DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT - ks-skofije.si · RS, t. 103/13) je kablovod 110 kV elektroenergetski vod z nazivno napetostjo 110 kV ali ve s pripadajoimi funkcionalnimi objekti, ki

Pobudnik:

RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana

Koordinator:

RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana

Investitor:

E3 d. o. o., Erjavčeva ulica 24, Nova Gorica HSE d. o. o., Koprska ulica 92, Ljubljana Izdelovalec:

Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica

Št. naloge: 13376

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA KABLOVOD 110 KV OD RTP 110/20 KV DEKANI DO SLOVENSKO-ITALIJANSKE MEJE PRI MMP ŠKOFIJE ŠTUDIJA VARIANT - PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE

Nova Gorica, marec 2016

DPN za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije - PNR Projekt d.d. Nova Gorica, marec 2016

Izdelovalci DPN in odgovorne osebe izdelovalcev:

Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica Vladimir Durcik, univ. dipl. inž. grad. Podpis: __________________

Odgovorni prostorski načrtovalec:

Urška Zorič, univ. dipl. inž. kraj. arh. ZAPS KA-1666 Podpis: __________________

Vodja naloge: mag. Bernardka Jurič, univ. dipl. gosp. inž. IZS G-2329 Podpis:__________________

Sodelavci: Projekt, d. d., Nova Gorica, in Proarc, d. o. o., Nova Gorica: mag. Bernardka Jurič, univ. dipl. gosp. inž. Andrej Sedej, univ. dipl. inž. grad. Maca Uhliř, univ. dipl. inž. grad. Igor Loboda, graf. obl. Tomaž Mohorko, univ. dipl. inž. arh.

Kraj in datum: Nova Gorica, marec 2016


PODATKI O IZDELOVALCIH STROKOVNIH PODLAG

Izdelovalec Idejnih rešitev: Odgovorni vodja projekta: Sodelavci:

Projekt, d. d., Nova Gorica, Matjaž Makarovič, univ.dipl.inž.str., IZS-1392 Bogdan Ravnikar, univ.dipl.inž.el. Simon Skalič, univ.dipl.inž.el. mag. Toni Dropulić, univ.dipl.inž.el. Dean Božič, univ.dipl.inž.el. Miha Koder, dipl.inž.el. Igor Vuga, univ.dipl.inž.str. Tadej Cigut, abs.univ.dipl.inž.grad.

Izdelovalec elaborata o vplivih na okolje: Odgovorni izdelovalec:

Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ul. 9/a, Nova Gorica mag. Bernardka Jurič, univ. dipl. gosp. inž.

Izdelovalci poglavij vrednotenja rešitve po posameznih vidikih: Prostorski vidik: Okoljski vidik: Funkcionalni vidik: Ekonomski vidik:

Projekt, d. d., Nova Gorica, in Proarc, d. o. o., Nova Gorica, Kidričeva ul. 9/a, Nova Gorica mag. Bernardka Jurič, univ. dipl. gosp. inž. Urška Zorič, univ. dipl. inž. kraj. arh. mag. Bernardka Jurič, univ. dipl. gosp. inž. Urška Zorič, univ. dipl. inž. kraj. arh. mag. Bernardka Jurič, univ. dipl. gosp. inž. Urška Zorič, univ. dipl. inž. kraj. arh. mag. Bernardka Jurič, univ. dipl. gosp. inž. Urška Zorič, univ. dipl. inž. kraj. arh.


Projekt d.d. Nova Gorica, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica Št. naloge: 13376 Nova Gorica, marec 2016

Izjava izdelovalca Državnega prostorskega načrta

Izjavljam, da je Državni prostorski načrt za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije – Študija variant - Predlog najustreznejše rešitve, izdelan v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in z drugimi predpisi, ki veljajo na območju državnega prostorskega načrta ali se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.

Odgovorni prostorski načrtovalec Urška Zorič, univ.dipl.inž.kraj.arh. ZAPS KA-1666

Direktor Projekt d.d. Nova Gorica Vladimir Durcik, univ.dipl.inž.grad


VSEBINA

A. TEKSTUALNI DEL

B. GRAFIČNI DEL Št. karte Karta Merilo

list št. 1 Pregledna situacija 1 : 5000

list št. 2 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom namenske rabe prostora

1 : 5000

list št. 3 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom dejanske rabe prostora

1 : 5000

list št. 4 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom varovanih območij

1 : 5000

list št. 5 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom gospodarske javne infrastrukture

1 : 5000

list št. 6 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov (veljavnih in v pripravi)

1 : 5000

C. PRILOGE

1. PODROBNEJE OBDELANE IDEJNE REŠITVE (ELABORIRANE POSEBEJ)

2. STROKOVNE PODLAGE ZA VREDNOTENJE (ELABORIRANE POSEBEJ)

3. POROČILO O VKLJUČEVANJU JAVNOSTI

4. ANALIZA SMERNIC IN ODLOČITVE PROSTORSKE KONFERENCE

5. ODLOČBA O CPVO

6. SEZNAM VSEH UPOŠTEVANIH PODATKOV IN STROKOVNIH PODLAG

7. POVZETEK ZA JAVNOST

8. ELABORAT O VPLIVIH NA OKOLJE (ELABORIRAN POSEBEJ)

DPN za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje

pri MMP Škofije - Študija variant - predlog najustreznejše rešitve

1

I. TEKSTUALNI DEL

1 OSNOVNI PODATKI IN DOLOČITEV PROSTORSKE UREDITVE _________ 1

1.1 Uvod _________________________________________________________ 1

1.1.1 Predmet in namen študije variant ___________________________________ 1

1.1.2 Opredelitev prostorske ureditve _____________________________________ 1

1.1.3 Cilji prostorske ureditve ___________________________________________ 2

1.1.4 Opredelitev gradnje ______________________________________________ 2

1.1.5 Skladnost z nacionalnimi izhodišči __________________________________ 3

1.1.6 Kronologija dosedanjega postopka __________________________________ 6

1.2 Opis in prikaz obravnavanega koridorja kablovoda ______________________ 8

1.2.1 Pojasnilo v zvezi z načinom pridobitve variantne rešitve __________________ 8

1.2.2 Potek koridorja __________________________________________________ 8

1.2.3 Tehnične značilnosti kablovoda in pogoji za umeščanje _________________ 11

2 VREDNOTENJE IN UTEMELJITEV REŠITVE ________________________ 15

2.1 Metode vrednotenja in utemeljitve najustreznejše rešitve ________________ 15

2.2 Vrednotenje in utemeljitev po vidikih ________________________________ 20

2.2.1 Prostorski vidik ________________________________________________ 20

2.2.2 Varstveni vidik _________________________________________________ 35

2.2.3 Funkcionalni vidik ______________________________________________ 45

2.2.4 Ekonomski vidik ________________________________________________ 51

2.2.5 Sintezno vrednotenje ____________________________________________ 52

3 PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE __________________________ 55

3.1 Opis predloga najustreznejše rešitve z območjem _____________________ 55

3.2 Obrazložitev predloga najustreznejše rešitve glede na rezultate sinteznega

vrednotenja in ugotavljanja sprejemljivosti v lokalnem okolju _____________ 56

3.2.1 Obrazložitev predloga najustreznejše rešitve _________________________ 56

3.2.2 Sprejemljivost v lokalnem okolju ___________________________________ 57

3.3 Predlogi za optimizacijo in usmeritve za nadaljnje načrtovanje ____________ 58

3.4 Prikaz predloga najustreznješe rešitve s prikazom stanja prostora _________ 59



1

1 OSNOVNI PODATKI IN DOLOČITEV PROSTORSKE

UREDITVE

1.1 UVOD

1.1.1 PREDMET IN NAMEN ŠTUDIJE VARIANT Predmet študije variant je 110 kV kablovod od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske državne meje pri MMP Škofije (v nadaljnjem besedilu: kablovod 110kV). Osnovo za pripravo študije variant predstavlja 24. člen Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Ur. l. RS, št. 80/10, 106/10-popr. in 57/12; v nadaljnjem besedilu ZUPUDPP), ki določa, da se prostorske ureditve, ki so predmet načrta, ob upoštevanju smernic, podatkov, strokovnih podlag in predlogov javnosti praviloma načrtujejo v variantah, tako glede njihove lokacije, kot glede tehnično-tehnoloških rešitev. Variante se ovrednotijo in primerjajo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenijo z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Študija variant poda obrazložen predlog najustreznejše variante s predlogom območja. Če se prostorske ureditve ne načrtujejo v variantah, je treba razloge za to posebej utemeljiti. V tem primeru se v študiji variant za predvideno prostorsko ureditev pripravi predlog najustreznejše rešitve (v nadaljnjem besedilu: PNR), ki se jo ovrednoti po vseh navedenih vidikih. Namen študije variant je tako večkriterijsko vrednotenje znotraj predpisanih vidikov primerjave s ciljem predlagati najustreznejšo rešitev načrtovane prostorske ureditve ter podati ukrepe in usmeritve za optimizacijo rešitve pri umeščanju v prostor v nadaljnjih fazah izdelave državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: DPN). Načrtovanje variant in potrditev predloga najustreznejše variante ali rešitve (vrednotenje variant, vsebino in obliko študije variant, način priprave študije variant) podrobneje določa Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 16/11) (v nadaljnjem besedilu Pravilnik).

1.1.2 OPREDELITEV PROSTORSKE UREDITVE

1.1.2.1 Podatki o investitorju in upravljavcu Investitorja načrtovanega kablovoda, ki je predmet te pobude, sta družba E3 d. o. o., Erjavčeva ulica 24, Nova Gorica in HSE d. o. o., Koprska ulica 92, Ljubljana. Upravljavec načrtovanega kablovoda bo družba ELES, d. o. o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana. Investitorja nista uporabnika sredstev javnih financ.

1.1.2.2 Opredelitev gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in načrtovanih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, in druge posege v prostor

Kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije skladno s Prilogo 2 Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur. l. RS, št. 109/11) sodi med objekte državnega pomena:

6. Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:



2

- elektroenergetski vodi napetosti 110 kV in več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti.

Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) skladno s Prilogo 1 Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur. l. RS, št. 109/11) sodi v:

2 Gradbeni inženirski objekti 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi

221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi

2214 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi. Skladno z Uredbo o merilih in pogojih za določitev prostorskih ureditev državnega pomena (Ur. l. RS, št. 103/13) je kablovod 110 kV elektroenergetski vod z nazivno napetostjo 110 kV ali več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, ki je prostorska ureditev državnega pomena, ki se načrtuje z državnim prostorskim načrtom.

1.1.3 CILJI PROSTORSKE UREDITVE S ciljem vzpostavitve nove 110 kV povezave za izmenični tok med sosednjima sistemskima operaterjema se načrtuje izgradnja 110 kV kablovoda med RTP Žavlje (Zaule) in RTP Dekani, katere del je tudi odsek kablovoda od RTP Dekani do državne meje z RI pri MMP Škofije, z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami, ki je predmet tega državnega prostorskega načrta. Dva bistvena cilja načrtovane prostorske ureditve sta:

povečanje integracije notranjega trga z električno energijo v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) sorazmerno velikosti nove povezave. S povečanjem neto čezmejnih prenosnih zmogljivosti (NTC) se v večji meri omogoča nastop na slovenskem in italijanskem trgu vsem uporabnikom tega voda,

dostop do cenejših virov električne energije tako na slovenski kot italijanski strani in s tem povečanje konkurenčnosti na notranjem trgu z električno energijo v EU.

S predvidenimi ojačitvami v prenosnih omrežjih italijanskega in slovenskega sistemskega operaterja bodo omogočene razpoložljive prenosne zmogljivosti na novem povezovalnem vodu v smeri Slovenija–Italija v višini 90 MW skozi vse ure dneva v času zimskega obdobja (od oktobra do marca) oziroma v poletnem času 95 MW v času konic (peak hours) ter 90 MW v času izven konic (off peak). V smeri iz Italije v Slovenijo pa je za novi povezovalni vod v zimskem in poletnem obdobju največja razpoložljiva prenosna zmogljivost 10 MW. S pomočjo novega povezovalnega voda bo možno izvažati v Italijo približno 600 GWh električne energije letno (za moč prenosa 91 MW v 6.500 ekvivalentnih urah) in uvažati v Slovenijo približno 65 GWh letno (za moč prenosa 10 MW v 6.500 ekvivalentnih urah). Dodatne razpoložljive zmogljivosti novega povezovalnega voda bodo povečale obstoječe razpoložljive zmogljivosti na prenosnem omrežju med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem za več kot 18 %. Za načrtovani kablovod je bilo s strani Ministrstva za gospodarstvo pridobljeno energetsko dovoljenje, št. 360-178/2007-3 z dne 5. 7. 2007.

1.1.4 OPREDELITEV GRADNJE Načrtovana je gradnja 110 kV kablovoda, v dolžini približno 4,6 km, od razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Dekani (v nadaljnjem besedilu: RTP Dekani) do slovensko-italijanske meje pri mednarodnem mejnem prehodu Škofije (v nadaljnjem besedilu: MMP Škofije). Sestavni del načrtovane prostorske ureditve so tudi druge, spremljajoče



3

prostorske ureditve (prilagoditve obstoječe gospodarske javne infrastrukture, krajinske ureditve, ipd.).

1.1.5 SKLADNOST Z NACIONALNIMI IZHODIŠČI V poglavju »Cilji in mehanizmi energetske politike« Resolucije o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) so navedeni glavni cilji energetske politike, ki opredeljujejo zanesljivost oskrbe z energijo, konkurenčnost oskrbe z energijo ter vplive ravnanja z energenti in energijo na okolje. Zanesljivo in kakovostno delovanje omrežij zemeljskega plina je opredeljeno kot:

zanesljiva, kakovostna in zadostna oskrba porabnikov,

zanesljivo in učinkovito delovanje proizvodnih naprav,

zanesljiva povezava s sosednjimi sistemi,

izpolnitev raznovrstnih zahtev varovanja žive in nežive narave,

obvladovanje njihovih vplivov v prostoru,

enakopraven dostop do omrežij ter

ekonomsko – tehnično učinkovito obratovanje. Strategija prostorskega razvoja Slovenije

Strategija prostorskega razvoja Slovenije ((OdSPRS), Ur. l. RS, št. 76/04, 33/07, 108/09) je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja splošna izhodišča in značilnosti slovenskega prostora, na osnovi katerih so določeni cilji prostorskega razvoja Slovenije. Skladno s cilji prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje zasnovo bodočega prostorskega razvoja in prioritete ter usmeritve za njegovo doseganje. Prioritete v zasnovi so: enakovredna vključenost Slovenije v evropski prostor, policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj, vitalna in urejena mesta, usklajen razvoj širših mestnih območij, povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnja gospodarske javne infrastrukture, vitalnost in privlačnost podeželja, krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine ter prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi. Za razvoj gospodarske javne infrastrukture so podane usmeritve za razvoj prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture ter usmeritve za oskrbo z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadne in padavinske vode ter usmeritve za ravnanje z odpadki. Kartografsko gradivo predstavljajo publikacijske karte k posameznim področjem. Za predmetni poseg je pomembna karta št. 4 k poglavju III.2.3 »Usmeritve za razvoj energetskih sistemov«. Energetski sistemi se razvijajo tako, da bo zagotovljena varna in zanesljiva preskrba. Da bi dosegli varno in zanesljivo energetsko oskrbo v vseh delih države, se dogradijo posamezni energetski sistemi tako, da se vključujejo v evropska omrežja in da je zagotovljena diverzifikacija dobav. Pri razvoju energetskih sistemov se upoštevajo načela varstva bivalnega in drugega okolja ter izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila. Razvoj energetske infrastrukture in s tem tudi elektroenergetskega sistema je zasnovan tako, da omogoča uresničevanje zastavljenih ciljev prostorskega razvoja Slovenije:

- Elektroenergetski sistem se razvija in dograjuje tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v vseh regijah, mestih in naseljih v državi. Pri načrtovanju oskrbe z električno energijo, ki zajema proizvodnjo, prenos, distribucijo in porabo energije mora biti poleg energetske učinkovitosti, gospodarnosti ter okoljske in družbene sprejemljivosti izkazan pozitivni vpliv na regionalni in urbani razvoj.

