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 180 90 30 90 30 480 900 30
DELEŽ 20,00
%
10,00
% 3,33% 10,00% 3,33 %
53,34 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
134
C - Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer MATEMATIKA
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 6., enega v 7. in dva v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje Kliničn
e vaje Druge
obl. š.
1. Didaktika matematike za
srednje šole
Zlatan Magajna 30 30
60 120 4
2. Diferencialna geometrija
krivulj in ploskev
Marko Slapar 30 30
60 120 4
3. Elementarna topologija Dušan Repovš 30 30 60 120 4
4. Izbrana poglavja iz analize Marko Slapar 30 30 60 120 4
5. Metrični prostori Dušan Repovš, Matija
Cencelj
30 30
60 120 4
6. Preštevanje z grupami Aleksander Malnič 30 30 60 120 4
7. Preverjanje in ocenjevanje
matematičnega znanja
Zlatan Magajna 30 30
60 120 4
8. Teorija grafov Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30
60 120 4
9. Teorija števil Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30
60 120 4
10. Teorija vozlov Dušan Repovš 30 30 60 120 4
11. Uporabna matematika za
pedagoge
Zlatan Magajna, Primož
Šparl
30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
135
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
136
C - Strokovni izbirni predmeti – DVOPREDMETNI UČITELJ – smer RAČUNALNIŠTVO
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 7. in dva v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje Kliničn
e vaje Druge
obl. š.
1. Informacijski sistemi v
šolstvu
Irena Nančovska Šerbec,
Ljupčo Todorovski
30 30
60 120 4
2. Inteligentni sistemi Aleš Leonardis, Irena
Nančovska Šerbec
30 30 60 120 4
3. Kombinatorična
optimizacija
Primož Šparl 30 30
60 120 4
4. Modeliranje v
izobraževanju
Irena Nančovska Šerbec 30 30
60 120 4
5. Podatkovne baze Jože Rugelj 30 30 60 120 4
6. Računalniška grafika Jože Rugelj 30 30 60 120 4
7. Spletno programiranje Jože Rugelj 30 30 60 120 4
8. Uporaba umetne inteligence
v izobraževanju
Irena Nančovska Šerbec,
Ljupčo Todorovski
30 30
60 120 4
9. Večpredstavnost in
hipertekst
Jože Rugelj 30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
137
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri MATEMATIKA - TEHNIKA
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Osnove linearne algebre Aleksander Malnič 45 15 45 105 210 7
2.
Osnove matematične
analize
Matija Cencelj, Marko
Slapar
45 30 15 60 150 5
3. Logika in množice Primož Šparl 30 15 45 90 3
4. Fizika v tehniki Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Gregor Bavdek
15 15 15 45 90 3
5. Tehniška fizika Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Gregor Bavdek
45 30 75 150 5
6. Kemija materialov Iztok Devetak 30 15 15 60 120 4
7. Tehnična dokumentacija 1 Samo Zupan, Ivan
Prebil
15 30 45 90 3
SKUPAJ 225 75 75 90 435 900 30
DELEŽ 25,00% 8,33% 8,33% 10,00% 0,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
138
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Elementarna geometrija Dušan Repovš, Matija
Cencelj
45 15 45 105 210 7
2.
Matematična analiza Matija Cencelj, Marko
Slapar
60 15 30 135 240 8
3. Elektrotehnika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4
4.
Stroji in naprave Roman Žavbi, Jože
Duhovnik
30 15 15 60 120 4
5.
Tehnična dokumentacija 2 Samo Zupan, Ivan
Prebil
15 30 45 90 3
6. Tehniški praktikum 1 Stanislav Avsec 15 45 60 120 4
SKUPAJ 180 60 75 120 465 900 30
DELEŽ 20,00% 6,67% 8,33% 13,33% 0,00% 51,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
139
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Algebrske strukture Aleksander Malnič 45 15 30 90 180 6
3.
Matematične tehnologije Primož Šparl, Boštjan
Kuzman
45 45 90 3
4. Funkcije več spremenljivk Marko Slapar 45 30 45 120 4
5.
Strojni elementi Roman Žavbi, Jože
Duhovnik
45 15 15 75 150 5
6.
Tehnologija in obdelava
materialov
Stanislav Avsec 60 15 75 150 5
7. Tehniški praktikum 2 Stanislav Avsec 45 45 90 3
SKUPAJ 225 45 90 105 435 900 30
DELEŽ 25,00% 5,00%
10,00
% 11,67% 0,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
140
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Višja geometrija Dušan Repovš,
Matija Cencelj
45 30 105 180 6
4.
Osnove didaktike
matematike
Zlatan Magajna 30 15 15 15* 75 150 5**
5. Elektronika Slavko Kocijančič 45 30 75 150 5
6.
Matematične metode v
tehniki
Janez Jamšek,
Slavko Kocijančič
30 15 45 90 3
7. Tehniški praktikum 3 Stanislav Avsec 15 30 45 90 3
SKUPAJ 215 60 65 80 30 450 900 30
DELEŽ
23,89
%
6,67
% 7,22% 8,89% 3,33% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
141
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
142
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu
usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Didaktika osnovnošolske
matematike
Zlatan Magajna
30 15
15
15*
30** 105 210 7***
3.
Abstraktna algebra Aleksander
Malnič, Primož
Šparl
45 15 15 75 150 5
4.
Didaktika tehnike 1
(+nastop, hospitacije)
Janez Jamšek 15 15 15*
15**
30 90 3****
5. Projekti z elektronike Slavko Kocijančič 30 15 30 75 150 5
C – Strokovni izbirni
predmeti
6.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za tehniko)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 195 60 30 105 75 435 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
143
DELEŽ
21,67
% 6,67% 3,33% 11,67% 8,33% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
144
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3. Analitična topologija Dušan Repovš 30 30 30 90 3
4.
Diskretna matematika Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30 60 120 4
5.
Didaktika tehnike 2 (+nastop,
hospitacija, praksa)
Janez Jamšek 30 15 45 30** 60 180 6***
6. Energetika Slavko Kocijančič 30 15 30 75 150 5
C – Strokovni izbirni
predmeti
7.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
145
SKUPAJ 240 120 30 75 30 405 900 30
DELEŽ 26,67%
13,33
% 3,33% 8,33% 3,33% 45,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
146
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih
zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je
namenjena 1 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Elementarna matematika Zlatan Magajna,
Boštjan Kuzman
15 30 15 30** 60 150 5***
2.
Didaktika tehnike 3
(+nastop, hospitacije)
Janez Jamšek 15 15 30 15* 75 150 5***
*
Robotika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4
C – Strokovni izbirni
predmeti
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
D – Splošni izbirni
predmeti
4. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
5. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 180 75 105 60 45 435 900 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
147
DELEŽ 20,00% 8,33%
11,67
% 6,67% 5,00% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
148
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1 KT. ***
Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Poglavja iz didaktike
matematike
Zlatan Magajna 30 15 15* 30 90 3**
3.
Didaktika tehnike 4 (+nastop,
hospitacije, praksa)
Janez Jamšek 30 30 45 30* 75 210 7**
*
C – Strokovni izbirni predmeti
4.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
5.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
matematiko)
Razni 30 30 60 120 4
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
tehnika)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
149
F – Diplomski projekt
7. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 180 90 30 90 60 450 900 30
DELEŽ
20,00 %
10,00
% 3,33% 10,00% 6,67 % 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
150
C - Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer MATEMATIKA
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 6., enega v 7. in dva v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje Kliničn
e vaje Druge
obl. š.
1. Didaktika matematike za
srednje šole
Zlatan Magajna 30 30
60 120 4
2. Diferencialna geometrija
krivulj in ploskev
Marko Slapar 30 30
60 120 4
3. Elementarna topologija Dušan Repovš 30 30 60 120 4
4. Izbrana poglavja iz analize Marko Slapar 30 30 60 120 4
5. Metrični prostori Dušan Repovš, Matija
Cencelj
30 30
60 120 4
6. Preštevanje z grupami Aleksander Malnič 30 30 60 120 4
7. Preverjanje in ocenjevanje
matematičnega znanja
Zlatan Magajna 30 30
60 120 4
8. Teorija grafov Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30
60 120 4
9. Teorija števil Aleksander Malnič,
Primož Šparl
30 30
60 120 4
10. Teorija vozlov Dušan Repovš 30 30 60 120 4
11. Uporabna matematika za
pedagoge
Zlatan Magajna, Primož
Šparl
30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
151
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
152
C - Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer TEHNIKA
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 5. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje Druge
obl. š.
1. Inženirska pedagogika Janez Jamšek 30 15 15 60 120 4
2. Mehanizmi Samo Zupan, Ivan Prebil 30 30 60 120 4
3. Moderni materiali Mojca Čepič 30 30 60 120 4
4. Novi materiali in
tehnologije
Janez Grum 30 15 15
60 120 4
5. Projekti iz mehatronike Slavko Kocijančič 30 15 15 60 120 4
6. Tehniška ustvarjalnost in
podjetništvo
Stanislav Avsec 30 15 15
60 120 4
7. Tehniški praktikum 4 Janez Jamšek, Slavko
Kocijančič
15 45
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
153
Predmetnik: DVOPREDMETNI UČITELJ, vezava smeri RAČUNALNIŠTVO - TEHNIKA
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Uvod v računalništvo Irena Nančovska Šerbec 30 30 90 150 5
2. Uvod v programiranje Irena Nančovska Šerbec 30 15 30 75 150 5
3.
Tehniška matematika Marko Slapar, Boštjan
Kuzman
30 15 30 75 150 5
4. Fizika v tehniki Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Gregor Bavdek
15 15 15 45 90 3
5. Tehniška fizika Mojca Čepič, Jurij Bajc,
Gregor Bavdek
45 30 75 150 5
6. Kemija materialov Iztok Devetak 30 15 15 60 120 4
7. Tehnična dokumentacija 1 Samo Zupan, Ivan
Prebil
15 30 45 90 3
SKUPAJ 195 60 30 150 465 900 30
DELEŽ 21,67% 6,67% 3,33% 16,67% 0,00% 51,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
154
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Programiranje 1 Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
30 45 105 180 6
2.
Uporaba programske opreme Irena Nančovska
Šerbec
30 30 60 120 4
3.
Izbrane vsebine iz
matematike
Boštjan Kuzman,
Primož Šparl
45 30 75 150 5
4. Elektrotehnika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4
5.
Stroji in naprave Roman Žavbi, Jože
Duhovnik
30 15 15 60 120 4
6.
Tehnična dokumentacija 2 Samo Zupan, Ivan
Prebil
15 30 45 90 3
7. Tehniški praktikum 1 Stanislav Avsec 15 45 60 120 4
SKUPAJ 180 30 30 195 465 900 30
DELEŽ 20,00% 3,33% 3,33% 21,67% 0,00% 51,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
155
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Teorija vzgoje Tatjana Devjak 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Programiranje 2 Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
30 15 30 105 180 6
3.
Arhitekture računalniških
sistemov
Irena Nančovska
Šerbec
30 30 30 90 3
4.
Verjetnostni račun in
statistika
Primož Šparl, Boštjan
Kuzman
30 30 60 120 4
5.
Strojni elementi Roman Žavbi, Jože
Duhovnik
45 15 15 75 150 5
6.
Tehnologija in obdelava
materialov
Stanislav Avsec 60 15 75 150 5
7. Tehniški praktikum 2 Stanislav Avsec 45 45 90 3
SKUPAJ 225 45 30 150 450 900 30
DELEŽ 25,00% 5,00% 3,33% 16,67% 0,00% 50,00%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
156
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je namenjena 1
KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1.
Didaktika
z osnovami informacijsko -
komunikacijskih tehnologij
Milena Valenčič
Zuljan, Jože Rugelj
35 20 5 15* 75 150 5**
2. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 30 90 3
B – Obvezni strokovni
predmeti
3. Računalniška matematika Aleksander Malnič 60 30 90 180 6
4.
Informacijsko -
komunikacijske tehnologije
za poučevanje računalništva
Jože Rugelj, Irena
Nančovska Šerbec
30 15 30 75 150 5
5. Elektronika Slavko Kocijančič 45 30 75 150 5
6.
Matematične metode v
tehniki
Janez Jamšek,
Slavko Kocijančič
30 15 45 90 3
7. Tehniški praktikum 3 Stanislav Avsec 15 30 45 90 3
SKUPAJ 230 30 95 95 15 435 900 30
DELEŽ
25,56
%
3,33
% 10,56% 10,00% 1,67% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
157
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju so namenjene 3 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu
usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š. A - Obvezni splošni predmet
1. Psihologija za učitelje Mojca Juriševič 45 15 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Računalniške komunikacije Jože Rugelj 30 30 30* 90 180 6****
3.
Didaktika računalništva s
prakso
Jože Rugelj 30 15 30 30**
15*
60 180 6***
4.
Didaktika tehnike 1(+nastop,
hospitacije)
Janez Jamšek 15 15 15*
15**
30 90 3****
5. Projekti z elektronike Slavko Kocijančič 30 15 30 75 150 5
C – Strokovni izbirni
predmeti
6.
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za tehniko)
Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 180 45 15 150 105 405 900 30
DELEŽ
20,00 %
5,00 % 1,67% 16,66 % 11,67% 45,00 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
158
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
159
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Študent opravi seminar bodisi pri predmetu Izbrana poglavja iz filozofije bodisi pri predmetu Sociologija vzgoje. Glede na to je
obseg predmeta bodisi 45 ur neposredne pedagoške obveznosti in 3 KT bodisi 75 ur in 5 KT. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno
izobraževalnih zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred.
Sem
. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1. Sociologija vzgoje
Marjan Šimenc 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
2. Izbrana poglavje iz filozofije
Pavel Zgaga, Janez Krek 45 30* 45/75* 90/150
*
3/5*
B – Obvezni strokovni
predmeti
3.
Algoritmi in podatkovne
strukture
Janez Demšar, Irena
Nančovska Šerbec
45 45 90 180 6
4.
Sistemska programska
oprema Jože Rugelj
30 30 90 150 5
5.
Didaktika tehnike 2 (+nastop,
hospitacija, praksa)
Janez Jamšek 30 15 45 30** 60 180 6***
6. Energetika Slavko Kocijančič 30 15 30 75 150 5
SKUPAJ 225 30 30 150 30 435 900 30
DELEŽ 25,00%
3,33
% 3,33% 16,67% 3,33% 48,33%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
160
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Obseg ur se izvede v obliki nastopov in hospitacij. ** Praktično pedagoško usposabljanje v vzgojno izobraževalnih
zavodih. *** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT. **** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju je
namenjena 1 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1.
Z informacijsko -
komunikacijskimi
tehnologijami podprta učna
gradiva 1
Jože Rugelj 30 15 30 30** 45 150 5***
2.
Didaktika tehnike 3
(+nastop, hospitacije)
Janez Jamšek 15 15 30 15* 75 150 5***
*
Robotika Slavko Kocijančič 30 30 60 120 4
C – Strokovni izbirni
predmeti
C – Strokovni izbirni
predmet (iz nabora
predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
D – Splošni izbirni
predmeti
4. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
161
5. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
6. D - Splošni izbirni predmet Razni 30 30 60 120 4
SKUPAJ 195 30 90 120 45 420 900 30
DELEŽ 21,67% 3,33%
10,00
% 13,33% 5,00% 46,67%
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
162
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester * Obseg ur se izvede v vzgojno-izobraževalnih zavodih. ** Praktičnemu pedagoškemu usposabljanju sta namenjeni 2 KT.
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S
Pred
.
Sem
. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A - Obvezni splošni predmet
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Alenka Kobolt, Marija
Kavkler
30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni
predmeti
2.
Z informacijsko -
komunikacijskimi
tehnologijami podprta učna
gradiva 2
Jože Rugelj 30 15 45 90 3
3.
Didaktika tehnike 4 (+nastop,
hospitacije, praksa)
Janez Jamšek 30 30 45 30* 75 210 7**
C – Strokovni izbirni predmeti
4.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
5.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
računalništvo)
Razni 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
163
6.
C – Strokovni izbirni predmet
(iz nabora predmetov za
tehnika)
Razni 30 30 60 120 4
F – Diplomski projekt
7. Diplomski projekt Jože Rugelj 15 105 120 4
SKUPAJ 150 60 30 150 45 465 900 30
DELEŽ
16,67
%
6,67
% 3,33% 16,67% 5,00 %
51,66 %
100,00
%
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
164
C - Strokovni izbirni predmeti – DVOPREDMETNI UČITELJ – smer RAČUNALNIŠTVO
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 7. in dva v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje Kliničn
e vaje Druge
obl. š.
1. Informacijski sistemi v
šolstvu
Irena Nančovska Šerbec,
Ljupčo Todorovski
30 30
60 120 4
2. Inteligentni sistemi Aleš Leonardis, Irena
Nančovska Šerbec
30 30 60 120 4
3. Kombinatorična
optimizacija
Primož Šparl 30 30
60 120 4
4. Modeliranje v
izobraževanju
Irena Nančovska Šerbec 30 30
60 120 4
5. Podatkovne baze Jože Rugelj 30 30 60 120 4
6. Računalniška grafika Jože Rugelj 30 30 60 120 4
7. Spletno programiranje Jože Rugelj 30 30 60 120 4
8. Uporaba umetne inteligence
v izobraževanju
Irena Nančovska Šerbec,
Ljupčo Todorovski
30 30
60 120 4
9. Večpredstavnost in
hipertekst
Jože Rugelj 30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
165
C - Strokovni izbirni predmeti: DVOPREDMETNI UČITELJ – smer TEHNIKA
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba: študent izbere enega v 5. in enega v 8. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam. delo
študenta
Ure
skupa
j
ECT
S Pred. Sem. Vaje Klinične
vaje Druge
obl. š.
1. Inženirska pedagogika Janez Jamšek 30 15 15 60 120 4
2. Mehanizmi Samo Zupan, Ivan Prebil 30 30 60 120 4
3. Moderni materiali Mojca Čepič 30 30 60 120 4
4. Novi materiali in
tehnologije
Janez Grum 30 15 15
60 120 4
5. Projekti iz mehatronike Slavko Kocijančič 30 15 15 60 120 4
6. Tehniška ustvarjalnost in
podjetništvo
Stanislav Avsec 30 15 15
60 120 4
7. Tehniški praktikum 4 Janez Jamšek, Slavko
Kocijančič
15 45
60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
166
D – Splošni strokovni predmeti => za vse smer študijskega programa
Študijski program vsebuje 3 splošne izbirne predmete po 4 KT (skupaj 12 KT), ki jih študent izbira med razpisanimi predmeti (glej prilogo Splošni
izbirni predmeti PeF UL), in med razpisanimi izbirnimi predmeti drugih študijskih programov PeF UL ali drugih članic UL. Izbrani predmeti na drugih
članicah UL morajo v skupnem obsegu ustrezati predvidenemu številu točk.
* Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela.
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupa
j
ECT
S Pred. Sem. Vaje Klinične
vaje
Druge
obl. š.
1. Andragoški vidiki
učiteljevega dela Milena Valenčič Zuljan
30 30
60 120 4
2. Antropologija vzgoje Janez Krek 30 30 60 120 4
3. Biologija Jasna Štrus 30 30 60 120 4
4. Didaktične računalniške
igre
Irena Nančovska Šerbec,
Jože Rugelj 30 30 60 120 4
5. Didaktični in metodološki
vidiki ocenjevanja
Milena Valenčič Zuljan,
Janez Vogrinc 30 30 60 120 4
6. Fizikalni pogled v
naravoslovju
Mojca Čepič, Katarina
Susman 30 30 60 120 4
7. Informacijski pristopi v
naravoslovju Bojana Boh Podgornik
30 30 60 120 4
8. Inoviranje pedagoške
praske in učiteljev razvoj
Milena Valenčič Zuljan,
Janez Vogrinc 30 30 60 120 4
9. Izbrana poglavja
kombinatorike
Aleksander Malnič, Primož
Šparl 30 30 60 120 4
10. Kemija kot naravoslovno
gibalo družbe
Katarina Senta Wissiak
Grm 30 30 60 120 4
11. Matematična delavnica Zlatan Magajna 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
167
12. Matematika v umetnosti Matija Cencelj, Dušan
Repovš 30 30 60 120 4
13.
