dooel s.^elopek, Brvenica - moepp.gov.mk · 2020. 11. 8. · Slika br.1 @ivinarska farma Veni Kom S.^elopek Samata farma grani~i od site strani so obrabotlivi zemjodelski povr{ini,

dooel s.^elopek, Brvenica

Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto

BARAWE ZA B-INTEGRIRANA EKOLO[KA DOZVOLA

SODR@INA

I OP[TI INFORMACII ............................................................................ 3 II OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI ................................................. 5 III UPRAVUVAWE I KONTROLA ................................................................ 14 IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII UPOTREBENI

ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA ....................................... 15 V CVRST I TEÊN OTPAD ......................................................................... 19 VI EMISII VO ATMOSFERATA ................................................................ 21 VII EMISII VO POVR[INSKI VODI I KANALIZACIJA ................... 24 VIII EMISII VO PO^VA ............................................................................... 26 IX ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI .................................. 27 X BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE ....................... 28 XI TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI .. 31 XII PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE .......................................................... 32 XIII SPREÛVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLUÂI .......... 33 XIV REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO

ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE ..................................................................................... 39

XV REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI........................................................ 45

3

I OP[TI INFORMACII Ime na kompanijata1 Dru{tvo za proizvodstvo, transport,

trgovija i uslugi VENI-KOM DOOEL eksport-import s.êlopek- Brvenica

Praven status DOOEL

Sopstvenost na kompanijata

Privatna

Soptvenost na zemji{teto

Privatno

Adresa na lokacijata (i po{tenska adresa, dokolku e razli~na od pogore spomenatata)

ul. „101” bb êlopek Brvenica

Broj na vraboteni 5

Ovlasten pretstavnik Jusuf Ze}iri Kategorija na industriski aktivnosti koi se predmet na baraweto2

6.6 Instalacii za intenzivno ìvinarstvo ili za sviwarstvo so kapacitet od : a) 5000 do 40 000 mesta za ìvina

Proektiran kapacitet

25 000 mesta za ìvina

I.1 Vid na baraweto3 Obeleète go soodvetniot del

Nova instalacija Postoe~ka instalacija Zna~itelna izmena na postoe~ka instalacija

Prestanok so rabota

1 Kako {to e registrirano vo sudot, vaè~ka na denot na aplikacijata 2 Da se vneseat {ifrite na aktivnostite vo instalacijata spored Aneks 1 od ISKZ uredbata (Sl. Vesnik 89/05 od 21 Oktomvri 2005). Dokolku instalacijata vklu~uva pove}e aktivnosti koi se predmet na ISKZ, treba da se ozna~i{ifrata za sekoja aktivnost. [ifrite treba da bidat jasno odeleni edna od druga. 3 Ova barawe ne se odnesuva na transfer na dozvolata vo slu~aj na proda`ba na instalacijata

4

I.2 Organ nadle`en za izdavawe na B-Integrirana ekolo{ka dozvola

Ime na edinicata na lokalna samouprava

Op{tina Brvenica

Adresa

Mar{al Tito b.b 1216 Brvenica

Telefon Faks

044 456 005 044 456 015

5

II OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI Opi{ete ja postrojkata, metodite, procesite, pomo{nite procesi, sistemite za namaluvaweto i tretman na zagaduavweto i iskoristuvawe na otpadot, postapkite za rabota na postrojkata, vklu~uvaj}i i kopii od planovi, crteì ili mapi, (terenski planovi i mapi na lokacijata, dijagrami na postapkite za rabota). Odgovor: II. 1 Opis na lokacijata na instalacijata

@ivinarskata farma ”Veni Kom” dooel Brvenica se nao|a vo atarot na seloto êlopek, op{tina Brvenica. Oddale~enosta na farmata od naselenite mesta e slednata:

Istok: s.êlopek 2.8km Zapad: s.Brvenica 3km Sever: s.Strimnica 5km Jug: s.Radiovce 5km

Slika br.1 @ivinarska farma Veni Kom S.êlopek

Samata farma grani~i od site strani so obrabotlivi zemjodelski povr{ini, a najbliski objekti do farmata se benzinska pumpa i mlekara koi se nao|aat na pribli`no 500m od farmata.

Pristapot do farmata e obezbeden preku lokalen zemjen pat koj

se priklu~uva na regionalniot pat Tetovo-s.êlopek. Oddale~enosta na instalacijata od regionalniot pat e okolu 600m.

6

II 1.1 Grade`ni objekti

Na lokacijata na ìvinarskata farma se nao|aat slednite objekti:

Hala 1 (objekt za odgleduvawe nesilki so kapacitet od 15000) Hala 2 (objekt za odgleduvawe nesilki so kapacitet od 10000) Magacin za sto~na hrana so mlin za podgotovka na hrana Magacin za priem na sto~na hrana, ambalaà i pomo{ni

materijali Upravni prostorii so magacin za sortirawe i otprema na gotoviot

proizvod (jajca), garderober za vrabotenite, kujna i sanitaren ~vor za vrabotenite

Betonski silos za p~enka i soja Bunar za voda Bariera za dezinfekcija na vozilata

Vkupnata povr{ina na ìvinarskata farma e 17 000 m2. Lokacijata e celosno ogradena i hortikulturno uredena so drva, cve}iwa i trevnata povr{ina.

Skica na koja e prikaàna ìvinarskata farma so objektite e dadena vo Prilog II. II 1.1.1. Objekti za odgleduvawe na nesilki

Nesilkite vo objektite za odgleduvawe se smesteni vo pravoagolen, trospraten, kafezen sistem. Vo sekoj kafez se smesteni po 4-5 nesilki. Kafezite se opremeni so nipl sistem za napojuvawe so voda, linija za hranewe, linija za odveduvawe na jajcata i traka za iz|ubruvawe so vozdu{no su{ewe na ekskretot.

Objektite se opremeni so sistemi za avtomatski podesuvana ventilacija i avtomatski podesuvano osvetluvawe. Vo pogolemiot objekt ima 5 golemi i 5 mali ventilatori, dodeka vo pomaliot objekt ima 5 golemi i 2 mali ventilatori. Osvetluvaweto vo prosek trae 15 ~asa dnevno. Objektite ne se zagrevaat, a temperaturata avtomatski se regulira i se odrùva na 23 0C.

Yidovite na halite se izgradeni od {upliva blok tula. Yidovite se malterisani so prodolèn malter. Podot e betoniran, {to ovozmoùva lesno ~istewe na objektot. Pokrivaweto na krovnata konstrukcija e izvedeno od salonitni plo~i.

Halata e potpolni zatvorena so cel da se izbegne kontakt na ìvinata so divi ptici.

7

Na dvata objekta za odgleduvawe na `ivina e instalirana vodena zavesa za podobra ventilacija i obezbeduvawe na potrebnata temperatura vo objektot.

Slika br. 2 Vodena zavesa II 1.1.2 Magacin za sto~na hrana so mlin za podgotovka na hrana

Vo prostorot pome|u dvete hali se nao|a magacinot za sto~na hrana. Tuka se podgotvuva hranata vo soodveten soodnos po odnapred odredena receptura. P~enkata se mele vo mlin i se homogenizira so ostanatite sostojki vo hranata vo me{alka za sto~na hrana. Vaka podgotvenata hrana se pakuva vo vre}i i se skladira vo magacinot za sto~na hrana.

Slika br.3 Silos za hrana

8

So ogled na nedostigot na p~enka na pazarot, kako i cenite na istata, vo poslednata godina od raboteweto se nabavuva gotov podgotven koncentrat. Poradi vakviot na~in na dobavuvawe na sto~na hran (gotov koncentrat), nema potreba od melewe na hranata vo milinot. Hranata se skladira vo magacinot za sto~na hrana. II 1.1.3 Magacin za priem na sto~na hrana, ambalaà i pomo{ni materijali

Na ju`nata strana od instalacijata se nao|a magacinot za priem na sto~na hrana, ambalaà i pomo{ni materijali. Vlezot na magacinot e pristapen za kamionite koi vr{at isporaka na surovinite. Vo ovoj magacin se vr{i priem na soja, son~ogledovo }uspe, maslo, kreda, premiks, vakcini, sredstva za dezinfekcija, hartieni vlo{ki za pakuvawe na jajcata, kartonski kutii i t.n. Hranata vedna{ po priemot se skladira vo magacinot za sto~na hrana, t.e. istata ne se zadrùva vo magacinot za priem. II 1.1.4 Magacin za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod (jajca)

Vedna{ do magacinot za priem na sto~na hrana, ambalaà i pomo{ni materijali se nao|a magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod. Vlezot na magacinot e pristapen za vozilata koi vr{at isporaka na gotoviot proizvod do krajnite potro{uva~i. Vo magacinot se nao|a avtomatska ma{ina za sortirawe na jajca koja gi sortira istite po klasi i toa od najmalata klasa-Ema do najgolemata klasa-Super Sofija.

Vo magacinot se nao|a prostor za skladirawe na selektiranite,

spakuvani jajca podgotveni za proda`ba. Pakuvaweto na jajcata se vr{i ra~no od strana na vrabotenite. II 1.1.5 Garderober za vrabotenite, kujna, sanitaren ~vor

Vo prostorot pome|u magacinot za priem na sto~na hrana, ambalaà i pomo{ni materijali i magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod se nao|a garderoberot za vrabotenite. Toj sluì za presoblekuvawe na vrabotenite od civilna vo rabotna obleka i obratno.

Vo prostorot pome|u magacinot za priem na sto~na hrana,

ambalaà i pomo{ni materijali i magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod se nao|a i kujnata. Vo nejzino prodolènie se nao|a sanitarniot ~vor.

II 1.1.6 Sanitarno fekalna jama Za prifa}awe na sanitarno fekalnite otpadni vodi, kako i vodite od perewe na objektot e izgradena sanitarno fekalna jama so kapacitet od 8 m3. Sanitarno-fekalnata jama e betonirana, hidro izolirana. Istata

9

se prazni vo zavisnost od potrebata, od strana na JP „EKOFLOR”- Bogoviwe. II 1.1.7 Betonski silos za p~enka i soja

Vo ramkite na instalacijata se nao|a podzemen betonski silos za p~enka i soja so kapacitet od 200t. Zalihata na p~enka i soja od silosot se nosi vo mlinot so cel doveduvawe na p~enkata i sojata do potrebnata granulacija. II 1.1.8 Bunar za voda

Vodata za napojuvawe na ìvinata se dobiva od sopstven bunar koj se nao|a na 15m dlabo~ina. Preku sistem na cevkovod vodata se doveduva do objektite za odgleduvawe na ìvina. II 1.1.9 Bariera za dezinfekcija na vozilata

So cel za{tita na jatoto od bolesti i infekcii, na samiot vlez vo instalacijata postoi bariera za dezinfekcija na vozilata. Barierata e vo forma na betonska vdlabnatina ispolneta so te~nost za dezinfekcija preku koja pominuvaat vozilata. Kako sredstvo za dezinfekcija vo dezbarierata se koristi Virkon S. II 1.1.10 Upravni prostorii Upravnite prostorii se nao|aat nad magacinot za priem, gardaroberot za vrabotenite, kujnata, sanitarniot ~vor i magacinot za gotov proizvod. Tuka se nao|a kancelarijata na upravitelot G-din Jusuf Ze}iri. Upravnite prostorii se opremeni so site neophodni uredi za vr{ewe na administrativni raboti i priem na stranki. II 1.2 Procesi vo ìvinarskata farma II 1.2.1 Hranewe

Prethodno podgotvenata hrana preku polàvest transporter se vnesuva vo objektite za odgleduvawe na ìvina. Tamu preku sistem na beskone~na lenta hranata pristignuva do kafezite so nesilki.