- Pri prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju se poleg obnove in sanacije dogradi omrežje, zgradi in okrepi interkonekcijske povezave s sosednjimi



4

državami, predvsem z Madžarsko in Italijo. Z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev. Za nove povezovalne vode, kjer investitor ni sistemski operater prenosnega omrežja, mora investitor zadostiti pogojem za izvzetje iz določb o dostopu do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije, ki jih predpisujejo Uredbe oz. Direktive Evropskega parlamenta in Sveta ter Energetski zakon.

- Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

- Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.

- Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

Prostorski red Slovenije

Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04, 33/07, 108/09) določa pravila za urejanje prostora, med drugim tudi pravila za načrtovanje gospodarske infrastrukture. Za načrtovano prostorsko ureditev, električni kablovod, so pomembna predvsem naslednja pravila:

- posamezne infrastrukturne sisteme je treba načrtovati tako, da je sistem uravnotežen glede na obstoječo in načrtovano poselitev, da je sistem usklajen z ostalimi obstoječimi in načrtovanimi infrastrukturnimi sistemi in da sistem tvori sklenjeno in funkcionalno povezano omrežje,

- z namenom varčne rabe prostora je treba posamezne infrastrukturne sisteme načrtovati tako, da za poteke svojih tras in druge potrebne površine v čim večji meri izkoriščajo trase in površine drugih infrastrukturnih sistemov (skupni poteki infrastrukturnih koridorjev) ter da glede na načrtovano učinkovitost infrastrukturnega sistema porabijo najmanjšo možno površino (na primer čim krajši poteki tras, čim večja uporaba skupnih spremljajočih površin in naprav),

- infrastrukturne sisteme je treba praviloma načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni,

- poteki novih infrastrukturnih koridorjev se morajo v čim večji meri prilagajati strukturni urejenosti prostora,

- načrtovanje infrastrukturnih sistemov naj z varčno in smotrno rabo prostora ohranja prostorski potencial za razvoj drugih rab prostora,

- infrastrukturne sisteme naj se načrtuje tako, da so naravne kakovosti krajine čim manj prizadete ter da se v čim večji možni meri omogoča povezanost ekosistemov, prehodnost ob selitvah živali in genska povezanost populacij rastlinskih in živalskih vrst,

- infrastrukturne sisteme naj se načrtuje tako, da je zagotovljeno ohranjanje kulturne dediščine,

- pri načrtovanju infrastrukturnih sistemov naj se v čim večji meri ohranja obstoječe in omogoča nove poglede na kakovostne prostorske strukture,

- z načrtovanjem infrastrukturnih sistemov naj se prednostno zagotavlja ponovno uporabo opuščenih ali degradiranih območij.

Energetski zakon

Energetski zakon ((EZ-1), Ur. l. RS, št. 17/14) opredeljuje tudi naloge in obveznosti sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja. Glavne naloge so:

- varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje prenosnega sistema;



5

- razvoj sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema, zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema ter usmeritev razvojnega načrta sistemskega operaterja;

- zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti prenosnega sistema, tako da ta omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in za prenos energije.

Določila v zvezi z gradnjo in obratovanjem prenosnega sistema se ne uporabljajo za nove povezovalne vode, ki so upravičeni do izvzetja v skladu z določili Energetskega zakona. Načrtovani 110 KV kablovod neposredno sledi vsem zahtevam in nalogam, ki so opredeljene za elektroenergetsko omrežje. Nacionalne energetske usmeritve

Načrtovani kablovod je v skladu z elektroenergetskim sistemom in energetsko politiko države ter z načrtom razvoja prenosnega omrežja Republike Slovenije za obdobje 2013-2022, ki ga je izdala družba Eles d.o.o. Za načrtovani kablovod je bilo s strani Ministrstva za gospodarstvo pridobljeno energetsko dovoljenje, št. 360-178/2007-3 z dne 5. 7. 2007. Agencija za energijo je z odločbo štev: 143-1/2013-8/106 z dne 20.10.2014 (Ur. list RS štev. 6/15) odobrila izvzetje na novem povezovalnem 110 kV vodu za izmenični tok električne energije »Dekani - Žavlje« iz uporabe:

- šestega odstavka 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003, glede uporabe prihodka in

- 9. člena Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES, glede ločevanja prenosnih sistemov in sistemskih operaterjev,

do povrnitve celotne investicije oziroma za obdobje največ 10 let od začetka obratovanja novega povezovalnega voda. Izvzetje iz uporabe prej navedenih odločb se odobri pod pogoji:

- Vlagatelji so dolžni v skladu z osmim odstavkom 17. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 najkasneje v roku 2 let po sprejemu odločitve o izvzetju s strani Evropske komisije začeti z izgradnjo novega povezovalnega voda in začeti z obratovanjem novega povezovalnega voda najkasneje v 5 letih.

- Vlagatelji so dolžni zagotoviti, da se celotna razpoložljiva zmogljivost novega povezovalnega voda ponudi vsem zainteresiranim uporabnikom na dražbah.

- Vlagatelji so dolžni sistemskemu operaterju v Sloveniji, družbi ELES, d.o.o., za časovna obdobja, ko je pretok električne energije na novem povezovalnem vodu v smeri Slovenija—Italija, povrniti povzročene stroške, povezane z zagotavljanjem učinkovitega delovanja reguliranega sistema, s katerim je povezan novi povezovalni vod. Pri tem se za vlagatelje uporabljajo določbe, ki veljajo za odjemalce na prenosnem omrežju v skladu z določili Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine.

- Ker vlagatelji niso sistemski operater, so se dolžni pred priključitvijo in pred pričetkom obratovanja novega povezovalnega voda pogodbeno dogovoriti s sistemskim operaterjem, da sistemski operater, družba ELES, d.o.o., razpoložljive čezmejne prenosne zmogljivosti novega povezovalnega voda doda k obstoječim razpoložljivim čezmejnim prenosnim zmogljivostim in izvaja skupne postopke dodeljevanj na dražbah



6

skladno s pravili, ki veljajo pri dodeljevanju razpoložljivih prenosnih zmogljivosti na omrežju sistemskega operaterja.

- Vlagatelji so dolžni vse dejavnosti, povezane z obratovanjem in vodenjem novega povezovalnega voda, pogodbeno prenesti na sistemskega operaterja. Vse sklenjene pogodbe med vlagatelji in sistemskim operaterjem, družbo ELES, d.o.o., ki se nanašajo na dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti novega povezovalnega voda, obratovanje, vzdrževanje novega povezovalnega voda in vse finančne dogovore v zvezi s tem, so vlagatelji dolžni posredovati agenciji v odobritev.

- Po poteku izvzetja so vlagatelji dolžni novi povezovalni vod, ki se nahaja na ozemlju RS, predati sistemskemu operaterju, družbi ELES, d.o.o., po vrednosti, ki ne sme presegati preostale knjigovodske vrednosti (residual book value).

1.1.6 KRONOLOGIJA DOSEDANJEGA POSTOPKA

Postopek priprave in sprejemanja DPN se je pričel na podlagi Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) (Ur. l. RS, št. 80/10, 106/10–popr. in 57/12). Vlada RS je na podlagi utemeljene in dokumentirane pobude Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za energijo (št. 360-283/2015/1 00911292, z dne 28. 9. 2015) sprejela Sklep o pripravi DPN (št. 35000-3/2016/4 z dne 24. 3. 2016). Pobuda je dokumentirana v gradivu:

DPN za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije - Pobuda (št. proj. 13376, Projekt d.d. Nova Gorica, avgust 2015),

Idejne rešitve: Kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri Škofije, št. proj. 13376, št. načrta 13376-00 (Projekt d.d. Nova Gorica, julij 2015).

Pobuda je utemeljena v:

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04, 33/07, 108/09),

Uredbi o merilih in pogojih za določitev prostorskih ureditev državnega pomena (Ur. l. RS, št. 103/13),

Uredbi o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04, 33/07, 108/09),

Energetskem zakonu (Ur. l. RS, št. 17/14; v nadaljnjem besedilu: EZ-1),

Načrtu razvoja prenosnega omrežja Republike Slovenije za obdobje 2013-2022 (ELES d. o. o.).

Koordinator državnega prostorskega načrta, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (v nadaljnjem besedilu: MOP, DzPGS) je na podlagi 18. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Ur. l. RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZUPUDPP) dne 10. 11. 2015 z dopisom št. 35009-4/2015/3/1092-10 pozvalo državne nosilce urejanja prostora, z dopisom št. 35009-4/2015/4/1092-10 pa lokalne nosilce urejanja prostora (Mestna občina Koper), da pred začetkom priprave državnega prostorskega načrta posredujejo smernice za njegovo pripravo. MOP, DzPGS je dne 10. 11. 2015 z dopisom št. 35009-4/2015/5/1092-10 pozval Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje za odločitev o potrebi izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: CPVO) in z dopisom št. 35009-4/2015/6/1092-10 Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje zaprosil za informacijo o potrebi izvedbe postopka presoje čezmejnih vplivov državnega prostorskega načrta na okolje. Smernice nosilcev urejanja prostora so bile pridobljene med novembrom 2015 in januarjem 2016.

Izdelana je bila analiza smernic (Projekt d.d. Nova Gorica, št. naloge: 13376, januar 2016). Prostorska konferenca je bila izvedena 11. 2. 2016, sprejet je bil sklep o pripravi predmetnega

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-4305





7

DPN. Vlada RS je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije (35000-3/2016/4 z dne 24. 3. 2016). Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje je z dopisom št. 35409-191/2015/12 z dne 18. 12. 2015 ugotovilo, da v postopku priprave DPN za predmetni kablovod ni treba izvesti postopka CPVO. Sklep o pripravi DPN določa, da se strokovna rešitev načrtovanega prenosnega plinovoda pridobi z utemeljitvijo predlagane rešitve.



8

1.2 OPIS IN PRIKAZ OBRAVNAVANEGA KORIDORJA KABLOVODA

1.2.1 POJASNILO V ZVEZI Z NAČINOM PRIDOBITVE VARIANTNE REŠITVE

Zaradi omejitev v prostoru: strnjena zazidava v večjem deli poteka koridorja (naselji Dekani in Spodnje Škofije ter območje MMP Škofije), predvsem pa ob upoštevanju načela varčne rabe

prostora in združevanja infrastrukturnih koridorjev1 (obstoječa cestna infrastruktura), za

kablovod 110kV v fazi Študije variant ni bilo moč oblikovati variantnih potekov. Predlagana je le ena izvedljiva rešitev in sicer koridor, v katerega se na podlagi analize smernic in študije variant s PNR umesti načrtovana prostorska ureditev. Navedeno izhaja že iz analize smernic. Širina koridorja približno 25 m je določena na podlagi natančnosti razpoložljivih geodetskih podlog, natančnosti izdelave strokovnih podlag v tej fazi in omejitev v prostoru.

1.2.2 POTEK KORIDORJA

Koridor kablovoda 110kV leži v jugozahodnem delu Slovenije v Koprsko – obalnem območju med naselji Dekani, Spodnje Škofije, Zgornje Škofije in državno mejo z republiko Italijo pri MMP Škofije in sicer na vzhodni in zahodni strani državne ceste HC-H5. Območje se v celoti nahaja v Mestni občini Koper.

1 Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07)



9

Slika 1: Shematski prikaz lege koridorja kablovoda (območje označeno z rdečo)

Koridor 110kV kablovoda od RTP 110/20 KV Dekani do slovensko – italijanske meje se začne na območju RTP Dekani, ki je locirana na zahodnem delu naselja Dekani. Območje pobude poteka od RTP Dekani proti severozahodu, vzporedno s potekom regionalne ceste Dekani-Koper. Koridor poteka po desni strani ceste vse do krožišča, kjer se preusmeri proti severu. V nadaljevanju koridor poteka vzporedno s cesto Dekani-Škofije mimo avtocestnega priključka Dekani, kjer se usmeri proti severozahodu do krožišča, kjer je avtocestni priključek Škofije. Koridor prečka krožišče in se čez približno 50 m preko nadvoza nadaljuje po regionalni cesti Škofije-Dekani vse do cestnega odcepa Jelarji. Nato se preusmeri na cesto proti Jelarjem, kjer čez približno 250 m nad predorom prečka državno cesto HC-H5 Škofije–Srmin in se nadaljuje v območju regionalne ceste proti severovzhodu ob hitri cesti vse do meje z Republiko Italijo. Pred mejo z RI se koridor usmeri proti vzhodu in prečka hitro cesto. Po prečkanju se usmeri proti severu in poteka do državne meje. Od državne meje naprej je potek načrtovanega 110kV kablovoda v domeni italijanskih načrtovalcev in ni predmet tega projekta.



10

Slika 2: Koridor kablovoda 110kV s pripadajočimi objekti (koridor je označen z modro).



11

Koridor je načrtovan tako, da v največji meri poteka vzporedno z obstoječimi infrastrukturnimi objekti ob upoštevanju načela združevanja infrastrukturnih objektov v skupne koridorje. Koridor vseskozi poteka vzporedno z obstoječo cestno infrastrukturo (regionalna cesta Dekani-Koper, cesta Dekani-Škofije, avtocestna priključka Dekani in Škofije in cesta proti Jelarjem). Koridor kablovoda ne posega v varovalne gozdove in gozdne rezervate, izogne se vsem območjem varstva narave, območju Natura 2000 in EPO. Koridor se ne nahaja na vodovarstvenih območjih in ne prečka vodotokov in poplavnih območij. Koridor ne posega na nestabilna, erozijska in zamočvirjena območja. Koridor prečka območja kulturne dediščine in sicer dve arheološki najdišči (Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Križišče in Školarice), eno vplivno območje arheološkega najdišča (Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Školarice – vplivno območje) in dve območji stavbne dediščine (Spodnje Škofije – Trasa železnice Trst – Poreč od Škofij do Bertokov in Dekani - Transformatorska postaja).

1.2.3 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI KABLOVODA IN POGOJI ZA UMEŠČANJE

1.2.3.1 Tehnični elementi kablovoda Področje projektiranja urejata Energetski zakon (EZ-1) (Ur. l. RS, št. 17/14 in 81/15) in Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj). Načrtovana prostorska ureditev obsega gradnjo novega 110 kV kablovoda od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske državne meje pri MMP Škofije, dolžine približno 4600 m, vključno s telekomunikacijskimi povezavami in drugimi potrebnimi prilagoditvami obstoječe gospodarske javne infrastrukture. Načrtovani kablovod bo v celoti izveden podzemno. Predvideni so enofazni kabli z izolacijo iz zamreženega polietilena (XLPE) in vodnika iz aluminija preseka ca. 1000 mm2. Kabli bodo na trasi položeni neposredno v zemljo, na globini približno 1,50 m (dno kabla), izvedeni bodo povezovalni kabelski jaški. V okviru državnega prostorskega načrta se načrtujejo tudi druge, spremljajoče prostorske ureditve (prilagoditve obstoječe gospodarske javne infrastrukture, krajinske ureditve, ipd.). Predviden podzemni kablovod 110 kV obsega:

- kabelsko kanalizacijo (kabel 3 x XLPE ca. 1000 mm2, v zaščitni cevi), vključno s podzemnimi jaški,

- ozemljitveni kabel, - optično kanalizacijo 3 x fi 50 za vpihovanje optičnih vlaken, vključno s podzemnimi

jaški, - priključitev v RTP 110/20 kV Dekani: na 110 kV zbiralke, preko enega izvodnega polja.

1.2.3.2 Tehnični pogoji za umeščanje podzemnih električnih vodov2

Varnostni odmiki

V skladu s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj spadajo zemljišča v območju varovalnega pasu podzemnega električnega voda nazivne napetosti 110 kV v območje I. varnostne stopnje.