Migracije, manjšine in
multikulturalizem v vzgojno
izobraževalnem delu
Špela Razpotnik 30 30 60 120 4
14. Modeli mentorstva
Bojan Dekleva, Špela
Razpotnik, Jana Rapuš
Pavel
30 10 20 60 120 4
15. Nacionalni in mednarodni
projekti v šolstvu Janez Jamšek 30 30 60 120 4
16. Nadarjeni učenci v osnovni
šoli Mojca Juriševič 30 30 60 120 4
17. Naravoslovje plus Dušan Krnel 30 30 60 120 4
18. Naravoslovje v forenziki in
športu Iztok Devetak 30 30 60 120 4
19. Naravoslovni vidiki
kozmetologije
Katarina Senta Wissiak
Grm, Vesna Ferk Savec,
Iztok Devetak
30 30 60 120 4
20. Od opazovanja do
raziskovanja v naravoslovju
Mojca Čepič, Iztok
Devetak, Iztok Tomažič 15 15 25 5* 60 120 4
21. Okoljske spremembe in
varstvo narave Alenka Gaberščik 30 15 15
60 120 4
22. Oris sodobne fizike Bojan Golli 30 30 60 120 4
23. Osnove znanstvenega
pisanja
Janez Vogrinc, Janez Krek,
Milena Valenčič Zuljan
30 30
60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
168
24. Pojmovanje in
preprečevanje nasilja Bojan Dekleva
30 30
60 120 4
25. Poučevanje fizikalnih
vsebin v naravoslovju Mojca Čepič, Jerneja Pavlin
30 10 20
60 120 4
26. Prehrana in prehranska
vzgoja Stojan Kostanjevec 15 15 120 150 5
27. Programska oprema Jože Rugelj, Irena
Nančovska Šerbec 30 30 60 120 4
28. Računalniško podprte
meritve in krmiljenje Slavko Kocijančič
30 15 15
60 120 4
29. Računalniško podprto
sodelovanje Jože Rugelj
30 30
60 120 4
30. Raziskovanje vzgojno-
izobraževalne prakse Janez Vogrinc
30 30
60 120 4
31. Razredništvo
Tatjana Devjak, Milena
Valenčič Zuljan, Alenka
Polak
30 15 15 60 120 4
32. Razumevanje naravoslovja Dušan Krnel 30 30 60 120 4
33. Slovenska flora in favna Jernej Jogan, Peter Trontelj,
Rudi Verovnik 30 15 15 60 120 4
34. Socialne igre Alenka Kobolt 30 10 20 60 120 4
35. Sporočanje matematičnih in
fizikalnih odkritij
Jurij Bajc, Boštjan Kuzman 10 20 120 150 5
36. Svet zvoka in svetlobe Mojca Čepič, Bojan Golli
30 10 20
60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
169
37. Šolska zakonodaja Pavle Zgaga, Slavko Gaber,
Janez Krek
30 30
60 120 4
38. Študije spolov Špela Razpotnik 30 30 60 120 4
39. Tokovi in energija v okolju Jurij Bajc, Mojca Čepič,
Bojan Golli 30 10 20 60 120 4
40.
Trojna narava
naravoslovnih pojmov in
poučevanje naravoslovja
Iztok Devetak, Tatjana
Hodnik Čadež, Janez
Vogrinc, Janez Krek
15 5 10 120 150 5
41. Učenje naravoslovja z
raziskovanjem Mojca Čepič 20 10 30 60 120 4
42. Učitelj raziskovalec Iztok Devetak 24 6 120 150 5
43. Učna diferenciacija in
individualizacija Milena Valenčič Zuljan 30 30 60 120 4
44. Uporaba in zloraba drog Bojan Dekleva 30 30 60 120 4
45. Večpredstavna učna gradiva Jože Rugelj, Irena
Nančovska Šerbec 30 30 60 120 4
46.
Vizualizacija v
naravoslovnem
izobraževanju
Katarina Senta Wissiak
Grm, Vesna Ferk Savec,
Iztok Devetak
30 30
60 120 4
47. Vplivi na okolje Saša Aleksij Glažar, Iztok
Devetak 30 30 60 120 4
48. Zanimiva fizika okoli nas Jurij Bajc 30 30 60 120 4 49. Zdravo prehranjevanje Stojan Kostanjevec 30 15 15 60 120 4 50. Zgodovina matematike Aleksander Malnič 30 30 60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
11. KRATKA PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PREDMETOV
A – OBVEZNI SPLOŠNI PREDMETI
TEORIJA VZGOJE
Študenti spoznajo zakonitosti vzgojnega procesa in vzgoje z vidika posameznika, družbe in
odnosa. Usposobijo se za prepoznavanje vzgojnih situacij v razredu in šoli, refleksije svojega
dela in argumentiranja svojih strokovnih odločitev ter za vrednotenje različnih teorij in
konceptov o vzgoji otrok v družini in vzgojno izobraževalnih ustanovah.
DIDAKTIKA Z OSNOVAMI INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
Študenti spoznajo didaktične zakonitosti učnega procesa in posebnosti medsebojnega delovanja
dejavnikov pouka ter taksonomijo učnih ciljev. Usposobijo se za artikuliranje pouka po
posameznih stopnjah učnega procesa od uvajanja do preverjanja in ocenjevanja znanja, za
povezavo procesa načrtovanja, izvajanja in vrednotenja pouka, za kritično analizo didaktičnih
vidikov pouka in raziskovanje didaktičnih vsebin (zastavljanje raziskovalnih vprašanj, iskanje
primernih postopkov zbiranja podatkov, interpretiranje dobljenih rezultatov…), poznavanje in
vpeljevanje didaktičnih inovacij v lastno pedagoško prakso. Študenti spoznajo osnove
izobraževalne komunikacijske tehnologije in uporabnost pripomočkov za izboljšanje
produktivnosti učitelja, usposobijo se za uporabo IKT orodja za komunikacijo in sodelovanje
na daljavo in snovanje ter izdelavo IKT odprtih učnih gradiv.
PEDAGOŠKA METODOLOGIJA
Študenti se usposobijo za raziskovanje na pedagoškem področju, za samoevalviranje lastne
prakse in za komuniciranje s strokovnjaki iz lastnega in sorodnih strokovnih področij. Študenti
se seznanijo z različnimi vrstami raziskav, s potekom in značilnostmi raziskovalnega procesa
in z osnovnimi postopki kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov.
PSIHOLOGIJA ZA UČITELJE
Študenti spoznajo temeljne pojme pedagoške psihologije (učenje, spomin, transfer, motivacija,
sposobnost, kognitivni stili …), značilnosti učenja in poučevanja v otroštvu in mladostništvu
ter dejavnike (zlasti socialni kontekst) učenja. Vaje temeljijo na izkustvenem učenju, ki
študente usposablja za medosebno komunikacijo.
SOCIOLOGIJA VZGOJE
Študenti spoznajo mesto vzgoje in izobraževanja kot enega od družbenih podsistemov ter
socialno pogojenost vzgoje. Spoznajo razliko med skupnostjo (družina, oddelčna skupnost v
šoli) in družbo (narod, nacija, država) ter njihove različne oblike. Spoznajo šolo kot kategorijo
družbenega ter proces vdružbljanja preko vzgoje, pri čemer reflektirajo (ne)zmožnost
privzgajanja vrednot. Razumejo pojme družba, demokracija ter človekove in otrokove pravice.
Reflektirajo reprodukcijo neenakosti, sobivanje različnih kultur, pravico do drugačnosti in
kritično ovrednotijo različne pedagoške izkušnje ter aktualno dogajanje v družbi in šoli.
IZBRANA POGLAVJA IZ FILOZOFIJE
Študenti spoznajo temeljne koncepte, avtorje in pojme, ki so potrebni za kritično presojo
diskurzov, ki oblikujejo šolsko vzgojo in njene inštitucije. Naučijo se argumentiranja,
analitičnega branja in pisanja strokovnih besedil. Poleg usposabljanja za analizo družbenih
ravnanj z otroki in mladostniki, imajo te vsebine tudi kulturni pomen.
INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
172
Študenti spoznajo sistem družbene skrbi za učence s posebnimi potrebami. Seznanijo se s
posebnostmi posamezne vrste težav, ki jih je pričakovati v šolskem obdobju v zvezi z
usmerjanjem in razumeti stiske, težave, potrebne prilagoditve pri posamezniku in družini.
Usposobijo se za sodelovanje z drugimi strokovnjaki, ki skrbijo za posameznega učenca s
posebnimi potrebami.
B – OBVEZNI STROKOVNI PREDMETI
Biologija
SPLOŠNA ZOOLOGIJA
Razumevanje različnih nivojev biološke organizacije od celice, organizma do združbe in
ekosistema. Spoznavanje mikroskopskih metod, ki omogočajo opazovanje različnih bioloških
nivojev. Predstavitev strukture in delovanja celice, tkiv, organov in organskih sistemov.
Izpostavljena bo raznolikost, ki vlada v živalskem svetu, in predstavljene bodo tiste skupine
živali, ki ponazarjajo raznolikost živalstva. Izbrani bodo primeri živali, ki jih bodo bodoči
učitelji lahko uporabili, in nadgradili za podajanje snovi iz področja zoologije.
MIKROBIOLOGIJA
Spoznavanje osnov mikrobiologije; celične strukture prokariontske celice v primerjavi z
evkariontsko; parametri in kontrola mikrobne rasti; metabolne značilnosti posameznih skupin
mikroorganizmov (bakterij, arhebakterij, gliv in virusov).
ANATOMIJA ČLOVEKA
Vsebina predmeta zagotavlja študentom znanje anatomije Človek v obsegu, ki zadošča za
osnovno razumevanje zgradbe in delovanja Človeškega telesa. Predstavljena je orientacija
telesa ter poimenovanja. Opisane so vse štiri vrste tkiv, ki gradijo posamezne organe in zgradba,
naloge in povezanost organskih sistemov: kože, živčnega sistema, endokrinega sistema, obtočil
(krvožilje in limfni sistem), dihal, prebavil izločal ter spolnih organov. Ločeno se obravnava
skeletni sistem z naukom o kostnih stikih in mišičje.
DIDAKTIKA BIOLOGIJE I
Usposabljanje študentov za poučevanje bioloških vsebin na osnovnošolskem in srednješolskem
nivoju. Teoretična in praktična znanja iz predmetno specifične didaktike. Teoretične osnove
načrtovanja pouka, napačne predstave v biologiji in predsodki do živih bitij, gojenje
organizmov za pedagoške potrebe, uporaba organizmov pri pouku.
SPLOŠNA BOTANIKA
Razumevanje glavnih konceptov biologije rastlin (povezava med zgradbo in delovanjem rastlin,
okoljem in evolucijo). Zgradba in delovanje rastlin v povezavi z ravnmi organizacije živih
sistemov (celica, tkivo, organ, organizem, ekosistem, biosfera). Razmnoževanje rastlin.
Osnovne raziskovalne metode v biologiji rastlin.
OSNOVE ZOOLOGIJE NEVRETENČARJEV
Seznanjanje s sestavo, raznolikostjo, morfološkimi značilnostmi, ekološkimi posebnostmi,
gospodarskim pomenom in sorodstvenimi odnosi pomembnejših nevretenčarskih skupin.
Vpogled v osnove biološke sistematike ter spoznavanje nevretenčarjev kot modelnih
organizmov v poučevanju biologije v šoli.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
173
ZOOLOGIJA STRUNARJEV
Predmet predstavlja študentu izvor strunarjev in vretenčarjev skozi njihovo evolucijsko
zgodovino do recentnega obdobja ter ga seznani z biologijo in sistematsko klasifikacijo, zlasti
domače vretenčarske favne. Poda tudi osnove organizacijske pestrosti vretenčarjev s primerjavo
organskih sistemov pri nižjih in višjih vretenčarjih. Na ta način mu bo omogočeno poznavanje
in razumevanje njihove pestrosti in principov zgradbe in delovanja njihovega organizma.
Pridobi si tudi veščine za terensko in laboratorijsko delo z vretenčarji za pedagoške potrebe.
DIDAKTIKA BIOLOGIJE II
Usposabljanje študentov za poučevanje bioloških vsebin na osnovnošolskem in srednješolskem
nivoju. Teoretična in praktična znanja iz predmetno specifične didaktike. Samostojno delo
študentov na izobraževalni ustanovi (pedagoška praksa). Oblike in metode dela pri pouku
biologije, praktično, eksperimentalno, terensko in projektno delo pri pouku biologije. Učila in
učni pripomočki, načrtovanje pouka, predmetnik, učni načrt, zakonodaja na področju šolstva.
SISTEMATSKA BOTANIKA
Kratkemu uvodu o zgodovini vede in metodologiji sledi sistematski pregled skupin
organizmov, ki so bile tradicionalno obravnavane kot »rastline«, danes pa pripadajo
kraljestvom Prokaryota (modrozelenke), Protista (alge), Fungi in Plantae. Predstavljena
specifika vsake skupine (zgradba in delovanje, biologija in ekologija, evolucija, terminologija)
ter pregled podskupin s poudarkom na tistih, ki so za človeka posebej pomembne. Terenske
vaje služijo spoznavanju flore višjih rastlin različnih ekosistemov.
BIOKEMIJA
Uvajanje v molekulske osnove bioloških struktur, raznolikost in hierarhijo molekul metabolitov
in bioloških makromolekul. Osnove celične presnove, uravnavanja presnove in energijskih
sprememb. Oris presnove posameznih zvrsti molekul: aminokislin, beljakovin, nukleinskih
kislin, ogljikovih hidratov, maščob. Osnove bioenergetike.
GENETIKA
Spoznavanje osnov dednih zakonitosti in osnov molekulske genetike s poudarkom na
družbenem pomenu. Vpogled v načine dedovanja: odnos genotip - fenotip, Mendlovi zakoni
dedovanja, reprodukcija in prenos kromosomov, genetske analize in tehnologije ter njihova
uporabnost, osnove populacijske genetike.
FITOFIZIOLOGIJA
Predmet je namenjen seznanjanju študentov z najpomembnejšimi področji in koncepti v
fiziologiji rastlin. Razdeljen je na štiri večje sklope, ki vključujejo znanja o rasti in delovanju
rastlinskih celic, transportu vode in metabolitov, regulaciji rastlinskega metabolizma in novejša
spoznanja o regulaciji rasti in razvoja rastlin. Vključuje tudi ustrezne laboratorijske vaje iz
fiziologije rastlin.
ZOOFIZIOLOGIJA
Oblikovanje temeljnih znanj o delovanju živalskega organizma na različnih nivojih, od
procesov na molekulskem nivoju do sobivanja organizmov in vklapljanja organizma v živo in
neživo okolje. Podaja odnos med strukturo in funkcijo.
DIDAKTIKA BIOLOGIJE III
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
174
Usposabljanje študentov za poučevanje bioloških vsebin na osnovnošolskem in srednješolskem
nivoju. Teoretična in praktična znanja iz predmetno specifične didaktike. Samostojno delo
študentov na izobraževalni ustanovi (pedagoška praksa).
EKOLOGIJA
Spoznavanje temeljnih značilnosti globalnega okolja ter okolja organizma, njegovih
prilagoditev in interakcij z drugimi organizmi. Značilnosti populacij, njihove rasti, kompeticije
in reprodukcije. Vpogled v zgradbo in delovanje ekosistemov, produktivnost, kroženje hranil,
globalno kroženje ter človekove vplive.
MOŽGANI IN VEDENJE
Predmet Možgani in vedenje omogoča študentom razumevanje bioloških osnov vedenja živali
in ljudi. To je kompilacija dognanj na področju etologije, nevrobiologije, molekularne biologije
in primerjalne psihologije. Po desetletju možgan (Ameriški kongres, 1991-2001) je nastopilo
obdobje razumevanja kompleksne kontrole vedenja. Bodoči učitelji bodo spoznali vedenje in
živčne mreže, ki kontrolirajo vedenje, od refleksov do kompleksnega vedenja in učenja.
BIOLOGIJA ČLOVEKA
Temeljne vsebine biologije človeka v treh tematskih sklopih: Osnove primatologije (skupne
značilnosti primatov, sistematika in vedenjski vzorci hominoidov), evolucija človeka (proces
učlovečenja, posamezne izumrle vrste hominidov in evolucija vrste Homo sapiens), osnove
humane genetike (kromosomi in kromosomske napake, zakoni dednosti in vzorci dedovanja pri
človeku).
EVOLUCIJA
Seznanitev z biološko evolucijsko teorijo, moderno sintezo evolucije, evolucijsko razvojno
biologijo, osnovami populacijske genetike in filogenetike ter povezanosti med evolucijo in
biotsko pestrostjo.
DIDAKTIKA BIOLOGIJE IV
Usposabljanje študentov za poučevanje bioloških vsebin na osnovnošolskem in srednješolskem
nivoju. Teoretična in praktična znanja iz predmetno specifične didaktike. Praktično
načrtovanje, izvajanje in evalvacija učnih tem, preverjanje in ocenjevanje znanja, zunajšolske
oblike izobraževanja na področju biologije, razvoj šolstva in biološkega izobraževanja.
Fizika
MEHANIKA V POUČEVANJU
Predmet obravnava opisovanje različnih gibanj in vzroke za ta gibanja izhajajoč iz Newtonovih
in ohranitvenih zakonov. Opisovanje mirujočih in gibajočih se teles se posploši na opise in
vzroke pojavov v mirujočih in gibajočih se tekočinah. Razlaga je kvalitativna in kvantitativna
s poudarkom na razvoju sposobnosti kvantitativnega opisovanja pojavov.
MATEMATIČNE METODE V FIZIKI 1
Študent spozna nekatera matematična orodja, ki so pomembna za opis osnovnih fizikalnih
zakonitosti: vektorje, matrike, funkcije ene in več spremenljivk ter njihove odvode in integrale.
Poudarek je na uporabi pridobljenih znanj na fizikalnih zgledih. Študent pridobi osnovne
računske spretnosti, potrebne za reševanje problemov pri strokovnih fizikalnih predmetih.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
175
TERMODINAMIKA IN ELEKTROMAGNETIKA V POUČEVANJU
Pri predmetu vpeljemo novo fizikalno količino – temperaturo – in obravnavamo pojave in
vzroke zanje, ki so z njo in njenimi spremembami povezani. Obravnava elektromagnetnega
polja izhaja iz nove lastnosti predmetov – mirujočega in/ali gibajočega se električnega naboja
in z njim povezanim električnim in magnetnim poljem. Razlaga je kvalitativna in kvantitativna
s poudarkom na razvoju sposobnosti kvantitativnega opisovanja pojavov.
OSNOVE MERJENJ
Študent se seznani z osnovnimi metodami za zajemanje, obdelavo in prikaz merjenih količin.
Pridobi izkušnje v rabi računalnika za obdelavo podatkov in napak. Uvede se v laboratorijsko
delo, spozna osnovno eksperimentalno opremo in postopke za merjenje nekaterih količin v
mehaniki, toploti in elektriki.
FIZIKALNI EKSPERIMENTI 1
Študent izvaja poskuse iz snovi, ki jo spozna v okviru predmetov Mehanika v poučevanju in
Termodinamika in elektromagnetika.v poučevanju. Nauči se pisati poročilo, v katerem
predstavi meritve in kritično analizira rezultate. Usposobi se za samostojno izvajanje preprostih
demonstracijskih poskusov.
NIHANJE IN VALOVANJA V POUČEVANJU
Nihanje in valovanje sta univerzalna pojava, izražena v mnogih variacijah v vsakdanjem
življenju. Pri predmetu spoznamo mehanizme nastanka različnih nihanj in valovanj in jih
matematično obravnavamo. Ukvarjamo se s fizičnimi nihali in valovanji na struni, v zraku, na
vodni gladini. Seznanimo se z valovnimi pojavi – interferenco in uklonom.
SVETLOBA V POUČEVANJU
Vsebine predmeta sledijo vsebinam predmeta Nihanje in valovanja v poučevanju in jih širijo.
Obravnavamo električne nihajne kroge, elektromagnetno valovanje in vidno svetlobo. Vidno
svetlobo obravnavamo v približku geometrijske optike. Podane so osnove valovne optike.
MATEMATIČNE METODE V FIZIKI 2
Študent spozna nekatera orodja matematične fizike, ki jih bo potreboval pri teoretičnih
predmetih v višjih letnikih. Nauči se osnovnih prijemov pri reševanju preprostih diferencialnih
enačb prvega in drugega reda, pri uporabi Fourierovih vrst za opis periodičnih pojavov, pri
računanju vektorskih in skalarnih polj in njihovih odvodov. Spozna osnove verjetnostnega
računa in statistike. Izpopolni se v matematični formulaciji fizikalnih problemov in zna
dobljene rešitve kritično ovrednotiti in interpretirati.