Za zadovoluvawe na normativite na ishranata se koristi:

-koncentrat sostaven po receptura -vitaminski dodatok -drugi aditivi

Za napojuvawe na ìvinata se koristi voda od sopstven bunar. Vodata preku cevkovod doa|a do ìvinata koja se napojuva preku nipl sistem.

10

II 1.2.2 Sobirawe i transport na jajca

Sobiraweto na jajca se vr{i preku lenta za sobirawe na jajcata. Taka sobranite jajca se transportiraat do magacinot za sortirawe. II 1.2.3 Iz|ubruvawe

Nesilkite se odgleduvaat vo kafezi koi se postaveni vo pravoagolna forma po dolìnata na halata. Istite se na tri kata, a pod sekoj kat ima horizontalno postavena beskone~na lenta koja sluì za iz|ubruvawe.

Pticite se nao|aat vo kafezi, a ekskretot se su{i do 50 % suva

materija. Suv vozduh se duva vrz povr{inata na ekskretot na podvi{na lenta so {to se su{i ekskretot. Lentite go prifa}aat izmetot i go nosat do druga lenta e popre~no postavena na lentite za iz|ubruvawe pod kafezite.

Od ovaa lenta izmetot preku transporten sistem (ìrafa) se

prazni vo traktorska prikolka. Izmetot vo prikolkite doa|a suv zaradi koristeweto na metod na suvo iz|ubruvawe i kako takov se prevzema od strana na individualni zemjodelci za odreden nadomestok (Soglasno prethodno sklu~en Dogovor). Izgubruvaweto na objektite se vr{i na sekoi tri dena. Vkupnata koli~ina na ekskret od dvat objekta iznesuva okolu 5 t na sekoi tri dena. Prevzemaweto na ekskretot od strana na zemjodelcite se odviva na sekoi 2-3 dena, po prethodna najava. II 1.2.4 Za{tita na jato (vakcinacija)

Novoto jato se nabavuuva ve{e vakvinirano. Vo kolku se pojavi potreba, nesilkite se vakciniraat preku rastvorawe na vakcinite vo vodata za piewe.

11

II 1.2.5 Sortirawe na jajcata

Za sortirawe na jajcata se koristi magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod. Jajcata se sortiraat avtomatski so pomo{ na ma{ina za sortirawe. Jajcata se sortiraat vo klasi spored teìna i kvalitet. Napuknatite i valkanite jajca ra~no se otstranuvaat pred nivnoto vleguvawe vo ma{inata za sortirawe. Na vlez na sortira~kata, jajcata pominuvaat pod UV lamba za antibakterisko dejstvo.

Slika br. 4 Ma{ina za sortirawe na jajca Sortiranite jajca koi se klasiraat vo sedum klasi spored svojata

teìna ra~no se pakuvaat vo hartieni vlo{ki. Spakuvanite jajca se skladiraat vo magacin za skladirawe na jajca do edna nedela. Jajcata se ~uvaat na temperatura od 18-20 oS. Jajcata se transportiraat do krajnite potro{uva~i so sopstveni vozila. II 1.2.6 Vseluvawe na ìvinata vo objektite

Nesilkite se vnesuvaat vo objektot na sekoi 14 meseci vo prethodno pripremen objekt (prethodno is~isten i dezinficiran). Tie se nabavuvaat kako 16 nedelni piliwa (jarki) od strana na dobavuva~i koi gi transportiraat istite vo vozila za koi e obezbeden sertifikat za transport na ìvina, kako i posebna veterinarna dozvola. Voziloto so jarkite so zadniot del se postavuva nakaj vlezot na objektot pri {to rabotnicite gi rastovaraat gajbite i gi rasporeduvaat po kafezite vo odnapred utvrden broj. Po celosnoto vseluvawe na ìvinata vo objektot, odnosno polneweto na kafezite, se aktiviraat sistemite za hranewe i poewe, a pred toa i sistemot za ventilacija i klimatizacija (osobeno vo letniot period).

12

II 1.2.7 Postapka so izumrena ìvina

Vo procesot na odgleduvawe na ìvina se javuva odreden procent na umrena ìvina, voglavno kako rezultat na tehnolo{ka smrtnost. Vo objektite za odgleduvawe sekojdnevno se vr{i kontrola na izumrena ìvina, a izumrenite nesilki se iznesuvaat nadvor od objektite. Istite se zakopuvaat vo jama za izumrena ìvina so kapacitet od okolu 5-6000 izumreni nesilki. Jamata se nao|a vo krugot na instalacijata, t.e. na krajnata severna granica na lokacijata. Izumrenata ìvina se prekriva so zemjen sloj za da se spre~i {irewe na neprijatni mirisi. II 1.2.8 Praznewe na objektite za odgleduvawe na ìvina

Terminot za iseluvawe od prv red zavisi od procentot na nesivost, pri {to nesivosta opa|a so starosta na koko{kite. Opa|aweto na nesivosta ja doveduva vo pra{awe ekonomskata opravdanost za odgleduvawe na nesilkite (tro{ocite za odgleduvawe gi nadminuvaat prihodite od proda`bata na jajca). Zatoa ìvinarskata farma Veni Kom vr{i promena na jatoto na sekoi 14-15 meseci koga nesivosta iznesuva okolu 78%. Nesilkite so namalena nesivost se prodavaat vo klanica ili na trgovci so ìvina, vo zavisnost od cenata.

13

Tretman na izumrena ìvina

Iz|ubruvawe

Prevzemawe na ekskretot od prevzema~i

Nabavka na surovini za sto~na hrana Skladirawe

Sortirawe i pakuvawe na jajca

@ivinarska farma

Skladirawe na otpad

Transport i dostava do kupuva~i

Utovar/istovar na ìvina

Procesna {ema na aktivnosti na ìvinarska farma

Podgotovka na sto~na hrana

Skladirawe Dogovor za prevzemawe na ekskret/|ubrivo

Dogovor za prevzemawe na komunalen otpad

Prevzemawe na otpad

14

III UPRAVUVAWE I KONTROLA Priloète organizacioni {emi i drugi relevantni podatoci. Osobeno da se navede liceto odgovorno za pra{awata od ìvotnata sredina. Odgovor:

@ivinarskata farma “Veni Kom” dooel Brvenica e locirana vo atarot na seloto êlopek, op{tina Brvenica. Oddale~enosta na farmata od najbliskoto naseleno mesto e 2,8km.

Proektiraniot kapacitet na farmata iznesuva 25 000 mesta za ìvina, site za nesilki. Momentalniot kapacitet iznesuva 25 000 nesilki.

@ivinarskata farma “Veni Kom” raboti 24 ~asa vo denot, 365 dena vo godinata. Koga se menuva jatoto, objektite za odgleduvawe nesilki ne se aktivni eden mesec.

@ivinarskata farma nema sertificiran sistem za upravuvawe so

kvalitet ili upravuvawe so ìvotnata sredina. Vo tek e izrabotka na HCCP plan za istata.

Odgovoren za pra{awata vo vrska so ìvotnata sredina e pretstavnikot na pretprijatieto, sopstvenikot g-din Jusuf Ze}iri.

15

IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA

Prilo`ete lista na surovinite i gorivata koi se koristat, kako proizvodite i me|uproizvodite. Popolnete ja slednata tabela (dodadete dopolnitelni redovi po potreba)

Ref. Br ili

Materijal/ Supstancija(1)

CAS(4) Broj

Kategorija na opasnost(2)

Momentalno skladirana

koli~ina

Godi{na upotreba

R i S frazi(3)

(toni) (toni) 1. Ecocid S

Krka Sostav: 50 g Pentapotassium bis (peroxymonosulphate ) bis (sulphate)

70693-62-8

Ne e opasno / 2,5 kg R 36/37/38 S 2-22-24-25-26-46

2. Sporotal 100 NP Ne e opasno 10-20 l 120 l NP 3. P~enka NP Ne e opasno 150 540 NP 4. Soja NP Ne e opasno 50 270 NP 5. Son~ogled NP Ne e opasno 30 70 NP 6. Maslo NP Ne e opasno 5-6 25 NP 7. Kreda NP Ne e opasno 20 60 NP 8. Premiksi NP Ne e opasno 40 93 NP

1. Vo slu~aj kade materijalot vklu~uva odreden broj na posebni i dostapni opasni

supstancii, dadete detali za sekoja supstancija. 2. Zakon za prevoz na opasni materii (Sl. List na SFRJ br. 27/90, 45/90, Sl. Vesnik na RM

12/93) 3. Spored Aneks 2 od dodatokot na upatstvoto 4. Chemical Abstracts Service Odgovor: IV.1 Surovini Komponenti od koi e sostavena hranata so koja se hrani `ivinata se:

1. P~enka 2. Soja 3. Son~ogledovo }uspe 4. Sto~na kreda 5. Maslo 6. Premiks za koko{ki

16

Premiks za koko{ki

Toa e mineralno-vitaminski del od hranata. Premiksot sodrì 1.25% Metionin so hemiska formula CH3SCH2CH2CH(NH2)COON (A-amino-S-metil tiobuterna kiselina). Metioninot e zna~ajna aminokiselina koja vo svojot sostav sodrì sulfur. Toa e bela supstancija so plo~kasta forma koja se rastvora vo ladna voda, razblaèni kiselini i alkalii. Metioninot e glaven izvor na sulfur vo belkovinite i spa|a vo 10-te aminokiselini neophodni za razvoj na ìvite organizmi. Metioninot pretstavuva okolu 0.1% od sto~nata hrana, a negovata namena e pobrz rast na ìvinata i pogolem kvalitet na proizvodot. IV.2 Nabavka, skladirawe i podgotovka na hranata Sto~nata hrana moè da se nabavuva kako ve}e podgotven koncentrat za koj ne e potrebna ponatamo{na podgotovka, ili kako poedine~ni komponenti koi se podgotvuvaat vo mlinot za sto~na hrana. Vo poslednata godina, poradi nedostigot na p~enka na pazarot i visokata cena, sro~nata hrana se nabavuva kako gotov koncentrat. Hranata se dostavuva so kamioni vo vre}i na sekoi 30-40 dena, osven nerafiniranoto maslo koe se nabavuva vo sopstveni buriwa od 1000l. Sto~nata hrana se skladira vo silosi i magacin za taa namena. Dokolku komponentite za podgotovka na sto~na hrana se nabavuvaat poedine~no, hranata se podgotvuva vo magacinot za sto~na hrana. Komponentite se me{aat vo me{alka po odnapred odredena receptura. Site komponenti se dobivaat vo forma pogodna za me{awe, osven p~enkata koja prethodno se mele vo mlinot. Hranata izme{ana vo soodveten soodnos se doveduva vo objektite za odgleduvawe so pomo{ na polàvest transporter. IV.3 Distribucija na voda za napojuvawe i drugi potrebi na ìvinarskata farma Instalacijata se snabduva so mehani~ki ~ista i biolo{ki ispravna voda za napojuvawe na ìvinata od sopstven bunar na dlabo~ina od 15m. Sekoj objekt za odgleduvawe ima sopstven rezervoar za voda koja se doveduva do niv so pomo{ na pumpa. Od rezervoarite vodata se doveduva do kafezite za ìvina kade {to nesilkite se napojuvaat preku nipl sistem. IV.4 Za{tita na jato

Po potreba se vr{i za{tita na jato preku vakcinirawe na ìvinata i toa na toj na~in {to vakcinite se rastvoraat vo rezervoarite za voda, pri {to ìvinata se vakcinira preku napojuvawe so voda.

17

IV.5 Sredstva za dezinfekcija Dezinfekcijata ima golema uloga vo proizvodstvoto, odgleduvaweto i eksploatacijata na zdravo i ekonomski isplatlivo jato ìvina i vo proizvodstvoto na ekolo{ki zdravi konsumni jajca. Najgolem broj na zarazni bolesti kaj ìvinata i lu|eto se tokmu od ovie faktori protiv koi treba da se posveti golemo vnimanie istite da bidat blagovremeno otstraneti. Vo zavisnost od periodot i samite potrebi se prevzemaat dejstvija za dezinfekcija. Dezinfekcija kaj objektite za odgleduvawe se vr{i samo pri zamena na jatoto, t.e. edna{ na 14-15 meseci, dodeka dezinfekcija na magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod se vr{i tri pati nedelno. Za redovna dezinfekcija vo ramkite na instalacijata se koristat slednive sredstva:

1 ECOCID S – za dezinfekcija na objektite za odgleduvawe na ìvina

2 Sporotal 100 – za dezinfekcija na magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod i za barierata za dezinfekcija

IV.6 Upotreba na energensi Energensi koi se upotrebuvaat na farmata se elektri~na energija i vo isklu~itelno retki slu~ai se koristi dizel gorivo koe sluì kako energens za agregatot za struja koj se vklu~uva vo slu~aj na prekin na napojuvaweto so elektri~na energija. Dizel gorivoto e smesteno vo rezervoar prika~en na samiot agregat. Agregatot e smesten na betonska podloga.

Aktivnosti pri koi {to se vr{i potro{uva~ka na elektri~na energija se:

distribucija na hrana distribucija na voda za napojuvawe i drugi potrebi

18

ventilacija na objektite osvetluvawe na objektite sortirawe i pakuvawe na jajcata dvièwe na beskone~nata lenta i ìrafata koi sluàt za

iz|ubruvawe elktri~ni aparati vo upravnite prostorii Potro{uva~kata na elektri~na energija varira vo tekot na godinata

i zavisi od klimatskite uslovi. Vo ìvinarska farma kade {to ne se vr{i zagrevawe na objektite za odgleduvawe na ìvina vo zima, pogolema e potro{uva~kata na elektri~na energija vo leto, bidej}i se javuva potreba od zgolemena rabota na ventilatorite, a so toa i pogolema potro{uva~ka na elektri~na energija. IV.7 Upravuvawe so gotoviot proizvod (jajca)

Jajcata avtomatski se iznesuvaat od kafezite so pomo{ na lenta i

istite se nosat do odreden sobiren punkt od kade {to vrabotenite ra~no gi nosat do ma{inata za sortirawe. Posle sortiraweto, vrabotenite ra~no gi pakuvaat jajcata po klasi vo kartonska ambalaà. Jajcata se klasificiraat po teìna i toa vo sedum klasi kako {to nalaga pazarniot kriterium i toa:

- Super Sofija - Sofija - Ana - Berta - Cezar - Dora - Ema

Po pakuvaweto jajcata se skladiraat se do nivnoto transportirawe do pazarot.

19

V CVRST I TEÊN OTPAD Vo dolnata tabela vklu~ete go celiot otpad {to se sozdava, prifa}a za povtorno iskoristuvawe ili tretira vo ramkite na instalacijata (dodadete dopolnitelni redovi po potreba).

Ref. br Vid na

otpad/material

Broj od Evropskiot

katalog na otpad

Koli~ina Prerabotka/ odloùvawe

Metod i lokacija na odloùvawe

Koli~ina po mesec [toni]

Godi{na koli~ina

[toni]

1. Komunalen otpad

20 03 01 0.3 3.6 Odloùvawe JP „EKOFLOR”

Odgovor: V.1 Opis na upravuvaweto so cvrst i te~en otpad od instalacijata V.1.1 Upravuvawe so cvrst otpad Komunalen otpad

Komunalniot otpad e neopasen otpad {to se sozdava od fizi~kite lica koi rabotat na ìvinarskata farma i e otpad sli~en na onoj od doma}instvata. Komunalniot cvrst otpad e vo vid na otpadoci od hrana, hartija, ambalaà (metalna, hartiena, plasti~na) i drugi otpadoci.

Komunalniot otpad se sobira na edno mesto i se prevzema od

strana na javno komunalno pretprijatie JP EKOFLOR BOGOVIWE. Dogovor za prevzemawe na komunalniot otpad e daden vo Prilog.

Otpad od pakuvawe Otpadot od pakuvawe e sekoe pakuvawe ili materijal za pakuvawe {to se sozdava od vleznite surovini. Kako otpad od pakuvawe se javuva:

Hartieni vre}i od vlezni surovini Plasti~na ambalaà od sredstva za dezinfekcija O{teteni hartieni vlo{ki za pakuvawe na gotoviot proizvod

20

Ovoj otpad se me{a so komunalniot otpad i go prevzema javnoto komunalno pretprijatie. V.1.2 Upravuvawe so izmetot od ìvinata

Vo ìvinarskata farma „VENI KOM” se primenuva domuvawe so kontinuirano otstranuvawe na ekskretot so vozdu{no su{ewe na ekskretot. Ekskterot od nesilkite se sobira so pomo{ na transportna lenta koja se dviì pod sekoj kat od kafezite. Za vreme na transportiraweto ekskretit se su{i do 55% suva materija. Od transportnata lenta izmetot so ìrafa se transportira do traktorski prikolki so zafatnina od 2m3. Dnevnata koli~ina na izmet iznesuva okolu 1t, {to zna~i deka godi{nata koli~ina na izmet se dviì okolu 365t.

Po polneweto na prikolkite |ubrivoto se prevzema od strana na

zemjodelci za odreden nadomestok. \ubrivoto se prevzema na sekoi dva dena. V.1.3 Upravuvawe so te~niot otpad

Te~en otpad od ~istewe na objektite za odgleduvawe ìvina i magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod

Objektite za odgleduvawe ìvina se ~istat edna{ na 14-15 meseci,

odnosno pri zamena na jatoto. Objektite za odgleduvawe na ìvina mehani~ki se ~istat, odnosno se metat za da se otstranat pokrupnite one~istuvawa, a potoa se prskaat so voda pod pritisok. Na kraj se stava od dezinfekcionoto sredstvo Ecocid S. Sredstvoto za dezinfekcija ne se mie so voda, a so toa ne se javuva kako zagaduva~ vo otpadnata voda. Vodata od ~isteweto na objektite se sleva vo sanitarno-fekalna jama. Jamata e so kapacitet od 6 m3 , betonirana, hidroizolirana. Jamata se prazni so cisterna.

Magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod se ~isti tri

pati nedelno, so cel obezbeduvawe na zdrav i bezbeden gotov proizvod. Za taa cel se koristi dezinfekciono sredstvo Sporotal 100. Vodata od ~isteweto na magacinot se sleva vo sanitarno fekalnata jama.

Otpadna sanitarna-fekalna voda

Bidej}i instalacijata ne e priklu~ena na kanalizaciona mreà, otpadnata sanitarno-fekalna voda i vodata od ~istewe na objektot se sleva vo sanitarno fekalna jama kade {to se sleva i otpadnata voda od ~istewe i dezinfekcija na objektite za odgleduvawe i magacinot za sortirawe. Sanitarno feklanata jama se prazni od strana na JP „EKOFLOR”, Bogoviwe. Dogovor za ~istewe na sanitarno fekalnata jama e daden vo Prilog.

21

VI EMISII VO ATMOSFERATA Priloète lista na site to~kasti izvori na emisii vo atmosferata, vklu~uvaj}i i detali na kotelot i negovite emisii. Opi{ete gi site izvori na fugitivna emisija, kako na pr. skladirawe na otvoreno.

Aplikantot e potrebno da posveti osobeno vnimanie na onie izvori na emisija koi sodràt supstancii navedeni vo Aneks 2 od dodatokot na Upatstvoto. NE E PRIMENLIVO, NEMA TO^KAST IAVOR NA EMISIJA Samo za kotli so mo}nost pove}e od 250 kW, malite kotli se isklu~eni. Kapacitet na kotelot Proizvodstvo na parea: Termalen vlez:

NEMA PAREN KOTEL

kg/~as MW

Gorivo za kotelot Tip: jaglen/nafta/LPG)/gas/biomasa itn. Maksimalen kapacitet na sogoruvawe Sodrìna na sulfur:

kg/~as %

NOx mg/Nm3

pri (0oC. 3% O2(Te~nost ili gas), 6% O2(Cvrsto gorivo)

Maskimalen volumen na emisija m3/~as

Temperatura oC(min) oC(max)

Periodi na rabota ~as/den Denovi/godi{no

Za drugi golemi izvori na emisii vo proizvodstvoto: Normalnite uslovi za temperatura i pritisok se: 0oC, 101.3 kPa

Izvor na emisija Detali za emisijata Namaluvawe na zagaduvaweto

Referenca/br. na oxak

Visina na oxak [m]

Supstancija/materijal

Masen protok

[mg/Nm3]

Protok na vozduh

[ Nm3/~as ]

Tip na filter/ciklon/

skruber

22

Odgovor:

VI.1 To~kasti izvori na emisija vo atmosferata Na instalacijata nema to~kasti izvori na emisija vo atmosferata i nema parni kotli. VI.2 Emisija vo atmosferata od sistemot za ventilacija, tehnikata za iz|ubruvawe i skladiraweto na |ubrivoto.