2 Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega

pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).



12

V Prilogi Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj so določeni objekti in z njimi povezane dejavnosti glede na dopustnost gradnje v varovalnem pasu električnega voda. Našteti so objekti, ki niso dovoljeni in tisti, ki so dopustni pod pogojem, da se pred začetkom njihove gradnje oziroma opravljanja dejavnosti pridobi soglasje pristojnega sistemskega operaterja.

Omejitveni pasovi

Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša 3 m za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV. Širina varovalnega pasu kablovoda znaša 6 m (2 x 3 m levo in desno od osi kablovoda). Pogoji, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti in naprave v varovalnem pasu sistemov elektrike in pogoji, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistemov elektrike, so določeni s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj. V območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij je dovoljeno opravljanje rednih kmetijskih opravil, kot so obdelava tal v kmetijske namene, dela s kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, gnojenje, sajenje poljščin, košnja travinj, paša živali in podobno (v nadaljnjem besedilu: redna kmetijska dejavnost) ter opravljanje druge dejavnosti, za katere je pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja. Brez soglasja pristojnega sistemskega operaterja pri opravljanju redne kmetijske in druge dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih vodov ni dovoljeno nasipavanje ali nižanje terena. V območju varovalnega pasu že zgrajenega podzemnega elektroenergetskega voda ni dovoljeno sajenje rastlin, katerih korenine segajo več kot 0,5 m globoko, obdelovanje zemljišč globlje kot 0,5 m, postavljanje opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih temelji segajo globlje kot 0,5 m in vkopavanje cevovodov za namakanje in oroševanje v sadjarstvu, razen če je predhodno pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja. V primeru nameravane gradnje novega podzemnega elektroenergetskega voda preko območij trajnega nasada (npr. hmeljišče ali sadovnjak s protitočnimi mrežami, preko gozda) in poljedelskih površin, se mora globina vkopa v zemljišče prilagoditi opravljanju kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti na takšnem zemljišču in praviloma ne more biti manjša od 1,5 m. Zemljišča v ureditvenem območju DPN se glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredelijo kot zemljišča v koridorju podzemnega voda, ki se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami državnega prostorskega načrta. Namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe.

Gradnja kablovoda

Gradnja kablovoda je predvidena z vkopom v zemljo. Izkoplje se gradbeni jarek, v katerega se položi kablovod z vsemi pripadajočimi elementi povsod kjer teren to dopušča. Na lokacijah prečkanj s zahtevnim infrastrukturnim objektom (kot npr. AC/HC) se gradnja izvede brez prekopa s postopkom vodenega-usmerjenega vrtanja.



13

Enofazni kabli se na urbaniziranih območjih v zemljo polagajo v trikotni formaciji, ki je primerna predvsem zaradi majhne potrebne širine gradbenega jarka. Na spodnji sliki je prikazan karakteristični prečni prerez jarka za položitev kablovoda.

Slika 3: Karakteristični prerez jarka za kablovod za primer trikotne formacije Priporočena minimalna globina dna jarka pri vkopu kablovoda znaša 1,5 m merjeno od zgornje kote končnega terena. Globina vkopa Globino jarka se pri prečkanjih drugih komunalnih vodov prilagodi tako, da je svetli odmik med obstoječim komunalnim vodom in kablom visokonapetostnega kablovoda vsaj 0,5 m. Material za obsip Kabelska kanalizacija se položi v jarek na posteljico, izdelano iz plasti peska zrnatosti 0-4 mm. Z enakim materialom se kabelska kanalizacija po položitvi obsuje tako, da znaša plast obsutja vsaj 20 cm. Optična kanalizacija Ob kabelski kanalizaciji se izvede tudi optična kanalizacija iz zaščitnih PEHD cevi nazivnega premera DN50 za vpihovanje optičnega vlakna. V sklop optične kanalizacije sodijo tudi podzemni jaški s cestnim pokrovom, odpornim na prehode težke mehanizacije. Pasivni zaščitno opozorilni varnostni ukrepi Kablovod 110 kV ima za namen opozarjanja tretjih oseb na poseg v območje varovalnega pasu visokonapetostnega kablovoda na površini vidne oznake o visokonapetostnem kablu vsaj vsakih 50 m in dodatno na vsaki spremembi smeri. Vkopan kablovod 110 kV ima minimalno 50 cm nad kabelsko kanalizacijo v celotni tlorisni širini opozorilni trak značilne barve.



14

Približno 20 cm nad cevmi optične kanalizacije so položene še predfabricirane AB plošče dimenzije ca. 100x40x8 cm, ki s tlorisnim prekritjem dodatno varujejo kablovod pred tretjimi osebami. Približevanja in križanja Koridor kablovoda prečka komunalne vode in objekte prometne infrastrukture. V naslednjih fazah projektiranja bo izdelan podrobni geodetski načrt in podrobni načrti prečkanj.



15

2 VREDNOTENJE IN UTEMELJITEV REŠITVE

2.1 METODE VREDNOTENJA IN UTEMELJITVE NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE

Skladno s Pravilnikom o DPN se v fazi študije variant podrobneje obdelano idejno rešitev

prostorske ureditve vrednoti z naslednjih vidikov3:

prostorski vidik,

varstveni vidik,

funkcionalni vidik,

ekonomski vidik. Ker se vrednotenje izvaja za eno samo rešitev, se v fazi študije variant pri vsakem vplivu oz. vidiku preverja in utemeljuje ustreznost predlagane rešitve oziroma utemeljuje ustreznost poteka koridorja. Vrednotenje koridorja plinovoda je opravljeno na podlagi relevantnih kriterijev znotraj posameznega vidika. Postopek dela oz. utemeljitve po posameznih vidikih je razdeljen na naslednje korake: I. določitev področij obravnave, ciljev in meril: znotraj posameznih vidikov se na osnovi značilnosti prostorske ureditve in stanja prostora določijo področja obravnave; po posameznih področjih se opredelijo cilji, katerim se pri načrtovanju prostorske ureditve sledi; kot podlaga za vrednotenje ustreznosti prostorske ureditve se znotraj posameznih področij obravnave določijo relevantna merila (kriteriji vrednotenja); II. vrednotenje: opredelitev kazalnikov v okviru posameznih meril (opis vpliva prostorske ureditve), podrobnejša opredelitev vrednostne lestvice, opis značilnosti oz. vrednotenje prostorske ureditve po posameznih vidikih in nato skupno vrednotenje po posameznih vidikih z opredelitvijo eventualnih predlogov za optimizacije in usmeritev za nadaljnje načrtovanje; III. sintezno presojanje in predlog najustreznejše rešitve z usmeritvami za nadaljnje načrtovanje in optimizacijo najustreznejše rešitve se izvede kot večkriterijska analiza s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika; ker gre le za eno predlagano rešitev, se z ekonomskega vidika najustreznejša rešitev le ustrezno utemelji. Vrednotenje je izvedeno na podlagi tri stopenjske vrednostne lestvice, ki rešitvi podeli oceno stopnje ustreznosti oz. primernosti od najvišje do najnižje:

3 - zelo primerna, zelo ustrezna 2 - primerna, ustrezna 1 - manj primerna, manj ustrezna

Skupna ocena primernosti oz. ustreznosti je najbližja ocena povprečni vrednosti ocen vrednotenja po posameznih področjih obravnave. V okviru priprave OP je koridor ovrednoten po specifični lestvici oz. je vrednotenje izvedeno po razredih:

A (ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv),

B (vpliv je nebistven),

C (vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov),

D (vpliv je bistven),

E (vpliv je uničujoč) in

X (ugotavljanje vpliva ni možno).

3 Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) in Pravilnik o vsebini, obliki in

načinu priprave državnega prostorskega načrta



16

Ker je ocena posledic učinkov izvedbe plana v Predlogu najustreznejše rešitve vrednotena s tristopenjsko lestvico, se petstopenjska lestvica iz okoljskega poročila za potrebe sinteznega vrednotenja pretvori v tristopenjsko lestvico, opisano v spodnji tabeli.

Tabela 1: Vrednostna lestvica za skupno vrednotenje z varstvenega vidika

Ocena primernosti v predmetnem predlogu najustreznejše rešitve

Razredi ocene vpliva Opis vpliva

3 – zelo primerna, zelo ustrezna

razred A ni vpliva na posamezno sestavino okolja oz. je vpliv pozitiven

2 – primerna, ustrezna razred B in razred C vpliv na posamezno sestavino okolja je nebistven ali nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

1 – manj primerna, manj ustrezna

razred D in razred E vpliv na posamezno sestavino okolja je bistven ali uničujoč

X – ugotavljanje vpliva ni možno

razred X ugotavljanje vpliva ni možno

Na podlagi sinteznega vrednotenja je predlagana najustreznejša rešitev poteka prenosnega plinovoda s svojim območjem (koridorjem) v širini, ki ga je v tej fazi s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika, najbolj natančno moč opredeliti in utemeljiti. Znotraj tako določenega koridorja bo v nadaljnjih fazah podrobnejšega načrtovanja na parcelo natančno umeščena načrtovana prostorska ureditev. Vrednotenje s prostorskega in varstvenega vidika se vsebinsko v nekaterih področjih prekrivata, zato je v tabeli 2 v nadaljevanju podan skupen nabor področij vrednotenja s prostorskega in varstvenega vidika. Opredeljen je izbor področij, ki se obravnavajo bodisi v okviru prostorskega vidika bodisi v okviru varstvenega vidika. Posebej so opredeljena tudi področja obravnave vrednotenja funkcionalnega vidika. Opredeljena so področja, ki za predmetni prenosni plinovod niso relevantna.

DPN za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Vrtojba do slovensko-italijanske meje

pri MMP Vrtojba - Študija variant - predlog najustreznejše rešitve

17

Tabela 2: Vsebinski sklopi, področja obravnave in relevantna merila vrednotenja najustreznejše rešitve4.

PROSTORSKI IN VARSTVENI VIDIK

I. VREDNOTENJE VPLIVOV NA REGIONALNI RAVNI

Vsebinski sklop/Področje Merilo / opombe

Strategija regionalnega razvoja vpliv na potencial prostora za izvedbo regionalnih projektov

Prostorske ureditve regionalnega pomena vpliv na potencial prostora za izvedbo regionalnih projektov

Območja nacionalne in regionalne prepoznavnosti Op.: ni vpliva

II. VREDNOTENJE VPLIVOV NA OŽJEM VPLIVNEM OBMOČJU

Vsebinski sklop Področje Relevantna merila / opombe

Vrednotenje vplivov na urbani razvoj Zasnova razvoja v prostoru (občinska raven)

vpliv na koncept razvoja

Naselja vpliv na ohranjanje potencialov prostora na funkcionalnih in površinah predvidenih za širitev območij naselij, vpliv na morfološko strukturo naselja

Povezave in navezave v prostoru Op.: Načrtovana prostorska ureditev ne vpliva na povezave in navezave v prostoru

Vrednotenje vplivov na razvoj dejavnosti Stanovanja vpliv na zagotavljanje funkcionalne zaokroženosti površin za stanovanja

Proizvodne dejavnosti vpliv na zagotavljanje funkcionalne zaokroženosti površin za proizvodne dejavnosti

Centralne dejavnosti vpliv na zagotavljanje funkcionalne zaokroženosti površin za centralne dejavnosti

Šport in rekreacija vpliv na zagotavljanje funkcionalne zaokroženosti zelenih površin

Oskrba z vodo Op.: Načrtovana prostorska ureditev ne tangira območij za oskrbo z vodo

Turizem Op.: ni vpliva

Kmetijstvo Op.: ni vpliva

Gozdarstvo Op.: ni vpliva

Pridobivanje mineralnih surovin Op.: Načrtovana prostorska ureditev ne tangira območij za pridobivanje mineralnih surovin

1. 4 Metodologija vrednotenja in medsebojne primerjave variant v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov, Zaključno poročilo, Urbanistični inštitut Republike Slovenije,

Ljubljana, november 2011



18

Upravljanje z vodami poglavje: Vode

Vrednotenje vplivov na prometno in gospodarsko javno infrastrukturo (GJI)

Prometna infrastruktura vpliv na obstoječa in načrtovana omrežja cestne infrastrukture

Energetska infrastruktura vpliv na obstoječa in načrtovana omrežja energetske infrastrukture

Telekomunikacijska infrastruktura vpliv na obstoječa in načrtovana omrežja telekomunikacijske infrastrukture

Komunalna infrastruktura vpliv na obstoječa in načrtovana omrežja komunalne infrastrukture

Vrednotenje vplivov na fizične značilnosti prostora

Kakovost krajine vpliv na krajinske značilnosti

Fizične in morfološke značilnosti prostora vpliv na členjenost in obstoječe fizične značilnosti prostora

Vrednotenje vplivov na kulturne značilnosti in bivalno kvaliteto

Kakovost bivalnega okolja vpliv na kakovost bivalnega okolja

Kulturna dediščina poglavje: Kulturna dediščina

Doživljajske značilnosti prostora (vidna/mentalna slika)

Op.: ni vpliva

Vrednotenje vplivov na okolje in na človekovo zdravje

Tla (kot vir) Op.: ni vpliva

Površinske vode Op.: ni vpliva

Podzemne vode Op.: ni vpliva

Vodni viri in vodovarstvena območja Op.: ni vpliva

Klimatske razmere Op.: ni vpliva

Zrak Op.: ni vpliva

Hrup poglavje: Hrup

Vibracije Op.: ni vpliva

Svetlobno onesnaženje Op.: ni vpliva

Toplotno onesnaženje Op.: ni vpliva

Elektromagnetno sevanje poglavje: Elektromagnetno sevanje

Odpadki Op.: ni vpliva

Vrednotenje vplivov na rastlinstvo, živalstvo in naravo

Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi Op.: ni vpliva

Naravne vrednote in EPO Op.: ni vpliva

Varovana območja narave Op.: ni vpliva

Vrednotenje ogroženosti in tveganj Poplavna ogroženost Op.: ni vpliva

Ogroženost zaradi erozije, plazljivosti in plazovitosti

Op.: ni vpliva

Požarna ogroženost Op.: ni vpliva

Posebna tveganja Op.: ni vpliva



19

FUNKCIONALNI VIDIK

Vsebinski sklop Področje Relevantna merila / opombe

Zahtevnost gradnje Naravni pogoji gradnje geološke razmere, hidrološke razmere, reliefne značilnosti

Ustvarjeni pogoji Op.: niso relevantni ali pa so deloma obravnavni v prostorskem vidiku: vpliv na prometno in gospodarsko javno infrastrukturo

Pogoji gradnje na varovanih, zavarovanih, ogroženih območjih

Op.: obravnavi so varstvenem vidiku: vplivi v času gradnje na posamezne segmente okolja

Učinkovitost obratovanja Promet Op.: ni vpliva

Energetika obstoječi in načrtovani viri energije in povezave z omrežjem, energetska oskrba ključnih porabnikov, učinkovitost obratovanja

Upravljanje z vodami Op.: ni vpliva

Gospodarske cone Op.: ni vpliva

Prometni/logistični terminali Op.: ni vpliva

legenda: vpliv obravnavan v prostorskem vidiku

vpliv obravnavan v varstvenem vidiku

vpliv obravnavan v funkcionalnem vidiku

vpliv ni obravnavan (ni relevanten, ga ni ipd.)