FIZIKALNI EKSPERIMENTI 2
Študent izvaja preproste iz snovi predmetov Nihanje in valovanje v poučevanju ter Svetloba v
poučevanju. Spozna se z osnovnimi metodami za merjenje količin, povezanimi z mehanskimi
in električnimi nihanji, zvokom ter optiko. Spozna osnovne optične instrumente. Usposobi se
za samostojno izvajanje demonstracijskih poskusov.
DIDAKTIKA FIZIKE 1
Predmet obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin s področja mehanike. Študentje se
seznanijo s predznanjem in načini njegovega pridobivanja pred srečanjem z obravnavanimi
tematikami v zadnjem triletju. Seznanijo se s kognitivnimi problemi, ki jih imajo učenci z
razumevanjem različnih konceptov s tega področja, z načini razlage, demonstracijskimi in
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
176
laboratorijskimi poskusi izvajanimi pri pouku. Metode poučevanja so razširjene tudi na
tematike obravnavane na poklicnih šolah. Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen
povezovanju predavanj, eksperimentov, IKT ter preverjanju in ocenjevanju znanja iz mehanike.
Sestavni del predmeta so hospitacije, nastopi in praktično delo v razredu.
DIDAKTIKA FIZIKE 2
Predmet obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin s področja termodinamike in optike.
Študentje se seznanijo s predznanjem in načini njegovega pridobivanja pred srečanjem z
obravnavanimi tematikami v zadnjem triletju. Seznanijo se s kognitivnimi problemi, ki jih
imajo učenci z razumevanjem različnih konceptov s tega področja, z načini razlage,
demonstracijskimi in laboratorijskimi poskusi izvajanimi pri pouku. Metode poučevanja so
razširjene tudi na tematike obravnavane na poklicnih šolah.
Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen povezovanju predavanj, eksperimentov, IKT ter
preverjanju in ocenjevanju znanja iz teh dveh področij. Sestavni del predmeta so hospitacije,
nastopi in praktično delo v razredu.
OSNOVE MODERNE FIZIKE
Predmet je uvod v dva osnovna koncepta moderne fizike 20. stoletja, posebno teorijo
relativnosti in kvantno mehaniko. Oba temeljna koncepta radikalno presežeta pojmovanje,
dostopno vsakdanjim izkušnjam in ponudita nov, precej abstrakten pogled na svet. Pri
obravnavi posebne teorije relativnosti so ključni pojmi Lorentzove transformacije, gibalna
količina ter zakon o ohranitvi mase in energije. Uvod v osnovne principe kvantne mehanike
obsega pregled zgodovinsko relevantnih pojavov in konceptov, ki so pripeljali do razvoja
kvantne mehanike, vpeljavo načela nedoločenosti, pojma funkcije stanja in Schrödingerjeve
enačbe. Na laboratorijskih vajah izvajajo študentje eksperimente, ki se navezujejo na snov
Moderne fizike.
ATOMI, MOLEKULE, JEDRA
Osnovna koncepta moderne fizike, kvantna mehanika in posebna teorija relativnosti sta orodje,
s katerima opišemo lastnosti in pojave v mikroskopskem svetu atomov, molekul, jeder in
osnovnih delcev. Pri predmetu obravnavamo vodikov atom, večelektronske atome, molekule,
atomska jedra, radioaktivnost, jedrske reakcije in osnovne delce. Podan je uvod v statistično
mehaniko z vpeljavo porazdelitvenih funkcij za klasične delce, fermione in bozone ter opisom
črnega sevanja. Na laboratorijskih vajah izvajajo študentje eksperimente, ki se navezujejo na
snov predmeta.
FIZIKA SNOVI
Pri fiziki snovi se študentje naučijo uporabe zakonov moderne fizike za razlago obnašanja in
lastnosti snovi v kondenziranem stanju. Z mikroskopsko razlago pridejo do poznavanja raznih
vrst snovi (kristalov, amorfnih snovi, zlitin, izolatorjev, kovin, tekočih kristalov) in
razumevanja njihovih lastnosti (mehanskih, električnih, optičnih). Na laboratorijskih vajah
izvajajo študentje eksperimente, ki se navezujejo na snov predmeta.
DIDAKTIKA FIZIKE 3
Predmet obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin s področja elektrike in magnetizma.
Študentje se seznanijo s predznanjem in načini njegovega pridobivanja pred srečanjem z
obravnavanimi tematikami v zadnjem triletju. Seznanijo se s kognitivnimi problemi, ki jih
imajo učenci z razumevanjem različnih konceptov s tega področja, z načini razlage,
demonstracijskimi in laboratorijskimi poskusi izvajanimi pri pouku. Metode poučevanja so
razširjene tudi na tematike obravnavane na poklicnih šolah.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
177
Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen povezovanju predavanj, eksperimentov, IKT ter
preverjanju in ocenjevanju znanja iz mehanike. Sestavni del predmeta so hospitacije, nastopi in
praktično delo v razredu.
DIDAKTIKA FIZIKE 4
Predmet obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin s področja osnov astronomije in
interdisciplinarne ter povezovalne teme (vreme, energijska preskrba, fizika živali in rastlin) ter
projektnim delom. Študentje se seznanijo s predznanjem in načini njegovega pridobivanja pred
srečanjem z obravnavanimi tematikami v zadnjem triletju. Seznanijo se s kognitivnimi
problemi, ki jih imajo učenci z razumevanjem različnih konceptov s tega področja, z načini
razlage, demonstracijskimi in laboratorijskimi poskusi izvajanimi pri pouku. Metode
poučevanja so razširjene tudi na tematike obravnavane na poklicnih šolah.
Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen povezovanju predavanj, eksperimentov, IKT ter
preverjanju in ocenjevanju znanja iz teh vsebin in organizaciji projektnega dela. Sestavni del
predmeta so hospitacije, nastopi in praktično delo v razredu.
ASTRONOMIJA
Predmet Astronomija seznani študenta z metodami in sredstvi za raziskovanje vesolja, s
fenomenologijo objektov in pojavov v vesolju ter z astrofizikalnimi dognanji, ki
fenomenologijo vesoljskih pojavnih oblik postavljajo v širšo sliko našega vedenja o svetu, v
katerem živimo. Cilj je zgraditi konsistentno fizikalno sliko opaženega in jo ilustrirati z
numeričnimi ocenami, ki povežejo na prvi pogled neobičajne velikosti, razdalje in fizikalne
pogoje v vesolju s fizikalnim znanjem, pridobljenim pri drugih fizikalnih predmetih. Pri
obravnavi snovi razložimo možne načine obravnave na osnovnošolskem in srednješolskem
nivoju.
RAČUNALNIK V POUKU FIZIKE
Namen predmeta je povezati različne oblike uporabe informacijske in komunikacijske
tehnologije (IKT) pri pouku fizike. Poudarek je na usposabljanju za izvajanje eksperimentov,
kjer računalnik nastopa kot del merilnega sistema. Vlogo realnih eksperimentov primerjamo z
izbranimi primeri računalniških simulacij. Predmet študente seznani s primeri dobre prakse
uporabe IKT kot tudi z nekaterimi manj primernimi aplikacijami s tega področja. Študenti se
usposobijo za učinkovito uporabo IKT pri pouku fizike vendar ne brez kritične presoje.
ELEKTRONIKA
Temeljne vsebine iz elektrotehnike nadaljujemo z obravnavo lastnosti osnovnih komponent
elektronike s poudarkom na uporabi v konkretnih vezjih. Poleg vezij z diodami, tranzistorji,
operacijskimi ojačevalniki in digitalnimi vezji študenti uporabijo tudi programabilna vezja.
Pomemben cilj predmeta je usposobiti študente za načrtovanje, praktično izvedbo in testiranje
vezij, pri čemer je računalnik eden od osnovnih orodij za dosego ciljev.
FIZIKA V NARAVOSLOVJU
Predmet obravnava fizikalne zakonitosti, ki so pomembne za razumevanje kemijskih procesov,
procesov v živih bitjih in številnih procesov v vsakdanjem življenju. S tega stališča so pregledno
obravnavane naslednje vsebine: opisi gibanj in vzroki za gibanja, mehanska energija in delo kot
prenos energije med telesi preko sil, notranja energija ter toplota kot prenos energije med telesi
zaradi razlike temperatur, svetloba kot način prenosa energije skozi prazen prostor; poleg teh
vsebin obravnavani še tlak, kot sila razporejena na površino in s tem povezani hidrostatski tlak,
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
178
gostota snovi in vzgon ter zaznavanje in prenos informacij preko zvoka, svetlobe in električnih
impulzov.
TEHNIŠKA FIZIKA
Predmet predstavi temeljne fizikalne pojme, količine in z njimi povezane enote ter uvaja
študente v naravoslovni način razmišljanja. Vsebinsko zajema pregled glavnih področij
klasične fizike (Mehanika, Toplota, Elektromagnetizem z optiko) ter osnove moderne fizike
(preprost pogled na kvantno sliko sveta, dvojna narava valovanj in delcev ter nekatere osnovne
lastnosti snovi, posebej delitev na električne prevodnike, izolatorje in polprevodnike). Predmet
poudarja tesno povezanost med naravoslovjem in tehniko, seznanja študente z uporabo
fizikalnih znanj v tehniki ter z razumevanjem fizikalnih osnov tehnoloških postopkov. Študente
navaja na samostojno razmišljanje pri reševanju fizikalnih in s tehnologijo povezanih
problemov ter jih usposablja za pripravo in izvedbo eksperimentov, njihovo povezavo s teorijo
ter interpretacijo dobljenih rezultatov. Je osnova za predmet Fizika v tehniki.
Gospodinjstvo
KEMIJA I
Predmet je zasnovan za študije na smereh, pri katerih je razumevanje kemijskih pojmov
potrebno za razumevanje vsebin drugih predmetov. Osnova pri obravnavi kemijskih pojmov in
njihovih povezav je povezovanje makroskopskih zaznav z razlago na submikroskopski ravni in
zapisi na simbolni ravni. Predmet obravnava: zgradbo atomov in periodni sistem elementov,
kemijske vezi, kemijsko ravnotežje, hitrost kemijske reakcije, raztopine, ionska in protolitska
ravnotežja in redoks reakcije. Podane so osnove poznavanja ogljikovodikov, kisikovih in
dušikovih organske spojine.
Vključuje tudi osnove poznavanja ogljikovodikov ter kisikovih in dušikovih organskih spojin.
KEMIJA II
Predmet je zasnovan kot podpora za razumevanje predmetov povezanih s prehrano. Izhodišče
programa je poznavanje lastnosti ogljikovega atoma in zgradbe organskih spojin. Podane so
osnove poznavanja ogljikovodikov, kisikovih in dušikovih organske spojine. Iz tega je izpeljana
obravnava osnovnih skupin organskih spojin pomembnih za prehrano: lipidov, ogljikovih
hidratov in aminokislin z beljakovinami. Podane so tudi polimere in njihov pomen.
FIZIOLOGIJA PREHRANE
Predmet obravnava naslednje vsebine: celica, tkivo, organ, organizem ter prebavila, endokrine
žleze, avtonomni živčni sistem in izločala. Obravnava tudi osnove metabolizma, presnove
hranilnih snovi ter presnove med stradanjem ter osnove nekaterih patofizioloških procesov
povezanih s prehrano.
EKONOMIKA GOSPODINJSTEV
Študenti se seznanijo z osnovnimi koncepti ekonomike, obravnavajo gospodinjstvo in njegovo
tržno okolje, teorije povpraševanja in ponudbe. Vsebina predmeta je usmerjena v upravljanje
družinskega gospodinjstva (finančne naložbe, vrednost denarja, gospodarjenje z
nepremičninami, davki in ravnanje s časom), tržne strukture in oblikovanje prodajnih cen ter
obnašanje potrošnikov.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
179
TEMELJI TEKSTILSTVA
Študenti spoznajo temeljne tekstilne in oblačilne surovine (naravna in umetna vlakna),
tehnologije (predenje, tkanje, pletenje, izdelava vlaknovin, oplemenitenje, konfekcija) in
izdelke (hišne tekstilije, oblačila, tehnične tekstilije, specialni tekstilni izdelki). Seznanijo se s
tekstilno ekologijo in kakovostjo. Dojamejo pomen povezave med tekstilno tehnologijo,
oblikovanjem in trženjem.
OSNOVE ZNANSTVENE IN TEHNIČNE INFORMATIKE
Predmet obravnava primarne vire informacij, reference in citiranje, bibliografske baze
podatkov v naravoslovju, pripravo iskalnih profilov, osnove intelektualne lastnine, faktografske
baze v naravoslovju, organizacijo in strukturiranje podatkov, osnove pisanja znanstvenih
besedil, osnove vizualizacijskih tehnik v naravoslovju.
POZNAVANJE ŽIVIL
Predmet obravnava kemijsko sestavo živil, hranilno in energijsko vrednost. Predstavljeni so
načini razvrščanja živil na osnovi različnih kriterijev. Študenti se seznanijo s pomembnejšimi
tehnološkimi procesi v predelavi živil in z zakonodajo, ki določa kakovost živil. Usposobijo se
za senzorično ocenjevanje živil.
PREBIVALSTVO IN OKOLJE
Vsebine predmeta povezujejo obravnavo človeka kot najpomembnejšega dejavnika pri
spreminjanju okolja z geografskega vidika. Podan je vpliv gospodarskega in tehničnega razvoja
kot dejavnikov rastočega poseganja v okolje in spreminjanja družbenega odnosa do okolja in
posledic, ki jih v njem povzroča človek. Obravnavani so glavni okoljski problemi kot posledica
onesnaževanja zraka, vode in tal. Poseben poudarek je namenjen logistiki ravnanja z odpadki
in njihovim procesiranjem kot sekundarnih virov surovin in energije.
POTROŠNIŠKA VZGOJA
Pri predmetu bodo študentje osvojili znanja s področja potrošniške vzgoje. Obravnavane
vsebine pokrivajo področje formalnega in neformalnega izobraževanja različnih skupin
prebivalstva s poudarkom na potrošniški vzgoji osnovnošolskih otrok. Temeljne vsebine
pokrivajo potrošništvo, pravice potrošnikov ter zakonodajo, osebne finance, zdravje,
globalizacijo, trajnostno potrošnjo ter vsebine s področja psihologije in didaktike potrošniške
vzgoje.
SOCIOLOGIJA DRUŽINE
Poznavanje preteklih družinskih oblik ter družbeno konstruiranih vlog družinskih članov je
nujno, v kolikor želimo razumeti strukturo in vlogo družine, ki jo ta prevzema v visoko razvitih
družbah. Zaradi modernizacijskih procesov, ki jih spodbuja kapitalska logika se družina
neprestano spreminja. Preživetvene zahteve družbe tveganja predstavljajo trajen vir pritiska na
posameznika in nas preizkušajo o zadostnosti našega razumevanja družine. Morda bi se morali
vprašati, če lahko družina v prihodnje sploh obstane ?
GASTRONOMIJA IN KULINARIKA
Pri predmetu obravnavamo uživanje hrane in gastronomski vidiki prebave. Študenti se
seznanijo z osnovnimi in dopolnitvenimi tehnološkimi procesi obdelave živil v kulinariki in
njihovim vplivom na hranilno ter jedilno kakovost posameznih sestavin ali celih obrokov.
Spoznajo osnovno kulturo strežbe in uživanja hrane.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
180
NAČINI PREHRANJEVANJA
Študentje se bodo seznanili z osnovnimi načeli prehrane različnih skupin prebivalcev glede na
narodnost, vero, filozofijo in zdravstveno stanje. Predstavljen bo vpliv fizioloških, psiholoških
in socioloških dejavnikov na prehransko vedenje in navade posameznika. Predavanja
vključujejo tudi vsebine o zdravem načinu prehranjevanja ter tradicionalnih in netradicionalnih
načinih prehranjevanja Slovencev.
DIDAKTIKA GOSPODINJSTVA I
Organiziranost vzgojno izobraževalnega procesa v Sloveniji. Učenje, poučevanje. Osnovni
koncept didaktike gospodinjstva. Načrtovanje vzgojno izobraževalnega procesa. Didaktična
sredstva. Spremljanje napredka učencev, preverjanje in ocenjevanje znanja; verifikacija in
evalvacija. Učiteljeva uspešnost. Sodelovanje staršev in učitelja
PRAKTIČNO PEDAGOŠKO USPOSABLJANJE IZ GOSPODINJSTVA I
Praktično pedagoško usposabljanje obsega hospitacije in poučevanje gospodinjstva v razredu
na izbrani osnovni šoli. V okviru hospitacij študentje sistematično spremljajo potek učnih ur,
zapisujejo svoja spoznanja in opažanja . Samostojno izvedejo najmanj 3 nastope. V času PPU
se seznanijo z organizacijo delovanja šole in delom učitelja gospodinjstva.
KULTURA BIVALNEGA OKOLJA - STANOVANJSKI DEL
Študenti opredelijo osnovne pojme iz področja arhitekture, spoznajo družbeno-kulturni pomen
in funkcijo arhitekture, metodologijo arhitekturnega oblikovanja, arhitekturo in umetnost.
Študenti ovrednotijo pomen in vloge razvoja bivalne kulture v času in prostoru ter se usposobijo
za ustvarjalno, funkcionalno in smiselno ureditev bivalnega oz. stanovanjskega prostora.
NAČRTOVANJE PREHRANE
Študenti se pri predmetu seznanijo z uporabo različnih metod ugotavljanje prehranskega
stanja ljudi. Načrtujejo prehrano za posameznike in za skupine ljudi s specifičnimi potrebami.
Pri načrtovanju uporabljajo različne tabele o energijski in hranilni vrednosti živil ter
računalniške programe za analizo in načrtovanje prehrane. Načrtujejo prehrano s pomočjo enot
in prehranske piramide.
ŠOLSKA PREHRANA
Študenti spoznajo šolska prehrano kot skriti kurikulum predmeta Gospodinjstvo. Obravnavajo
smernice in priporočila za prehrano šolarja, zagotavljanje varne hrane - HACCP sistem, načela
dobre higienske prakse. Spoznajo organizacijo šolske prehrane in uporabljajo računalniške
programe. Ovrednotijo tehnologijo postopkov priprave hrane v šolski kuhinji. Seznanijo se z
izpeljava dietnih jedilnikov v šolski kuhinji in razdeljevanjem obrokov, s transportom znotraj
in izven šolskega objekta. Obravnavajo higieno in sanitacija šolske kuhinje ter notranji in
zunanji nadzor.
PREHRANA BOLNIKA
Študenti se seznanijo z osnovami dietoterapije in spoznajo različne načine prehranjevanja
bolnika glede na njegovo zdravstveno stanje. Spoznajo različne dejavnike, ki vplivajo na
načrtovanje dietnega predpisa. Predmet obsega tudi oris zgodovine dietetike s pojmi, ocena
prehranskega statusa bolnika in hranilne ter energijske potrebe, predpisovanje diet in dietni
jedilnik, načrtovanje dietnega jedilnika, diete pri posameznih boleznih, motnje prehranjevanja
in hranjenja ter neugodne reakcije na hrano.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
181
DIDAKTIKA GOSPODINJSTVA II
Študenti se seznanijo z izobraževalno vzgojnimi programi gospodinjstva v šolah, ki jih
obiskujejo učenci s posebnimi potrebami ter umestitvijo predmeta in vsebin gospodinjstva v
srednješolskem izobraževanju v Sloveniji. Primerjajo študijski programe gospodinjstva v
Sloveniji s programi v tujini. Spoznavajo izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje
pedagoških delavcev s posebnim poudarkom na stroki. Usposabljajo se za izobraževanje
odraslih, za svetovanje in akcijsko ter znanstveno raziskovanje didaktičnih pojavov in
problemov
DIDAKTIKA GOSPODINJSTVA III S PRAKTIČNIM PEDAGOŠKIM
USPOSABLJANJEM
Praktično pedagoško usposabljanje obsega hospitacije in poučevanje gospodinjstva v razredu
na izbrani osnovni in srednji šoli. V okviru hospitacij študenti sistematično spremljajo potek
učnih ur, zapisujejo svoja spoznanja in opažanja . Samostojno izvedejo najmanj 3 nastope.
Pripravijo primerjalno analizo izvedbe PPU I in PPU II.
