Novo mesto, 25. marca 1 M $

Stev. 12 Leto 6 Lastniki ln Izdajatelji: Okrajni odbori S Z D L Črnomel j , K o č e v j e ln Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Ure« Juje uredniški odbor. — Uredn i š tvo ln uprava: Novo me­sto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni h r an i l n i c i v Novem mestu 618-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrt letna 120 din. — Tiska TIskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani

Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj , Kočevje in Novo me

HICA

OD TEDNA DO TEDNA M i n u l i teden je a m e r i š k o z u ­

nanje minis t rs tvo objavi lo ame­r i š k o verz i jo dokumentov o J a l t s k i konferenci . O b j a v a teh dokumentov j e vzbud i l a po sve­t u ve l ikansko pozornost i n tud i precej odpora. M n o g i se n a m r e č v p r a š u j e j o , a l i je b i lo p r imerno v tako k ra tkem č a s u po konfe­renc i ob jav i t i te dokumente.

P r i nas vzbujajo pozornost med v e l i k o k o l i č i n o zapiskov o tej konferenci , k i so j i h napra­v i l i a m e r i š k i d ip lomat i , z las t i t i s t i , k i p r i č a j o o tem, k a k š n o Je b i lo dejansko medsebojno zaupanje med t remi v e l i k i m i zavezn ik i med drugo svetovno vojno.

P o u d a r i t i Je treba tud i tole: majhne deže le so se b i le v d r u g i svetovni vo jn i p ro t i f a š i zmu . Bor i l e so se, k o l i k o r so j i m do­p u š č a l e lastne s i le i n tako ime­novan i sub jek t ivn i fak tor j i . M e d n j i m i je b i l a Jugos lav i ja ne­dvomno med p r v i m i , če že ne prva . Toda te deže le so se lahko bor i le samo do tiste mere, dO katere so j i m to d o p u š č a l e ve­lesile po svojem preudarku , bo­j e č se, da bodo izpust i le i z rok v p l i v na narode, k a t e r i h samo­zavest i n žel ja po neodvisnosti sta v boju p ro t i s o v r a ž n i k u ne­dvomno narasla.

P r i m e r Jugoslavi je j e pokazal , k a k o r e s n i č n e so te t rd i tve .

Veles i le so se n a m r e č — k a ­k o r k a ž e j o objavl jeni dokument i — dogovarjale med seboj o razde l i t v i vp l ivnos tn ih p o d r o č i j v povojnem svetu i n m a l i naro­d i so j i m b i l i samo p o m e m b n « u t e ž i , k i naj b i p remakni le teht­nico medsebojnega razmerja s i l med v e l i k i m i t r emi n a to a l i ono stran.

A m e r i š k o zunanje min is t r s tvo Je z i zb i ro dokumentov poskr­belo, da nas Je z ob jav l j en imi zap i sk i p r e p r i č a l o , da noben i z ­med v e l i k i h zaveznikov n i b i l ravno trdno p r e p r i č a n , da bo povojno sodelovanje posebno i skreno In da bo dolgo trajalo.

S p r i č o tega n i t e ž k o povzet i sklepa, da je vz l i c medsebojnim izrazom l jubeznivost i i n obda­rovanjem z razn imi ozeml j i v vojnem č a s u nezaupanje že ob­stojalo. Tega dejstva n i m e č po­jasn i t i d r u g a č e , kakor s tem, da so se sami preds tavnik i ve les i l že takrat zavedali , da n j ihov i dogovor i i n , recimo k a r o d k r i ­to, k u p č i j e za povojno razdobje niso b i l i n ič drugega, k a k o r h i ša na pesku. N a t a k š n i pod­lagi Pa še nikdar n i nobena zgradba trdno i n dolgo č a s a stala.

S k u p n a nevarnost s p r i č o vo j ­ne j i h je združ i la . Toda pred­s tavn ik i t reh veles i l so že ta­kra t p redvide l i , da bo konec enotnosti , ko bo nevarnost mi­n i l a .

P o vojni so nadal jeval i dobro znano b i tko za po l i t i čn i p re s t i ž In za p r e m o č v o rož ju , k i po­meni samo nadajevanje že zna­n i h zavezn i šk ih odnosov med vojno. K e r skupnega s o v r a ž n i k a IH več, so zavezn ik i nehal i b i t i z a v e z n i k i i n postali naspro tn ik i .

N e bomo se v tem pregledu us tav l ja l i na posameznih doku­ment ih , k e r je o tem dnevn i t isk že dovol j pisal , razen tega pa nam to p r e p r e č u j e pomanj­kanje prostora.