So ogled na prirodata na dejnosta koja se vr{i na lokacijata na instalacijata na ìvinarskata farma “Veni Kom” dooel Brvenica, vo emisija na komponenti vo vozduhot dominiraat materii koi se proizvod od raspa|awe na organskite materii i fiziolo{kite procesi na ìvinata. Istite se karakteriziraat so neprijatna mirizba, no nema takva koncentracija koja bi ja nadminala maksimalno dozvolenata koncentracija i maksimalno dozvolenoto koli~estvo i {tetno bi vlijaele vrz ìvotnata sredina i prirodata nadvor od granicata na lokacijata. Objektite kade se odgleduva ìvinata se ventiliraat so ventilatori koi ja zadovoluvaat klimatskata sostojba vo halite i uslovite koi treba da se zadovolat za nega na koko{kite. Edniot objekt ima 5 mali i 5 golemi ventilatori, dodeka drugiot objekt ima 2 mali i 5 golemi ventilatori. Kako o~ekuvani emisii koi moàt da proizlezat od objektite za odgleduvawe na ìvina se amonijak (NH3), metan (CH4), azotni oksidi (NOx), jaglerod dioksid (CO2), sulfur vodorod (H2S) i dr. Nivoata na emisii vo atmosferata od kafeznoto odgleduvawe na ìvina se mnogu mali pri ~esto otstranuvawe na |ubrivoto. Nivoata na pra{inata generalno zemeno se mnogu poniski, duri i zanemarlivi pri kafezno ~uvawe na ìvinata. Kako pri~ina za izvor na emisii vo atmosferata moè da se zeme i otvorenoto odloùvawe na |ubrivoto. Odloùvaweto na |ubrivoto (izmetot) predizvikuva emisii na amonijak, metan i drugi komponenti koi predizvikuvaat zagaduvawe na vozduhot i pojava na neprijatna mirizba.

Na ìvinarskata farma VENI KOM nema odloùvawe na

|ubrivoto na samata lokacija, odnosno istoto se prevzema od lokalnite zemjodelci, vedna{ po iz|ubruvaweto na objektite, taka {to mo`nite emisii od odloùvawe na |ubrivoto na otvoren prostor se isklu~eni.

Pri kafeznoto odgleduvawe ìvina, emisijata na mirizba e poniska, no mirizbata se namaluva i so po~esto otstranuvawe na izmetot od objektite za odgleduvawe ìvina.

23

Mirizbata na lokacijata na ìvinarskata farma se emitira od stacionarni izvori, poto~no od ventilacijata na objektite za odgleduvawe na ìvina i od skladirawe na ekskret. Emisiite na mirizba koi proizleguvaat od aktivnostite na ìvinarskata farma variraat vo zavisnost od temperaturata, relativnata vla`nost na vozduhot, pH na |ubrivoto i od drugi faktori kako {to se odrùvaweto na higienata vo prostoriite za odgleduvawe na ìvina, sostavot na izmetot i tehnikite za rakuvawe i skladirawe na |ubrivoto.

Nadvor od lokacijata na ìvinarskata farma “Veni Kom” dooel

ne se ~uvstvuva mirizba. Zemaj}i go vo predvid faktot deka najbliskoto naseleno mesto se nao|a na 2,8km oddale~enost od instalacijata, kako i navedenite faktori koi vlijaat na {ireweto na mirizbata, aktivnostite koi se odvivaat na lokacijata na instalacijata ne predizvikuvaat pojava na neprijatna mirizba nadvor od instalacijata.

Na lokacijata na ìvinarskata farma “Veni Kom” dooel Brvenica

nema takva koncentracija na {tetni materii koi bi gi nadminale Maksimalno Dozvolenite Koncentracii i so toa {tetno bi vlijaele na ìvotnata sredina.

24

VII EMISII VO POVR[INSKI VODI I KANALIZACIJA Baratelot treba da navede za sekoj izvor na emisija posebno dali se emituvaat supstancii navedeni vo Aneks II od Dodatokot na Upatstvoto. Potrebno e da se dadat detali za site supstanciii prisutni vo site emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija vodite (Sl. Vesnik 18-99). Treba da se vklu~at site istekuvawa na povr{inski vodi, zedno so vodite od do`dovi koi se ispu{taat vo povr{inskite vodi. Odgovor: VII.1 Otpadna voda

Nema emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija od ìvinarskata farma VENI KOM, s. êlopek. Instalacijata ne e priklu~ena na kanalizaciona mreà, a najbliskiot povr{inski recipient se nao|a na oddale~enost od okolu 700 m, a farmata se nao|a na zemjodelsko obrabotlivo zemji{te.

Otpadnata voda koja se sozdava od aktivnostite na lokacijata, ne

se ispu{ta vo povr{inskite vodi i kanalizacija. Otpadnata voda se pojavuva samo pri ~istewe na objektite za odgleduvawe i magacinot za sortirawei skladirawe i otprema na gotoviot proizvod i istata zavr{uva vo podzemna sanitarno fekalna jama koja se prazni so cisterna na JP EKOFLOR, Bogoviwe. (Dogovor za praznewe na sanitarno-fekalnata jama e dadae vo Prilog V).

Sanitarno fekalnite vodi se ispu{taat vo istata septi~ka jama

koja se nao|a na lokacijata na instalacijata. Od gore navedenoto, se zaklu~uva deka instalacijata nema emisii

vo povr{inski vodi i kanalizacija, a so toa se isklu~uva i nejzinoto vlijanie vrz istite. Od istite pri~ini, dolu dadenite tabeli ne se popolnuvaat.

25

Popolnete ja slednata tabela:

Sledenite tabeli treba da se popolnat vo slu~aj na direktno ispu{tawe vo reki i ezera. To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem : _______________

1 Soglasno Nacionalniot koordinaten sistem

Parametar

Pred tretirawe Posle tretirawe

Ime na supstan

cija

Maks. Prosek na ~as

[mg/l]

Maks. Dneven prosek [mg/l]

kg/den kg/god. Maks. prosek na ~as [mg/l]

Maks. Dneven prosek [mg/l]

Vkupno

kg/den

Vkupno

kg/god.

Identitet na

recipientot

[6N;6E]1

Parametar Rezultati (mg/l)

Normalen analiti~ki opseg

Metoda/tehnika na analiza

Datum Datum Datum Datum pH Temperatura Elektri~na provodlivost S Amoniumski azot NH4-N Hemiska potro{uva~ka na kislorod

Biohemiska potro{uva~ka na kislorod

Rastvoren kislorod O2(r-r) Kalcium Ca Kadmium Cd Hrom Cr Hlor Cl Bakar Cu @elezo Fe Olovo Pb Magnezium Mg Mangan Mn @iva Hg

26

To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem: ___________________ Parametar Rezultati

(mg/l) Normalen analiti~ki opseg

Metoda/ tehnika na analiza

Datum Datum Datum Datum Nikel Ni Kalium K Natrium Na Sulfat SO4 Cink Zn Vkupna bazi~nost (kako CaCO3) Vkupen organski jaglerod TOC Vkupen oksidiran azot TON Nitriti NO2 Nitrati NO3 Fekalni koliformni bakterii vo rastvor ( /100ml) Vkupno bakterii vo rastvor ( /100ml) Fosfati PO4

VIII EMISII VO PO^VA

Opi{ete gi postapkite za spre~uvawe ili namaluvawe na vlezot na zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi i na povr{inata na po~vata.. Potrebno e da se priloàt podatoci za poznato zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi, za istorisko ili momentalno zagaduvawe na samata lokacija ili podzemno zagaduvawe. Odgovor:

So ogled na toa deka iz|ubruvaweto od objektite se vr{i vo traktorski prikolki, a istoto se prevzema od zemjodelcite na sekoi dva dena, moè da se konstatira deka ne postoi zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi so ìvotinski ekskreti. Ekskretot se aplicira na okolnite obrabotlivi povr{ini kako arsko |ubrivo (Dogovor za prevzemawe na |ubrivoto vo Prilog IX).

Kako edinstveno odlagawe na otpad vo po~va moè da se smeta zakopuvaweto na izumrenata ìvina vo jama koja sluì za taa namena. Me|utoa, bidej}i toa pra{awe seu{te ne e re{eno na dràvno nivo, ovoj na~in na postapuvawe so izumrenata ìvina moè da se smeta za zadovolitelen i ispraven. Podetalen opis na postapuvaweto so izumrenata ìvina e daden vo Prilog II.

27

IX ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI Vo slu~aj na otpad od zemjodelski aktivnosti ili za zemjodelski nameni, vo slednata tabela treba da se opi{at prirodata i kvalitetot na supstancijata (zemjodelski i nezemjodelski otpad) {to treba da se rasfrla na zemji{te (efluent, mil, pepel), kako i predlo`enite koli~estva, periodi i na~ini na primena (pr. cevno ispu{tawe, rezervoari). Identitet na povr{inata Vkupna povr{ina (ha)

Korisna povr{ina (ha) Kultura Pobaruva~ka na Fosfor (kg P/ha) Koli~estvo na mil rasfrlena na samata farma (m3/ha) Proceneto koli~esto Fosfor vo milta rasfrlena na farmata (kg P/ha) Volumen {to treba da se aplicira (m3/ha) Apliciran fosfor (kg P/ha) Vk. koli~estvo vnesena mil (m3)

Odgovor: \ubrivoto koe se sozdava vo ramkite na instalacijata se aplicira na okolnite zemjodelski povr{ini. Aplikacijata na |ubrivoto na zemjodelskite povr{ini se izvr{uva so cel zgolemuvawe na prinosot na zaseanite kulturi. Vo zavisnost od potrebata i od zemjodelskata kultura za koja se primenuva |ubrivoto, negovata aplikacija se pravi vo razli~ni vremenski periodi. Naj~esto |ubrivoto se aplicira pred seidbata na kulturata. Rasfrlaweto na |ubrivoto sozdadeno od aktivnostite na `ivinarskata farma “Veni Kom” dooel Brvenica se izveduva na obrabotlivite povr{ini na lokalnite zemjodelci po nivno barawe. \ubrivoto od samata lokacija zemjodelcite go koristat namesto ve{ta~ko |ubrivo koe vo drug slu~aj treba da se proizvede preku hemiski proces. Aplikacijata na suvoto fermentirano |ubrivo na povr{inata se izveduva vo zavisnost od mehanizacijata koja ja poseduvaat zemjodelcite.