Kemija
SPLOŠNA KEMIJA
Predmet obravnava osnovne kemijske zakonitosti, zgradbo atomov in periodni sistem
elementov, kemijske vezi, agregatna stanja snovi, kemijsko ravnotežje, hitrosti kemijskih
reakcij, raztopine, ionska in protolitska ravnotežja, redoks reakcije in koordinacijske spojine.
ANORGANSKA KEMIJA
Predmet obravnava elemente in njihove spojine. Vodik in kisik. Pregled lastnosti elementov ter
njihovih spojin z vodikom in kisikom ter drugih pomembnih spojin glavnih skupin periodnega
sistema, pregled lastnosti prehodnih elementov.
ANALIZNA KEMIJA
Slušatelji v okviru predmeta osvojijo temeljne principe kemijske analize, pridobijo znanja,
potrebna za razumevanje in izvedbo posameznih kemijskih ter nekaterih osnovnih
instrumentalnih analiznih tehnik. Spoznajo pristope k izvedbi analiz ter osnovne principe
reševanja analiznih nalog in problemov v praksi. Vsebina: Uvod v osnovne koncepte analizne
kemije. Statistično vrednotenje podatkov. Kemijsko ravnotežje in analizna kemija.
Gravimetrija in titrimetrija. Uvod v instrumentalne analizne metode: elektrokemijske,
spektroskopske in kromatografske metode kemijske analize. Primeri uporabe analizne kemije
na različnih področjih znanosti.
INFORMACIJSKA ORODJA ZA POUK KEMIJE
Predmet obravnava uporabo informacijskih orodij pri pouku kemije: orodja za risanje in prikaz
kemijskih struktur, programe za izdelavo kemijskih animacij in urejanje posnetkov kemijskih
eksperimentov, orodja za izdelavo pojmovnih map, orodja za izdelavo predstavitev in spletnih
strani z interaktivno in multimedijsko kemijsko didaktično vsebino, programska učna okolja.
ORGANSKA KEMIJA 1
Cilj predmeta je poglobiti in nadgraditi znanje organske kemije. Poudarek je na poznavanju
strukturnih značilnosti različnih vrst organskih spojin, tudi biološko pomembnih spojin, na
razumevanju vpliva strukture na reaktivnost spojin in na poznavanju vrst in mehanizmov
osnovnih organskih reakcij.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
182
ORGANSKA KEMIJA 2
Pri tem predmetu je poudarek na poznavanju osnovnih, predvsem kisikovih funkcionalnih
skupin v organskih spojinah. Obravnavane so sinteze in pretvorbe glavnih tipov organskih
spojin v povezavi s primeri v vsakdanjem življenju. Prav tako so podani primeri kemijskih
sintez in pretvorb izbranih biološko pomembnih spojin.
EKSPERIMENTALNO DELO I
Namen predmeta je spoznati aktivne oblike dela s poudarkom na eksperimentalnem delu.
Predstavljeni bodo možni načine integracije eksperimentalnega dela pri učenju in poučevanju
kemijskih pojmov in njihovih povezav. Študenti se bodo usposobili za zasnovo in vodenje
eksperimentalnega dela v razredu, ter spoznali kriterije za vrednotenje eksperimentalnega dela
učencev. Poudarek je tudi na razvijanju lastnih eksperimentov ob upoštevanju možnosti varne
izvedbe v šolskih pogojih. Pri tem bo poudarjeno mikroeksperimentiranje in alternativna
laboratorijska oprema.
DIDAKTIKA KEMIJE I
Študenti bodo na osnovi primerjalne analize učnih načrtov kemije za osnovno in srednjo šolo
spoznavali povezovanje in nadgrajevanje kemijskih pojmov. Naučili se bodo preciznega in
konciznega predstavljanja rezultatov primerjalnih študij. Spoznavali bodo pisne in elektronske
vire, ki so zlasti uporabni za učitelje kemije (domače in tuje kemijske učbenike in projekte,
revije, elektronske vire in IKT za kemijo). Naučili se bodo vrednotiti različne učne vire.
Posebna skrb bo namenjena “kemijskemu trikotniku”, ki predstavlja povezovanje
makroskopskih lastnosti kemijskih pojmov z njihovo sub-mikroskopsko razlago in simbolno
predstavitvijo. Kompetenco uporabe “kemijskega trikotnika” pri poučevanju kemije bodo
razvijali s pripravo mikro-učne enote, ob kateri bodo razvijali tudi sposobnost refleksije in
vrednotenja svojega lastnega dela v primerjavi z delom svojih kolegov.
FIZIKALNA KEMIJA
Predmet obravnava lastnosti idealnih in realnih plinov, zakone termodinamike, termokemijo,
fazna ravnotežja, kemijsko ravnotežje, elektrokemijo, kemijsko kinetiko, površinsko in
koloidno kemijo. Vključene so tudi eksperimentalne vsebine s področja termodinamike,
elektrokemije, kinetike in spektroskopije.
DIDAKTIKA KEMIJE II Z UČNO PRAKSO
Študenti bodo pridobili neposredne izkušnje pri strukuriranju kemijskega znanja v sisteme.
Uporabili bodo pristope z zasnovo pojmovnih map in miselnih vzorcev. Na primerih se bodo
uvajali v uporabo različnih strategij uspešnega posredovanja kemijskega znanja kot so
problemsko učenje, izkustveno učenje, učenje v kontekstu, e-učenje. Zasnovali bodo svoje
mikro-učne enote z uporabo multimedije in jih predstavili kolegom. Sposobni bodo refleksije
svojih lastnih dosežkov v primerjavi z dosežki ostalih članov skupine.
V sklopu tega predmeta je vključeno tudi prisostvovanje pouku kemije (hospitiranje) in
poučevanje kemije v razredu na izbrani osnovni šoli. V okviru hospitacij študentje sistematično
spremljajo potek učnih ur ter zapisujejo svoja spoznanja in opažanja. V okviru samostojnih
nastopov študentje popolnoma samostojno izvedejo najmanj 2 delna nastopa. V smislu
spoznavanja delovanja šole se študenti seznanijo z delom učitelja kemije na šoli in organizacijo
delovanja šole na splošno.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
183
EKSPERIMENTALNO DELO II
Pri predmetu bodo študenti samostojno preizkušali izbrane poskuse s področja organske
kemije, in spoznavali njihovo uporabnost pri poučevanju in učenju kemije. Spoznali bodo
trende na področju šolskega eksperimentalnega dela (eksperimenti v mikroizvedbi, navidezni
eksperimenti in podobno). Znali bodo samostojno razvijati poskuse in jih varno predstaviti v
šoli kot demonstracijo oziroma vodeno skupinsko delo učencev/dijakov. Spoznali bodo pomen
delovnih listov za spremljanje poskusov in povezovanje rezultatov poskusov s teoretičnim
znanjem. Razvijali bodo sposobnosti refleksije svojega lastnega eksperimentalnega dela in
vrednotenje dela svojih kolegov.
EKSPERIMENTALNO IN PROJEKTNO DELO
Spoznavanje, načrtovanje in izvedba eksperimentalnega projektnega dela študentov. Študenti
se bodo pri predmetu naučili: (1) opredeliti izhodišče in problem eksperimentalnega projekta,
(2) zbirati in kritično oceniti literaturo, (3) načrtovati in izvesti eksperimentalni projekt, (4)
prenesti rezultate projektnega dela v šolsko prakso, (5) predstaviti svoje eksperimentalno
projektno delo. V sklopu tega predmeta je vključeno tudi načrtovanje, priprava in izvedba učnih
ur kemije na izbrani osnovni šoli ter hospitiranje pri nastopih kolegov. V okviru nastopov
študentje samostojno izvedejo učne ure kemije, pri načrtovanju in pripravi le-teh pa imajo na
voljo pomoč učitelja-mentorja iz izbrane šole ter univerzitetnega sodelavca, ki po zaključenih
nastopih podajo povratne informacije o nastopih. V okviru hospitacij študentje sistematično
spremljajo potek učnih ur ter zapisujejo svoja spoznanja in opažanja.
VREDNOTENJE ZNANJA
Namen predmeta je usposobiti študente za preverjanje in ocenjevanje znanja in drugih dosežkov
učencev ter oblikovanje povratnih informacij učencem in staršem. Študenti bodo znali pripraviti
in uporabiti specifične instrumente za preverjanje in ocenjevanje znanja in znali interpretirati
rezultate preverjanja vključno s statističnimi podatki. Predstavljeni bodo tudi načini
povezovanja rezultatov preverjanja znanja učencev z učenjem in poučevanjem ter načini
ugotavljanja napačnih razumevanj.
OSNOVE KEMIJE OKOLJA
Lastnosti atmosfere in njeni onesnaževalci. Glavni onesnaževalci površinskih in podzemnih
voda. Kmetijstvo in nevarnosti uporabe gnojil in fitofarmacevstskih sredstev. Stabilne spojine
(klorirane organske spojine, policiklične aromatske spojine, kovine) in njihovo obnašanje v
okolju. Prenosi stabilnih spojin med zrakom, vodo in zemljo. Hitri testi za določanje okoljskih
onesnaževalcev.
KEMIJA
Pri predmetu študentje poglobijo razumevanje osnovnih kemijskih pojmov in njihovih povezav.
Za podajanje teh vsebin je značilno povezovanje makroskopskih zaznav z razlago na
submikroskopski ravni in zapisi na simbolni ravni. Predmet obravnave so osnovni pojmi
splošne kemije, ki se navezujejo na spoznavanje anorganskih in organskih snovi. Vključene so
tudi okoljske vsebine, ki se navezujejo na onesnaževanje zraka in vod.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
184
Matematika
OSNOVE LINEARNE ALGEBRE
Predmet obravnava osnovne pojme iz linearne algebre na primerih: načelo linearnosti na
temeljnem prostoru urejenih n-teric realnih števil skozi študij geometrijskih vektorjev, sistemov
linearnih enačb, matrik, linearnih preslikav in njihovih lastnosti.
LOGIKA IN MNOŽICE
Predmet je namenjen spoznavanju osnov matematične logike, deduktivnega sklepanja in
dokazovanja ter aksiomatske teorije množic. Obravnava se pojme relacij, funkcij, ekvipolence
ter kardinalnosti množic. Posebej je poudarjena tudi obravnava izrazoslovja v matematičnem
argumentiranju.
OSNOVE MATEMATIČNE ANALIZE
To je eden temeljnih predmetov študija matematike. V prvem delu študentje spoznajo številske
sisteme, s posebnim poudarkom na polju realnih števil. V nadaljevanju obravnavamo številska
zaporedja in številske vrste, ter pojem zveznosti realih funkcij.
ELEMENTARNA GEOMETRIJA
Študentje poglobijo znanje evklidske geometrije iz osnovne in srednje šole, hkrati bistveno
razširijo krog znanih načrtovalnih nalog. Jedro predmeta je dosledno deduktivna izgradnja
evklidske geometrije. Za boljše razumevanje te izgradnje je vključena kratka informacija o
sferni in hiperbolični geometriji. Dodan je tudi kratek zgodovinski pregled razvoja geometrije.
MATEMATIČNA ANALIZA
Študenti podrobneje spoznajo tisti del matematične analize, ki se ukvarja z realnimi funkcijami
ene realne spremenljivke. Poseben poudarek je na pojmih odvedljivosti in integrabilnosti
funkcij, pa tudi na funkcijskih zaporedjih ter vrstah. Študent se nauči tudi uporabljati
matematično analizo pri reševanju raznovrstnih problemov geometrije, fizike in tehnike.
ALGEBRSKE STRUKTURE
Predmet obravnava osnove algebrskih struktur, pojem vektorskih prostorov ter pojem simetrije
v prostoru prek pojma simetrijskih grup.
MATEMATIČNE TEHNOLOGIJE
Študent se nauči uporabljati sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo pri
matematiki. Zna oblikovati svoje matematične izdelke v besedi in sliki, zna uporabljati
programje dinamične geometrije in simbolnega računanja.
OSNOVE DIDAKTIKE MATEMATIKE
Študentje spoznajo in razumejo osnovne pojme, pojave in procese pri učenju matematike
(koncept matematičnega znanja, matematičnih problemov), spoznajo pomen socialnih,
psiholoških, jezikovnih in drugih dejavnikov pri učenju matematike. Cilj predmeta je izgradnja
osnovnega konceptualnega aparata o učenju matematike, ki bo za študente pomembna
orientacija pri študiju predmetov s področja specialne didaktike in nekaterih predmetov s
psihološko-pedagoškega področja.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
185
FUNKCIJE VEČ SPREMENLJIVK
Znanje, pridobljeno pri predmetu Matematična analiza, se nadaljuje s funkcijami več realnih
spremenljivk. Poseben poudarek je spet na zveznosti, odvedljivosti in integrabilnosti, na
prostorski predstavi, kjer se le da, in na vsakršni uporabi.
VIŠJA GEOMETRIJA
Predmet nadgrajuje elementarno geometrijo v smislu Kleinovega Erlangenskega programa, po
katerem je geometrija študij transformacijskih grup. Študentje najprej spoznajo afino in
projektivno geometrijo, potem pa še transformacije evklidskega prostora. Naslednji korak so
topološki prostori, in sicer predvsem konstrukcija kvocientne topologije, ki je osnovni
pripomoček za klasifikacijo sklenjenih ploskev. Dodani so še poliedri, ki so topološko blizu
evklidskim prostorom.
DIDAKTIKA OSNOVNOŠOLSKE MATEMATIKE
Študentje poglobljeno spoznajo didaktične vidike osnovnošolskih matematičnih vsebin.
Pomemben del predmeta je izkušenjsko učenje in praktično pedagoško usposabljanje. Cilj
predmeta je poglobljeno, kritično in teoretično podprto razmišljanje o učenju in poučevanju
osnovnošolskih vsebin matematike ter razvijanje temeljnih praktičnih znanj o poučevanju.
ABSTRAKTNA ALGEBRA
Predmet obravnava osnove teorije števil ter osnovne algebrske strukture: grupe, kolobarje,
obsege in polja. Pri obravnavi izhajamo iz študentom poznanih primerov številskih in drugih
množic in na njih gradimo pojme abstraktnih algebrajskih struktur, ki so temelj algebrskega
načina razmišljanja.
ANALITIČNA TOPOLOGIJA
Pri tem predmetu študentje predvsem poglobijo znanje matematične analize, ki so ga pridobili
v prvih dveh letih študija. Prvi korak te nadgradnje so metrični prostori, naslednji pa topologija,
pri čemer sta najbolj poudarjena kompaktnost in povezanost topoloških prostorov: ta dva pojma
sta namreč ključna za poglobljeno razumevanje matematične analize. Dodanih je še nekaj
primerov prostorov, ki se topološko zelo razlikujejo od evklidskih.
DISKRETNA MATEMATIKA
Predmet obravnava osnovne koncepte diskretne matematike: principe preštevanja elementov
končnih množic, elementarno kombinatoriko, rekurzijo, osnove teorije grafov in osnove teorije
kodiranja. Študentje nadgradijo določena srednješolska matematična znanja in spoznajo
matematična orodja, ki so nepogrešljiva na številnih sodobnih uporabnih in teoretičnih
področjih matematike.
POGLAVJA IZ DIDAKTIKE MATEMATIKE
Študentje bolj poglobljeno spoznajo izbrane specialno-didaktične vsebine, kot so programi za
učenje matematike (računalniške preglednice, programi za dinamično geometrijo, uporaba
spletnih aplikacij), razne oblike diferenciacije pri pouku matematike, novosti v učnih načrtih.
Cilj je razumevanje izbranih vsebin, poznavanje pomena v šolski praksi in kritična in
reflektirana uporaba teh znanj pri praktičnem delu.
ELEMENTARNA MATEMATIKA
Študentje poglobijo in razširijo naslednje osnovnošolske in srednješolske matematične vsebine,
kot so zapisi števil in računski algoritmi, racionalna in iracionalna števila, dokazovanje v
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
186
geometriji, geometrijske konstrukcije. Spoznajo tudi dodatne elementarne vsebine: diofantske
enačbe, verižni ulomki, pristopi pri matematičnem modeliranju.
MATEMATIKA V NARAVOSLOVJU
Pri predmetu študenti ponovijo osnovne pojme analize v eni realni spremenljivki, torej odvod
in integral. Nadalje spoznajo osnove matričnega računa in osnove teorije navadnih
diferencialnih enačb ter sistemov diferencialnih enačb prvega reda. Predvsem na področju
diferencialnih enačb je poudarek na uporabi pridobljenega znanja pri modeliranju na področju
naravoslovja.
TEHNIŠKA MATEMATIKA
Pri predmetu študenti ponovijo osnovne pojme analize v eni realni spremenljivki, torej odvod
in integral. Nadalje spoznajo osnove matričnega računa, osnove analize v več spremenljivkah
ter osnove teorije navadnih diferencialnih enačb. Vseskozi je pri predmetu poudarek na uporabi
pridobljenega znanja na primerih iz fizike in tehnike.
Računalništvo
UVOD V RAČUNALNIŠTVO
Osnovni cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovami računalništva in ga usposobiti za
nadaljnjo poglobljeno obravnavo posameznih tem pri specializiranih računalniških predmetih.
UPORABA PROGRAMSKE OPREME
Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove poznavanja
programske opreme ter interneta na nivoju storitev.
UVOD V PROGRAMIRANJE
Osnovni cilj predmeta je posredovati študentu osnovno poznavanje prvega programskega
jezika, osnove algoritmičnega razmišljanja in osnovnih metod programiranja. Študent spozna
osnovne pojme iz programiranja in jih uporabi za samostojno reševanje enostavnih
problemov.
RAČUNALNIŠKA MATEMATIKA
Študent spozna temeljne matematične pojme in metode iz teoretičnega računalništva:
rekurzije in metode reševanja rekurzij, matematične osnove teorije grafov skupaj z
uporabo pri problemih urejanja ter osnove iz teorije končnih avtomatov in teorije
izračunljivosti.
IZBRANE VSEBINE IZ MATEMATIKE
Študent spozna temeljne pojme iz logike in teorije množic ter osnovne pojme iz algebre,
s poudarkom na linearni algebri. Pri tem razvija sposobnost logičnega sklepanja,
utemeljevanja, formalnega dokazovanja ter natančnega izražanja. Pridobi tudi za
računalništvo nujno osnovno znanje o algebrskih strukturah in njihovi uporabi.
PROGRAMIRANJE 1
Osnovni cilj predmeta je posredovati študentu operativno poznavanje programskih jezikov in
poglobljeno poznavanje prvega programskega jezika. Študent se seznani s sestavljenimi
podatkovnimi tipi, datotekami, rekurzijo in spozna osnovne principe objektno orientiranega
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
187
programiranja. Študent bo sposoben samostojno uporabljati računalnik za reševanje problemov
iz različnih področij.
ARHITEKTURE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV
Cilj predmeta je, da študent spozna delovanje preklopnih struktur in sistemov ter področje
arhitekture in organizacije računalniških sistemov.
VERJETNOSTNI RAČUN IN STATISTIKA
Osnovni cilj predmeta je, da študent spozna osnovna načela verjetnostnega računa in pridobi
osnovo za razumevanje matematične statistike.
PROGRAMIRANJE 2
Osnovni cilj predmeta je posredovati študentu dodatno poznavanje konceptov programskih
jezikov, poznavanje kompleksnejših konstruktov in metod programiranja ter širjenje področja
poznavanja programiranja. Predmet omogoča pridobivanje programerskih znanj potrebnih za
poučevanje programiranja, kot je zmožnost razlikovanja med različno elegantnimi rešitvami.
Poglobi znanja potrebna za reševanje konkretnih problemov, na katere bi naleteli pri delu z
učenci. Predmet študente vpelje osnove funkcijskega programiranja in jih seznani dogodkovno
vodeni programi.
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA ZA POUČEVANJE
RAČUNALNIŠTVA
Pri tem predmetu študenti pridobijo temeljna teoretična znanja o uporabi IKT kot izobraževalne
tehnologije v procesih učenja in poučevanja računalništva ter o praktičnih možnostih, ki jih
tehnologija nudi za izboljšanje njune učinkovitosti in učinkovitosti dela učitelja.
RAČUNALNIŠKE KOMUNIKACIJE
Študenti pri tem predmetu spoznajo vseh sedem slojev arhitekturnega modela odprtih
komunikacijskih sistemov in njihove najpomembnejše značilnosti ter protokole, ki jih ti sloji
uporabljajo. Ta znanja potem uporabijo pri praktičnih problemih, ki se pojavljajo pri
vzpostavljanju komunikacijskih sistemov in pri implementaciji komunikacijskih storitev v teh
sistemih.