20

2.2 VREDNOTENJE IN UTEMELJITEV PO VIDIKIH

2.2.1 PROSTORSKI VIDIK

2.2.1.1 Strateški cilji in področja obravnave Izhodišča za določitev področij obravnave izhajajo iz vrste prostorske ureditve, stanja prostora, usmerjanja razvoja in pravil za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture. Osnova za izdelavo vrednotenja po prostorsko razvojnem vidiku in nabor prostorsko razvojnih vsebin je Pravilnik o DPN. Poglavja oz. bistvene vsebine za izvedbo vrednotenja s prostorskega vidika so povzeta po 15. členu Pravilnika:

vplivi na regionalni razvoj: povezanost regionalnih središč z državnim središčem in večjimi središči sosednjih držav, medsebojna povezanost regionalnih središč, območja regionalne in nacionalne prepoznavnosti, prostorske ureditve regionalnega pomena, razvitost naselij (opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, z državnimi funkcijami, z gospodarskimi conami regionalnega pomena in družbeno infrastrukturo, stanovanjskimi območji), razvitost podeželja (opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, gospodarskimi conami, dostopnost) ipd.;

razvoj dejavnosti: gospodarske dejavnosti, vključno z gospodarsko javno infrastrukturo, stanovanja, osrednje dejavnosti (storitve, družbene dejavnosti), šport in rekreacija, turizem in prostočasne dejavnosti, pridobivanje mineralnih surovin, kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje z vodami, energetika ipd.;

fizične in morfološke značilnosti: povezave v prostoru, strukturne značilnosti naselja, naselja in njihov (fizični) razvoj, krajina (krajinska zgradba) ipd.;

kulturne značilnosti prostora: kakovost bivalnega okolja, kulturna dediščina, zaznavne značilnosti prostora ipd.

druge, za prostorsko ureditev bistvene vsebine. Načrtovana je gradnja podzemnega kablovoda, ki bo v času obratovanja vplival na prostorski razvoj v zahtevanih varstvenih odmikih ter imel nekoliko večji vpliv v časovno kratkem obdobju gradnje. Razvoj prostora usmerja Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS, Ur. l. RS št. 76/04), ki določa cilje prostorskega razvoja Slovenije, ki jih je treba upoštevati pri razreševanju prostorskih problemov in doseganju večje stopnje urejenosti v prostoru. Relevantni strateški cilji za ugotavljanje prostorske prilagojenosti urbanemu razvoju so:

Racionalen in učinkovit prostorski razvoj:

Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.

Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev.

Izboljševanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.

Kvaliteten razvoj in privlačnost mest ter drugih naselij:

Varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena mesta ter druga naselja.

Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture.

Zagotavljanje varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Preudarna raba naravnih virov:



21

Varčna in večnamenska raba tal in virov.

Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.

Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.

Uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami.

Varstvo okolja:

Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti.

Razvoj energetske infrastrukture:

Zagotavljanje dolgoročne, varne in zanesljive dobave zemeljskega plina iz različnih virov.

Omogočanje zadostne razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba.

Podrobneje so cilji opredeljeni v nadaljevanju po posameznih področjih obravnave. Pravila za načrtovanje gospodarske infrastrukture določa Prostorski red Slovenije (Ur. List RS, št. 122/2004) in so naslednja:

Posamezne infrastrukturne sisteme je treba načrtovati tako, da je sistem uravnotežen glede na obstoječo in načrtovano poselitev, da je sistem usklajen z ostalimi obstoječimi in načrtovanimi infrastrukturnimi sistemi in da sistem tvori sklenjeno in funkcionalno povezano omrežje.

Z namenom varčne rabe prostora je treba posamezne infrastrukturne sisteme načrtovati tako, da za poteke svojih tras in druge potrebne površine v čim večji meri izkoriščajo trase in površine drugih infrastrukturnih sistemov (skupni poteki infrastrukturnih koridorjev) ter da glede na načrtovano učinkovitost infrastrukturnega sistema porabijo najmanjšo možno površino (na primer čim krajši poteki tras, čim večja uporaba skupnih spremljajočih površin in naprav).

Infrastrukturne sisteme je treba praviloma načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. Pri prostorskih ureditvah kjer je vidna izpostavljenost neizogibna (mostovi, viadukti, pregrade) je treba kakovostno oblikovanje in pretehtano umestitev infrastrukturnih sistemov zagotoviti z javnim natečajem izvedenim po postopku, kot ga določajo predpisi o graditvi objektov.

Poteki novih infrastrukturnih koridorjev se morajo v čim večji meri prilagajati strukturni urejenosti prostora.

Načrtovanje infrastrukturnih sistemov naj z varčno in smotrno rabo prostora ohranja prostorski potencial za razvoj drugih rab prostora.

Infrastrukturne sisteme naj se načrtuje tako, da so naravne kakovosti krajine čim manj prizadete ter da se v čim večji možni meri omogoča povezanost ekosistemov, prehodnost ob selitvah živali in genska povezanost populacij rastlinskih in živalskih vrst.

Infrastrukturne sisteme naj se načrtuje tako, da je zagotovljeno ohranjanje kulturne dediščine.

Pri načrtovanju infrastrukturnih sistemov naj se v čim večji meri ohranja obstoječe in omogoča nove poglede na kakovostne prostorske strukture.

Z načrtovanjem infrastrukturnih sistemov naj se prednostno zagotavlja ponovno uporabo opuščenih ali degradiranih območij.

Konkretna izhodišča za določitev področij obravnave so naslednja:

ohranjanje obstoječih prostorskih ureditev in omogočanje planiranega prostorskega razvoja občine in posameznih naselij,

predvidena prostorska ureditev ne sme ovirati funkcioniranja obstoječih dejavnosti in onemogočati planirani razvoj dejavnosti v prostoru,

predvidena prostorska ureditev naj prinese čim več pozitivnih učinkov na razvoj občine,

skupni poteki infrastrukturnih koridorjev in najmanjša možna poraba površin (čim krajši poteki),



22

čim manjša vidna izpostavljenost prostorske ureditve in čim večja prilagojenost strukturni urejenosti prostora,

predvidena prostorska ureditev naj ne posega v obstoječe infrastrukturno omrežje in naj zagotavlja izvedbo planirane infrastrukture.

Področja obravnave s prostorskega vidika so naslednja:

zasnova razvoja v prostoru (vrednotenje vplivov na načrtovani prostorski razvoj na občinski in regionalni ravni in prilagojenosti variante obstoječim infrastrukturnim koridorjem)

naselja,

razvoj dejavnosti (gospodarska javna infrastruktura centralne in gospodarske dejavnosti, zelene površine, rekreacijske in športne dejavnosti ter dejavnosti s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami),

fizične in morfološke značilnosti prostora (krajina (krajinska zgradba)),

kulturne značilnosti prostora (kakovost bivalnega okolja in zaznavne značilnosti prostora).



23

2.2.1.2 Merila, kazalniki in vrednotenje

2.2.1.2.1 Zasnova razvoja v prostoru Merilo:

vpliv na koncept razvoja na občinski ravni,

vpliv na potencial prostora za izvedbo regionalnih projektov. Cilj:

ohranjanje občinskih, regionalnih in medobčinskih strateških razvojnih možnosti,

racionalna raba prostora. Kazalnik:

skladnost s konceptom razvoja na občinski ravni,

skladnost s konceptom razvoja na regionalni ravni. Opis vpliva Z namenom varčne rabe prostora je koridor že načrtovan tako, da za svoj potek izkorišča trase in površine drugih infrastrukturnih objektov (obstoječa prometna infrastruktura) pri tem, da porablja čim manjšo možno površino (čim krajši poteki) in se pri tem izogiba poselitvenim območjem (naseljem). Vpliv na objekte, dejavnosti ali območja državnega ali regionalnega pomena 1. Državna cesta HC-H5 Koridor kablovoda v večjem delu poteka vzporedno z državno cesto HC-H5 z nekaterimi lokacijskimi odstopanji. Načrtovana je širitev državne ceste HC-H5, zato morajo vse prostorske ureditve v neposredni bližini upoštevati zahtevani odmik vsaj 7 metrov na obe strani državne ceste. 2. Mednarodni mejni prehod Dekani Koridor kablovoda poteka na območju mednarodnega mejnega prehoda Dekani. Potek kablovoda na tem območju je usklajen z obstoječo ureditvijo MMP, zato negativnega vpliva ni. Vrednotenje Tabela 3: Vrednostna lestvica za vrednotenje vplivov na koncept razvoja v prostoru

ocena primernosti

3 - zelo primerna, zelo ustrezna Koridor kablovoda ne posega oz. zelo malo posega na potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev. Koridor kablovoda se prilagaja obstoječim in načrtovanim infrastrukturnim koridorjem, ima čim krajši potek, izogiba se poselitvenim območjem.

2 - primerna, ustrezna Koridor kablovoda zmerno posega na potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev. Koridor kablovoda se delno prilagaja obstoječim in načrtovanim infrastrukturnim koridorjem, dolžina njegovega poteka je še sprejemljiva glede na izhodiščno in končno točko, v manjši meri posega v poselitvena območja.

1 - manj primerna, manj ustrezna Koridor kablovoda v velikem obsegu posega na



24

potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev oz. onemogoča njihovo izvedbo. Koridor kablovoda se ne prilagaja obstoječim in načrtovanim infrastrukturnim koridorjem, dolžina njegovega poteka je nesprejemljiva, posega v poselitvena območja.

Predlagana rešitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije je ocenjena kot zelo ustrezna (3); koridor ne posega na potencialna območja za izvedbo državnih in regionalnih prostorskih ureditev, se prilagaja obstoječim oziroma načrtovanim infrastrukturnim koridorjem in ima kratek potek glede na izhodiščno in končno točko, pri tem se izogiba poselitvenim območjem.



25

2.2.1.2.2 Naselja

Merilo:

vpliv na ohranjanje potencialov prostora na funkcionalnih površinah in površinah predvidenih za širitev območij naselij,

vpliv na morfološko strukturo naselja.

Cilj:

ohranjanje potencialov za dolgoročni razvoj naselja,

ohranjanje celovitosti naselja,

ohranjanje/upoštevanje morfološke členjenosti naselja.

Slika 4: Koridor kablovoda 110 kV in podrobnejša namenska raba (vir: Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986-2000 (Uradne objave, št. 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04) in Družbeni (srednjeročni) plan Občine Koper za obdobje 1986-1990 (Uradne objave št. 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04)).



26

Kazalniki:

obstoječe površine naselij na katerih sedanja raba ne bo mogoča oz. bo omejena,

površine naselij na katerih načrtovana raba ne bo mogoča oz. bo omejena,

značilna (morfološka) območja naselja. Pri kazalniku in vrednotenju je upoštevana planirana poselitev z veljavnim občinskim prostorskim aktom (Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986-2000 (Uradne objave, št. 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04) in Družbeni (srednjeročni) plan Občine Koper za obdobje 1986-1990 (Uradne objave št. 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04). Opis vpliva Koridor načrtovanega kablovoda vseskozi poteka vzporedno oz. v cestnem telesu obstoječe prometne infrastrukture. Koridor v začetnem delu poteka od jugovzhoda proti severozahodu v cestnem telesu regionalne ceste Dekani-Koper vse do krožišča, kjer se preusmeri proti severu. Nato poteka vzporedno s cesto Dekani-Škofije mimo avtocestnega priključka Dekani, kjer se usmeri proti severozahodu do krožišča, kjer je avtocestni priključek Škofije. Po prečkanju krožišča se preko nadvoza nadaljuje po regionalni cesti Škofije-Dekani vse do cestnega odcepa Jelarji. Nato se preusmeri na cesto proti Jelarjem, nad predorom prečka državno cesto HC-H5 Škofije–Srmin in se nadaljuje v cestnem telesu regionalne ceste proti severovzhodu vse do državne meje z Republiko Italijo. Koridor se večkrat približa robu naselij (ob regionalni cesti Dekani-Koper severno od RTP Dekani, severno od avtocestnega priključka Dekani in na območju Spodnjih Škofij, kjer poteka po regionalni cesti Škofije-Dekani), vendar v poselitvena območja ne posega.

Vrednotenje Tabela 4: Vrednostna lestvica za vrednotenje vplivov na ohranjanje potencialov prostora na funkcionalnih in površinah predvidenih za širitev območij naselij

ocena primernosti

3 - zelo primerna, zelo ustrezna koridor kablovoda nima vpliva na poselitev ali vpliva na območje naselja ali drugo območje poselitve tako, da ne onemogoča razvoj poselitve, ne vpliva na morfološko strukturo

2 - primerna, ustrezna koridor kablovoda vpliva na razvoj poselitve v manjši meri oziroma je razvoj možen s tehničnimi ukrepi na sami prostorski ureditvi, v manjši meri vpliva na morfološko strukturo

1 - manj primerna, manj ustrezna koridor kablovoda vpliva na razvoj poselitve v taki meri, da je treba razvoj poselitve prilagoditi načrtovani prostorski ureditvi, ali pa onemogoča razvoj poselitve, vpliva na morfološko strukturo

Predlagana rešitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije je ocenjena kot zelo ustrezna (3); koridor ne posega na poselitvena območja, na več območjih sicer poteka ob robu območij obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, vendar vanje ne posega in ne onemogoča razvoja poselitve. Koridor ne vpliva na morfološko strukturo naselij.



27

2.2.1.2.3 Razvoj dejavnosti Zaradi poteka koridorja kablovoda 110 kV delno po odprtem in delno po poseljenem prostoru, je poseg v površine različnih dejavnosti zmeren, zato se vrednotenje izvede kot skupni vpliv na zagotavljanje zaokroženosti površin vseh prisotnih dejavnosti.

Merilo:

vpliv na zagotavljanje funkcionalne zaokroženosti površin za stanovanja, centralne in proizvodne dejavnosti in zelene površine,

vpliv na obstoječa in načrtovana omrežja gospodarske javne infrastrukture.

Cilj:

ohranjanje celovitosti in kakovosti obstoječih in načrtovanih stanovanjskih območij,

ohranjanje celovitosti in kakovosti obstoječih in načrtovanih območij centralnih dejavnosti,

ohranjanje celovitosti in kakovosti obstoječih in načrtovanih območij proizvodnih dejavnosti,

ohranjanje celovitosti in kakovosti obstoječih in načrtovanih območij zelenih površin,

čim manjše poseganje v obstoječa in načrtovana omrežja gospodarske javne infrastrukture.

Slika 5: Podrobna namenska raba v poselitvenih območjih in območja predvidenih ureditev na širšem območju koridorja kablovoda 110kV (vir: Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986-2000 (Uradne objave, št. 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04) in Družbeni (srednjeročni) plan Občine Koper za obdobje 1986-1990 (Uradne objave št. 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04))



28

Kazalniki:

fizični poseg v obstoječa oz. načrtovana območja za stanovanja, centralne in proizvodne dejavnosti in območja zelenih površin,

število križanj z obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo (zahtevnost izvedbe križanj).

Opis vpliva Koridor kablovoda se začne na RTP Dekani (po namenski rabi uvrščeno v območje energetske infrastrukture) in vse do državne meje z Republiko Italijo vseskozi poteka v koridorju oz. deloma v cestnih telesih obstoječih cest (regionalne ceste Dekani–Koper, avtocestnih priključkov Dekani in Škofije, regionalne ceste Škofije–Dekani, ceste proti Jelarjem). Večina naštetih cest je po veljavni namenski rabi prostora Mestne občine Koper uvrščenih v namensko rabo območja prometnih površin, nekateri odseki cest pa so uvrščeni v namensko rabo območje stanovanj. Iz tega razloga koridor deloma posega na območja stanovanj, kljub temu da le-ta v naravi predstavljajo cesto. Na območju naselja Dekani koridor poteka mimo območij stanovanj, v katera posega le robno. V nadaljevanju koridor poteka ob južnem robu načrtovanega OPPN Lama Dekani, ki je glede na namensko rabo uvrščeno v območja proizvodnih dejavnosti in ob južnem robu veljavnega OPPN za ureditev trgovsko poslovne cone Bivje (Ur. l. RS, št. 93/14), ki je glede na namensko rabo uvrščeno v območja centralnih dejavnosti. Na območju mednarodnega mejnega prehoda Škofije koridor poteka ob robu funkcionalne enote 1 veljavnega zazidalnega načrta za Mejni prehod Škofije ( (Uradne objave št. 29/91, Ur. l. RS, št. 47/2006 in 93/2007). V obe območji OPPN in v območje ZN koridor posega le robno in je usklajen z načrtovanimi prostorskimi ureditvami. Koridor robno posega na območje zelenih površin v naselju Spodnje škofije in območje centralnih dejavnosti v naseljih Frluge in Rabujez. Vpliva na funkcionalno zaokroženost območij za stanovanja, centralne in proizvodne dejavnosti in območja zelenih površin ne bo. Večji vpliv bo na obstoječa in načrtovana omrežja gospodarske javne infrastrukture zaradi poteka v koridorju obstoječih cest, kjer se nahajajo tudi drugi vodi gospodarske javne infrastrukture, vendar bo z ustrezno izvedbo križanj kablovoda z ostalimi vodi in z ustreznimi varovalnimi tehničnimi ukrepi ta vpliv zmanjšan na najmanjšo možno mero, tako da bo oskrba prebivalstva nemotena. Na območju koridorja kablovoda se nahajajo omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cestna, energetska, komunalna in telekomunikacijska infrastruktura ter omrežje javne razsvetljave.