28

Vedna{ po iz|ubruvaweto na objektite |ubrivoto se prevzema od zemjodelcite (Dogovor za delovna sorabotka e daden vo Prilog).

X BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE

Lista na izvori (ventilacija, kompresori, pumpi, oprema) nivna mestopolo`ba na lokacijata (vo soglasnostso lokaciskata mapa), periodi na rabota (cel den i no} / samo preku den / povremeno). Izvor na emisija

Referenca/br

Izvor/ured Oprema Referenca/br.

Intenzitet na bu~ava

dB na ozna~ena odale~enost

Periodi na emisija [broj na ~asovi

predpladne./ popladne.]

Obeleète gi referentnite to~ki na lokaciskata mapa i na opkruùvaweto. Za ambientalni nivoa na bu~ava:

Referentni to~ki:

Nacionalen koordinaten

sistem

Nivoa na zvu~en pritisok (dB)

(5N, 5E) L(A)eq L(A)10 L(A)90 Granici na lokacijata

Lokacija 1: Lokacija 2: Lokacija 3: Lokacija 4: OSETLIVI LOKACII

Lokacija 5: Lokacija 6: Lokacija 7: Lokacija 8:

Navedete gi izvorite na vibracii i na nejonizira~ko zra~ewe (toplina ili svetlina)

29

Odgovor:

Na lokacijata na ìvinarskata farma”Veni Kom” dooel Brvenica, nema takov izvor na bu~ava koj bi vlijael na ìvotnata sredina nadvor od granicite na instalacijata. Zemaj}i ja vo predvid lokacijata na instalacijata koja e vo ruralno podra~je i golemata oddale~enost od naselenite mesta, smetame deka nivoto na bu~ava ne gi nadminuva maksimalno dozvolenite granici. Izvorite na bu~ava kaj ìvinarskite farmi se povrzani so slednive aktivnosti:

transport na ìvina (utovar-istovar na jato) podgotovka na sto~na hrana i rakuvawe so surovini za sto~na

hrana procesi na iz|ubruvawe, utovar na cvrstoto |ubrivo

Potencijalen izvor na bu~ava od aktivnostite koi se odvivaat na

ìvinarskata farma e dostavata na ìvina pri vseluvawe na jato. Me|utoa, ovaa aktivnost se izvr{uva edna{ na 14-15 meseci so vremetraewe na aktivnosta od okolu 6-8 ~asa. Intenzitetot na bu~avata pri izvr{uvawe na vakvata aktivnost ne vlijae vrz ìvotnata sredina.

Voobi~aena aktivnost pri koja se sozdava bu~ava e dostavata na

surovini za podgotovka na sto~na hrana. Dostavata na sto~na hrana na lokacijata se vr{i vo pretpladnevnite ~asovi na sekoi 30-40 dena, vo zavisnost od potrebata. Vremetraeweto na ovaa aktivnost e okolu 2 ~asa. Sepak, i ovaa aktivnost ne vlijae vrz ìvotnata sredina nadvor od granicite na lokacijata.

Mlinot za podgotovka na hrana se nao|a vo zatvorena prostorija, so

{to se namaluva intenzitetot od ovoj potencijalen izvor na bu~ava. Vo poslednata godina od rabotata na ìvinarskata farma, se nabavuva gotov podgotven koncentrat, so {to rabotata na mlinot za podgotovka na hrana e isklu~ena.

Nezna~itelna bu~ava se javuva pri utovar na |ubrivoto za aplikacija

na po~va, no ako se zeme vo predvid oddale~enosta na lokacijata od naselenite mesta, kako i kratkotrajnosta na aktivnosta, moè da se smeta deka ovaa emisija na bu~ava ne vlijae {tetno vrz ìvotnata sredina.

Od opremata koja se upotrebuva za izvr{uvawe na aktivnostite na

ìvinarskata farma, samo del od opremata za iz|ubruvawe se nao|a na otvoren prostor. Ova aktivnost e kratkotrajna i ne predizvikuva bu~ava koja bi moèla {tetno da vlijae vrz ìvotnata sredina.

Spored prirodata na dejnosta i oddale~enosta na ìvinarskata

farma od naseleno mesto, nivoto na bu~ava na granicata na lokacijata e daleku pod maksimalno dozvolenite granici i nema potreba od sproveduvawe na posebni merki za spre~uvawe na {tetnata bu~ava.

30

Na lokacijata na ìvinarskata farma “Veni Kom” dooel Brvenica ne

se identifikuvani izvori na vibracii i nejonizira~ko zra~ewe koi vlijaat na ìvotnata sredina nadvor od granicite na instalacijata. Vo okolinata na ìvinarskata farma ne postoi izvor koj }e vr{i jonizira~ko ili nejonizira~ko zra~ewe, {to zna~i deka nema potreba od sproveduvawe na nekoi merki koi }e vlijaat vrz namaluvaweto na zra~eweto od objektot, {to pak povlekuva deka nema potreba od sproveduvawe na nekoja posebna program merka za eliminirawe na negativnoto vlijanie na zra~eweto.

31

XI TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI Opi{ete go monitoringot i procesot na zemawe na primeroci i predloète na~ini na monitoring na emisii za voda, vozduh i bu~ava. Popolnete ja slednata tabela:

Parametar Frekfencija na monitoring

Metod na zemawe na primeroci

Metod na analiza/tehnika

Odgovor: Mese~no se vr{i monitoring na potro{uva~kata na:

Surovini za podgotovka na hrana Elektri~na energija Voda

Emisija vo atmosfera:

o Na lokacijata nema paren kotel ili drug to~kast izvor na emisija vo vozduhot, pa zatoa i ne se vr{i monitoring na vozduhot.

Emisija vo povr{inska voda/kanalizacija

o Nema emisija vo povr{inski vodi/kanalizacija Direktna emisija vo povr{inski vodi nema. Otpadnata voda koja se javuva pri ~istewe na objektite za odgleduvawe na ìvinata, kako i otpadnata voda koja se javuva pri ~istewe na magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod se sleva vo podzemna jama izgradena za taa namena. Jamata se prazni so cisterna (JP EKOFLOR, Bogoviwe) koga }e se odlu~i deka za toa postoi potreba. Spored toa, ne e predviden monitoring za otpadna voda. Bu~ava

o Instalacijata ne proizveduva kontinuirana bu~ava, a najbliskiot objekt (mlekara) e na okolu 700 m oddale~enost od farmata. Vo slu~aj na àlba, VENI KOM }e izvr{i merewe na nivoto na bu~ava.

32

XII PROGRAMA ZA PODOBRUVAWE Operatorite koi podnesuvaat barawe za integrirana ekolo{ka dozvola priloùvaat predlog-programa za podobruvawe na rabotata na instalacijata i za{titata na ìvotnata sredina. Odgovor: So Predlog Programata za podobruvawe na rabotata na instalacijata i za{titata na ìvotnata sredina, planirano e da se prevzemat aktivnosti za investicioni vloùvawa so koi }e se za{tita na ìvotnata sredina, poefikasno rabotewe, namaluvawe na mo`nite fugitivni emisii pri iz|ubruvaweto, kako i namaluvawe na rizicite pri pojava na havarini ili incidentni situacii. Predlog Programa za podobruvawe e sledna: Reden broj

Vid na aktivnost O~ekuvani efekti Period na realizacija

1. Ureduvawe na prostorot za privremeno skladirawe na ekskretot : Pokrivawe i betonirawe na podlogata

- Spre~uvawe na izlevawe na ekskret i te~nost pri porojni do`dovi -Namaluvawe na fugitivni emisii

kraj na 2008

2. Ograduvawe na dizel agregatot so betonirana i nepropustliva ograda

- Spre~uvawe na izlevawe na te~no gorivo vo ìvotnata sredina pri pogolema havarija ili incident na agregetot

Kraj na 2008

3. Izrabotka na Plan za protiv-poàrna za{tita

-Zadovoluvawe na zakonski obvrski -Namaluvawe na rizik za slu~uvawe na poàr -Soodveten odgovor na incidentot so soodvetna oprema i namaluvawe na posledicite vrz zdravjeto i bezbednosta na vrabotenite, ìvinata i objektot i ìvotnata sredina

2008/2009

33

XIII SPREÛVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLUÂI Opi{i gi postoe~kite ili predloènite merki, vklu~uvaj}i gi procedurite za itni slu~ai, so cel namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina od emisiite nastanati pri nesre}i ili istekuvawe. Isto taka navedete gi prevzemenite merki za odgovor vo itni slu~ai nadvor od normalnoto rabotno vreme, t.e. no}no vreme, vikendi i praznici. Opi{ete gi postapkite vo slu~aj na uslovi razli~ni od voobi~aenite vklu~uvaj}i pu{tawe na opremata vo rabota, istekuvawa, defekti ili kratkotrajni prekini.

Odgovor: XIII.1 Spre~uvawe na nesre}i i itno reagirawe 1. Voved So cel da se identifikuvaat mo`nite incidenti i vonredni sostojbi, izraboten e Spisok na potencijalni incidenti i vonredni sostojbi kako i Preglog merki za reagirawe pri incidenti i nesre}ni slu~aevi. Spisokot i planot za reagirawe ne se ograni~eni samo na nesre}i od pogolemi razmeri, tuku zemeni se vo predvid i istekuvawa i abnormalni situacii. Vrabotenite se informirani za mo`nite potencijalni opasnosti i kako da se raegira pri istite, so cel {to pomalo negativno vlijanie da se predizvika vrz ìvotnata sredina i namaluvawe na rizicite. Vo plan e izrabotka na Plan za protivpoàrna za{tita od ovlastena ku}a, so {to }e bidat opfateni potencijalni opasnosti od predizvikuvawe na poàr i kako da se reagira pri istiot. Nabaveni se PP aparati, a vrabotenite }e bidat soodvetno obu~eni za rakuvawe i odrùvawe na PP oprema. 2. Skladirawe i upravuvawe so surovini, proizvodi i otpad Podatoci za upravuvawe so surovini, hemikalii, me|uproizvodi i gotovi proizvodi se dadeni vo Prilog IV. Na lokacijata na instalacijata ne se skladiraat golemi koli~estva na pomo{ni materijali, kako na primer sredstva za dezinfekcija, istite se skladiraat vo poseben magacin so odvod do sanitarno fekalnata jama. So ova se isklu~uva mo`nosta od istekuvawe na nekoja hemikalija koja bi moèla negativno da vlijae vrz ìvotnata sredina. Te~noto gorivo za dizel agregatot se skladira vo metalen rezervoar vo samiot dizel agregat, vo zatvoren sistem, no vo slu~aj na pogolem

34

incident, predloèno e dizle agregatot da se ogrado so betoniranan ograda koja bi go spre~ila i zadràla eventualnoto iste~eno te~no gorivo. Odloùvaweto na materijali od komunalen otpad se vr{i vo sadovi za sobirawe na smet vo krugot na lokacijata na instalacijata. Komunalniot smet se prevzema od strana na JP EKOFLOR, Bogoviwe. Podatoci za upravuvawe so otpadot se dadeni vo Prilog V.