DIDAKTIKA RAČUNALNIŠTVA S PRAKSO
Cilj predmeta je poglobljeno, teoretično podprto spoznavanje dejstev o učenju in poučevanju
računalništva ter razvijanje temeljnih praktičnih znanj o poučevanju. Študenti spoznajo
didaktične vidike osnovnošolskih in srednješolskih vsebin s področja računalništva in
informatike ter o uporabi IKT v vsakdanjem življenju. Pomemben del predmeta je tudi
praktično pedagoško usposabljanje.
ALGORITMI IN PODATKOVNE STRUKTURE
Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove s področja
algoritmov in podatkovnih struktur za reševanje problemov. Predstavi jim zahtevnejše
podatkovne strukture, ter načine dela z njimi. Predstavi jim različne algoritme in metode
programiranja. Študente seznani z zahtevnostjo programskih rešitev.
SISTEMSKA PROGRAMSKA OPREMA
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
188
Študenti pri tem predmetu spoznajo osnovne koncepte in mehanizme, na katerih temeljijo
operacijski sistemi in druga sistemska programska oprema. Ta znanja potem uporabijo za
reševanje praktičnih problemov s področja upravljanja računalniške strojne in uporabniške
programske opreme.
Z INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO PODPRTA UČNA
GRADIVA 1
Cilj predmeta je usposabljanje študentov za specifikacijo, analizo, zasnovo, izdelavo, testiranje
in vzdrževanje sodobnih učnih gradiv in okolij z uporabo informacijsko-komunikacijske
tehnologije. Študenti pridobijo tako tehnična kot tudi pedagoška znanja, ki so za to potrebna.
Z INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO PODPRTA UČNA
GRADIVA 2
Pri tem predmetu študenti v okviru projektne naloge izdelajo zahtevnejša z IKT podprta
študijska gradiva ali računalniško podprta okolja za poučevanje in učenje. Dodatna praktična
znanja pridobijo študenti tudi v okviru praktičnega usposabljanja v izobraževalnih institucijah,
kjer sodelujejo s pedagoškimi delavci.
Tehnika
FIZIKA V TEHNIKI
Predmet je nadaljevanje in dopolnitev predmeta Tehniška fizika. Povzame temeljna fizikalna
znanja, posebej o zgradbi in lastnostih snovi, ki so osnova za uporabo fizike v tehniških
disciplinah; pri tem študentje dopolnijo že pridobljeno fizikalno znanje ter odkrivajo uporabnost
fizikalnih zakonitosti v tehnoloških aplikacijah. Študentje se seznanijo se z osnovami merilne
tehnike in z nekaterimi eksperimentalnimi metodami, potrebnimi za specifične tehniške
aplikacije. Pridobijo razumevanje delovanja tehničnih priprav, naprav in pripomočkov. Hkrati
se seznanjajo s podajanjem pridobljenih znanj pri pouku. Predmet Fizika v tehniki vključuje
fizikalna znanja, ki so potrebna za predmete Stroji in naprave, Strojni elementi, Elektrotehnika
in Elektronika.
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA 1
Osnove opisne geometrije, kot vede o projiciranju objektov iz prostora na površine (ravnine),
so temelj, ki ga je potrebno spoznati, preden je mogoče obravnavati standardizirana pravila
izdelave različnih vrst tehničnih risb (tehnike risanja, orodje in mediji za risanje, tehnična
pisava, uporaba črt, oprema risb, shranjevanje in reprodukcija risb). V nadaljevanju
obravnavamo osnovna pravila prikazovanja objektov na risbah z dogovorjenimi
poenostavitvami ter osnove podajanja dimenzij objektov (kotiranja).
ELEKTROTEHNIKA
Vsebine elektrike iz predmeta Tehniška fizika nadgradimo z obravnavo električnih vezij z
izmenično napetostjo. Opišemo trifazni sistem in obravnavamo električnih napeljav v
stanovanju. Poudarek predmeta je na opisu lastnosti in uporabi električnih strojev, ki so
dosegljivi tudi za obravnavo v osnovnih in srednjih šolah. Laboratorijsko delo vključuje
podporo IKT pri meritvah in za simulacijo delovanja vezij in strojev.
STROJI IN NAPRAVE
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
189
Obravnavamo pomen tehniškega ustvarjanja ter osnove procesa celovitega razvoja tehničnih
sistemov. V ospredje postavljamo tehnični proces, ki služi kot osnova za razvoj konkretnih
strojev in naprav. Izbrane vsebine iz predmeta Tehniška fizika nadgradimo z delovnimi principi
na osnovi katerih konstruiramo stroje in naprave in s katerimi tudi analiziramo njihovo
delovanje. Izpostavimo osnovne stroje in naprave, ki omogočajo delovanje sodobne družbe.
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA 2
Študenti spoznajo osnovna pravila ISO standardov in dogovore v stroki, ki so potrebni za
interpretacijo in izdelavo različnih vrst tehničnih risb. Poudarki so namenjeni pravilom
prikazovanja objektov na tehničnih risbah, dogovorjenim poenostavitvam, pravilom kotiranja
in uporabe simboličnih oznak, dimenzijskih toleranc in ujemov (ISO), osnovam geometrijskih
toleranc (GDT) ter označevanju stanja površin in robov. Študenti se seznanijo tudi z dogovori
in poenostavitvami pri risanju nekaterih najpogostejših strojnih elementov in pri risanju
shematskih risb ter s splošnimi pravili in principi, ki so pomembni za uspešno uporabo
računalniških programov za tehnično risanje (CAD). V drugem delu se naučijo uporabljati
temeljni program za računalniško podprto tehnično risanje v osnovnem šolstvu (CiciCAD).
TEHNIŠKI PRAKTIKUM 1
Predmet tehnični praktikum 1 vsebuje teme iz papirnih materialov, umetnih mas in tehničnih
sestavljank. Pri laboratorijskih vajah, ki se izvajajo v sodobno opremljenih učnih delavnicah,
študentje spoznajo in preoblikujejo papir, karton, lepenko in različne umetne mase. Študentje
spoznajo orodja, pripomočke in stroje za obdelavo materialov, primerne za delo z učenci v
osnovnih, poklicno-strokovno in srednjih šolah. Iz tehničnih sestavljank sestavijo različne
modele in konstrukcije. Izdelajo tehnično dokumentacijo s tehnološkimi postopki izdelave.
STROJNI ELEMENTI
Obravnavamo funkcijo strojnih elementov, lastnosti, delovne principe, gradiva in postopke
izdelave, osnovne izračune ter primere uporabe. Pri delovnih principih nadgrajujemo znanje
pridobljeno v okviru izbranih vsebin predmeta Tehniška fizika. Laboratorijsko delo vključuje
izbiranje ustreznih modelov strojnih elementov (iz konstrukcijskih zbirk) za sestavljanje
modelov enostavnih gonil ter analizo vpliva osnovnih parametrov na njihovo delovanje.
TEHNOLOGIJA IN OBDELAVA MATERIALOV
Tehnologija materialov se ukvarja s temeljnimi lastnostmi materialov, ki jih srečujemo v tehniki
in v vsakdanjem življenju. Obravnavani so kovinski materiali, pa tudi nekovinski materiali, kot
so polimerne mase, kompoziti, gradbeni ter naravni materiali – na primer glina in les.
Poudarjene so tehnične lastnosti materialov in možnosti izboljšanja lastnosti s posebnimi
postopki, kot je na primer toplotna obdelava poboljšanja jekla. Pomemben del izobraževanja
predstavlja seminarska naloga, ki študenta navaja k samostojnemu iskanju informacij ter
predstavitvi svojega dela skupini poslušalcev.
TEHNIŠKI PRAKTIKUM 2
Pri tehničnemu praktikumu 2, ki se izvajajo v sodobno opremljenih učnih delavnicah, se
študentje seznanijo z različnimi vrstami lesa, lesnimi polizdelki, postopki obdelave in njihovo
uporabo za izdelavo izdelkov. Študentje spoznajo orodja, pripomočke in stroje za obdelavo
materialov, primerne za delo z učenci v osnovnih, poklicno-strokovno in srednjih šolah.
Samostojno načrtujejo izdelke, tehnologijo izdelave in izdelajo dokumentacijo.
ELEKTRONIKA
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
190
Temeljne vsebine iz elektrotehnike nadaljujemo z obravnavo lastnosti osnovnih komponent
elektronike s poudarkom na uporabi v konkretnih vezjih. Poleg vezij z diodami, tranzistorji,
operacijskimi ojačevalniki in digitalnimi vezji študenti uporabijo tudi programabilna vezja.
Pomemben cilj predmeta je usposobiti študente za načrtovanje, praktično izvedbo in testiranje
vezij, pri čemer je računalnik eden od osnovnih orodij za dosego ciljev.
MATEMATIČNE METODE V TEHNIKI
Obravnava in uporaba matematičnih metod izhaja iz konkretnih zgledov iz tehniških področij.
V ospredju je razumevanje problema, sledi iskanje ustreznih matematičnih metod, ki pripeljejo
do rešitve. Primeri uporabe nekaterih matematičnih postopkov: določitev ekstremov funkcije z
odvajanjem, določeni integral, numerično odvajanje in integracija, diskretna Fourierjeva
transformacija, Laplacove transformacije, računalniška orodja za matematične metode, …
TEHNIŠKI PRAKTIKUM 3
V nadaljevanju vsebin tehničnega praktikuma, ki se izvajajo v sodobno opremljenih učnih
delavnicah, obravnavamo osnovne postopke obdelave kovinskih materialov. Poudarek je na
spoznavanju tehnoloških lastnostih in praktični uporabi kovinskih materialov. Študentje
spoznajo orodja, pripomočke in stroje za obdelavo kovin, primerne za delo z učenci v osnovnih,
poklicno-strokovno in srednjih šolah. Pri laboratorijskih vajah si pridobijo praktične izkušnje,
ter načrtujejo in izdelajo nekaj izdelkov primernih za delo v OŠ. Za izdelke izdelajo tehnično
dokumentacijo s tehnološkimi postopki izdelave.
DIDAKTIKA TEHNIKE 1 - 4
Predmet je namenjen neposredni pripravi na delo v šoli. Študenti pri njem spoznajo kako
učencem posredovati znanje iz tehnike in kako organizirati delo v razredu. Pri predavanjih se
seznanijo z uporabo različnih učnih metod in z didaktičnimi pojmi, ki jih je mogoče ubrati pri
obravnavi različnih tehniških vsebin. Pri seminarjih sami obdelajo izbrane učne teme in jih
predstavijo pred kolegi. Laboratorijske vaje se izvajajo v dobro opremljenih šolskih delavnicah.
Študentje izdelujejo učne pripomočke, ki so namenjeni poučevanju v osnovni šoli in izdelke iz
različnih gradiv kjer pridobijo praktične izkušnje, ki jih potrebujejo pri izvedbi z učenci. V
okviru predmeta se izvajajo tudi hospitacije pouka tehnike in tehnologije na osnovnih in
srednjih šolah, kjer opazujejo delo izkušenih učiteljev. Vsako leto študentje pripravijo po dve
(eno) šolski uri in jih izvedejo pod vodstvom in nadzorstvom učiteljev – mentorjev. Ravno tako
opravijo po 14 dni strnjene pedagoške prakse, ki jo preživijo na izbranih šolah. Tam aktivno
prisostvujejo pouku in imajo svoje nastope.
PROJEKTI IZ ELEKTRONIKE
Osnova predmeta so izbrane teme iz elektronike, ki so primerne za praktično izvajanje v
šolskem laboratoriju. Primeri projektov so: regulacijski sistemi, optoelektronika, brezžičen
prenos podatkov, elektronski merilni sistemi, itd. Pri laboratorijskih vajah se študenti
usposobijo za tehnološko pripravo izdelovanja tiskanih vezij kot tudi za postopke izdelave
preskusnih vezij primernih za šolske laboratorijske vaje. Predmet zaključijo z izpeljavo
projektne naloge.
ENERGETIKA
Vsebina predmeta je medpredmetno naravnana in izhaja iz obravnave energetskih sistemov iz
vsakdanjega življenja. Študente seznanja z delovanjem toplotnih strojev, sistemi za ogrevanje
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
191
in ohlajanje, energijskimi viri, vplivi energetskih sistemov na okolje. Posebej obravnava mesto
energetike pri pouku naravoslovnih in tehniških vsebin.
ROBOTIKA
Študenti se seznanijo z osnovnimi principi robotskih sistemov. Posebej se obravnava vloga
robotike v tehnologiji. Praktične izkušnje pridobijo na programabilnih sistemih, ki krmilijo
cenovno dostopne mehanizme in modele naprav primerne za šole brez dostopa do drage
opreme. Med cilji predmeta je tudi izdelava manjšega projekta, ki združuje večino značilnosti
za robotiko.
C – STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI
Biologija
BIOLOGIJA CELICE
Seznanjanje z najnovejšimi odkritji in raziskavami s področja celične biologije. Spoznavanje
celice kot osnovne enote življenja, celičnih membran in izmenjave snovi, energijskih procesov
v celici, jedrnih procesov, procesov programirane celične smrti, osnovnih strukturnih in
funkcionalnih razlike med rastlinami in živalmi.
EMBRIOLOGIJA VRETENČARJEV
Predmet predstavlja osnove embrionalnega razvoja vretenčarjev predvsem na anatomskem,
funkcionalno-morfološkem in celičnem nivoju. študenta podrobneje seznani z embrionalnim
razvojem človeka in z določenimi kliničnimi korelacijami v zvezi z različnimi motnjami v
zgodnjem razvoju pri človeškem zarodku. Omogoči torej poznavanje zgradbe in delovanje
vretenčarskega telesa v prenatalnem obdobju, razumevanje specifičnih morfogenetskih
mehanizmov. Pridobi si tudi veščine v gojenju vretenčarskih organizmov za pedagoške potrebe.
EKOLOGIJA MORJA
Premet vključuje uvod v oceanografijo in uvod v ekologijo morja s posebnim poudarkom na
Sredozemskem in Jadranskem morju; spoznavanje favne in flore v Slovenskem obalnem morju.
EKOLOGIJA POVRŠINSKIH VODA
Vodni ekosistemi, struktura in funkcija. Jezera, abiotski in biotski dejavniki, pestrost
življenjskih prostorov in združb. Kroženje hranil in evtrofnost. tekoče vode, ekohidrologija in
krojenje organskih snovi. Samočistilni procesi in pestrost združb perifitona in
makroinvertebratov.
OKOLJSKE SPREMEMBE IN VARSTVO NARAVE
Seznanjanje s spremembami v atmosferi, pedosferi in biosferi, vključno z globalnimi
spremembami, problemi obremenjevanja in degradacije, poti za izboljšanje stanja ter stanje v
Sloveniji. Predmet povzema tudi zakonske osnove varovanja okolja in narave.
SLOVENSKA FLORA IN FAVNA
Uvodu (geografija, geologija, klimatske razmere) sledi biogeografska delitev Slovenije in
pregled raznolikosti habitatnih tipov. Vsak habitatni tip predstavljen z značilnimi rastlinskimi
in živalskimi vrstami, ki so orisane z biološkega in naravovarstvenega vidika. Endemizem in
endem(ič)ne vrste, invazivnost, ekonomsko pomembne vrste, indikatorske vrste. Pregled
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
192
zavarovanih območij Slovenije. Vaje: individualna floristična in/ali favnistična obdelava
izbranega območja.
RASTLINE IN ČLOVEK
Razumevanje pomena rastlin za človekovo družbo. Kulturne rastline (izvor, umetni izbor,
genski inženiring), uporabne rastline (npr. hrana, pijača, les, goriva), vloga rastlin v ekosistemih
(ekosistemske storitve npr. fotosinteza, uravnavanje podnebja, preprečevanje erozije), rastline
kot škodljivci, zanimivosti iz sveta rastlin.
STRUPENI ORGANIZMI
Strupi, toksini in toksične snovi; delitev toksinov glede na način delovanja; načini vnosa strupa
v organizem; delitev, glavni predstavniki, biologija in distribucija strupenih organizmov
(mikroorganizmov, rastlin, gliv in živali) in ravnanje z njimi; klinična toksinologija in prva
pomoč pri zastrupitvah; pomen toksinov (evolucijski pomen, pomen za organizme, ki jih
proizvajajo, pomen za človeka, pomen v znanstvenih raziskavah).
OSNOVE BIOLOGIJE DVOŽIVK
Predmet študentu predstavi specifično skupino vretenčarjev, katere davno izumrli predstavniki
so pred več kot 350 milijoni let začeli z osvajalskim pohodom na kopno. Danes pa so z več kot
5.800 vrstami dvoživke dosegle zelo veliko diverziteto v telesnih oblikah, velikostih, ekologiji
in vedenjskih vzorcih. Spozna tudi osnove biologije naše endemične jamske dvoživke, človeške
ribice, njeno specifično anatomsko zgradbo, metabolizem, senzorične sposobnosti,
razmnoževanje in potencialno ogroženost vseh dvoživk zaradi onesnaževanja.
ORGANIZMI PRI POUKU BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA
Predmet je namenjen spoznavanju osnovnih tehnik nabiranja organizmov v naravnih okoljih, s
predstavitvijo problematike pretiranega lova in izlova. Predstavljene so osnove gojenja in
razmnoževanja organizmov v laboratorijskih pogojih in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost
gojenja s poudarkom na praktičnem delu.
MIKROBIOLOGIJA V ŠOLSKEM LABORATORIJU
Seznanjanje z metodami v mikrobiologiji (metode vzorčenja, s površin, iz tekočih vzorcev, iz
trdnega materiala, iz zraka, gojenje mikroorganizmov ter rastne zahteve mikroorganizmov.
Predmet vključuje tudi pojavljanje mikroorganizmov v vsakdanjem življenju ter vlogo
mikroorganizmov v naravi.
UVOD V ODNOSE MED ORGANIZMI
Predmet je namenjen seznanjanju študentov z interakcijami med rastlinami, živalmi in
mikroorganizmi. Večina teh interakcij v udeleženih organizmih sproži različne odgovore, ki so
se razvili kot prilagoditve tekom evolucije. Predmet je razdeljen v sklope, ki pokrivajo področje
simbiontskih odnosov, rastlinske in živalske patologije, alelopatij in posledic koevolucije
organizmov vključno z razvojem celičnih organelov.
NEVROBIOLOGIJA
Znanje o delovanju živčnih sistemov, razumevanje delovanja osnovnih nevronskih mrež, tako
umetnih kot naravnih, razumevanje delovanja psihoaktivnih drog na ravni živčnih celic,
povezanih v ustrezne živčne mreže, ter razumevanje delovanja kognitivnih funkcij, od spomina
do višjih miselnih procesov.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
193
Fizika
DIDAKTIKA FIZIKE V NARAVOSLOVJU
Predmet je namenjen študentom, ki nameravajo po diplomi poučevati tudi predmet
Naravoslovje v 6. in 7. razredu. Obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin v
Naravoslovju s posebnim poudarkom na posebnosti obravnave pri starostni skupini 10-12 let.
Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen povezovanju predavanj, eksperimentov,
preverjanju in ocenjevanju znanja iz mehanike in organizaciji praktičnega dela. Sestavni del
predmeta so hospitacije, nastopi in praktično delo v razredu.
ASTRONOMSKA OPAZOVANJA
Astronomija je eno najhitreje razvijajočih se področij fizike, ki je močno prisotno tudi v novicah
za širšo javnost. Nova odkritja so predvsem posledica fizikalne razlage inovativnih
astronomskih opazovanj. Predmet gradi na tej motivaciji in na ilustrativnih zgledih razloži
njihovo ozadje ter kako jih lahko uporabimo pri delu v šoli. Poleg tega skozi praktično
opazovanje z opremo dostopno šolam ter s profesionalnimi instrumenti študentom posreduje
osnovne praktične izkušnje, ki jim bodo omogočile, da bodo ob njihovi pomoči mladi znali
dvigniti pogled proti nebu, pri tem uživali in spoznali srž naravoslovnega raziskovanja.
MODERNI MATERIALI
Študentje se naučijo uporabljati znanje fizike za ugotavljanje in razlago lastnosti materialov
(kovin, zlitin, tekočih kristalov itn.). Ugotavljajo, kako mikroskopski procesi določajo
makroskopske lastnosti snovi. Razumejo osnovne elastične, električne, magnetne ter optične
lastnosti različnih materialov, predvsem s stališča njihovih tehnoloških aplikacij.