Toda poudari t i Je treba, da se Je od časov Jaltske konference na svetu marsikaj spremeni lo . P o l i t i k a b lokov, dogovorov in razdel i tve v p l i v i o s t n i h p o d r o č i j n i več edini nač in r e š e v a n j a mednarodnih v p r a š a n j . T a p o l i ­t i k a n a m r e č , k i Je us tvar i l a napete odnose, Je us tvar i l a tudi nj ihovo nasprotje. D r u g a č e re­č e n o : pogoji sodobnega sveta so u s t v a r i l i t isto sl 'o , k i p o c e n i ž ivo nasprotje razdel i tve sveta na bloke in k i Je dobilo domo­vinsko pravico pod imenom a k t i v n a koeksistenca.

K e r Je ak t ivna koeksistenca ed in i drugi izhcd, in sicer izhod, k i ne vodi v vojno, je tudi edini up In edino ona lahko zaneslj i­vo r a č u n a s tem, da bo š tevi lo njenih p r i s t a šev č e d a l j e bolj n a r a š č a l o .

p t R L O H A

V živinoreji smo lani dosegli lepe uspehe

Ž i v i n o r e j a j e l a h k o ze lo d o ­nosna panoga, o č e m e r j e b i l o ž e v e l i k o g o v o r a . P r a v gospo­d a r s k o zaosttala D o l e n j s k a i m a dobre pogoje z a u m n b i n da-nosno ž i v i n o r e j o , č e s a r se ž e zaveda jo t u d i p o s a m e z n i ž i v i ­nore jc i , k i tej p a n o g i k m e t i j ­s t v a p o s v e č a j o č e d a l j e v e č j o s k r b . N e p o s r e d n o kjoriat ojd b o l j š e ž i v i n o r e j e i m a j o s a m i ž i v i n o r e j c i , po s r edno p a t u d i ce totno d r u ž b e n o gospodars tvo .

V e l i l k d e l e ž p r i n a p r e d k u ž i ­v i n o r e j e i m a j o n a š i z a d r u ž n i ž i v i n o r e j s k i o d s e k i , k i obstojajo ž e skora j p r i v s a k i k m e t i j s k i zadrugi - T o je p r e p r i č l j i v o do>-k a z a l t u d i o b č n i zbor ž i v i n o r e j ­skega odbo ra O k r a j n e z a d r u ž n e zveze N o v o mes-fb 13. m a r c a , k o j e odbor p o l a g a l o b r a č u n svojega de l a v l e t u 1954.

18 k m e t i j s k i h z a d r u g novo ­m e š k e g a o k r a j a j e l a n i v o d i l o popolno s e l e k c i j o v govedore j i l n i m e l o s t a l n o m l e č n o k o n ­t r o l ) . P r o t i k o n c u l e t a se je tem z a d r u g a m p r i k l j u č i l o š e 5 k m e t i j s k i h zad rug . T o je za 150 ods to tkov v e č k o t l e t a 1953! V r o d o v n i k Je v p i s a n e n a d 1500 g l av fcfbveje ž i v i n e , k a r z n a š a o k o l i 12 ods to tokov c e l o k u p n e ­ga š t * v i l a k r a v . T a š t e v i l k a , k i se bo s i ce r s t a lno v e č a l a , k a ž e , d a se u v e l j a v l j a v z r e j a s i v o r j a -vega goveda .

V e č i n a k r a v , v p i s a n i h v ro ­d o v n i k , j e b i l a k o n t r o l i r a n a n a m l e č n o s t . L e t n i z a k l j u č e k m l e č n e k o n t r o l e i z k a z u j e p o v ­p r e č j e 2125.3 k g mlefca n a r o ­d o v n i š k o k r a v o . V l e t u 1953 je z n a š a l p a p o v p r e č e k ptci zna tno m a n j š e m š t e v i l u k o n t r o l i r a n i h k r a v l e 1980 l i t r o v m l e k a . T o je ze lo l e p n a p r e d e k v e n e m letu-Seveda j e d v i g m l e č n o s t i o d v i ­sen o d b o l j š e g a p r i d e l o v a n j a k r m e . T e m u v p r a š a n j u je o k r a j n i z a d r u ž n i ž i v i n o r e j s k i odbor p o s v e č a l š e p r a v poseb­no pozornost , v e n d a r š e v e d n o p rema lo . V tej s m e r i bo m o r a l Se k r e p k e j e p r i j e t i za d e l o . - P o ­t r ebna j e v e č j a u p o r a b a u m e t ­n i h g n o j i l n a t r a v n i k i h i n dete-I j i šč ih , v e č j e p r i d e l o v a n j e de-t e l j i n i h semen i n n j i h č i š č e n j e , uva jan je t r a v n i š k i h de te l j in , b o l j š e i z k o r i š č a n j e s t r n i š č s

Zasluge ž i v i n o r e j s k i h odsekov — Porast mlečnosti — Pet uspelih razstav

se tv i jo ze lene k o r u z e , S i l i r an je k r o m p i r j a v k a d e h t e r zelene k r m e v p r i m i t i v n i h s i l o s i h i n podobno.