35

Spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii Incident: Zaboluvawe na ìvina Opis: Virusno i epidemiolo{ko zaboluvawe na ìvinata Pri~initel:

Kontakt so zaboleni divi ptici pri transport na ìvina Zabolena ìvina vnesena vo objektot za odgleduvawe

Incident: Zagaduvawe na izvor (bunar) Opis: Hemisko i bakteriolo{ko zagaduvawe na izvorot (bunarot) za voda Pri~initel:

Nesoodvatno odloùvawe na organski otpad Neispraven kanalizacionen odvod od sanitarnite jazli do

sanitarno fekalna jama Istekuvawe na te~no gorivo od dizel agregat

Incident: Poàr Opis: Opoàruvawe na objektite za odgleduvawe na ìvina i na okolnite objekti Pri~initel:

Neispravna elektri~na instalacija Neispravnost na dizel agregat Glodari

Vonredni sostojbi:

Poplava Zemjotres Sabotaà

36

Preglog merki za reagirawe pri incidenti i nesre}ni slu~aevi Incident: Zaboluvawe na ìvina Mo`ni vlijanija vrz ìvotnata sredina: Zagaduvawe na po~va i podzemni vodi, opasnost po zdravjeto na vrabotenite Preventivni merki:

Spre~uvawe na kontakt na ìvinata so divi ptici Redovna kontrola i odrùvawe na vlez na sve` vozduh vo

objektite za odgleduvawe ìvina Kontrola na kvalitetot na vodata za napojuvawe na ìvinata

Korektivni merki:

Uni{tuvawe na zabolenata ìvina po nalog i vo sorabotka so dràvnite nadle`ni organi i vo soglasnost so zakonskite propisi i regulativi

Dekontaminacija na objektite za odgleduvawe ìvina Dekontaminacija na celata lokacija na ìvinarskata farma Zdravstveni pregledi na licata koi bile vo kontakt so ìvinata

so cel spre~uvawe na epidemija od pogolemi razmeri Incident: Zagaduvawe na izvor (bunar) Mo`ni vlijanija vrz ìvotnata sredina: Hemisko-bakteriolo{ko zagaduvawe na podzemni vodi Preventivni merki:

Redovna kontrola na kvalitetot na podzemnite vodi Soodvetno odloùvawe na organskiot otpad

Korektivni merki:

Zabrana za upotreba na vodata od bunarot Otstranuvawe na pri~inata za nastanuvawe na incidentot Hemiski i mikrobiolo{ki analizi na vodata od bunarot

Incident: Poàr Mo`ni vlijanija vrz ìvotnata sredina: Zagaduvawe na vozduh, povr{inski vodi, po~va i podzemni vodi Preventivni merki:

Izrabotka na Plan za protiv poàrna za{tita

37

Redovna kontrola na elektri~nata instalacija Izolirawe i dislokacija na zapalivite materii skladirani vo

pogonite Odrùvawe na PP aparati i hidranti Redovna deratizacija

Korektivni merki:

Isklu~uvawe na dovodot na elektri~na energija Iten povik na slu`bata za PP za{tita Redovna kontrola na elektri~nata instalacija

Incident: Poplava Mo`ni vlijanija vrz ìvotnata sredina: Zagaduvawe na povr{inski vodi, po~va i podzemni vodi Preventivni merki:

Redovno pratewe na hidrometeorolo{kata prognoza i definirawe na na~inot na prifa}awe na atmosferskite vodi

Zafa}awe i eliminirawe na atmosferskite vodi od lokacijata Kontrola na sistemite za dovod i odvod na voda

Korektivni merki:

Postojan kontakt na slu`bite za PP za{tita, komunalnite pretprijatija i slu`bata za informacii

Aktivno u~estvo pri sanacija na posledicite od poplavata vo sorabotka so stru~ni lica

Analiza na vodata od bunarite i po~vata posle sanacijata Incident: Zemjotres Mo`ni vlijanija vrz ìvotnata sredina: Merki:

Iten povik na slu`bite za PP za{tita i Prva Pomo{ Sanacija na o{tetuvawata od bilo koj vid vo sorabotka so stru~ni

ekipi Redovno preventivno odrùvawe na opremata i instalacijata

Incident: Sabotaà Mo`ni vlijanija vrz ìvotnata sredina: Zavisno od vidot na incidentot

38

Preventivni merki:

Obezbeduvawe na objektite za odgleduvawe `ivina Nadle`nosti i odgovornosti: Pova`ni telefoni Broj Policija 192 Protivpo`arna brigada 193 Brza pomo{ 194

Odgovorni lica

Ime Kontakt

Rakovoditel na proizvodstvo

Jusuf Ze}iri 070 263 240

Izrabotil Jusuf Ze}iri 10. 04. 2008, Brvenica

39

XIV REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE

Opi{ete gi postoe~kite ili predloènite merki za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina po delumen ili celosen prestanok na aktivnosta, vklu~uvaj}i otstranuvawe na site {tetni supstancii.

Odgovor: XIV.1 Voved Opis na predloènite merki za minimizirawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina posle celosen ili delumen prestanok na aktivnosta na instalacijata, ìvinarskata farma “Veni Kom” dooel Brvenica, e daden vo prodolènie vo prilogot pod to~ka XIV.3, vo Plan za upravuvawe so rezidui. Vo kratki crti, Planot za upravuvawe so rezidui gi opi{uva aktivnostite koi bi se prevzemale po zatvorawe/prestanok so rabota na instalacijata. Zacrtanite celi vo Planot se deka mestoto }e bide napu{teno bezbedno i celosno oslobodeno od rezidui koi moè da rezultiraat so zagaduvawe na ìvotnata sredina. XIV.2 Lokacija Instalacijata e so vkupna povr{ina od 17000 m2. Na instalacijata se nao|aat slednite objekti:

Dva objekta za odgleduvawe na ìvina Magacin za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod Magacin za priem na surovini, pomo{ni materijali i ambalaà Magacin za skladirawe i podgotovka na hrana Betonski silos Garderober, kujna i sanitaren ~vor za vrabotenite Bariera za dezinfekcija Bunar za voda Upravni prostorii

Vo slu~aj na delumen ili celosen prestanok na del ili na cela instalacija, predloèni se merki vo Planot za upravuvawe so rezidui so cel da se minimiziraat kratkoro~nite i dolgoro~nite efekti na aktivnosta vrz ìvotnata sredina. Oblasti opfateni so Planot za upravuawe so rezidui se:

Surovini, pomo{ni materijali, goriva, cvrst i te~en otpad Oprema

40

Objekti za odgleduvawe `ivina i drugi pomo{ni objekti Vo Prilog IV se dadeni detali za surovinite, pomo{nite materijali, gorivata i krajnite proizvodi i pribli`nite koli~ini koi se skladirani na lokacijata. Detali za vidot i koli~inite na otpad se dadeni vo Prilog V.

41

Plan za upravuvawe so rezidui

42

Plan za upravuvawe so rezidui

1. Voved

Instalacijata po zatvoraweto/prestanokot so rabota, }e ja ostavi lokacijata oslobodena od rezidui, vo soglasnost so zakonite, propisite i zakonskite regulativi }e ja premesti ili prodade ìvinata na drugi lica, }e gi dislocira site objekti, postrojki i oprema ili site otpadi, materijali ili supstancii koi bi moèle da imaat vlijanie vrz ìvotnata sredina, a koi se vo sopstvenost na ìvinarskata farma”Veni Kom” dooel Brvenica.

So cel da se odredi ~ineweto na razvojot na Planot za upravuvawe so rezidui, napraveni se brojni pretpostavki so ogled na na~inot i upravuvaweto so hipoteti~koto zatvorawe/prestanok so rabota na instalacijata.

So planot za upravuvawe so rezidui se predviduva deka

zatvoraweto/prestanokot so rabota na del ili na cela instalacija bi bil poznat odnapred i skladiranite koli~ini na surovini, pomo{ni materijali i gotovi proizvodi bi bile iscrpeni ili svedeni na minimum.

2. Delumen prestanok so rabota i povtorno aktivirawe

Pri delumen prestanok so rabota, se zemaat vo predvid detali za

organizacijata, kako {to se koli~ina na skladirani surovini, pomo{ni materijali, proizvodi, oprema koja ne e vo funkcija, se so cel da se minimiziraat vlijanijata vrz ìvotnata sredina po nejziniot prestanok so rabota.

Se pretpostavuva deka odnapred }e bide poznat periodot na

prestanok so rabota, a toa }e ovozmoì surovinite i pomo{nite materijali da se iscrpat.

@ivinata treba da bide prefrlena vo druga ìvinarska farma ili

da se odnese vo klanica, vo zavisnost od vozrasta na ìvinata i od ekonomskata opravdanost.

Opremata se proveruva i dokolku e zastarena i neupotrebliva se

demontira, a metalnite delovi od koi e napravena se vadat i se prodavaat kako sekundarna surovina. Opremata koja e vo funkcija se proveruva, a dokolku po povtornoto aktivirawe na instalacijata ne e potrebna, toga{ se dislocira onamu kade {to e potrebna.

Cvrstiot otpad od ru{ewe, popravki, kako i iskopanata zemja koja

ne e upotrebliva }e se predatad na ovlastena institucija za prevzemawe i postapuvawe so takov vod na otpad.

43

3. Kontrola na ostatocite od materijali na lokacijata na instalacijata

Del od materijalite koi ne se upotrebeni }e se vratat na

dobavuva~ot, dokolku e toa vozmo`no. Ostanatite materijali }e bidat soodvetno rasporedeni. Bi se istraùvala mo`nosta i na~inot za premestuvawe/vra}awe vo normalna sostojba/odloùvawe na otpadot. So cvrstiot otpad (opis vo Prilog V) }e se postapuva spored Zakonot za upravuvawe so otpad (Sl.vesnik na RM br. 68/04).