FIZIKALNI POGLED NA NARAVO
Predmet je namenjen predstavitvi različnih področij v naravoslovju (tekoči kristali, voda v
rastlinah, osmoza, gibanje vodnih živali, superprevodniki), kjer razumevanje fizikalnih
zakonitosti pomaga pri razumevanju dogajanj v naravi in živih bitij. Predavanja potekajo ob
spremljavi mnogih demonstracijskih in preprostih laboratorijskih poskusov, ki s
problematikami seznanjajo zgolj na kvalitativnem nivoju in služijo kot uvod v bolj podrobno
obravnavo kasneje pri temeljnih predmetih.
RAZVOJ FIZIKE
Predmet vpeljuje razvoj fizikalnih pojmov in teorij skozi čas kot jih razumemo danes.
Gospodinjstvo
TEKSTILIJE IN MODA
Študentje obravnavajo splošne principe oblikovanja, načrtovanja, upravljanja proizvodnje in
marketinga modnih tekstilnih izdelkov (hišnih tekstilij, oblačil in modnih dodatkov). Pridobijo
znanje o raziskovalno-razvojnih procesih od ideje do prototipa. Učijo se o pomenu mode,
zgodovinskem razvoju tekstilij in oblačil, modnih oblikovalcih in modnih ikonah ter modnih
prireditvah.
SOCIOLOŠKI VIDIKI DRUŽINSKE EKONOMIKE
Da bi razumeli položaj družine v družbah tveganja, moramo razumeti položaj žensk, mladih in
starejših na sodobnih trgih delovne sile. Razumeti moramo tudi vlogo različnih dejavnikov, ki
opredeljujejo revščino, dejavnikov, ki zadevajo tako imenovano 'socialno izključenost’, poznati
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
194
pa moramo tudi razredno strukturo družb tveganja. Razumevanje odnosov med družino, državo
in gospodarstvom nas usposablja za kritično razumevanje temeljnih predpogojev smiselne
družbene reprodukcije.
SLOVENSKA TEKSTILNA TRADICIJA
Študenti spoznajo in povežejo zgodovino in sodobnost tekstilne tradicije na Slovenskem,
vključujoč tekstilno in oblačilno umetnost, tekstilno in oblačilno obrt ter tekstilno in oblačilno
industrijsko proizvodnjo. Učijo se o tekstilnih surovinah, tekstilnih in oblačilnih tehnologijah
ter narodnih nošah, specifičnih za Slovenijo. Predmet vključuje ekskurzije, seminarje in okrogle
mize.
PROSTI ČAS
Pri predmetu se vsebine dotikajo vprašanj povezanih z vsebinskim, organizacijskim in
finančnim vidikom izrabe prostega časa. Študenti se seznanijo z načrtovanjem, tehnikami
učinkovite izrabe prostega časa s katerimi se lahko izognejo tako negativnim posledicam
stresnega življenja in istočasno razvijajo kreativnost. Vsebine predmeta so strukturirane tako,
da se navezujejo tako na učitelja kot tudi na učenca.
PREHRANSKO SVETOVANJE
Pri predmetu bodo študenti osvojili praktična in teoretična znanja za izvajanje prehranskega
svetovanja. Obvladali bodo strokovne specifičnosti in metode poučevanja strokovnih
specifičnosti. Seznanili se bodo z delom s posameznikom in skupinami, organizacijo in
vodenjem izobraževanja različnih ciljnih skupin. Uporabljali bodo različne učne strategije,
oblikovanja in pripravo vzgojno izobraževalnih programov. Spoznajo osnove raziskovalnega
preverjanja didaktično - metodičnih rezultatov.
ELEMENTI STANOVANJSKE KULTURE
Študenti opredelijo pojma arhitektura kot dejavnost urejanja prostora in znanstvena ter
umetniška interdisciplinarna dejavnost, ki zagotavlja tako individualen kot kolektiven razvoj
materialnega, čustvenega in duhovnega življenja človeka. Usposobijo se za ustvarjalno
raziskovanje arhitekturnih problemov, vrednotenje prostora, prostorskih rešitev ter pomena
domače in tuje bivalne kulturne dediščine.
SLOVENSKA TRADICIONALNA KUHINJA
Vsebina predavanj in laboratorijskih vaj vključuje spoznavanje različnih tradicionalnih
slovenskih jedi. Predstavljene bodo zgodovinske in kulturne značilnosti posameznih pokrajin,
ki so vplivale na nastanek določenih jedi. Študenti se seznanijo z osnovnimi načini priprave
tradicionalnih jedi.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O NARAVNI DEDIŠČINI
Študent spozna razsežnosti varstva okolja in še posebej varstva naravne dediščine. Pri predmetu
naj bi študent dobil osnovno védenje o bogati naravni dediščini Slovenije, ki je produkt
zgodovine sobivanja človeka in narave (okolja). Na osnovi tega znanja naj bi ga predmet uvedel
v temeljna načela naravne dediščine, njenega nastajanja, ter pomena ohranjanja in prilagajanja
tradicionalnih znanj v okvirih načel trajnosti.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE PRI GOSPODINJSTVU
Pri predmetu se študenti soočijo s povezavo med preverjanjem in ocenjevanjem znanja ter
motivacijo za učenje. Spoznajo namen preverjanja in ocenjevanja pri pouku gospodinjstva,
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
195
različne vrste preverjanja znanja ter merske karakteristike ocenjevanja. Spoznajo tudi različne
oblike preverjanja znanja. Seznanijo pa se tudi z nekaterimi alternativnimi načini preverjanja
in ocenjevanja znanja, ki jih lahko uporabljajo pri poučevanju vsebin gospodinjstva. Izdelajo
tudi bazo nalog primernih za preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku gospodinjstva.
KEMIJA V DOMAČEM OKOLJU
Predmet obravnava osnovna spoznanja o kemiji kot naravoslovni vedi z vidika prepoznavanja
njenih vplivov na vsakodnevno življenje posameznika doma, v družbi in svetu. Poudarek je na
usvajanju specifičnih znanj na področju kemije, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja v
družini, zaznamujejo zdravo okolje in imajo posledično globalen vpliv na širše družbeno
okolje. Posebna pozornost je namenjena tudi prepoznavanju strategij, ki lahko doprinesejo k
vzgoji o okoljski ozaveščenosti potrošnikov ter posledično k prepoznavanju kakovostnega
življenja posameznika v družbi, s stališča premišljene in varne rabe kemije na vseh področjih
našega življenja.
VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE
Naravna dediščina je zbir elementov biotske pestrosti, vštevši favno in floro ter različne tipe
ekosistemov, kot tudi geološke strukture in tvorbe, ki jim ljudje pripisujemo posebno vrednost.
Pri predmetu Varstvo naravne dediščine naj bi študent(ka) dobil(a) osnovno védenje o glavnih
naravovarstvenih problemih na različnih ravneh (lokalno, regionalno in globalno) ter to
apliciral(a) na področje vzgoje in izobraževanja. Pozornost je torej namenjena proučevanju
tistega dela narave, ki mu pripisujemo poseben pomen ter še posebej razumevanju odnosov
človek-narava pri njenem nastajanju in ohranjanju. Temeljni cilj predmeta je prepoznavanje in
razumevanje pomena narave in naravne dediščine za obstoj človeštva ter uporaba pridobljenega
znanja in razumevanja v procesih vzgoje in izobraževanja. Študent(ka) bo podrobneje
spoznal(a) pojme, kot so: okolje, narava, dediščina, ekologija, biodiverziteta, naravni viri,
trajnostni razvoj, enakopravnost, intrizična vrednota, kulturna krajina itd. Naučil(a) se bo tudi
uporabljati različne pedagoške pristope, ki spodbujajo učenčev celovit razvoj ekološke
pismenosti.
NANODELCI V GOSPODINJSTVU
Študenti bodo osvojili osnovne pojme o nanodelcih in nanotehnologiji, usvojili specifična
znanja na področju nanokemije, nanofizike in nanobiologije, spoznali pomen nanodelcev za
človeka, kje v domačem okolju nastanejo ali kateri proizvodi, ki jih uporabljamo doma jih
vsebujejo. Spoznali bodo kakšen pomen imajo nanodelci v prehrani. Zmožni bodo ovrednotiti
morebitne nevarnosti, ki jih predstavljajo nanodelci v okolju. Spoznali pa bodo tudi aplikacijo
nanodelcev v naravoslovnem izobraževanju predvsem njihov pomen v posodobitvi učnih
vsebin v učnih načrtih za spodbujanje interesa in razvoj sodobne naravoslovne pismenosti.
EKSPERIMENTALNO IN PROJEKTNO DELO PRI NARAVOSLOVJU
Študenti bodo pri predmetu spoznali pomen eksperimentalnega in projektnega dela pri pouku
naravoslovja v osnovni in srednji šoli. Seznanili se bodo z načrtovanjem in izvajanjem
eksperimentalnega dela pri kemijskem delu naravoslovja ter osnovami toksikologije in
ekotoksikologije. Spoznali bodo tudi načrtovanje in izvajanje terenskega dela ter kriterije za
vrednotenje eksperimentalnega in terenskega dela učencev in dijakov.
PREDSTAVITVE IN NASTOPANJE ZA NARAVOSLOVCE
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
196
Študenti se seznanijo z načrtovanjem in pripravo učinkovite predstavitve iz področja
naravoslovja (npr. oblikovanje ciljev in definiranje ključnih idej predstavitve, prilagoditev
predstavitve ciljni populaciji, zasnova strukture predstavitve, zbiranje, priprava in izbor
vizualizacijskih gradiv, izdelava ustne in posterske predstavitve ob podpori IKT, izdelava
izročkov) ter njeno izvedbo (jezikovne in nejezikovne oblike komunikacije, priprava na nastop
in obvladovanje treme, odgovarjanje na vprašanja).
KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENCEV
Študenti poglobijo znanje o vseprisotni kulturni dediščini tako na prostem kot v izbranih
institucijah (muzeji, galerije, muzeji na prostem, obrtne delavnice). Poglobijo teoretično znanje
na več področjih, kot so: stavbna in spomeniška dediščina, rokodelstvo in izumirajoče obrti na
Slovenskem (in v zamejstvu), slovenske šege in navade, prazniki, tradicionalne slovenske jedi.
Na terenskih vajah se na primeru izbrane slovenske pokrajine neposredno seznanijo z ohranjeno
dediščino ter s pedagoškimi vidiki kulturne dediščine.
Kemija
STROKOVNA ANGLEŠČINA ZA KEMIKE
Osredotočenje na tri jezikovne spretnosti: branje (razumevanje strokovnih tekstov s področja
kemije), gradnja strokovnega besedišča, pisanje (opisovanje eksperimentov, pisanje
povzetkov), govor (sodelovanje v razpravah, predstavitve v angleščini ter izgovorjava kemijske
terminologije).
NARAVNE SPOJINE V ŽIVIH SISTEMIH
Predmet interdisciplinarno obravnava naslednje skupine naravnih spojin, ki so ključnega
pomena za žive sisteme: naravna barvila, lipide, eterična olja, ogljikove hidrate, alkaloide,
antibiotike in citostatike naravnega izvora.
ORGANSKA ANALIZA IN SPEKTROSKOPIJA
Predmet obravnava najpogostejše spektroskopske metode za določanje strukture organskih
molekul. UV-vidna spektroskopija z osnovami fotokemije, vibracijska spektroskopija, masna
spektrometrija in osnove NMR spektroskopije.
BIOANORGANSKA KEMIJA
Nadgradnja znanja iz koordinacijske kemije kot teoretske osnove bioanorganske kemije.
Bioligandi, mesta vezave kovinskih ionov in reaktivnost koordinacijskih spojin. Privzem,
transport in shranjevanje kovinskih ionov v bioloških sistemih. Redoks reakcije in transport
elektronov. Primeri delovanja pomembnejših kovinskih ionov v organizmih. Kovinski
kompleksi v medicini.
STRUKTURNA KEMIJA
Študent/tka bo dobil vpogled v razumevanje struktur snovi in materialov. Poseben poudarek bo
na kristaliničnih materialih različnega izvora. Opisane bodo različne eksperimentalne metode
določevanja struktur.
RAZVOJ KEMIJE
Pri predmetu je podan zgodovinski razvoj kemijskih pojmov in vpliv kemije na industrijski
razvoj in s tem na način življenja. Posebna pozornost je namenjena pregledu razvoja kemijskega
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
197
izobraževanja v Sloveniji in s tem tudi razvoju učbenikov in drugega učbeniškega gradiva za
poučevanje kemije. Obravnavani so tudi primeri poučevanja v kontekstu na osnovi primerov iz
zgodovine kemije.
ENERGIJA V PROCESU – FIZIKALNOKEMIJSKI PRISTOP
Predmet obravnava različne možnosti za prenos poznavanja nekaterih fizikalno - kemijskih
principov v pouk v osnovni šoli. Vsebine so kemijski in fizikalni procesi okoli nas, sistem in
okolica, energija v družbi in v okolju, sprememba energije pri procesih, eksotermni in
endotermni procesi, toplota in delo, merjenje toplote pri kemijski reakciji, delo kemijske
reakcije in galvanski členi.
PREGLED TEHNOLOGIJ
Kemija in sorodni poklici (biokemija, kemijsko inženirstvo in tehnologija) obravnavajo po eni
strani teoretične osnove kemije in tako tudi del naravoslovja po drugi strani pa zelo uporabne
vidike, ki imajo nadgradnjo v gospodarskih dejavnostih. V pred univerzitetnem izobraževanju
je poudarek predvsem na prvem delu, tj. teoriji. "Pregled tehnologij" na univerzitetnem nivoju
seznanja študente s tem, za nas morebiti še pomembnejšem aspektu kemijske industrijske
proizvodnje. Predmet obravnava industrijsko proizvodnjo od ustrezne surovinske in energetske
osnove kemijskih procesov do njihove industrijske izvedbe. V tem sklopu obravnavamo nekaj
pomembnejših sklopov kemijskih procesov kot so: katalitski procesi, predelava mineralnih
surovin, elektrokemijski procesi, visoko-temperaturni procesi in proizvodnja tehničnih plinov.
Vpliv industrijskih procesov na okolje, varovanje naravnega
okolja in zmanjšanje množin odpadnih snovi, načrtovanje sodobnih industrijskih procesov,
zaprti krogi procesnih vod in medijev je vsakdanja sodobna tema zato morajo bodoči
predavatelji poznati in razumeti te strokovne podlage. Spoznajo, da mora biti ustrezno rešena
tudi ekonomika teh procesov in kaj vse nanjo vpliva. Primeri iz industrijske prakse omogočajo
razumevanje povezave med osnovnimi zakonitostmi in tehnično-tehnološkimi rešitvami v
industrijskih procesih in lahko tako služijo kot dobra ponazoritev teoretskih osnov.
UČENJE KEMIJE V KONTEKSTU ŽIVLJENJSKIH SITUACIJ
Študenti spoznajo kemijo kot znanost, ki razvija razumevanje pojavov okrog nas in prispeva k
višji kakovosti življenja posameznika in družbe. Seznanjajo se z vlogo kemije na številnih
področjih človekovega bivanja in delovanja. Pridobijo osnovna znanja o temeljnih področjih
kemije v življenju (npr. kemija materialov, goriva, voda, zrak, mila in detergenti, hrana,
zdravila, ipd)
PRAKTIČNO PEDAGOŠKO USPOSABLJANJE PRI KEMIJI
V okviru predmeta poteka nadgradnja praktičnega pedagoškega usposabljanja predmetov,
izvaja se na izbranih osnovnih in srednjih šolah v sodelovanju z izbranimi učitelji mentorji.
Poudarek je na spoznavanju različnih pristopov poučevanja, kot tudi na prepoznavanju različnih
učnih navad učencev v različnih učnih okoljih kot tudi spremljanju in vrednotenju študentovega
napredka, pri čemer so študentu zagotovljene sprotne povratne informacije o izvedenih nastopih
in konkretne ideje za njihovo izboljšavo.
NARAVOSLOVJE V FORENZIKI IN ŠPORTU
Pri predmetu bodo študenti spoznali nekatere osnovne naravoslovne pojme, ki so povezani z
forenzično znanostjo in športom. V sklopu forenzičnega naravoslovja bodo spoznali nekatere
osnove zgodovina in razvoj forenzične znanosti, obdelave kraja zločina in materialnih dokazov
(prstni odtisi, kri, kosti, DNK in drugih snovi). V delu naravoslovja v športu pa bodo študenti
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
198
osvojili osnove kemija mišičja, kemije krvi, prehrane športnika in snovi, kot dodatek prehrani
športnika ter dovoljene in prepovedane snovi za povečanje zmogljivosti športnika.
Matematika
DIDAKTIKA MATEMATIKE ZA SREDNJE ŠOLE
Študentje spoznajo in razumejo principe poučevanja matematike v srednjih strokovnih in
poklicnih šolah. Posebej smo pozorni na didaktične pristope pri obravnavi, na povezovanje
obravnavanih tematik s poklicno usmerjenostjo dijakov in na upoštevanje socialnih in
psiholoških vidikov pouka v srednjih strokovnih in poklicnih šolah.
DIFERENCIALNA GEOMETRIJA KRIVULJ IN PLOSKEV
Pri predmetu obravnavcamo osnovne lastnosti krivulj in ploskev v tridimenzionalnem
evklidskem prostoru. Pri krivuljah vpeljemo pojma torzijske in fleksijske ukrivljenosti in
spoznamo nekaj globalnih izrekov v povezavi z ukrivljenostjo krivulj: osnovni izrek o
kongruentnosti krivulji, izoparametrično neenakost, Fenchelov izrek o ukrivljenosti, Fary-
Milnorjev izrek o zavozlanosti in Hopf Umlaufsatz. V nadaljevanju obrvnavamo drugo
fundamentalno formo ploskev v evklidskem prostoru ter Gaussovo in povprečno ukrivljenost.
Vpeljemo pojem geodetskih krivulj na ploskvi. Obravnavo ploskev zaključimo z vpeljavo
roda in Eulerjeve karakteristike ploskve ter pokažemo Gauss-Bonettov izrek, ki ukrivljenost
ploskve poveže z njeno topologijo.
ELEMENTARNA TOPOLOGIJA
Topološki prostor je posplošitev navadnega evklidskega prostora, osnovana na pojmu odprte
množice. V topoloških prostorih se dajo naravno definirati še zaprte množice, rob in notranjost,
kompaktnost in povezanost, zveznost funkcije. Opisani sta osnovni topološki konstrukciji,
produkta in kvocienta dveh topoloških prostorov.
METRIČNI PROSTORI
Metrični prostor je ena od posplošitev navadnega evklidskega prostora, in sicer ne tako
radikalna kot topološki prostor. Osnovan je na zelo nazornem pojmu razdalje med točkami
(metrike), zato so tudi rezultati teorije metričnih prostorov razumljivi in nazorni. Hkrati pa ti
rezultati omogočajo boljše razumevanje topologije.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE MATEMATIČNEGA ZNANJA
Študentje poglobljeno spoznajo osnovne teoretske vidike problematike, analitično in holistično
spremljanje in ocenjevanje znanja, pomembne merske karakteristike ugotavljanja znanja.
Obravnavamo različne tehnike ugotavljanja matematičnega znanja in jih ilustriramo na zgledih
iz šolske prakse ter tudi mednarodnih raziskav matematičnega znanja.,Glavni poudarek pa je
na usvajanju tehnik formativnega in sumativnega ugotavljanja matematičnega znanja.
TEORIJA GRAFOV
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
199
Predmet obravnava osnove teorije grafov (pojem grafa, prehodnost grafa, eulerjevi grafi,
hamiltonski grafi, faktorizacija grafa, barvanje grafov, prirejanje v grafih, grupa
avtomorfizmov grafa, simetrije grafov, grafi s tranzitivno grupo avtomorfizmov, lastne
vrednosti grafa, uporaba teorije grafov v družboslovju in naravoslovju). Predmet je podprt z
ustreznimi sodobnimi računalniškimi programi in zato poglobi študentovo poznavanje
informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
TEORIJA VOZLOV
Osnovni problem teorije vozlov se da opisati zelo na kratko in nazorno:
vozel je sklenjena in v splošnem zavozlana krivulja v prostoru, ki sama sebe ne seka; za dve
taki krivulji bi radi ugotovili, ali se da ena preoblikovati v drugo, ne da bi jo rezali in potem
konca spet zlepili. Problem ni zanimiv samo za matematike, ampak tudi za fizike (zavozlana
magnetna polja), mikrobiologe (zavozlane molekule DNA), itd. Čeprav je formulacija
problema enostavna, je reševanje v splošnem matematično zahtevno. Študentje spoznajo nekaj
elementarnih metod za reševanje problemov v zvezi z vozli: Gaussov diagram, determinanto
vozla, Alexandrov in Jonesov polinom.