Cestna infrastruktura

Koridor kablovoda prečka naslednje odseke kategoriziranih cest:

državna cesta AC-A1 Črni Kal - Srmin, ods. 0662,

državna cesta AC-A1 Črni Kal - Srmin, ods. 0062,

državna cesta AC-A1 Razcep Srmin, ods. 0162,

državna cesta HC-H5 Priključek Škofije, ods. 0457,

državna cesta HC-H5 Škofije - Srmin, ods. 0788,

državna cesta HC-H5 Škofije - Srmin, ods. 0388,

državna cesta R3-741 Dekani-Škofije, ods. 0235,

državna cesta R2-409 Rižana-Dekani, ods. 0313,

državna cesta R2-409 Rondo Dekani, ods. 1635,

državna cesta R2-406 Dekani-Škofije, ods. 1405,

občinska cesta LC Zgornje Škofije–Porečanka.



29

Energetska infrastruktura Koridor kablovoda prečka naslednje VN vode elektroenergetskega omrežja:

2 x 110 kV Koper-Divača Koridor kablovoda prečka naslednje SN in NN vode elektroenergetskega omrežja:

20 kV kbv za DV Koper,

20 kV kbv za DV ENP Rižana,

20 kV kbv za DV Divača,

20 kV kbv za DV Vanganel,

0,4 kV kbv za JR,

20 kV kbv za TP Hladilnica,

20 kV kbv za TP AFK 1,

20 kV kbv za TP AFK 2,

20 kV kbv za TP Križišče Ankaran,

20 kV kbv za DV Ankaran,

20 kV kbv za DV Miljski hribi,

20 kV kbv za TP Lama,

20 kV kbv za TP Tunel Dekani zahod,

0,4 kV kbv za PSO,

20 kV kbv za DV Miljski hribi,

20 kV kbv za TP Tunel Dekani zahod,

20 kV kbv za TP Lama,


20 kV kbv za TP Hladilnica,

20 kV kbv TP Iplas 1– TP Polokol,

20 kV kbv TP Iplas 1 – TP AFK 1,


20 kV kbv TP Predor Škofije – TP Škofije 3,

20 kV kbv TP Predor Škofije – TP Spodnje Škofije,

20 kV kbv TP Spodnje Škofije – TP Škofije Blok,

0,4 kV kbv za PSO,

2 x 0,4 kV kbv NN priključki,


0,4 kV kbv za PSO,

0,4 kV kbv za hišni priključek,


O,4 kV kbv na prostozračno omrežje,

20 kV kbv TP Škofije Blok – TP Blok Škofije 2,


2 x 0,4 kV kbv za servisne obmejne objekte ( črpalka, špedicije … ),

0,4 kV kbv za priključek,

2 x 0,4 kV kbv za priključke,




0,4 kV kbv za priključek.

Komunalna in okoljska infrastruktura

Koridor kablovoda prečka obstoječe in načrtovane vode vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.



30

Križanje državne ceste se izvede s podvrtanjem, ostalih, manj prometnih cest pa praviloma s prekopom. Križanja z ostalo gospodarsko infrastrukturo se izvede z ustreznimi vertikalnimi odmiki, po potrebi se obstoječa infrastruktura zaščiti. Vrednotenje Tabela 5: Vrednostna lestvica za vrednotenje vplivov na zagotavljanje funkcionalne zaokroženosti površin za stanovanja, centralne in proizvodne dejavnosti in območja zelenih površin ter vplivov na obstoječa omrežja gospodarske javne infrastrukture

ocena primernosti

3 - zelo primerna, zelo ustrezna Koridor kablovoda ne vpliva na funkcionalno zaokroženost površin in ne posega v obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo ali pa posega v manjši meri, vendar delovanje infrastrukture ne bo moteno in ne bo motena oskrba prebivalstva.

2 - primerna, ustrezna Obstaja možnost vpliva koridorja kablovoda na funkcionalno zaokroženost površin, kablovod posega v obstoječo ali načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo v manjšem obsegu ali v manj pomembno infrastrukturo, delovanje infrastrukture bo občasno moteno, potrebne bodo manjše preureditve ali sanacije omrežja.

1 - manj primerna, manj ustrezna Koridor kablovoda v večji meri vpliva na funkcionalno zaokroženost površin (razseka območje dejavnosti in njihov razvoj omejuje z omejitvami zahtevanih varstvenih odmikov), varianta v večji meri posega v obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, delovanje infrastrukture bo moteno v daljšem časovnem obdobju in bistveno bo motena oskrba prebivalstva (dalj časa, izpadi, zastoji) ali pa bodo potrebne večje preureditve ali sanacije omrežja, na območjih križanj ali približevanj bodo potrebni zahtevni zaščitni ukrepi zaradi medsebojnega vpliva z infrastrukturo.

Predlagana rešitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije ne bo vplivala na funkcionalno zaokroženost površin. Večji vpliv bo na obstoječa in načrtovana omrežja gospodarske javne infrastrukture zaradi poteka v koridorju obstoječih cest, kjer se nahajajo tudi drugi vodi gospodarske javne infrastrukture, vendar bo z ustrezno izvedbo križanj kablovoda z ostalimi vodi in z ustreznimi varovalnimi tehničnimi ukrepi ta vpliv zmanjšan na najmanjšo možno mero. Samo delovanje infrastrukturnih omrežij in oskrba prebivalstva med obratovanjem prenosnega plinovoda ne bo moteno, med gradnjo pa bo moteno v manjši meri. Predlagana rešitev je zato ocenjena kot ustrezna (2).



31

2.2.1.2.4 Fizične in morfološke značilnosti prostora - krajina (krajinska zgradba) V sklopu poglavja je v skladu s Pravilnikom o DPN predvidena preveritev variant z vidika povezav v prostoru, strukturnih značilnosti naselja, naselij in njihovega (fizičnega) razvoja in krajine (krajinske zgradbe). Zaradi narave načrtovanega posega in v izogib podvajanja posameznih vsebin se obravnava le krajina in krajinska slika. Ostale vsebine so ovrednotene v predhodnih poglavjih. Merilo:

vpliv na členjenost in obstoječe fizične značilnosti prostora,

vpliv na krajinske značilnosti; Cilji:

ohranjanje oblike členjenosti, prilagajanje obstoječim fizičnim značilnostim prostora,

ohranjanje krajinskih značilnosti, kakovostne krajinske slike,

prilagajanje obstoječim koridorjem v prostoru; Kazalniki:

obseg posega v značilne krajinske prvine (členjenost in fizične strukture odprtega prostora),

sprememba značilnosti in kakovosti krajinske slike,

stopnja prilagajanja smerem, koridorjem, robovom v prostoru. Opis vpliva Koridor načrtovanega kablovoda se popolnoma prilagaja obstoječim fizičnim strukturam, saj je na celotni dolžini umeščen v koridor oz. deloma v cestno telo obstoječih cest. Vpliva na členjenost prostora tako ni. Vrednotenje Tabela 6: Vrednostna lestvica za vrednotenje vplivov na fizične in morfološke značilnosti prostora

ocena primernosti

3 - zelo primerna, zelo ustrezna Koridor kablovoda se prilagodi členjenosti prostora oz. v manjši meri vpliva na obstoječo členjenost in fizične značilnosti prostora, ne vpliva na morfološko strukturo, razvrednotena krajinska območja bodo sanirana, kakovostna krajinska slika ne bo spremenjena.

2 - primerna, ustrezna Koridor kablovoda v manjši meri vpliva na obstoječo členjenost ali fizične značilnosti prostora, ki pa vseeno ohranjata svojo identiteto, značilne krajinske prvine bodo ohranjene, poseg bo dobro vpet v prostor.

1 - manj primerna, manj ustrezna Koridor kablovoda v večji meri spreminja obstoječo členjenost ali fizične značilnosti prostora, tako, da je razpoznavnost strukture ali smeri ogrožena, prihajalo bo do poškodb značilnih krajinskih prvin, krajinska slika bo spremenjena, z omilitvenimi ukrepi bo možno ohraniti prepoznavnost širšega območja in zagotoviti večjo vpetost posega v prostor.

Predlagana rešitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije je ocenjena kot zelo ustrezna (3). Potek koridorja, ki se na celotni trasi prilagaja obstoječim strukturam v prostoru je zelo ustrezen (obstoječa prometna in druga gospodarska javna infrastruktura) in ne spreminja krajinske slike.



32

Nadzemni objekti kablovoda niso načrtovani, kablovod se vključi v RTP Dekani, ki pa je v prostoru že prisotna.



33

2.2.1.2.5 Kulturne značilnosti prostora - kakovost bivalnega okolja in zaznavne značilnosti prostora

Kakovost bivalnega okolja zajema stopnjo razbremenjenosti / dodatne obremenjenosti naselij in prisotnost / oddaljenost motečih prvin. Merilo:

prisotnost motečih prvin v prostoru. Cilji:

preprečevanje umeščanja programov, ki so moteči v bivalnem okolju kot fizična ovira ali kot vir občutka strahu, nelagodja,

ohranjanje oz. povečevanje kakovosti bivalnega okolja,

zagotavljanje zadostnih odmikov med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami.

Kazalniki:

stopnja razbremenjenosti / dodatne obremenjenosti naselij,

prisotnost / oddaljenost motečih prvin. Opis vpliva Potek kablovoda v bivalnem okolju ni moteč, saj le-ta v celoti poteka pod zemljo in v koridorju obstoječe cestne infrastrukture, zaradi česar se kakovost bivalnega okolja v večjem delu ohranja. Kablovod se priključuje na obstoječ nadzemni elektroenergetski objekt RTP Dekani, ki je kot taka lahko vir občutka strahu in nelagodja okoliškega prebivalstva (elektromagnetno sevanje in hrup). Ker je nadzemni objekt v prostoru že prisoten, povečanja vpliva na kakovost bivalnega okolja in zaznavne značilnosti prostora ne bo. Vplivi elektromagnetnega sevanja in hrupa so podrobneje opisani v poglavju 2.2.2 Varstveni vidik. Poselitvi se koridor približa na območju naselij Dekani in Spodnje Škofije, vendar na tem delu poteka v cestnem telesu obstoječih cest in zagotavlja zadostne odmike med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami. Vrednotenje Tabela 7: Vrednostna lestvica za vrednotenje vplivov na kulturne značilnosti prostora

ocena primernosti

3 - zelo primerna, zelo ustrezna Varianta ni moteča v bivalnem okolju (nelagodje,...), varianta v celoti ohranja ali celo poveča kakovost bivalnega okolja, varianta zelo dobro zagotavlja zadostne odmike med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami.

2 - primerna, ustrezna Varianta je v manjši meri moteča v bivalnem okolju (nelagodje,...), varianta v veliki meri ohranja kakovost bivalnega okolja, varianta dobro zagotavlja odmike med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami

1 - manj primerna, manj ustrezna Varianta je zmerno moteča v bivalnem okolju (nelagodje,...), varianta zmerno ohranja kakovost bivalnega okolja, varianta zmerno zagotavlja zadostne odmike med bivalnimi območji in novimi prostorskimi ureditvami.

S sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in upoštevanju njihovih usmeritev in pogojev je predlagana rešitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije je ocenjena kot ustrezna (2). Kakovost bivalnega okolja se na celotnem poteku koridorja ohranja, zadostni odmiki med bivalnimi območji in novim kablovodom so zagotovljeni.



34

2.2.1.3 Skupno vrednotenje s prostorskega vidika in sklepne ugotovitve

Skupna ocena primernosti oz. ustreznosti je najbližja ocena povprečni vrednosti ocen vrednotenja po posameznih področjih obravnave. Tabela 8: Rezultat vrednotenja s prostorskega vidika

Področje vrednotenja s prostorskega vidika Ocena primernosti, ustreznosti

Zasnova razvoja v prostoru 3-zelo primerna, zelo ustrezna

Naselja 3-zelo primerna, zelo ustrezna

Vpliv na razvoj dejavnosti 2- primerna, ustrezna

Fizične in morfološke značilnosti prostora 3-zelo primerna, zelo ustrezna

Kulturne značilnosti prostora - kakovost bivalnega okolja in zaznavne značilnosti prostora

2- primerna, ustrezna

Skupna ocena primernosti, ustreznosti 2- primerna, ustrezna

Vrednotenje s prostorskega vidika je pokazalo, da je predlagana rešitev, to je koridor kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, s prostorskega vidika primerna oz. ustrezna. Koridor za svoj potek v celoti izkorišča trase drugih infrastrukturnih vodov. Izogiba se načrtovanim poselitvenim površinam in minimalno vpliva na celovitost območij prisotnih obravnavanih dejavnosti v prostoru. Zaradi poteka v koridorju obstoječe prometne infrastrukture, v katerega so umeščeni tudi drugi infrastrukturni vodi, v pretežni meri posega v omrežja gospodarske javne infrastrukture, pri čemer pa samo delovanje omrežij in oskrba prebivalstva ne bo moteno. Obstoječim strukturam v prostoru se prilagaja na celotnem poteku.



35

2.2.2 VARSTVENI VIDIK

2.2.2.1 Splošno Osnova za izdelavo vrednotenja najustreznejše rešitve načrtovane ureditve z varstvenega vidika je Elaborat o vplivih na okolje v fazi študije variant za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, št. projekta: 13376, marec 2016. Elaborat o vplivih na okolje se je izdelal z določili Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/05), vendar v postopku priprave DPN za predmetni kablovod ni treba izvesti postopka CPVO (odločba št. 35409-191/2015/12 z dne 18. 12. 2015 Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za strateško presojo vplivov na okolje). V okviru priprave elaborata o vplivih na okolje je koridor kablovoda ovrednoten po specifični lestvici oz. je vrednotenje je izvedeno po razredih A (ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv), B (vpliv je nebistven), C (vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov), D (vpliv je bistven) in E (vpliv je uničujoč). Ker je ocena posledic učinkov izvedbe plana v Predlogu najustreznejše rešitve vrednotena s tristopenjsko lestvico, se petstopenjska lestvica iz okoljskega poročila za potrebe sinteznega vrednotenja pretvori v tristopenjsko lestvico, opisano v spodnji tabeli. Tabela 9: Vrednostna lestvica za skupno vrednotenje z varstvenega vidika

Ocena primernosti v predmetnem predlogu najustreznejše rešitve

Razredi ocene vpliva Opis vpliva

3 – zelo primerna, zelo ustrezna

razred A ni vpliva na posamezno sestavino okolja oz. je vpliv pozitiven

2 – primerna, ustrezna razred B in razred C vpliv na posamezno sestavino okolja je nebistven ali nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

1 – manj primerna, manj ustrezna

razred D in razred E vpliv na posamezno sestavino okolja je bistven ali uničujoč

Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z B ocenjujejo vplivi, s povsem splošnimi ukrepi za omilitev; s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi. V elaboratu o vplivih na okolje za območje za izvedbo plinovoda so opredeljeni pomembni vplivi izvedbe plana na posamezne sestavine okolja. Vplivi se vrednotijo na podlagi posledic izvedbe plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. list RS, št. 73/05). Omenjena uredba določa, da ima izvedba plana lahko različne vplive na okolje, in sicer: neposredne, daljinske, kumulativne in sinergijske, kratko-, srednje- ali dolgoročne ter trajne ali začasne.