4. Planirani aktivnosti pri prestanok so rabota/povtorno

zapo~nuvawe

So cel osiguruvawe na minimalnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i osloboduvawe od rezidui od lokacijata na instalacijata, se predlagaat slednive postapki:

Planirano namaluvawe na kapacitetot na proizvodstvoto Prestanok so rabota na celata procesna oprema Premestuvawe na site materijali i krajni proizvodi od

mestata koi ne se smetaat za otpad Dislokacija na procesnata oprema Otstranuvawe na cvrstoto |ubrivo od lokacijata i negova

soodvetna primena

Se predviduvaat fazite koi bi se odvivale pri remedijacija na lokacijata na instalacijata. Me|utoa, treba da se zeme predvid deka vremenskite ramki za realizacija na poedine~nite fazi moè da bidat izmeneti. Poedine~nite fazi vklu~uvaat:

Faza 1: Namaluvawe na kapacitetot na proizvodstvoto. Prestanokot na aktivnosta na instalacijata bi se znael odnapred, so {to bi se predvidelo planirano namaluvawe na kapacitetot na proizvodstvoto. Faza 2: Stopirawe na proizvodstvoto. Zapirawe na rabotata na instalacijata po~nuvaj}i od zapirawe na proizvodstvoto do krajnata faza - isporaka na gotovi proizvodi do korisnicite/potro{uva~ite. faza 3: Dislokacija na vi{okot na rezidui od mestoto. Dislokacija na skladiranite pomo{ni materijali, gotovi proizvodi, vklu~uvaj}i gi reziduite od |ubrivoto. Faza 4: Dislokacija na opremata. Dislokacija na opremata koja e vo funkcija i na onaa koja ne e vo funkcija. Opremata i ma{inerijata koi se vo funkcija, }e bidat

44

premesteni na soodvetna lokacija za taa namena. Dokolku se nadvor od funkcija, vo zavisnost od materijalot od koj se izraboteni }e bidat selektirani i prodadeni kako sekundarna surovina. So iskoristenata neupotrebliva elektri~na i elektronska oprema }e se postapuva vo soglasnost so ~len 71 od Zakonot za upravuvawe so otpad (Sl.vesnik na RM br. 68/04). Faza 5: Otstranuvawe na nasobranoto |ubrivo. Planirano otstranuvawe na |ubrivoto i negovo prevzemawe od strana na individualni zemjodelci i negovo aplicirawe na po~va kako arsko |ubrivo.

5. Odr`livost i proverka na Planot za upravuvawe so rezidui Vo tekot na operativniot ìvot na instalacijata, planot za upravuvawe so rezidui }e se preispituva vo zavisnost od potrebite i izmenite koi se napraveni na lokacijata i sopstvenosta na lokacijata na instalacijata. Planot }e se aùrira so sekoja izmena i so sekoe novo istraùvawe za zagaduvawe, kako i istraùvawe za rizicite koi proizleguvaat od aktivnostite i od rabotniot vek na instalacijata.

6. Investicioni vloùvawa

Tro{oci za premestuvawe na ìvina Tro{oci za urivawe na objekti Tro{oci za deponirawe na cvrst otpad od urivawe Tro{oci za dislokacija na oprema Ureduvawe na zemji{teto

Pretpostavka e deka so proda`ba na upotreblivata oprema na treti lica, proda`ba na ìvinata na soodveten kupuva~ (ìvinarska farma ili klanica), kako i so proda`ba na opremata koja ne e vo funkcija kako sekundarna surovina, bi se pokrile tro{ocite za realizacija na Planot za upravuvawe so rezidui. Brvenica Odobril 10. 04. 2008 Jusuf Ze}iri

45

XV REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI Na ova mesto treba da se vmetne pregled na celokupnoto barawe bez tehni~kite detali. Pregledot treba da gi identifikuva site pozna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina povrzani so izveduvaweto na aktivnosta/aktivnostite , da gi opi{e postoe~kite ili predloèni merki za namaluvawe na vlijanijata. Ovoj opis isto taka treba da gi poso~i i normalnite operativni ~asovi i denovi vo nedelata na poso~enata aktivnost. Odgovor: Rezime bez tehni~ki detali @ivinarskata farma ”Veni Kom” dooel Brvenica e locirana vo atarot na s.êlopek, op{tina Brvenica. Od najbliskoto naseleno mesto e oddale~ena 2,8km. @ivinarskata farma ”Veni Kom” dooel Brvenica raboti 24 ~asa na den, 365 dena vo godinata. Koga se menuva jatoto farmata ne e aktivna eden mesec. Odgovoren vo vrska so pra{awata povrzani so ìvotnata sredina e pretstavnikot na pretprijatieto, g-din Jusuf Ze}iri. Na lokacijata na instalacijata se nao|aat slednite objekti:

Dva objekta za odgleduvawe ìvina Magacin za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod Magacin za priem na surovini, pomo{ni materijali i ambalaà Magacin za skladirawe i podgotovka na hrana Betonski silos Garderober, kujna i sanitaren ~vor za vrabotenite Bariera za dezinfekcija Bunar za voda Upravni prostorii

Na lokacijata se nao|aat dva objekta za odgleduvawe nesilki. Edniot e so kapacitet od 15000 nesilki, dodeka drugiot e so kapacitet od 10000 nesilki. Vkupniot kapacitet na farmata e 25000 nesilki. Momentalniot kapacitet na farmata e 25000 nesilki, t.e. vo celost e ispolnet predvideniot kapacitet na farmata. Vkupnata povr{ina na lokacijata e 17000 m2. Lokacijata e propisno ogradena, obezbedena so poseben vlez. Prostorot na farmata e hortikulturno ureden, so trevnati povr{ini i zasadeni drva.

46

Objektite za odgleduvawe nesilki se opremeni so:

kafezi (trospratna pravoagolna oprema) linija za hranewe na ìvinata i nipl sistem za napojuvawe mesta za smestuvawe jajca linija za odveduvawe na jajcata traki za iz|ubruvawe

Nesilkite se odgleduvaat vo kafezi koi se postaveni vo pravoagolna forma po dolìnata na halata. Istite se na tri kata, a pod sekoj kat ima horizontalno postavena beskone~na lenta koja sluì za iz|ubruvawe. Lentite go prifa}aat izmetot i go nosat do druga lenta koja e popre~no postavena na lentite za iz|ubruvawe pod kafezite. Od ovaa lenta, izmetot preku transporten sistem (ìrafa) se prazni vo traktorska prikolka. \ubrivoto se prevzema direktno (nefermentirano) od strana na zemjodelci koi go apliciraat na svoite obrabotlivi povr{ini. Iz|ubruvaweto se vr{i na sekoi 2-3 dena. Objektite se ventiliraat so ventilatori koi vo celost gi zadovoluvaat klimatskite uslovi vo objektite. Objektite ne se zagrevaat. Vo pogolemiot objekt ima 5 mali i 5 golemi ventilatori, dodeka vo pomaliot ima 2 mali i 5 golemi ventilatori. Od ednata strana na objektite se vnesuva sve` vozduh preku sistem na vodena zavesa. So pomo{ na ventilatorite se iznesuva ne~istiot vozduh nadvor od objektite za odgleduvawe ìvina. Na lokacijata se nao|a magacin za priem na surovini, pomo{ni materijali i ambalaà. Surovinite (p~enka, soja, son~ogledovo }uspe, premiks, kreda) ne se zadrùvaat vo ovoj magacin, tuku vedna{ po priemot se nosat vo magacinot za skladirawe i podgotovka na hrana. Pomo{nite materijali i ambalaàta se ~uvaat vo ovoj magacin. Magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod sluì za sortirawe na jajcata na avtomatska sortira~ka, pakuvawe na jajcata po klasi i nivna otprema. Avtomatskata sortira~ka gi sortira jajcata po klasi za koj {to osnoven kriterium e teìnata na jajcata. @ivinarskata farma gi proizveduva site klasi na jajca, od najmalata Ema, pa se do najgolemata Super Sofija. Pakuvaweto se vr{i ra~no od strana na vrabotenite. Jajcata se pakuvaat po klasi vo kartonski vlo{ki i kartonski kutii. Taka spakuvanite jajca se ~uvaat vo prostorot za skladirawe se do nivnata otprema so pomo{ na prevozni sredstva do krajnite potro{uva~i. Hranata se nabavuva kako ve}e podgotven koncentrat ili se podgotvuva vo magacinot za skladirawe i podgotovka na hrana. Komponentite vo hranata se me{aat vo opredelen soodnos spored odnapred odredena receptura. Sostojkite vo hranata se dobivaat odnapred podgotveni, osven p~enkata koja prethodno se mele vo mlin. Vaka podgotvenata hrana se ~uva vo silosot za gotov koncentrat, a so pomo{ na polàvest transporter se vnesuva vo objektite za odgleduvawe nesilki. Site komponenti se skladirani vo vre}i, osven nerafiniranoto maslo koe se

47

~uva vo buriwa od 1000 l i p~enkata koja se ~uva vo podzemen betonski silos od 200 t. Komponenti od koi e sostavena hranata se:

P~enka Soja Son~ogledovo }uspe Sto~na kreda Nerafinirano maslo Premiks za koko{ki

Instalacijata se snabduva so voda od sopstven bunar koj se nao|a na 15 m dlabo~ina. Od bunarot, preku cevkovoden sistem, vodata se vnesuva vo objektite za odgleduvawe kade {to nesilkite se napojuvaat preku nipl sistem. Vodata vo bunarot e hemiski i mikrobiolo{ki ispravna. Za potrebite na rabotnicite obezbedeni se garderober za presoblekuvawe, kujna i sanitaren jazol. Na vlezot na lokacijata ima bariera za dezinfekcija. Taa e vo forma na vdlabnatina ispolneta so dezinfekciono sredstvo Sporotal 100. Nejzinata uloga e dezinfekcija na vozilata koi vleguvaat vo krugot na lokacijata. Upravnite prostorii se nao|aat vedna{ nad magacinite i tie sluàt za vodewe na administrativni raboti i priem na stranki i gosti. Preselba na jato se slu~uva edna{ na 14-15 meseci, t.e. toga{ koga procentot na nesivost e pod 78%. Vo toj slu~aj tro{ocite za odgleduvawe go nadminuvaat prihodot od proda`bata na jajca. Po otstranuvaweto na staroto jato, objektite se ~istat i dezinficiraat so sredstvo za dezinfekcija Virkon S. Vo taka podgotven objekt se vnesuvaat novi nesilki t.e. 16 nedelni jarki koi se nabavuvaat od dobavuva~i. Jarkite se transportiraat so vozila za koi e obezbeden sertifikat za transport na ìvina, kako i posebna veterinarna dozvola. Dezinfekcijata ima golema uloga vo proizvodstvoto, odgleduvaweto i eksploatacijata na zdravo i ekonomski isplatlivo jato ìvina i vo proizvodstvoto na ekolo{ki zdravi konsumni jajca. Najgolemiot del od zaraznite bolesti kaj ìvinata i ~ovekot se tokmu od ovie faktori protiv koi treba da se posveti golemo vnimanie istite da bidat blagovremeno otstraneti. Vo zavisnost od periodot i samite potrebi se prevzemaat dejstvija za dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija. Za redovna dezinfekcija na objektite za odgleduvawe ìvina se koristi dezinfekcionoto sredstvo Ecocid S. Dezinfekcijata se vr{i pri zamena na jato. Objektite najprvo se metat, pa se prskaat so voda pod