PREŠTEVANJE Z GRUPAMI
Predmet obravnava osnovne pojme delovanja grup (orbite in stabilizatorji, reprezentacija
delovanja, preštevanje z grupami) ter uporabo le-teh pri celi vrsti kombinatoričnih problemov
preštevanja, ki jih srečamo tako v matematiki, na primer v algebri in geometriji, kakor tudi v
drugih disciplinah, na primer v kemiji in računalništvu.
UPORABNA MATEMATIKA ZA PEDAGOGE
Študentje spoznajo temelje verjetnostnega računa in osnovne tehnike matematičnega
modeliranja. Cilj je razvijati razumevanje slučajnosti in matematičnih orodij za obravnavo
slučajnosti ter usposobiti študente za reševanje praktičnih problemov z osnovnimi tehnikami
matematičnega modeliranja.
TEORIJA ŠTEVIL
Študentje pri predmetu spoznajo osnove teorije števil preko obravnave različnih tem, kot so
praštevila in njihova porazdelitev, osnovne diofantske enačbe, kongruence, Eulerjeva Phi
funkcija in Möbiusova inverzija, pitagorejske trojke in zadnji Fermatov izrek, itd. Študentje
spoznajo zgodovinski razvoj teorije števil in njen vpliv na sodobni pouk matematike. Spoznajo
tudi nekatere najpomembnejše odprte domneve v teoriji števil in spoznajo možnosti uporabe
primernih programskih orodij za raziskovanje in testiranje domnev o številih.
IZBRANA POGLAVJA IZ ANALIZE
Pri predmetu študenti spoznajo osnove kompleksne analize in teorije navadnih diferencialnih
enačb ter sistemov diferencialnih enačb prvega reda. Pri kompleksni analizi je poudarek na
teoriji potenčnih in Laurentovih vrst, medtem ko je pri diferencialnih enačbah poudarek na
modeliranju v naravoslovju in tehniki.
Računalništvo
RAČUNALNIŠKA GRAFIKA
Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove s področja
računalniške grafike.
VEČPREDSTAVNOST IN HIPERTEKST
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
200
Osnovni cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovnimi koncepti algoritmi in formati s
področja kodiranja, obdelovanja, shranjevanja in prikazovanja podatkov/informacij v različnih
predstavnih oblikah ter z uporabo teh znanj za vključevanje večpredstavnosti v izobraževanje.
KOMBINATORIČNA OPTIMIZACIJA
Študent se seznani s pomembnejšimi problemi kombinatorične optimizacije kot so problem
trgovskega potnika, barvanje grafov, iskanje maksimalnega pretoka, problem razvoza, itd.
Spozna tudi linearno programiranje. V praktičnih problemih razpoznava optimizacijske
probleme, jih matematizira in analizira glede na zahtevnost reševanja. Uporabnost algoritmov
preveri na konkretnih problemih.
INTELIGENTNI SISTEMI
Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove s področja
umetne inteligence, ki so osnova za inteligentne (kognitivne) (robotske) sisteme.
PODATKOVNE BAZE
Osnovni cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovnimi koncepti podatkovnih baz, njihovo
zgradbo ter sistemi za upravljanje podatkovnih baz. Študent spozna tudi nekatera orodja za delo
s podatkovnimi bazami v okolju osebnih računalnikov, se nauči njihove uporabe in spozna
področja podatkovnih baz v procesu izobraževanja.
UPORABA UMETNE INTELIGENCE V IZOBRAŽEVANJU
Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove poznavanja
umetne inteligence pri reševanju računalniških problemov v zvezi z izobraževanjem.
MODELIRANJE V IZOBRAŽEVANJU
Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove poznavanja
statistike in metod umetne inteligence pri vrednotenju problemov v zvezi z izobraževanjem.
SPLETNO PROGRAMIRANJE
Osnovni cilj predmeta je nadgraditi študentovo znanje objektno orientiranega programiranja s
koncepti programskega jezika Java in to znanje uporabiti za razvoj splošno namenskih in
spletnih programov, tudi za področje izobraževanja. Dodatno pridobi študent tudi znanja za
razvijanje spletnih programskih rešitev, temelječih na skriptnem jeziku PHP.
INFORMACIJSKI SISTEMI V ŠOLSTVU
Osnovni cilj predmeta je usposobiti študenta, da bo znal uporabiti teoretične osnove poznavanja
informacijskih sistemov zlasti za potrebe šolstva.
Tehnika
NOVI MATERIALI IN TEHNOLOGIJE
Predmet je namenjen zahtevnejšim študentom, ki jim osnovno znanje o materialu ne predstavlja
težav in ki bi želeli tudi med svojim kasnejšim pedagoškim delom poglobljeno spremljati razvoj
novih materialov in tehnologij. Pri predavanjih študenti pridobijo znanje in specifične
informacije o posebnih vrstah materialov, kot so na primer zlitine za visoko-temperaturno
uporabo, nerjavna jekla odporna proti kemičnim vplivom in inženirska keramika. Obravnavani
so tudi tehnološki postopki obdelave, kot je obdelava z vodnim curkom, elektroerozijska in
laserska obdelava.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
201
TEHNIŠKI PRAKTIKUM 4
Vključuje vsebine iz osnov prometne vzgoje, modelarstva in osnov fotografske tehnike, ki se
izvajajo v OŠ kot interesne dejavnosti. Poudarek prometne vzgoje je na vzgojnih vsebinah
primernih učencem OŠ iz cestno prometnih predpisov. Študentje pri modelarstvu načrtujejo,
izdelajo različne modele, konstrukcije in jih preizkusijo na terenu. Študentje spoznajo različna
orodja, pripomočke in stroje za obdelavo materialov, primerne za delo z učenci v osnovnih,
poklicno-strokovno in srednjih šolah. Pri osnovah fotografije pa spoznajo teoretične in
praktične načine fotografiranja in izdelavo slik.
MEHANIZMI
Študenti spoznajo zgradbo in delovanje osnovnih tipov mehanizmov in naprav, ki so široko
uporabljeni v vsakodnevnem življenju. Obravnavane so osnovne metode sinteze in analize
mehanizmov in postopki koncipiranja, oblikovanja in dimenzioniranja mehanizmov na osnovi
opredeljenih zahtev pri delovanju. Predstavljena je uporaba informacijske tehnologije pri
simulaciji in predstavitvi delovanja mehanizmov za didaktične potrebe. Študenti znajo
zasnovati in analizirati gibanje ter obremenitve preprostih mehanizmov in vrednotiti njihovo
primernost za reševanje praktičnih problemov.
INŽENIRSKA PEDAGOGIKA
Predmet je nadgradnja Didaktike tehnike. Pridobili boste znanja kako narediti pouk kar se da
sodoben. Katero vzgojno-izobraževalno strategijo uporabiti, kako jo zasnovati in izpeljati, da
boste poudarili efektivno (aktivno) učenje in pri tem zagotovili (tehnično) ustvarjalnost.
Seznanili se boste z razvojem tehnike in tehnologije in njenimi aktualnimi temami, ki jih boste
lahko uporabili pri vašem pouku. Pouk boste zasnovali medpredmetno, uporabili boste sodobno
informacijsko-komunikacijsko opremo in pristopili znanstveno-raziskovalno.
PROJEKTI IZ MEHATRONIKE
Predmet temelji na integraciji vsebin s področja elektrotehnike, strojništva in informatike.
Razširja znanje in predvsem uporabo elektronskih merilnih sistemov, različnih aktuatorjev,
pnevmatskih in hidravličnih sistemov, mehanizmov, … Povezava med njimi so programabilna
elektronska vezja zasnovana na izbranem mikrokrmilniku. Osnovni dosežek študenta je
načrtovanje, izdelava prototipa, preskus ter vrednotenje modela naprave, ki ima večino
elementov mehatronike.
TEHNIŠKA USTVRJALNOST IN PODJETNIŠTVO
Osnovni cilj predmeta je predstaviti družbenoekonomsko okolje nastanka in poslovanja v
združbah in temeljne pojme ekonomike poslovanja v njihovi logični odvisnosti. Učni načrt je
oblikovan tako, da omogoča študentu osnovno razumevanje teorije ekonomike podjetja že od
samega nastanka in uporabo spoznanj na pomembnih področjih organiziranja in vodenja
poslovnih sistemov. Poseben poudarek je tudi na metodah in načinih vrednotenja faz
tehnološkega procesa, stroškov dela in materiala ter izračunu končne cene izdelka pri pouku
tehnike v šoli.
MODERNI MATERIALI
Študentje se naučijo uporabljati znanje fizike za ugotavljanje in razlago lastnosti materialov
(kovin, zlitin, tekočih kristalov itn.). Ugotavljajo, kako mikroskopski procesi določajo
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
202
makroskopske lastnosti snovi. Razumejo osnovne elastične, električne, magnetne ter optične
lastnosti različnih materialov, predvsem s stališča njihovih tehnoloških aplikacij.
D – SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI
INOVIRANJE PEDAGOŠKE PRAKSE IN UČITELJEV RAZVOJ
Sposobnost odzivanja na spremembe in pripravljenost za vseživljenjsko profesionalno
razvijanje, je v sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu ena izmed temeljnih učiteljevih
kompetenc. V okviru predmeta se študenti seznanijo s temeljnimi značilnostmi inoviranja na
pedagoškem področju, spoznajo dejavnike inoviranja in pomen inovacij za kakovostno
izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa. Seznanijo se z načeli in modeli učiteljevega
profesionalnega razvoja , reflektirajo lastna pojmovanja učiteljeve poklicne vloge ter se
uzavestijo o pomenu inoviranja za učiteljev profesionalni razvoj.
ANDRAGOŠKI VIDIKI UČITELJEVEGA DELA
V okviru predmeta se študenti seznanijo z opredelitvijo izobraževanja odraslih, sistemsko in
zakonsko ureditvijo izobraževanja odraslih, z najpogostejšimi motivi in ovirami, s katerimi se
srečujejo odrasli pri njihovem izobraževanju. Poglobijo poznavanje pojmov vseživljenjsko
učenje, vseživljenjsko izobraževanje, izkustveno učenje, andragoški proces in se seznanijo z
mentoriranjem kot procesom medsebojnega sodelovalnega učenja odraslih in dejavnikom
profesionalnega razvoja učiteljev.
NADARJENI UČENCI V OSNOVNI ŠOLI
Predmet predstavlja sintezo vsebin o fenomenu nadarjenosti v učnem kontekstu, ki so jih
študenti absolvirali pri različnih temeljno pedagoških in specialno didaktičnih predmetih v
prvih treh letih študija ter poglablja oz. nadgrajuje znanje študentov na aplikativni ravni
pedagoškega dela z nadarjenimi učenci – razvija proceduralno znanje o prepoznavanju
nadarjenih učencev v razredu (njihovih potreb in posebnosti) ter o načrtovanju
individualiziranega pedagoškega pristopa za negovanje in/ali spodbujanje njihove nadarjenosti.
ANTROPOLOGIJA VZGOJE
Pri predmetu študenti poglabljajo razumevanje vzgoje in človeka ter njegovega mesta in
delovanja v polju vzgoje in izobraževanja na osnovi antropoloških spoznanj o človeku in
človeškosti, ki vključuje predvsem spoznavanje neevropskih, prvotnih družb in spoznavanje ter
reflektiranje razlik v socialnih strukturah teh družb, v socialnih diferenciacijah, sorodstvenih
sistemih, spolni diferenciaciji, poroki in družini, družbeni moči, itd., ter izbranih kulturnih
fenomenov (kot so iniciacija, tabu, incest, obred, religija, sveto, mit itd.) in njihovih razlag.
Spoznajo modele in dejavnike transmisije kulture v prvotnih in modernih družbah.
DIDAKTIČNI IN METODOLOŠKI VIDIKI OCENJEVANJA
V okviru predmeta študenti poglobijo svoje znanje s področja preverjanja in ocenjevanja kot
pomembne etape v organizaciji pouka. Spoznajo različne vrste preverjanja in ocenjevanja,
različne vrste testov ter različne taksonomije učnih ciljev. Seznanijo se z glavnimi fazami
sestavljanja standardiziranega in nestandardiziranega testa znanja ter si pridobijo spretnost
sestavljanja preizkusa znanja, ki bo imel ustrezne merske karakteristike.
RAZISKOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PRAKSE
V okviru predmeta študenti poglobijo svoje znanje s področja pedagoške metodologije in
statistike. Poglobljeno se seznanijo s potekom in značilnostmi raziskovalnega procesa in z
osnovnimi postopki kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov. Znanje o raziskovanju
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
203
povežejo s teoretskimi spoznanji, ki so jih pridobili pri drugih predmetih in s praktičnimi
izkušnjami, ki so si jih pridobili v času študija, ter ga uporabijo pri reševanju konkretnega
problema.
RAZREDNIŠTVO
Osnovni cilji predmeta so usmerjeni k načelom, vsebinam in nalogam učitelja razrednika.
Predmet bo temeljil na pravnih izhodiščih slovenskega šolskega sistema, na poudarjanju
multikulturalnega in inkluzivnega pristopa. Predmet bo poglabljal komunikacijske,
organizacijske, vodstvene spretnosti in usposabljal za sprotno refleksijo ter evalvacijo
pedagoškega dela razrednika.
UČNA DIFERENCIACIJA IN INDIVIDUALIZACIJA
Usposobljenost učiteljev za prilagajanje pouka različnim učencem, nadarjenim in učno
šibkejšim učencem, predstavlja kompleksno kompetenco, ki je po ugotovitvah domačih in tujih
raziskav pri učiteljih začetnikih dokaj slabo razvita. V okviru predmeta študenti spoznajo
utemeljenost učne individualizacije in diferenciacije pri sodobnem pouku, se seznanijo s
teoretičnimi osnovami in empiričnimi rezultati različnih sistemov diferenciacije in
individualizacije ter se usposobijo za praktično izpeljavo notranje, fleksibilne in zunanje
diferenciacije.
OSNOVE ZNANSTVENEGA PISANJA
Namen predmeta je usposobiti študente za pripravo in pisanje strokovnih in znanstvenih
besedil. Študenti se seznanijo z značilnostmi znanstvenega pisanja in s stopnjami pisanja
znanstvenega besedila. Naučijo se analizirati vire in pripraviti zapiske, ki vsebujejo vse
potrebne podatke za kasnejše sklicevanje na prebrana besedila. V povezavi z drugimi predmeti
študenti napišejo samostojno znanstveno besedilo.
ŠOLSKA ZAKONODAJA
Pri predmetu se študent seznanja s temeljnimi vrednotami, normami in pravnimi okviri, v
katerih delujejo strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih institucijah. To vključuje koncept
človekovih pravic, ustrezne mednarodne dokumente, šolsko zakonodajo in druge dokumente.
Pri predmetu reflektira razmerje med pravno-institucionalnimi okviri ter vlogo in mestom
formalnega ukrepanja v javni šoli, vključno s konceptom strokovne avtonomije šole in učitelja,
in razvija usposobljenost za reflektirano uporabo normativnih aktov v pedagoški praksi.
SODOBNA POJMOVANJA ZNANJA IN IZOBRAŽEVANJE
Predmet obravnava spoznavanje sodobnih pojmovanj znanja, ki vplivajo na izobraževalni
proces, na vrednotenje in merjenje znanja; razvija sposobnosti za kritično analizo pojmovanj
znanja, ki so v eksplicitni ali implicitni obliki prisotna v kurikulumu.
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE IN RAZVIJANJE KOMPETENC
Predmet obravnava vpliv vseživljenjskega učenja na izide vzgoje in izobraževanja, primerjavo
akcijskih načrtov na področju vseživljenjskega učenja v evropskih državah, ter metode in
oblike razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja in kompetenc pri različnih ciljnih
populacijah.
MEDNARODNE ŠTUDIJE DOSEŽKOV PRI MATEMATIKI IN NARAVOSLOVJU
Predmet bo študente seznanil z vrsto, cilji in postopki mednarodnih študij dosežkov v
izobraževanju. Ciklične študije, kot so PISA, TIMSS, PIRLS ponujajo vrsto podatkov in
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
204
izsledkov, ki lahko pomagajo pri oblikovanju strategije ne le šolskega sistema, ampak tudi v
oblikovanj strategij poučevanja v vsakodnevni pedagoški praksi.
PRAVICE OTROKA – IZBRANE TEME
Predmet je namenjen spoznavanju temeljnih razsežnosti pojma otrokovih pravic, ki
predpostavljajo razumevanje relacijskega koncepta človekovih pravic, posebnosti otroka, ki
terjajo poseben kod otrokovih pravic, in specifično dinamiko razmerja otroka, družine in
države, ki jih opredeljuje. Na temelju tega znanja bo lahko učitelj v praksi presojal mnogotere
situacije, ki zadevajo presojo koristi in pravic otrok, pristojnosti staršev in vlogo strokovnega
delavca v zahtevnih primerih.
IZBRANA POGLAVJA KOMBINATORIKE
Predmet je namenjen študentom, ki jih zanimajo kombinatorični problemi preštevanja, rodovne
funkcije, posebna kombinatorična števila in povezave med njimi.
MATEMATIKA V UMETNOSTI
Nekaj primerov, ko se likovna umetnost sreča z matematiko: zlati rez, tlakovanja, platonska
telesa, Arhimedova telesa, poligoni, poliedri in politopi, platonske sfere, milni mehurčki,
egipčanske piramide, simetrije in vzorci, kristali, kalejdoskopi, perspektiva v renesansi,
Pitagora, Vitruvius, Dürer, Vermeer, Escher, islamska umetnost, kitajska umetnost, in labirinti.
MATEMATIČNA DELAVNICA
Študenti spoznajo osnove rekreativne matematike. Posebej poudarimo aktivnosti, ki so
motivacijsko zanimive (šifriranje, nestandardne konstrukcije, matematika s prepogibanjem
papirja ipd.). Cilj predmeta je obravnava možnosti in načinov dela, namenjenih spreminjanju
stališča otrok in odraslih do matematike.
ZGODOVINA MATEMATIKE
Študentje naj bi dojeli matematiko kot skupni dosežek vsega človeštva, različnih obdobij in
kultur. Zato je precej časa posvečeno glavnim števnikom v različnih jezikih, zgodovini
zapisovanja števil, posebnim primerom računskih algoritmov, npr. egipčanskemu množenju,
deljenju in računanju z ulomki, reševanju enačb po metodi lažne rešitve, … . Podrobneje so
opisani primeri računic: Rhindov papirus, babilonske zbirke nalog, Evklidovi Elementi,
Bhaskarova Lilavati, kitajski učbenik Deset klasikov, Almagest, Fibonacijev Liber abaci,
računica Adama Riesa, o. Marka Pohlina (Bukevce za rajtengo) in Franca Močnika. Opisani so
tudi primeri računal: abakus, sajpan, soroban, sčoty. Nekaj časa je namenjeno tudi
etnomatematiki.
TROJNA NARAVA NARAVOSLOVNIH POJAVOV IN POUČEVANJE NARAVOSLOVJA
Pri predmetu bodo študenti spoznali pomen trojne narave naravoslovnih pojmov;
makroskopska, submikroskopska in simbolna raven, za poučevanje naravoslovnih, še posebej
kemijskih, vsebin na različnih ravneh šolanja. Spoznali bodo zgodovinski pregled razvoja
poučevanja naravoslovnih vsebin z vidika trojne narave predstavitev pojmov doma in v tujini
ter rezultate raziskav tega področja. Študenti bodo uporabljali različne modele prikaza
submikroskopske ravni pojmov ter strategije njihovega umeščanja v pouk naravoslovja, hkrati
pa poglobili razumevanje osnovnih kemijskih pojmov, ki so za učinkovito poučevanje
naravoslovja bistveni.