36

2.2.2.2 Področja obravnave in okoljski cilji

Področja obravnave varstvenega vidika so posamezni segmenti okolja, na katere bi načrtovana prostorska ureditev glede na svoje značilnosti in glede na stanje prostora lahko imela določen vpliv:

podnebje in kakovost zraka,

tla,

vode,

narava, rastlinstvo in živalstvo,

hrup,

kulturna dediščina,

krajina in vidne značilnosti okolja,

odpadki,

kmetijske površine in gozd,

svetlobno onesnaževanje,

elektromagnetno sevanje. Na podlagi vsebinjenja (scoping) so bili izločeni naslednji segmenti – podnebje in kakovost zraka, tla, vode, narava, rastlinstvo in živalstvo, krajina in vidne značilnosti okolja, odpadki, kmetijske površine in gozd ter svetlobno onesnaževanje. Za naštete segmente je bilo ugotovljeno, da izvedba DPN za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije glede na ugotovitve iz analize stanja okolja ne bo bistveno vplivala. Podrobnejša obrazložitev izločitve posameznega segmenta je podana v Elaboratu o vplivih na okolje v Tabeli 1, poglavje II. 1. Vsebinjenje - scoping v stolpcu Prisotnost/odsotnost vplivov. Za nadaljnjo obravnavo so bili izbrani naslednji segmenti okolja:


hrup,

elektromagnetno sevanje. Izhodišča za opredelitev okoljskih ciljev plana so:

cilji varstva okolja po ZVO-1 (2. člen) (Uradni list RS št. 39/06 - ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12),

osnovni cilji varstva okolja v Sloveniji, opredeljeni z Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja (v nadaljevanju NPVO) (Uradni list RS, št. 2/06) in v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

cilji varstva okolja, ki izhajajo iz drugih dokumentov. Cilji varstva okolja (ZVO-1) so zlasti:

preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,

ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,

trajnostna raba naravnih virov,

zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije,

odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,

povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje,

opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 določa cilje:

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter zmanjšanje emisij snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča,



37

zaščita in ohranitev naravnih sistemov, habitatov, prosto živečih živalskih in rastlinske vrste, s ciljem zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, genske pestrosti in nadaljnje degradacije tal,

zagotavljanje okolja, v katerem raven onesnaženosti ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi in okolje,

vzpodbujanje trajnostnega razvoja,

zagotovitev ukrepov za vzpostavitev dobrega stanja površinskih in podzemnih voda ter smotrna uporaba vode kot naravnega vira, ravnanje z odpadki in poraba obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, ki omogočajo trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, pripomorejo k zmanjševanju onesnaženja okolja in porabe energije tako, da ne preseže nosilne zmogljivosti okolja.

Na podlagi teh izhodišč in ob upoštevanju specifičnosti načrtovane prostorske ureditve so v nadaljevanju okoljski cilji podrobneje opredeljeni po posameznih segmentih okolja.



38


2.2.2.3.1 Kulturna dediščina Merila:

vpliv posega na območja, vplivna območja in objekte kulturne dediščine in arheološka območja, upoštevajoč status, režim varovanja in zvrst območij in objektov kulturne dediščine,

vpliv na celovitost območij in objektov upoštevajoč status, režim varovanja in zvrst območij in objektov kulturne dediščine.

Cilji:

izogibanje območjem in objektom kulturne dediščine, predvsem območjem in objektom kulturnih spomenikov,

izvedbo načrtovanih posegov z upoštevanjem režima območij in objektov kulturne dediščine z namenom ohranitve dediščine in preprečevanjem posegov s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebine, oblike in s tem vrednost dediščine.

Kazalniki:

prisotnost območij in objektov kulturne dediščine na območju predlaganih tras, upoštevajoč pomen, status, zvrst in režim varovanja.

Opis vpliva Koridor kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije posega na naslednje enote kulturne dediščine5:

EŠD Enota kulturne dediščine Tip enote, zvrst dediščine

Opis

14299

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Školarice; arheološka dediščina; arheološko najdišče Antični ruralni kompleks (villa rustica s stanovanjskim

in gospodarskim delom) s trajno poselitvijo od 1. stol. pr. n. št. do začetka 5. stoletja.

14299

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Školarice; arheološka dediščina; arheološko najdišče - vplivno območje

14412

Dekani - Transformatorska postaja; profana stavbna dediščina; drugi objekti in naprave

Postaja stoji na južni strani glavne ceste Koper - Ljubljana, severozahodno od naselja. Visoka klasicistična gradnja s štirikapno streho, krito s korci, ima poudarjen profiliran venec in vogalne robove. Je najstarejši tip ohranjene transformatorske postaje na Slovenski obali iz leta 1938.

15565

Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Križišče; arheološka dediščina; arheološko najdišče

Najdba cestišča srednjeveške beneške ceste; odsek zaščitno raziskan in prezentiran ob gradnji ankaranskega križišča v letu 1975. Med nadzorom ob gradnji AC je bila odkrita tudi trasa rimske ceste in rimsko grobišče s skeletnimi in žganimi pokopi.

28579

Spodnje Škofije - Trasa železnice Trst-Poreč od Škofij do Bertokov; profana stavbna dediščina;

Ostanki proge ozkotirne železnice Trst-Poreč, najdaljše v Evropi, ki je delovala od leta 1902 do 1935. Ohranjen potek trase, kamnita podlaga železnice, oporni zidovi iz pravilnih blokov peščenjaka, zidani prehodi čez vodotoke.

2.

5 vir podatkov: Ministrstvo za kulturo, dne 25.5.2015



39

EŠD Enota kulturne dediščine Tip enote, zvrst dediščine

Opis

drugi objekti in naprave

Koridor kablovoda posega na območje enote nepremične kulturne dediščine Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Križišče (EŠD: 15565) in območje ter vplivno območje enote nepremične kulturne dediščine Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Školarice (EŠD: 14299), na območju katerih je treba ob gradnji izvesti predhodne arheološke raziskave. Koridor kablovoda posega tudi na registrirano nepremično kulturno dediščino Dekani - Transformatorska postaja (EŠD: 14412) in Spodnje Škofije - Trasa železnice Trst - Poreč od Škofij do Bertokov (EŠD: 28579), vendar nanju na bo imela vpliva (smernice Ministrstva za kulturo, št. 35002-11/2015/10 z dne 8. 12. 2015).

Vpliv kablovoda na kulturno dediščino se med gradnjo lahko odraža kot uničenje ali poškodba registrirane kulturne dediščine in arheoloških ostalin, oz. prvin kulturne krajine ter kot vpliv na celovitost območij kulturne dediščine. Kablovod lahko med gradnjo deluje kot motnja pri dojemanju kulturne dediščine na bližnjih območjih in objektih kulturne dediščine. Na območja arheološke dediščine samo obratovanje kablovoda ne bo vplivalo. Vpliv na kulturne kakovosti se kaže tudi tam, kjer je trasa cevovoda v prostoru opazna (gozd, kmetijska kulturna krajina), vendar zaradi poteka kablovoda skoraj izključno na območju obstoječe cestne infrastrukture tovrstnega vpliva ne bo.

Vrednotenje Na območju enot nepremične kulturne dediščine Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Križišče (EŠD: 15565) in območju ter vplivnem območju enote nepremične kulturne dediščine Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Školarice (EŠD: 14299), je treba ob gradnji izvesti predhodne arheološke raziskave. Na vplivnem območju arheološkega najdišča Školarice in v bližini registriranih arheoloških najdišč se priporoča izvedbo predhodne arheološke raziskave v obliki arheološke raziskave ob gradnji, kot je navedena za območji arheoloških najdišč Školarice in Križišče. Ob upoštevanju zgoraj navedenih omilitvenih ukrepov (izvedba predhodnih arheoloških raziskav v obliki arheološke raziskave ob gradnji) je vpliv na kulturno dediščino med gradnjo kablovoda nebistven. V času obratovanja kablovoda ne pričakujemo vpliva na kulturno dediščino. Tabela 10: Vrednotenje glede vplivov na kulturno dediščino

segment okolja ocena in obrazložitev

čas gradnje čas obratovanja

kulturna dediščina C A Med gradnjo bodo opravljene

predhodne arheološke raziskave. V času gradnje je lahko na območjih izven registriranih arheoloških najdišč izvajan konservatorski arheološki nadzor, zato ocenjujemo, da bo vpliv plana na kulturno dediščino v času gradnje ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistven.

V času obratovanja kablovoda ne pričakujemo vpliva na kulturno dediščino.



40

2.2.2.3.2 Hrup

Merila:

povečanje obremenitve okolja s hrupom.

Cilji:

varstvo naravnega in življenjskega okolja pred hrupom ter zagotovitev ukrepov varstva pred hrupom v času gradnje in v času obratovanja.

Kazalniki:

obremenitev okolja s hrupom, predvsem v času gradnje.

Opis vpliva

V času gradnje se bo hrupnost okolja na posameznih odsekih povečala zaradi delovanja gradbenih strojev in transporta s težkimi transportnimi vozili. Gradbišče bo na območju izgradnje kablovoda predstavljalo nov vir hrupa. Daleč največji del koridorja kablovoda poteka po IV. območjih varstva pred hrupom, kjer v dnevnem času, v katerem bodo potekala gradbena dela na gradbiščih, mejna raven hrupa znaša 75 dBA, kritična dnevna raven pa 85 dBA. Na nekaj mestih koridor kablovoda poteka po III. območju varstva pred hrupom, kjer v dnevnem času, v katerem bodo potekala gradbena dela na gradbiščih, mejna vrednost za vir hrupa znaša 58 dBA, kritična vrednost kazalca hrupa Ldvn (dnevna raven) za območje pa znaša 69 dBA. Povprečna ekspozicijska raven hrupa ene vožnje tovornega vozila nosilnosti do 10 t je ocenjena na 80 dBA. Ekvivalentna raven takšnega hrupa v času ene ure bi bila okrog 45 dBA za eno vozilo, oziroma manj kot 35 dBA v obdobju 16 ur, kar je povsem sprejemljivo. Na III. območjih varstva pred hrupom bo hrup, kot posledica gradbenih dejavnosti in transporta, predvidoma ostal v dovoljenih mejah. Hrup v fazi izgradnje bo toliko manj moteč, ker se bo aktivni del gradbišča pomikal vzdolž trase kablovoda tako, da hrupne aktivnosti na enem prostoru oziroma lokaciji ne bodo dolgotrajne. V času obratovanja bo hrup omejen na delovanje nadzemnih objektov kablovoda in občasna vzdrževalna dela vzdolž trase in predvidoma ne bo presegal zakonskih omejitev. Vir hrupa predstavlja RTP Dekani, v katero se načrtovani kablovod vključi in predstavlja že obstoječ vir hrupa. Na območju RTP Dekani so bile v maju 2005 opravljene meritve in analiza vplivov hrupa, ki ga v okolju povzroča obratovanje transformatorske postaje (Poročilo o meritvah in strokovna ugotovitev, RTP Dekani, ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d., Ljubljana, št. poročila: LFIZ 05127, 31. 5. 2005), ki so pokazale, da je bil hrup, ki je bil merjen v času optimalnega obratovanja transformatorjev pred vsemi za hrup občutljivimi stanovanjskimi objekti v okolju v dovoljenih mejah za dnevni in nočni čas obratovanja. Hrup na območju RTP Dekani se bo zaradi priključitve 110 kV kablovoda v RTP Dekani nekoliko povišal, vendar bo raven hrupa ostala znotraj mejnih vrednosti.

Vrednotenje Vplivi hrupne obremenjenosti bo omejen predvsem na čas gradnje. Izvedeni bodo vsi potrebni omilitveni ukrepi, da mejne vrednosti hrupa ne bodo presežene.

V času obratovanja je pričakovati povečano obremenjevanje okolja s hrupom le v času vzdrževalnih del, ki so časovno kratka. Objekt RTP Dekani, ki je že obstoječ vir hrupa je na primerni oddaljenosti od obstoječih stanovanjskih objektov in je lociran znotraj območja energetske infrastrukture. Izvedba priključitve 110 kV kablovoda v RTP Dekani sicer raven hrupa nekoliko poviša, vendar bo raven hrupa ostala znotraj mejnih vrednosti. Vpliv na obremenjevanje okolja s hrupom v času obratovanja ocenjujemo kot nebistven.



41

Tabela 11: Vrednotenje glede vplivov obremenjenosti s hrupom



hrup C B V času gradnje bo

obremenjenost okolja s hrupom povečana, vendar po ocenah mejne vrednosti ne smejo biti presežene. Vpliv gradnje kablovoda na obremenjenost okolja s hrupom je ocenjen s skupno oceno C - vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.

V času obratovanja pričakujemo povečano obremenjevanje okolja s hrupom le v času vzdrževalnih del. RTP Dekani je že obstoječ vir hrupa, izvedba priključitve 110 kV kablovoda v RTP Dekani raven hrupa sicer nekoliko poviša, vendar bo ta ostala znotraj mejnih vrednosti. Vpliv na obremenjevanje okolja s hrupom v času obratovanja ocenjujemo kot nebistven (B).



42

2.2.2.3.3 Elektromagnetno sevanje Merila:

povečanje obremenitve okolja z EMS. Cilj:

raven EMS zaradi izvedbe prostorske ureditve ostane znotraj mejne vrednosti EMS. Kazalnik:

vrednosti fizikalnih količin elektromagnetnega polja.. Opis vpliva V času gradnje kablovoda ne nastaja EMS, zato se ocenjuje, da poseg ne bo imel vpliva s stališča obremenjevanja okolja z EMS. V času obratovanja kablovoda bo EMS na sami trasi kablovoda pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, saj bo kablovod zakopan v zemljo (min. 1,5 m), ki omeji moč elektromagnetnega polja. Gostota magnetnega polja za to globino položenega kabla in za polaganje kablov v trikotno formacijo je manj kot 2,1 µT, oz. v primeru podvrtavanja manj kot 1,2 µT, kar je bistveno manj od dopustne efektivne mejne vrednosti, ki na I. območju znaša 10 µT, na II. območju pa 100 µT. Na obstoječi RTP Dekani, na katero se priključuje načrtovani kablovod, upravljavec skladno z zakonodajo izvaja periodične meritve EMS. Rezultati prvih meritev električnega in magnetnega polja frekvence 50 Hz (Poročilo o prvih meritvah elektromagnetnega sevanja na RTP Dekani, Elektroinštitut Milan Vidmar, št. poročila: VENO - 1441, november 2001) so pokazale, da naravno in življenjsko okolje zaradi delovanja RTP Dekani ni čezmerno obremenjeno z nizkofrekvenčnim EMS. Na območju RTP se načrtovani kablovod lahko fazno vključi v RTP z izvedbo dodatnega polja brez dvojnih zbiralk, prostozračnih povezav z dvojnimi zbiralkami ali GIS stikališča z dvojnimi zbiralkami. Vrednost EMS na območju RTP Dekani se zaradi vključitve kablovoda 110 kV ne bo povišala v tolikšni meri, da bi zaradi nje vrednosti EMS presegla mejne vrednosti. Vrednotenje V času gradnje kablovoda poseg ne bo imel vpliva s stališča obremenjevanja okolja z EMS. V času obratovanja kablovoda bodo vrednosti EMS ostale pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi tako na trasi kablovoda kot na RTP Dekani, v katero se bo načrtovani kablovod vključil.

Tabela 12: Vrednotenje glede vplivov obremenjenosti z elektromagnetnim sevanjem



elektromagnetno sevanje A B V času gradnje na obravnavani

lokaciji predvidoma ne bodo prisotni novi viri EMS, zato se ocenjuje, da vpliva elektromagnetnega sevanja na okolje ne bo (A).