48

pritisok, a potoa se nanesuva sredstvoto za dezinfekcija. Toa se nanesuva na podot i na yidovite na visina do 1m. Potro{uva~kata na Ecocid S pri zamena na jato iznesuva po 5 l na eden objekt, t.e. 10 l za dvata objekti. Za dezinfekcija na magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod, kako i za barierata za dezinfekcija se koristi dezinfekcionoto sredstvo Sporotal 100. Dezinfekcija vo magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod se vr{i tri pati nedelno. Energensi koi se upotrebuvaat na ìvinarskata farma se elektri~na energija i dizel gorivo za agregatot za elektri~na energija. Aktivnostite za koi se vr{i potro{uva~ka na elektri~na energija se:

distribucija na hrana distribucija na voda za napojuvawe ventilacija na objektite osvetluvawe na objektite sortirawe na jajcata dvièwe na beskone~nata lenta i ìrafata koi sluàt za

iz|ubruvawe elektri~ni aparati vo upravnite prostorii

Potro{uva~kata na elektri~na energija varira vo tekot na godinata i zavisi od klimatskite uslovi. Za ìvinarska farma kade {to objektite za odgleduvawe ne se zagrevaat vo zimskiot period, pogolema e potro{uva~kata na elektri~na energija vo letniot period zaradi podolgotrajna rabota na ventilatorite, so cel odrùvawe na optimalna temperatura vo objektite. So ogled na prirodata na dejnosta na lokacijata na ìvinarskata farma ”Veni Kom” dooel Brvenica, vo emisija na komponenti vo vozduhot dominiraat materii koi se proizvod na raspa|awe na organska materija kako rezultat na fiziolo{kite procesi na ìvinata. Istite se karakteriziraat so neprijatna mirizba, no nema takva koncentracija na {tetni materii koi bi ja nadminale maksimalno dozvolenata koncentracija i {tetno bi vlijaele vrz ìvotnata sredina i prirodata nadvor od granicata na lokacijata. Kako o~ekuvani emisii vo atmosferata koi moè da proizlezat od objektite za odgleduvawe ìvina se amonijak (NH3), metan (CH4), jaglerod dvooksid (CO2), azotni oksidi (NOX), sulfur vodorod (H2S) i dr. Vo Makedonija nema laboratorija koja bi moèla da ja izmeri koncentracijata na ovie parametri. Nivoata na emisii vo atmosferata pri kafezno odgleduvawe ìvina so postojano iz|ubruvawe se mnogu mali.

49

Nadvor od granicite na lokacijata ne se ~uvstvuva mirizba. Zemaj}i go predvid faktot za oddale~enosta na ìvinarskata farma od najbliskoto naseleno mesto (2,8km), kako i navedenite faktori koi vlijaat za {irewe na mirizbata, aktivnostite koi se odvivaat na lokacijata na instalacijata ne predizvikuvaat pojava na neprijatna mirizba nadvor od granicite na instalacijata. Od lokacijata na instalacijata ne se vr{i ispu{tawe vo povr{inski vodi. Otpadnata voda od mieweto na objektite za odgleduvawe, od dezinfekcija na magacinot za sortirawe i otprema na gotoviot proizvod i od sanitarniot ~vor se ispu{ta vo jama za taa namena. Jamata se prazni so cisterna koga }e se odlu~i deka za toa postoi potreba. Instalacijata ne e priklu~ena na kanalizaciona mreà. Izvorite na bu~ava na ìvinarskata farma se povrzani so slednite aktivnosti:

transport na ìvina transport na surovini podgotovka na hrana hranewe na ìvinata ventilacija na objektite za odgleduvawe ìvina procesi na iz|ubruvawe, tovarewe na |ubrivoto od strana na

zemjodelcite Voobi~aena aktivnost pri koja se sozdava bu~ava e dostavata na surovini za podgotovka na sto~na hrana. Dostavata na sto~na hrana na lokacijata se vr{i vo pretpladnevnite ~asovi na sekoi 30-40 dena, vo zavisnost od potrebata. Vremetraeweto na ovaa aktivnost e okolu 2 ~asa. Sepak, ovaa aktivnost ne predizvikuva visoko nivo na bu~ava koja {tetno bi vlijaela nadvor od granicata na lokacijata. Spored prirodata na dejnosta, nivoto na {tetna bu~ava {to se emitira od lokacijata na ìvinarskata farma pri podgotovka na hranata (melewe na p~enkata), hraneweto na ìvinata, iz|ubruvaweto i t.n., ne go nadminuva maksimalno dozvolenoto nivo na bu~ava. Spored toa, ne se potrebni dopolnitelni merki za namaluvawe na vlijanieto na {tetnata bu~ava vrz ìvotnata sredina. Na lokacijata na ìvinarskata farma ”Veni Kom” dooel Brvenica ne se identifikuvani izvori na vibracii i nejonizira~ko zra~ewe koi vlijaat na ìvotnata sredina nadvor od granicite na instalacijata. Vo okolinata na ìvinarskata farma ne postoi izvor na jonizira~ko ili nejonizira~ko zra~ewe, {to zna~i deka nema potreba od sproveduvawe na nekoi merki za namaluvawe na vlijanieto na zra~eweto. Nema potreba od izrabotka na posebna program merka za eliminirawe na {tetnoto dejstvo na vibraciite i nejonizira~koto zra~ewe. \ubrivoto od ìvinarskata farma ”Veni Kom” dooel Brvenica go prevzemaat zemjodelci (dogovor za prevzemawe na |ubrivoto e daden vo prilog), koi go apliciraat na zemjodelskite povr{ini.

50

Izumrenata ìvina koja e rezultat na takanare~enata tehnolo{ka smrtnost se zakopuva vo sopstvena jama za izumrena ìvina. Jamata e so kapacitet od 5-6000 izumreni koko{ki. Za da se spre~i pojava na neprijatna mirizba, izumrenata ìvina sekojdnevno se prekriva so zemjen sloj. So cel spre~uvawe i otstranuvawe na opasnostite od nastanuvawe na potencijalni incidenti, za{tita na vrabotenite, materijalnite sredstva, kako i za{tita na ìvotnata sredina od incidentni emisii, izraboteni Spisok na potencijalni incidenti i vonredni sostojbi kako i predlog merki za reagirawe pri incidentni situacii. Pri delumen prestanok so rabota, se zemaat predvid detali za organizacijata kako {to se koli~ina na skladirani surovini, pomo{ni materijali, proizvodi, oprema koja ne e vo funkcija, koli~inite na cvrst i te~en otpad koi se skladirani na lokacijata na instalacijata, so cel da se minimiziraat vlijanijata vrz ìvotnata sredina po nejziniot prestanok so rabota. Izraboten e Plan za upravuvawe so rezidui vo slu~aj na celosen prestanok so rabota na instalacijata ”VENI KOM” dooel Brvenica. Planot za upravuvawe so rezidui e predviden za vo slu~aj na celosno zatvorawe na instalacijata i nejzina prenamena, so cel lokacijata da se vrati bezbedna i oslobodena od rezidui koi moè da rezultiraat so zagaduvawe na ìvotnata sredina. So Planot za upravuvawe so rezidui se predviduva deka zatvoraweto/prestanokot so rabota na del ili na cela instalacija bi bil poznat odnapred i deka skladiranite koli~ini na surovini, pomo{ni materijali i gotovi proizvodi bi bile celosno iscrpeni ili svedeni na minimum. Zaklu~ok: Aktivnostite koi se odvivaat na ìvinarskata farma ”Veni Kom” dooel Brvenica nemaat {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina.

51

XVI IZJAVA So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola/revidirana dozvola, vo soglasnost so odredbite na Zakonot za `ivotna sredina (Sl.vesnik br.53/05) i regulativite napraveni za taa cel. Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se vistiniti, to~ni i kompletni. Nemam nikakva zabele{ka na odredbite od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za kopirawe na baraweto ili na negovi delovi za potrebite na drugo lice. Potpi{ano od : Datum : (vo imeto na organizacijata)

Ime na potpisnikot : Pozicija vo organizacijata :

Pe~at na kompanijata:

52

PRILOG I

53

I.1 Kopija od sudska registracija

69

I.2 Tekovna sostojba od Centralen registar

71

I.3 Kopie od katasterski plan

72

PRILOG II

73

II.1 Skica na lokacijata na `ivinarska farma VENI KOM

74

LEGENDA: Ground Floor/ Osnova na prizemje

M=1:100

Mark/oznaka Room/Prostorija

Floor covering/podna obloga

Area (m2)/Povr{ina (m2)

01 Entry for administration/Vlez za administracija

Marble tiles/Mermerni

plo~ki 5.40

02 Entry for employer/vlez za rabotnici Ceramic

tiles/Kerami~ki plo~ki

2.10

03 Wardobe for W./Garderoba za èni Ceramic

tiles/kerami~ki plo~ki

5.47

04 Wardobe for M./Garderoba za maì Ceramic


5.05

05 Entrance hall/Hol Ceramic


59.67

06 Warder/Deùren Ceramic


11.56

07 Toilets for W./Toaleti za èni Ceramic


10.30

08 Toilets for M./Toaleti za maì Ceramic


10.74

09 Magazine for conc./Magacin za koncentrat

Cement screed/cementna

ko{ulica 57.60

10 Silage/Silos Cement

screed/cementna ko{ulica

26.04

11 Schelter/Nastre{nica Asphalt/Asfalt 55.13

12 Magazine/Magacin Cement

screed/cementna ko{ulica

68.84

13 Poultry farm/Farma za koko{ki

Cement screed/cementna

ko{ulica 428.81

75

PRILOG V

76

V.1 Dogovor za prevzemawe na komunalen otpad i odr`uvawe na sanitarno-fekalna jama

77

PRILOG IX

78

IX.1 Dogovor za proda`ba na ekskret

Documents

dooel s.^elopek, Brvenica - moepp.gov.mk · 2020. 11. 8. · Slika br.1 @ivinarska farma Veni Kom S.^elopek Samata farma grani~i od site strani so obrabotlivi zemjodelski povr{ini,