SPOROČANJE MATEMATIČNIH IN FIZIKALNIH ODKRITIJ
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
205
Spoznavanje različnih načinov promocije in širjenja javne zavesti o pomenu znanstvenih
odkritij s področja matematike in fizike. Prilagajanje predstavitev znanstvenih odkritij
različnim ciljnim javnostim. Razvoj razumevanja odnosa med popularizacijo in široko
poljudnostjo ter strokovnostjo in poglobljenimi pristopi. Predstavitev izbranih uspešnih
primerov iz domače in mednarodne prakse: matematične ali fizikalne razstave, muzeji,
festivali, tradicionalni in posebni priložnostni projekti.
NARAVOSLOVJE V FORENZIKI IN ŠPORTU
Pri predmetu bodo študenti spoznali nekatere osnovne naravoslovne pojme, ki so povezani z
forenzično znanostjo in športom. V sklopu forenzičnega naravoslovja bodo spoznali nekatere
osnove zgodovina in razvoj forenzične znanosti, obdelave kraja zločina in materialnih dokazov
(prstni odtisi, kri, kosti, DNK in drugih snovi). V delu naravoslovja v športu pa bodo študenti
osvojili osnove kemija mišičja, kemije krvi, prehrane športnika in snovi, kot dodatek prehrani
športnika ter dovoljene in prepovedane snovi za povečanje zmogljivosti športnika.
KEMIJA KOT NARAVOSLOVNO GIBALO DRUŽBE
Spoznavanje razvoja in pomena kemije kot vede spreminjanja snovi ter predstavitev njenega
globalnega vpliva na vsa področja človekovega bivanja in delovanja. Oris pomena kemije kot
znanosti, ki nam pomaga razumeti pojave okrog nas. Razvijanje sposobnosti opazovanja,
sklepanja na osnovi predhodnih znanj, razlage različnih pojavov na osnovi enostavnih poskusov
in zmožnosti postavljanja zaključkov.
VPLIVI NA OKOLJE
Študenti bodo pri predmetu spoznali nekatere osnove kemije okolja, ki zajema kemijo
atmosfere, voda in tal. Spoznali bodo pomen kroženja snovi na Zemlji (bio-geo-kemični cikli
snovi) za človeka in za druge organizme. Študenti bodo spoznali tudi osnove toksikologije in
ekotoksikologije ter varnega dela s kemikalijami v šolskem laboratoriju.
INFORMACIJSKI PRISTOPI V NARAVOSLOVJU
Predmet obravnava temelje naravoslovno-tehniške informatike s poudarkom na naravoslovju:
primarni viri informacij, bibliografske in faktografske podatkovne baze, multimedija, svetovni
splet, osnove intelektualne lastnine, metode dodane vrednosti, metode za urejanje in sintezo
podatkov v sisteme, osnove QSAR metod v naravoslovju.
RAZUMEVANJE NARAVOSLOVJA
Predmet seznanja in utrjuje vedenja o skupnem izvoru, razvoju in metodah v znanosti
(naravoslovju). Študente seznanja z zgodovino in filozofijo znanosti in razvija znanstveno
mišljenje, razmejuje med znanostjo in kvazi znanostjo. Dotakne se odnosa med znanostjo in
sodobno družbo ter etiko znanstvenega raziskovanja.
NARAVOSLOVJE PLUS
Predmet razvija naravoslovno mišljenje in temelji predvsem na spoznavanju in razvijanju
procesnih znanj pri učenju naravoslovja. Pri predmetu se študenti naučijo kako naravoslovne
vsebine in zlasti naravoslovna procesna znanja (opazovanje, razvrščanje, urejanje,
napovedovanje, sklepanje, posploševanje, predstavljanje rezultatov) uporabiti tudi kot sredstvo
za razvoj miselnih sposobnosti.
SLOVENSKA FLORA IN FAVNA
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
206
Uvodu (geografija, geologija, klimatske razmere) sledi biogeografska delitev Slovenije in
pregled raznolikosti habitatnih tipov. Vsak habitatni tip predstavljen z značilnimi rastlinskimi
in živalskimi vrstami, ki so orisane z biološkega in naravovarstvenega vidika. Endemizem in
endem(ič)ne vrste, invazivnost, ekonomsko pomembne vrste, indikatorske vrste. Pregled
zavarovanih območij Slovenije. Vaje: individualna floristična in/ali favnistična obdelava
izbranega območja.
OKOLJSKE SPREMEMBE IN VARSTVO NARAVE
Seznanjanje s spremembami v atmosferi, pedosferi in biosferi, vključno z globalnimi
spremembami, problemi obremenjevanja in degradacije, poti za izboljšanje stanja ter stanje v
Sloveniji. Predmet povzema tudi zakonske osnove varovanja okolja in narave.
BIOLOGIJA
Predmet je namenjen seznanjanju študentov z lastnostmi živih organizmov od celičnega, preko
tkivnega do organizmskega nivoja. Vključuje osnove razmnoževanja in razvoja rastlin, živali
in človeka, povezanost rastlin, živali in človeka v okolju, ter posledice sprememb v okolju na
ekosistem, združbe in populacije.
ZDRAVO PREHRANJEVANJE
V vsebini predmeta obravnavamo osnovna izhodišča za razumevanje uravnotežene hrane,
njenega hranilnega sestav, energijske vrednosti v povezavi z nasitno vrednostjo in fiziološkimi
potrebami človeka. Povežemo jo z dejavniki tveganja za zdravje človeka skozi vsa starostna
obdobja, s prehransko politiko v R Sloveniji in promocijo zdravega prehranjevanja.
POUČEVANJE FIZIKALNIH VSEBIN V NARAVOSLOVJU
Predmet je namenjen študentom, ki nameravajo po diplomi poučevati tudi predmet
Naravoslovje v 6. in 7. razredu. Obravnava metode poučevanja fizikalnih vsebin v
Naravoslovju s posebnim poudarkom na posebnosti obravnave pri starostni skupini 10-12 let.
Pri obravnavi je poseben poudarek namenjen povezovanju predavanj, eksperimentov,
preverjanju in ocenjevanju znanja iz mehanike in organizaciji praktičnega dela. Sestavni del
predmeta so hospitacije, nastopi in praktično delo v razredu.
TOKOVI IN ENERGIJA V OKOLJU Študentje se naučijo opazovati in razumeti temeljne fizikalne pojme in jih uporabljati pri
razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju. Poudarek je na vsebinah, ki so povezane s
tokovi v naravi (mehanskih, električnih, toplotnih), študentje razvijejo in utrdijo jasne in
ustrezne predstave o osnovnih fizikalnih konceptih povezanimi s tokovi. Poznajo in razumejo
osnovni koncept tokov in vzrokov zanje v različnih okoliščinah. Usposobijo se za varno
eksperimentiranje.
SVET ZVOKA IN SVETLOBE
Študentje poglobijo in nadgradijo znanje fizike, pridobljeno pri predmetu fizika v naravoslovju.
Poudarek je na vsebinah, ki so povezane z valovanjem, zvokom in svetlobo. Študentje razvijejo
in utrdijo jasne in ustrezne predstave o osnovnih fizikalnih pojmih, povezanih s temi vsebinami.
Poznajo in razumejo osnovni koncept valovanja in vzrokov zanj v različnih okoliščinah.
FIZIKALNI POGLED V NARAVOSLOVJU
Predmet je namenjen predstavitvi različnih področij v naravoslovju (tekoči kristali, voda v
rastlinah, osmoza, gibanje vodnih živali, superprevodniki), kjer razumevanje fizikalnih
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
207
zakonitosti pomaga pri razumevanju dogajanj v naravi in živih bitij. Predavanja potekajo ob
spremljavi mnogih demonstracijskih in preprostih laboratorijskih poskusov, ki s
problematikami seznanjajo na kvalitativnem nivoju.
ZANIMIVA FIZIKA OKOLI NAS
Pri predmetu spoznamo fizikalno ozadje zanimivih naravnih pojavov (optičnih, vremenskih in
drugih) in prikažemo fizikalni pogled na aktualna vprašanja okolja, kot so energijski viri in
topla greda. Predstavimo vlogo fizike v modernem času, spoznamo fizikalno ozadje delovanja
modernih tehnoloških naprav (GSM telefoni, mikrovalovna pečica, LCD zasloni, …) ter
medicinske diagnostike (ultrazvok, rentgen, MRI, …). Prikažemo fiziko v ozadju različnih
športov. Dodatne teme obravnavamo na predloge slušateljev.
ORIS SODOBNE FIZIKE
Predmet nudi študentom pregled moderne fizike na poljuben način brez zapletenih enačb. Poda
pregledno fizikalno sliko dogajanj na različnih nivojih narave od osnovnih delcev do galaksij
in vesolja. Spoznajo najpomembnejše fizikalne koncepte, zavejo se povezanosti dogajanj v
mikroskopskem in makroskopskem svetu kot tudi povezanosti fizike z drugimi znanostmi.
RAČUNALNIŠKO PODPRTE MERITVE IN KRMILJENJE
Sodobni merilni sistemi temeljijo na digitalizaciji merskih podatkov. Takšni sistemi so postali
cenovno dostopni za šole in je možna seznanitev učencev že v drugi triadi osnovne šole, še
toliko bolj pa pri naravoslovnih predmetih in tehniki v zadnji triadi OŠ. Poleg računalniške
podpore merilnih postopkov je motivacijsko zelo privlačna tudi robotika prilagojena za
razredno stopnjo. Po seznanitvi z osnovami računalniško podprtih merilnih sistemov in
krmiljenja se študenti pri laboratorijskih vajah in seminarju individualno izberejo področje
svojega interesa.
NACIONALNI IN MEDNARODNI PROJEKTI V ŠOLSTVU
Ste kdaj pomislil, da bi opravili del vašega študija na priznani univerzi v tujini? Bi želeli
opraviti prakso v tujini ali pa izmenjati delovne izkušnje kot učitelj na šoli izven slovenskih
meja? Želite spoznati učitelje iz tujine, njihovo kulturo in običaje in z njimi sodelovati? Ste
polni idej, pa ne veste kako bi jih udejanili? Si želite zagotoviti dobre delovne pogoje in biti
popolnoma na tekočem z razvojem na vašem področju? Potem je čas, da si odprete vrata v svet
in se seznanite z mobilnostjo učencev, dijakov, študentov in učiteljev ter pridobite vsa
neobhodna znanja kako se aktivno udeležiti nacionalnih in/ali mednarodnih projektov.
PROGRAMSKA OPREMA
Osnovni cilj predmeta je dograditi pridobljeno znanje študentov iz osnov računalništva z
dodatnimi znanji računalništva in informatike iz področja osnov sistemske in programske
opreme, tako da postanejo integralne osebnosti informacijske družbe, da so sposobni uporabljati
računalniške in informacijske sisteme ter orodja pri svojem delu in poučevanju.
DIDAKTIČNE RAČUNALNIŠKE IGRE
Predmet obravnava osnove teorije iger, ki se interdisciplinarno povezujejo z logiko, razvojno
psihologijo (razvojne posebnosti, igranje vlog), umetno inteligenco, igralstvom, teorijo
sistemov in interakcijo človek-računalnik. Dotakne se tudi matematične abstrakcije iger in
nadgradnje tega s praktičnim znanjem. Obravnavana so tudi razvojna okolja načrtovanja iger.
RAČUNALNIŠKO PODPRTO SODELOVANJE
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
208
Študenti se bodo pri tem predmetu seznanili z osnovami računalniško podprtega skupinskega
dela in sodelovanja na daljavo. Spoznali bodo računalniška orodja in okolja za komuniciranje
in za skupinsko delo ter njihov vpliv na sodobne oblike skupinskega dela v izobraževanju. Med
vsebine tega predmeta sodijo tudi računalniško podprte virtualne učilnice ter virtualni učbeniki
in druga učna gradiva v skupni rabi.
VEČPREDSTAVNA UČNA GRADIVA
Pri tem predmetu se bodo študenti seznanili z osnovnimi teorijami in koncepti s področja
večpredstavnosti in hiperteksta in z možnostmi za njihovo učinkovito vključevanje na različna
področja izobraževanja. Pomembne vsebine predmeta so tudi osnovni principi stiskanja
podatkov ter digitalizacije slik, zvoka in videa ter spoznavanje formatov za njihovo
shranjevanje.
POJMOVANJE IN PREPREČEVANJE NASILJA
Spoznavanje pojavnosti in razvrstitev nasilja. Spolno nasilje, rasno oz. nacionalno nasilje.
Opredelitev nasilja in netolerantnosti: razmejevanje osebn(ostn)ih, socialnih in političnih
vidikov. Biološki, psihološki in socialni dejavniki v pojasnjevanju nasilja; zgodovina
problematiziranja nasilja.. Vrstniško nasilje (v šoli) kot razmeroma “novo odkrit” pojav. Modeli
preventivnega, represivnega in svetovalo terapevtskega obravnavanja vrstniškega nasilja.
Sistemski pristop institucionalnega etosa oziroma "celotne šole" v obravnavanju nasilja med
vrstniki v šoli. Preventivno delo kot (naj)novejša usmeritev. Mediacija, vrstniško izobraževanje
in vloga vrstnikov kot izvajalcev preprečevalnih programov.
UPORABA IN ZLORABA DROG
Značilnosti in razvrstitve dovoljenih in prepovedanih drog. Pojmi uporaba in zloraba drog,
odvisnost in zasvojenost. Odvisnost od drog in druge odvisnosti. Epidemiologija drog in drugih
odvisnosti. Rekreativna uporaba drog. Biološko, psihološko in socialno v uporabi drog; pomen
“seta in settinga”. Politike drog: zmanjševanje škode, prohibicionizem in antiprohibicionizem;
medicinska oz. kazenska, socialna, antiprohibicionistična, libertinska oz. potrošniška.
Preventivno, tretmansko/rehabilitativno in represivno delovanje. Vsebina in pristopi strategij
zmanjševanja povpraševanja po drogah. Terensko delo, delo v skupnosti. Ekološki in
kontekstualni pristop kot teoretično izhodišče preprečevanja. Bloomov konfiguralni pristop.
Značilni pristopi/strategije šolskega/izobraževalnega primarnega preprečevanja.
ŠTUDIJE SPOLOV
Pojem družbenega spola nasproti biološkemu; raziskovanje vzpostavljanja diskurza razlik med
spoloma prek naslavljanja na konstitucijske značilnosti. Koncepti družbenega spola - razvoj
socialnega spola v sodobnih družbah. Vpliv institucij ideologij, družbenih ureditev in gibanj na
vzpostavitev in ohranjanje konceptov družbenega spola; poseben poudarek na institucijah
šolskega sistema, družine in medijev. Politike spolov (koncept moškosti, ženskosti in njuna
vzajemna diskurzivna prepletenost) in relevantna družbena gibanja. Izbrane teme: moškost in
nasilje, vzgoja in spolne vloge, mladinska kultura, nacionalno-kulturne razlike, predsodki,
spolne prakse, politike telesa, itd.
MIGRACIJE, MANJŠINE IN MULTIKULTURALIZM V VZGOJNO
IZOBRAŽEVALNEM DELU
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
209
Pregled migracij in sodobnih migracijskih tokov v Evropi in po svetu. Etničnost, etnična zavest
in etnična identiteta, etnocentrizem. Nacionalizem, ksenofobija in rasizem. Narava, struktura in
družbene funkcije nacionalistične ideologije. Družbeni položaj manjšin. Osebna identiteta kot
presečišče družbenih, zgodovinsko in kulturnih procesov. Interakcija med etnijo, spolom in
socialnim položajem kot paradigmatski okvir identitetnih umeščanj. Položaj priseljencev v
šolskem sistemu. Vidiki etnične diskriminacije. Različna pojmovanja in teorije
multikulturalizma. Politike in prakse multikulturalnega dela v vzgoji in izobraževanju.
MODELI MENTORSTVA
Opredelitve, zgodovinsko in teoretsko ozadje mentorstva oblike dela z ljudmi. Integrativni in
večperspektivni pogled na mentorstvo, mentorstvo kot oblika vseživljenjskega učenja,
mentorstvo v kontekstu konceptov socialnega vključevanja in socialne povezanosti.
Alternativne oblike mentorskega odnosa: odnos posameznik – z – posameznikom, vrstniško
mentorstvo, mentorstvo v skupini, mentorstvo akcijskega učenja v timu idr. - Metodični vidiki
mentorstva (mentoriranje kot socialno razmerje, mentorstvo kot priložnostno in neformalno
učenje, trislojni model mentoriranja). Razvoj in značilnosti mentorstva na različnih področjih
in pri delu z različnimi ciljnimi skupinami (mentorstvo pri delu z mladimi, mentorstvo v
šolskem okolju, mentorstvo pri vključevanju ranljivih skupin, mentorstvo na delovnem mestu
idr.)
SOCIALNE IGRE
Koncepti socialne kompetence, socialnih veščin in izkušenjskega učenja. Modeli učenja in
umeščenost inventarja socialnih veščin, metakognitivni pristop k socialnim veščinam. Socialna
igra kot medij za učenje socialnih veščin v kontekstih vzgoje in izobraževanja. Izvori socialnih
iger, razvojni vidik socialnih iger, osnovna načela in pravila za izvajanje socialnih iger v
skupini. Intervencijski repertoar vodje v kriznih situacijah skupinskega dogajanja. Pregled in
spoznavanje socialnih iger po posameznih področjih (komunikacija in empatija, identiteta,
sposobnosti, spretnosti in moči, sodelovanje, načrtovanje in reševanje problemov
idr.).Klasifikacijski kriteriji za izbor in analizo socialnih iger. Socialna igra v metodi delavnice,
kreiranje tematske delavnice s pomočjo socialnih iger.
NARAVOSLOVNI VIDIKI KOZMETOLOGIJE
Pri predmetu bo študentom predstavljen razvoj in pomen kozmetologije skozi zgodovino ter
oris temeljnih področij te interdisciplinarne znanosti z različnih vidikov njenega globalnega
vpliva na človekovo življenje in bivanje v svetu na splošno. Specifična znanja bodo
osredotočena na spoznavanje osnovnih pojmov o koži kot mestu delovanja kozmetičnih
izdelkov ter o vlogi, sestavi in lastnostih sestavin kozmetičnih izdelkov, s poudarkom na njihovi
varni uporabi in posledičnemu vplivu na obstoj človeštva in narave v prihodnosti.
VIZUALIZACIJA V NARAVOSLOVNEM IZOBRAŽEVANJU
Študenti bodo spoznali pomen trojne narave naravoslovnega pojma; makroskopska,
submikroskopska in simbolna za njihovo razumevanje. Spoznali bodo različne vizualizacijske
elemente za učinkovit pouk naravoslovja in kako jih uporabiti v praksi. Seznanijo se z razvojem
mentalnih modelov abstraktnih kemijskih pojmov na osnovi vizualizacije. Analizirajo učbenike
z vidika uporabe vizualizacijskih elementov ter zasnujejo učne enote, kjer bo jasno vidna
uporaba vizualizacijskih elementov naravoslovnih pojmov, ki jih sami zasnujejo npr. fizični
modeli, slike, skice, sheme, submikropredstavitve, animacije…
OD OPAZOVANJA DO RAZISKOVANJA V NARAVOSLOVJU
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program DVOPREDMETNI UČITELJ, 1. stopnje
210
Pri predmetu se študenti seznanijo s teoretičnimi izhodišči izkustvenega in raziskovalnega
učenja pri pouku naravoslovnih vsebin. Razvijajo spretnosti in nadgrajujejo znanje za izvajanje
raziskovalnega in izkustvenega pouka. Pridobivajo znanja in spretnosti samostojnega
raziskovanja in sposobnosti naravoslovnega mišljenja. Pri delu študenti uporabljajo sodobno
predmetno specifično IKT ter delajo z organizmi in opremo za laboratorijsko in
eksperimentalno delo. Naučijo se strategij, kako razvijati spretnosti opazovanja in raziskovanja
pri učencih. Študenti pripravijo učna gradiva in izvedejo ter evalvirajo svoje nastope pred
učenci.
UČENJE NARAVOSLOVJA Z RAZISKOVANJEM
Predmet je namenjen usposabljanju za vodenje raziskovalnega pouka vsebin s področja
naravoslovnih ved (biologija, fizika, kemija). Delo je organizirano tako, da se teoretična
spoznanja s predavanj prepletajo z izkušnjami na konkretnih primerih. Poseben poudarek je na
prilagoditvi obravnave izbranih tem za delo z otroki v prvih triletjih osnovne šole in celostni
obravnavi izbranih pojavov, vsebina pa prilagojena učnim načrtom.