V času obratovanja bo EMS na trasi kablovoda pod mejnimi vrednostmi. Na obstoječi RTP Vrtojba, ki je locirana na varovanem območju elektroenergetskih naprav, upravljavec skladno z zakonodajo izvaja periodične meritve EMS, izven varovanega območja pa se prekomerne



43

vrednosti ne pojavljajo. Ker vpliv EMS zaradi izvedbe predmetnega kablovoda glede na dovoljene mejne ravni EMS ne bo presežen, se ocenjuje, da bo obremenitev okolja z EMS nebistvena (B).



44

2.2.2.4 Skupno vrednotenje z varstvenega vidika in sklepne ugotovitve

V spodnji tabeli so podane ocene vplivov plana za posamezne sestavine okolja v času gradnje, obratovanja in v času obratovanja - daljinski vpliv. Skupna ocena vpliva je ocena največjega vpliva na posamezne segmente okolja oz. najnižja ocena primernosti.

Tabela 13: Ocene vplivov plana za posamezne sestavine okolja v času gradnje, v času obratovanja in v času obratovanja – daljinski vpliv za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije

Področje vrednotenja z varstvenega vidika – segment

okolja

Ocena vpliva (ocena primernosti oz. ustreznosti)


čas obratovanja

(daljinski vpliv)

Vode C (2) A (3) /

Hrup C (2) B (2) /

Elektromagnetno sevanje A (3) B (2) /

Skupna ocena vpliva C (2) B (2) /

Skupna ocena primernosti oz. ustreznosti

2-primerna, ustrezna

V času gradnje – Vplivi na segmenta okolja vode in hrup so ocenjeni kot nebistveni, vendar je pri tem potrebno upoštevani omilitvene ukrepe (ocena C). Vpliva elektromagnetnega sevanja v času gradnje ni (ocena A).

V času obratovanja so vplivi vseh treh segmentov okolja (vode, hrup, elektromagnetno sevanje) ocenjeni kot nebistveni (ocena B).

Do bistvenih (D) ali uničujočih (E) vplivov zaradi predvidenega plana ne bo prišlo ne v času gradnje, ne v času obratovanja.

Vrednotenje z varstvenega vidika je pokazalo, da je predlagana rešitev, to je koridor kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije z varstvenega vidika primeren oz. ustrezen oz. je z glede vseh vplivov segmentov okolja sprejemljiv ob upoštevanju vseh omilitvenih ukrepov.

Pri nadaljnjih fazah umeščanja kablovoda v prostor je treba upoštevati vse omilitvene in zaščitne ukrepe podane v elaboratu o vplivih na okolje za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, Projekt, d. d. Nova Gorica, št. projekta: 13376, marec 2016.



45

2.2.3 FUNKCIONALNI VIDIK

2.2.3.1 Splošno

Osnova za izdelavo vrednotenja najustreznejše rešitve kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije s funkcionalnega vidika so Idejne rešitve za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, Projekt, d. d. Nova Gorica, št. proj.: 13376, julij 2015.

2.2.3.2 Področja obravnave in cilji Funkcionalni vidik vrednotenja rešitve je v bistvu funkcionalno-tehnično-tehnološki vidik (značilnosti gradnje (pogoji, etapnost, organizacija gradnje ipd.), samo obratovanje prenosnega plinovoda (učinkovitost)). Funkcionalno vrednotenje z vidika vplivov prostorske ureditve je že obravnavano deloma v prostorskem in deloma v varstvenem vidiku.

Področji obravnave funkcionalnega vidika sta:

zahtevnost gradnje in

učinkovitost obratovanja. Osnovni cilj, ki mu sledi načrtovani kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, je vzpostavitev nove 110 kV povezave za izmenični tok med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem. Načrtovani kablovod mora tako biti čim bolj funkcionalen, kar pomeni, da mora slediti svojemu osnovnemu namenu in uporabi.

Ob upoštevanju specifičnosti načrtovane prostorske ureditve so v nadaljevanju podrobneje opredeljeni cilji po posameznih področjih obravnave.



46


2.2.3.3.1 Zahtevnost gradnje

Obravnavana so naslednja področja: naravni pogoji gradnje in organizacija gradnje.

Merila:

geološke razmere,

hidrološke razmere,

reliefne značilnosti,

organizacija gradnje.

Cilji:

izbira primernega terena za hitro, učinkovito in varno gradnjo,

izbira tehnologij gradnje na podlagi naravnih pogojev gradnje,

racionalnost gradnje. Kazalniki:

pogoji gradnje glede na lastnosti tal (primernost tal z vidika geoloških in hidroloških pogojev, nosilnost, …),

zemeljska dela (obseg, zahtevnost terena).

Opis vpliva Osnovno izhodišče pri načrtovanju koridorja za umestitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije je bila izbira razpoložljivega prostora, ob tem da se je upoštevala tudi primernost terena za hitro, učinkovito in varno gradnjo. Koridor plinovoda poteka po geološko stabilnih in nezahtevnih terenih. Kablovod bo vkopan s predvideno globino nadkritja najmanj 1,5 m. Predvidena je tudi izvedba vključitve kablovoda v RTP Dekani. Koridor kablovoda se izogiba večjim naseljenim krajem na primerni oddaljenosti. Vseskozi sledi obstoječim koridorjem infrastrukturnih objektov v prostoru (obstoječa cestna infrastruktura). Zaradi umeščanja kablovoda v prostor ni predvidenih večjih posegov v ustvarjene pogoje (rušitev objektov). Zaradi gradnje bodo potrebne prestavitve nekaterih obstoječih infrastrukturnih vodov. Med gradnjo bodo potrebne začasne ustavitve oz. preusmeritve prometa. Po izgradnji kablovoda bodo zemljišča ter prometna in gospodarska javna infrastruktura, ki je bila prizadeta v času gradnje, povrnjena v prvotno stanje. Zahtevnost gradnje je povečana zaradi večjega števila križanj pomembnejše infrastrukture, do česar prihaja zaradi poteka v koridorju obstoječih cest, kjer se nahajajo tudi drugi vodi gospodarske javne infrastrukture, lokalnih zožitev razpoložljivega prostora za gradnjo ali prečkanj območij, kjer ni dovoljeno ali možno prekopavanje in se običajno izvede s postopkom vodenega-usmerjenega vrtanja. S tako izvedbo brez izkopa se preprečijo vplivi na ta območja. Gradnja kablovoda je zahteven poseg, ki narekuje dobro organizacijo gradnje. Glede na čas gradnje je možna vzpostavitev več gradbišč. Znotraj gradbišča bo vzpostavljena transportna pot ob trasi kablovoda. Takoj po položitvi kablovoda bo jarek zasut, območje posega pa bo urejeno v prvotno stanje. Do gradbišča bo možen dostop le po predhodno dogovorjenih poteh med izvajalci del in lokalnimi skupnostmi in lastniki zemljišč. Začasne deponije gradbenega materiala med gradnjo bodo znotraj delovnega pasu. Gradbeni odpadki, ki bodo nastali v času gradnje se bodo odlagali na mestih, ki so v okviru lokalnih skupnosti urejene za ta namen.



47

Z vidika dostopa do kablovoda v času obratovanja in dostopa v času nujnih vzdrževalnih del, bo imel upravljavec kablovoda sklenjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, ki mu bodo omogočale stalen dostop do kablovoda in objektov na njem ter izvedbo vzdrževalnih del. Vrednotenje Primernejša je rešitev, ki:

poteka po dostopnejšem terenu,

poteka po geološko in hidrogeološko manj zahtevnih terenih,

zahteva manjši delež izvedbe z zahtevnejšimi gradbenimi tehnikami. Tabela 14: Vrednostna lestvica za vrednotenje glede zahtevnosti gradnje

Ocena primernosti

3 - zelo primerna, zelo ustrezna

- koridor v celotni dolžini poteka po nosilnem in hidrogeološko nezahtevnem terenu

- znotraj koridorja ni zahtevnejših tehnoloških gradbenih posegov zaradi gradnje osnovnega objekta

2 - primerna, ustrezna

- koridor v večinskem delu poteka po nosilnem in hidrogeološko nezahtevnem terenu

- znotraj koridorja so zahtevnejši tehnološki gradbeni posegi zaradi gradnje osnovnega objekta vendar le na krajših odsekih

1 - manj primerna, manj ustrezna

- koridor poteka po nosilnem in hidrogeološko zahtevnem terenu, ki ga na daljših odsekih prekinjajo nenosilni tereni

- znotraj koridorja so številni zahtevnejši tehnološki gradbeni posegi zaradi gradnje osnovnega objekta

Predlagana rešitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije je z vidika zahtevnosti gradnje ocenjena kot primerna, ustrezna (2). Načrtovani koridor kablovoda skoraj na celotnem poteku sledi že izvedenim infrastrukturnim objektom (obstoječa cestna infrastruktura). Koridor poteka v glavnem po stabilnem nosilnem in nezahtevnem terenu. Koridor kablovoda deloma posega v ustvarjene gradbene razmere, saj bodo zaradi gradnje potrebne prestavitve obstoječih infrastrukturnih vodov. Med gradnjo bodo potrebne začasne ustavitve oz. preusmeritve prometa. Znotraj gradbišča bo organizirana transportna pot. Z lokalnimi skupnostmi bodo dogovorjene dostopne poti do gradbišča ter način ureditve teh območij po končani gradnji.



48

2.2.3.3.2 Učinkovitost obratovanja Obravnavano je področje energetike. Merila:

povečanje neto čezmejnih prenosnih zmogljivosti,

konkurenčnost in cena električne energije. Cilji:

povečanje integracije notranjega trga z električno energijo v Evropski uniji,

dostop do cenejših virov električne energije tako na slovenski kot italijanski strani. Kazalniki:

sprememba glede na obstoječe stanje – večja konkurenčnost, boljša cena, večja prenosna zmogljivost.

Opis vpliva S ciljem vzpostavitve nove 110 kV povezave za izmenični tok med sosednjima sistemskima operaterjema se načrtuje izgradnja 110 kV kablovoda med RTP Žavlje (Zaule) in RTP Dekani, katere del je tudi odsek kablovoda od RTP Dekani do državne meje z RI pri MMP Škofije, z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami, ki je predmet tega državnega prostorskega načrta. S predvidenimi ojačitvami v prenosnih omrežjih italijanskega in slovenskega sistemskega operaterja bodo omogočene razpoložljive prenosne zmogljivosti na novem povezovalnem vodu v smeri Slovenija–Italija v višini 90 MW skozi vse ure dneva v času zimskega obdobja (od oktobra do marca) oziroma v poletnem času 95 MW v času konic (peak hours) ter 90 MW v času izven konic (off peak). V smeri iz Italije v Slovenijo pa je za novi povezovalni vod v zimskem in poletnem obdobju največja razpoložljiva prenosna zmogljivost 10 MW. S pomočjo novega povezovalnega voda bo možno izvažati v Italijo približno 600 GWh električne energije letno (za moč prenosa 91 MW v 6.500 ekvivalentnih urah) in uvažati v Slovenijo približno 65 GWh letno (za moč prenosa 10 MW v 6.500 ekvivalentnih urah). Dodatne razpoložljive zmogljivosti novega povezovalnega voda bodo povečale obstoječe razpoložljive zmogljivosti na prenosnem omrežju med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem za več kot 18 %. Kablovod bo projektiran, izveden in vzdrževan ob upoštevanju predpisov in standardov in v skladu z Energetskim zakonom (EZ-1) (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj).



49

Vrednotenje Tabela 15: Vrednostna lestvica za vrednotenje glede učinkovitosti obratovanja

ocena primernosti

3 - zelo primerna, zelo ustrezna

- kablovod ustrezno poveča neto čezmejne prenosne zmogljivosti,

- kablovod ustrezno poveča konkurenčnost in zagotavlja boljšo ceno električne energije

2 - primerna, ustrezna

- kablovod delno poveča neto čezmejne prenosne zmogljivosti,

- kablovod delno poveča konkurenčnost in zagotavlja boljšo ceno električne energije

1 - manj primerna, manj ustrezna

- kablovod ne poveča neto čezmejne prenosne zmogljivosti, - kablovod ne poveča konkurenčnosti in boljše cene

električne energije

Predlagana rešitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije je z vidika učinkovitosti obratovanja ocenjena kot zelo primerna, zelo ustrezna (3), saj bo načrtovani kablovod ustrezno povečal neto čezmejne prenosne zmogljivosti na prenosnem omrežju med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem, s čimer se bo povečala konkurenčnost in zagotovila boljša cena električne energije.



50

2.2.3.4 Skupno vrednotenje s funkcionalnega vidika in sklepne ugotovitve Skupna ocena primernosti oz. ustreznosti je najbližja ocena povprečni vrednosti ocen vrednotenja po posameznih področjih obravnave. Tabela 16: Vrednotenje rešitve s funkcionalnega vidika

Področja obravnave s funkcionalnega vidika Ocena primernosti, ustreznosti

Zahtevnost gradnje 2- primerna, ustrezna

Učinkovitost obratovanja 3 - zelo primerna, zelo ustrezna

Skupna ocena primernosti, ustreznosti 2- primerna, ustrezna

Vrednotenje s funkcionalnega vidika je pokazalo, da je predlagana rešitev, to je koridor kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, s funkcionalnega vidika primerna oz. ustrezna.

Umestitev kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije v predlagani koridor je na celotni trasi možna in tehnično izvedljiva.



51

2.2.4 EKONOMSKI VIDIK Vrednotenje ustreznosti z ekonomskega vidika je povzeto iz Idejnih rešitev za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, Projekt d. d. Nova Gorica, št. proj.: 13376, julij 2015. V okviru ocene investicije je bil ocenjen samo strošek izgradnje kablovoda z vidika povprečnih stroškov gradnje kablovoda, ki poteka po nezahtevnem terenu, brez večjih ovir za gradnjo, kot so: erozijska območja, močvirja, poplavna območja in posebna območja varovanja narave. Glede na potek območja koridorja za umestitev načrtovanega kablovoda v prostor lahko z gotovostjo sklepamo, da ne bo večjih prostorskih ovir za gradnjo, ki bi podražile izvedbo plinovoda.6 Strošek izgradnje kablovoda z vidika povprečnih stroškov gradnje plinovoda, je 4,03 milijonov EUR, od tega 2,65 milijonov EUR za gradnjo kablovoda, 0,07 milijonov EUR za optični kabel in 1,3 milijonov EUR za objekte (vse vrednosti brez DDV, podatek julij 2015). Iz izkušenj pri podobnih projektih, je predlagana rešitev, to je koridor kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije z ekonomskega vidika zelo primeren oz. zelo ustrezen. Ekonomski vidik ne predstavlja pomembnega vidika vrednotenja, saj se vrednoti le ena predlagana rešitev.

3. 6 ustreznost glede zahtevnosti gradnje je obravnavana v okviru funkcionalnega vidika



52

2.2.5 SINTEZNO VREDNOTENJE

2.2.5.1 Sintezno vrednotenje in sintezne ugotovitve Rešitev, to je koridor kablovoda 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, je bila večkriterijsko analizirana in vrednotena z naslednjih vidikov oz. sklopov kriterijev:

1. prostorski vidik (glej poglavje 2.2.1)

zasnova razvoja v prostoru,

naselja,

razvoj dejavnosti,

fizične in morfološke značilnosti prostora (krajina (krajinska zgradba)),

kulturne značilnosti prostora.

2. varstveni vidik (glej poglavje 2.2.2)

vplivi na naslednje segmente okolja:


hrup,

elektromagnetno sevanje;

3. funkcionalni vidik (glej poglavje 2.2.3)

zahtevnost gradnje,

učinkovitost obratovanja.

Ekonomski vidik (glej poglavje 2.2.4) je obravnavan le z vidikov povprečnih gradbenih stroškov investicije in ni bistven pri sinteznem vrednotenju, saj se vrednoti le ena predlagana rešitev.

Sintezno vrednotenje predlaganih rešitev načrtovanega plinovoda je izvedeno opisno in izhaja iz posameznega sinteznega vrednotenja po prostorskem, varstvenem, funkcionalnem in ekonomskem vidiku v predhodnih poglavjih te študije.

Upoštevana je tristopenjska lestvica za skupno vrednotenje s prostorskega, okoljskega (varstvenega) in funkcionalnega vidika:

3 - rešitev je zelo primerna, zelo ustrezna 2 - rešitev je primerna, ustrezna 1 - rešitev je manj primerna, manj ustrezna

Ocena primernosti z zgornje tristopenjske lestvice se primerja z analizo podeljenih ocen primernosti za vsak element posameznega vidika ter z uporabo povprečne ocene vseh posameznih sinteznih vrednotenj po posameznih vidikih.

Pri analizi in vrednotenju rešitve se lahko izpostavijo njene pozitivne in negativne lastnosti, navedene v spodnji tabeli. Tabela 17: Ključne pozitivne in negativne lastnosti predlagane rešitve

pozitivne lastnosti negativne lastnosti

prostorski vidik - prilagajanje obstoječim oziroma načrtovanim infrastrukturnim koridorjem,

- prilagajanje obstoječim strukturam v prostoru,

- izogibanje poselitvenim območjem,

- prečkanje gospodarske javne infrastrukture



53

- minimalno poseganje na stavbna zemljišča.

varstveni vidik - ni vplivov ali so nebistveni (brez potrebne izvedbe omilitvenih ukrepov) na več sestavin okolja: podnebje in kakovost zraka, tla, kulturna dediščina, narava, rastlinstvo in živalstvo, krajina in vidne značilnosti okolja, odpadki, kmetijske površine in gozd ter svetlobno onesnaževanje

- med gradnjo kablovoda potrebna izvedba predhodnih arheoloških raziskav

funkcionalni vidik

- nezahteven teren za gradnjo, ustrezna učinkovitost obratovanja

/

Tabela 18: Prikaz vrednotenja po posameznih vidikih

Področje obravnave / segment okolja Ocena primernosti, ustreznosti

PROSTORSKI VIDIK

Vpliv na zasnovo razvoja v prostoru 3

Vpliv na naselja 3

Vpliv na razvoj dejavnosti 2

Vplivi na fizične in morfološke značilnosti prostora (krajina (krajinska zgradba))

3

Vpliv na kulturne značilnosti prostora 2

Skupna ocena primernosti, ustreznosti 2

VARSTVENI VIDIK

Kulturna dediščina 2

Hrup 2

Elektromagnetno sevanje 2


FUNKCIONALNI VIDIK

Zahtevnost gradnje 2

Učinkovitost obratovanja 3


EKONOMSKI VIDIK


Predlagana rešitev, to je koridor kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, se je skozi sintezno vrednotenje izkazala kot primerna oz. ustrezna.

Predlagana rešitev ne onemogoča prostorskega razvoja, je tehnično izvedljiva, ob nebistvenih vplivih na segmente okolja (z ali brez izvedbe omilitvenih ukrepov) bo omogočeno njeno normalno funkcioniranje.



54

II. GRAFIČNI DEL

List št. 1 Pregledna situacija M 1 : 5.000



55

3 PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE

3.1 OPIS PREDLOGA NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE Z OBMOČJEM

Koridor kablovoda 110 kV se naveže na RTP 110/20 kV Dekani in poteka na širšem območju prostorskih koridorjev regionalne ceste Dekani–Koper, regionalne ceste Dekani–Škofije in državne ceste HC-H5 Škofije–Srmin. Kablovod se na območju državne meje z Republiko Italijo pri MMP Škofije naveže na italijanski elektroenergetski sistem. Celotna dolžina koridorja kablovoda je približno 4,6 kilometrov, poteka pa prek območja Mestne občine Koper. Investitorja načrtovanega kablovoda, ki je predmet te pobude, sta družba E3 d.o.o., Erjavčeva ulica 24, Nova Gorica in HSE d. o. o., Koprska ulica 92, Ljubljana. Upravljavec načrtovanega kablovoda bo družba ELES, d.o.o., Hajdrihova ul. 2, 1000 Ljubljana. Koridor 110kV kablovoda od RTP 110/20 KV Dekani do slovensko – italijanske meje se začne na območju RTP Dekani, ki je locirana na zahodnem delu naselja Dekani. Koridor kablovoda poteka od RTP Dekani proti severozahodu, vzporedno s potekom regionalne ceste Dekani-Koper. Koridor poteka po desni strani ceste vse do krožišča, kjer se preusmeri proti severu. V nadaljevanju koridor poteka vzporedno s cesto Dekani-Škofije mimo avtocestnega priključka Dekani, kjer se usmeri proti severozahodu do krožišča, kjer je avtocestni priključek Škofije. Koridor nato prečka krožišče in se čez približno 50 m preko nadvoza nadaljuje po regionalni cesti Škofije-Dekani vse do cestnega odcepa Jelarji. Nato se preusmeri na cesto proti Jelarjem, kjer čez približno 250 m nad predorom prečka državno cesto HC-H4 in se nadaljuje v območju regionalne ceste proti severovzhodu ob državni cesti HC-H4 vse do državne meje z Republiko Italijo. Pred državno mejo se koridor usmeri proti vzhodu in prečka državno cesto HC-H4. Po prečkanju se usmeri proti severu in poteka do državne meje. Koridor kablovoda je hkrati tudi območje predloga najustreznejše rešitve kablovoda, znotraj katerega bo v nadaljnji fazi (izdelava idejnega projekta in DPN) določena trasa kablovoda tako, da bo upoštevala vse potrebne odmike in prilagoditve kablovoda drugim grajenim in naravnim strukturam v prostoru. Koridor kablovoda oziroma območje predloga utemeljene rešitve plinovoda je okvirne širine približno 25 metrov, ki pa se na nekaterih območjih pomembnih omejitev (na primer pri prečkanjih pomembnejše gospodarske javne infrastrukture) razširi tako, da je omogočenih več prostorskih možnosti za določitev poteka trase plinovoda v naslednji fazi.



56

3.2 OBRAZLOŽITEV PREDLOGA NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE GLEDE NA REZULTATE SINTEZNEGA VREDNOTENJA IN UGOTAVLJANJA SPREJEMLJIVOSTI V LOKALNEM OKOLJU

3.2.1 OBRAZLOŽITEV PREDLOGA NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE Predlog najustreznejše rešitve načrtovanega kablovoda 110 kV bo prek ozemlja Republike Slovenije zagotovil dodatno mednarodno plinovodno povezavo, ki bo nov vir za povečano učinkovitost in zanesljivost oskrbe domačega trga z zemeljskim plinom, omogočala bo navezavo na sosednja prenosna plinovodna omrežja in mednarodne transportne poti ter tranzit zemeljskega plina med vzhodom in zahodom. Z načrtovanjem in gradnjo kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Vrtojba do slovensko-italijanske meje pri MMP Vrtojba bodo uresničeni postavljeni cilji prostorske ureditve, ki so tudi razvojni cilji iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije:

- Elektroenergetski sistem se razvija in dograjuje tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v vseh regijah, mestih in naseljih v državi. Pri načrtovanju oskrbe z električno energijo, ki zajema proizvodnjo, prenos, distribucijo in porabo energije mora biti poleg energetske učinkovitosti, gospodarnosti ter okoljske in družbene sprejemljivosti izkazan pozitivni vpliv na regionalni in urbani razvoj.

- Pri prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju se poleg obnove in sanacije dogradi omrežje, zgradi in okrepi interkonekcijske povezave s sosednjimi državami, predvsem z Madžarsko in Italijo. Z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev. Za nove povezovalne vode, kjer investitor ni sistemski operater prenosnega omrežja, mora investitor zadostiti pogojem za izvzetje iz določb o dostopu do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije, ki jih predpisujejo Uredbe oz. Direktive Evropskega parlamenta in Sveta ter Energetski zakon.

- Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

- Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.

- Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

Predlog usklajene rešitve poteka koridorja plinovoda je ustrezen glede na vse obravnavane vidike, saj ustreza postavljenim ciljev glede na posamezne vidike vrednotenja:

predlagani koridor je s prostorskega vidika ocenjen s srednjo stopnjo primernosti (rešitev je primerna, ustrezna). Koridor za svoj potek v celoti izkorišča trase drugih infrastrukturnih vodov. Izogiba se načrtovanim poselitvenim površinam in minimalno vpliva na celovitost območij prisotnih obravnavanih dejavnosti v prostoru. Zaradi poteka v koridorju obstoječe prometne infrastrukture, v katerega so umeščeni tudi drugi infrastrukturni vodi, v pretežni meri posega v omrežja gospodarske javne infrastrukture, pri čemer pa samo delovanje omrežij in oskrba prebivalstva ne bo moteno. Obstoječim strukturam v prostoru se prilagaja na celotnem poteku;

predlagani koridor je ob izvedbi vseh predvidenih omilitvenih ukrepov ocenjen kot sprejemljiv s stališča vplivov na okolje;



57

glede na vrednotenje s funkcionalnega vidika se izkazuje, da je predlagana trasa koridorja kablovoda v vseh primerih ustrezna, saj je potek kablovoda na celotni trasi mogoč in tehnično izvedljiv;

ekonomski vidik daje informacijo o ekonomskih in finančnih kazalcih, ki so ugodni v času življenjske dobe objekta, zato je predlog najustreznejše rešitve ustrezen.

3.2.2 SPREJEMLJIVOST V LOKALNEM OKOLJU

Končno oceno sprejemljivosti v lokalnem okolju bo mogoče dati po seznanitvi javnosti s študijo variant in predlogom najustreznejše rešitve.



58

3.3 PREDLOGI ZA OPTIMIZACIJO IN USMERITVE ZA NADALJNJE NAČRTOVANJE

Pomembnejše usmeritve za optimizacijo koridorja z okoljskega in prostorskega vidika so bile že upoštevane v fazi določanja koridorja kablovoda, kjer se je koridor: – prilagajal mejam poselitvenih območij, območij varstva narave in kulturne dediščine ...; – usklajeval s potekom drugih infrastrukturnih vodov tako, da je zagotovljen zadosten

medsebojni odmik ob hkratnem poteku v istem prostorskem koridorju; – prilagajal tehničnim rešitvam kablovoda na problematičnih območjih. Pri nadaljnjih fazah umeščanja kablovoda 110kV v prostor je treba upoštevati naslednje usmeritve (izhajajo iz vrednotenja prostorskega in varstvenega vidika):

načrtovani kablovod naj poteka čim bližje obstoječi cestni infrastrukturi, če je le mogoče, naj trasa kablovoda poteka v cestnem telesu obstoječih cest;

koridor kablovoda naj se umesti tako, da bo omogočeno izvajanje dejavnosti, načrtovanih s predvidenim OPPN Lama Dekani,

koridor kablovoda naj se umesti tako, da bo omogočeno izvajanje dejavnosti, načrtovanih s veljavnim OPPN za ureditev Trgovsko poslovne cone Bivje,

koridor kablovoda naj se umesti z upoštevanjem predloga prestavitve trase Parenzane,

koridor kablovoda naj se umesti tako, da bo omogočeno izvajanje dejavnosti, načrtovanih s veljavnim ZN za mejni prehod Škofije,

na območju enote nepremične kulturne dediščine Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Križišče (EŠD: 15565) in območju ter vplivnem območju enote nepremične kulturne dediščine Spodnje Škofije - Arheološko najdišče Školarice (EŠD: 14299) je treba izvesti predhodne arheološke raziskave v obliki arheološke raziskave ob gradnji skladno s smernicami Ministrstva za kulturo.

Upoštevati je treba še vse ostale omilitvene ukrepe navedene v Elaboratu o vplivih na okolje. Upoštevati je treba naslednjo prostorsko dokumentacijo:

Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986-2000 (Uradne objave, št. 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04),

Družbeni (srednjeročni) plan Občine Koper za obdobje 1986-1990 (Uradne objave št. 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04),

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev trgovsko poslovne cone Bivje (Ur. l. RS, št. 93/2014),

Občinski podrobni prostorski načrt Lama Dekani (v pripravi),

Odlok o zazidalnem načrtu ''Mejni prehod Škofije'' (Uradne objave št. 29/91, Ur. l. RS, št. 47/2006 in 93/2007).



59

II. GRAFIČNI DEL

3.4 PRIKAZ PREDLOGA NAJUSTREZNJEŠE REŠITVE S PRIKAZOM STANJA PROSTORA

list št. 2 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom namenske rabe prostora

M 1 : 5.000

list št. 3 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom dejanske rabe prostora

M 1 : 5.000

list št. 4 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom varovanih območij M 1 : 5.000

list št. 5 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom gospodarske javne infrastrukture

M 1 : 5.000

list št. 6 Predlog najustreznejše rešitve s prikazom občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov (veljavnih in v pripravi)

M 1 : 5.000



60

III. PRILOGE

1. Podrobneje obdelane idejne rešitve (elaborirane posebej) 2. Strokovne podlage za vrednotenje (elaborirane posebej) 3. Poročilo o vključevanju javnosti 4. Analiza smernic in odločitve prostorske konference 5. Odločba o CPVO 6. Seznam vseh upoštevanih podatkov in strokovnih podlag 7. Povzetek za javnost



61

1. Podrobneje obdelane idejne rešitve (elaborirane posebej) Za predmetni predlog najustreznejše rešitve so bile izdelane idejne rešitve, ki so elaborirane posebej:

Idejne rešitve za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, Projekt d.d. Nova Gorica, št. proj. 13376, julij 2015



62

2. Strokovne podlage za vrednotenje (elaborirane posebej) Predlog najustreznejše rešitve kablovoda 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije temelji na naslednjih strokovnih podlagah: Varstveni vidik: Kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje

pri MMP Škofije, Elaborat o vplivih na okolje, Projekt d. d. Nova Gorica, št. pr. 13376, marec 2016

Funkcionalni in ekonomski vidik: izdelano v okviru Idejnih rešitev za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije, Projekt d. d. Nova Gorica, št. pr. 13376, julij 2015



63

3. Poročilo o vključevanju javnosti Poročilo o vključevanju javnosti in končno oceno sprejemljivosti v lokalnem okolju bo možno podati po izvedbi seznanitve z rezultati predloga najustreznejše rešitve.



64

4. Analiza smernic

Analiza smernic je priloga Osnutka DPN za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije (Projekt d. d. Nova Gorica, št. proj. 13376, april 2016)



65

Smernice nosilcev urejanja prostora

Smernice so priloga Osnutka DPN za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije (Projekt d. d. Nova Gorica, št. proj. 13376, april 2016)



66

5. Odločba o CPVO



67

6. Seznam vseh upoštevanih podatkov in strokovnih podlag

1. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor - ZUPUDPP (Uradni list RS št. 80/10, (106/10 popr.), 57/12).

2. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Uradni list RS št. 106/11).

3. Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).

4. Energetski zakon (EZ-1) (Ur. l. RS, št. 17/14 in 81/15), 5. Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04). 6. Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt). 7. Metodologija vrednotenja in medsebojne primerjave variant v postopkih priprave

državnih prostorskih načrtov, Zaključno poročilo, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, november 2011

8. Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986-2000 (Uradne objave, št. 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04),

9. Družbeni (srednjeročni) plan Občine Koper za obdobje 1986-1990 (Uradne objave št. 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98, 16/99, 33/01 ter 96/04),

10. Agencija RS za okolje, Atlas okolja, URL: http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/home.page,

11. Grafični podatki enot in območij KD. Register nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, stanje podatkovne baze: maj 2015

12. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, digitalni sloji podatkov z dejansko rabo tal, URL: http://rkg.gov.si/GERK/, stanje marec 2016

13. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (GURS, leto 2015). 14. Ostali viri so navedeni v posameznih strokovnih podlagah za vrednotenje.

http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/home.page

http://rkg.gov.si/GERK/



68

7. Povzetek za javnost



69

8. Elaborat o vplivih na okolje (elaboriran posebej)

Documents

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT - ks-skofije.si · RS, t. 103/13) je kablovod 110 kV elektroenergetski vod z nazivno napetostjo 110 kV ali ve s pripadajoimi funkcionalnimi objekti, ki