N a j v e č j o m l e č n o s t r o d o v n i ­š k i h k r a v i z k a z u j e k m e t i j s k a z a d r u g a S k o c j a n i n s ice r p o v ­p r e č n o 2495 k g m l e k a na k r a ­vo. S l e d i j o K Z S t r a ž a — 2299 k i l o g a r m o v , K Z Š m i h e l — 2232 k i l o g r a m o v , KZ Š e n t r u p e r t — 2219 k g . KZ M i r n a — 2197 k g , K Z Š e n t j e r n e j — 2186 k g . K Z O t o č e c — 2182 k g i n K Z T r e b n j e z 2176 k g . Os ta le K Z i zkazu je jo m a n j š e p o v p r e č j e m l e č n o s t i .

O k r a j n o p o v p r e č j e m l e č n o ­s t i z n i ž u j e m l e č n o s t t r a v v S u ­h i k r a j i n i , k i z n a š a n a o b m o č j u K Z H i n j e 1886 k g i n n a o b m o č ­j u Kz A m b r u s k o m a j 1598 k g . Z a r a d i s l abe k r m e t o p o d r o č j e n i m a m o ž n o s t i , d a b i b i l a m l e č ­nost v i s o k a .

O s k r b a z d o b r i m i p l e m e n j a k i je b i l a s t a lna s k r b ž i v i n o r e j ­skega o d b o r a p r i O Z Z i n ž i v i ­n o r e j s k i h o d s e k o v . L a n i je b i l o k u p l j e n o 48 b i k o v , v e n d a r j i h š e v e d n o m a n j k a o k o l i 20. N a jesensko l i c e n c i r a n j e j e b i l o p r i g n a n i h 147 biktov, o d tega p c l r j e n i h 88. Š e s t n a j s t j i h je M l o d t V o č e n i h 2jt s e j e m zla 12 nii b i l o i zdano s lkočno d o v o ­l jenje, k e r so b i l i p r e m l a d i , 31 p a j e b i l o i z l o č e n i h - V e č i n a l i ­c e n c i r a n i h b i k o v je b i l a oce­n jena v I I I . a im III- r a z r e d . T o nas opozar ja , d a m o r a j o K Z v b o d o č e bol j s k r b e t i z a n a k u p k v a l i t e t n e j š i h b i k b v . D o b e r

p l e m e n j a k n i n i k o l i p r ed rag , saj j e p r a v o d njega o d v i s n o i z ­b o l j š a n j e re je iw d v i g m l e č ­nos t i .

P r i o semen jevan ju k r a v j e p o m a g a l a t u d i o semen jeva lna postaja n a G r m u , i n p r e d k r a t ­k i m o r g a n i z i r a n a posta ja v M o ­k r o n o g u . N a G r n a j e b i l o ose-m e n j e n i h 665 k L a v . U s p e h je b i l 70 ods to ten , k a r j e i z reden uspeh, č e u p o š t e v a m o , da v e č i ­na t e h k r a v n i m o g l a b i t i op lo­jena z a r a d i o k u ž e n o s t i .

L a n i je b i l o p i i r e j e n i h 5 ž i ­v i n o r e j s k i h razs tav . N a razs ta­v o v V e l i k i L o k i je b i l o p r i g n a ­n i h 42 g l a v , v Š e n t j e r n e j u 79, v S e n t r u p e r t u 101, v D o l e n j s k i h T o p l i c a h 78, i n d S t r a ž i 101, skupno to re j 400 g l a v . V L b r a z r e d so b i l e ocenjene 4 g l a v e v I I . a 22, v I I . 36, v I I . b 52. v III . a 114, v III - 94, v I I I . b 60 i n v I V . 10 g l av . S a m o eno ž i v i n č e n i b i l o Ocenjeno. R a z m e r j e m e d n a r e d i n a m k a ž e , d a se v e č i n a n a š e ž i v i n e g ib l j e v r a z r e d i h srednje k v a l i t e t e i n d a je samo č e t r t i n a v b o l j š e ocen j en ih r a z ­r ed ih . P r i z a d e v a t i se m o r a m o , da se bo t o s tanje i z b o l j š e v a l o N a t e h r a z s t a v a h j e b i l o razde­l jeno n a g r a d v z n e s k u 703 700 d ina r j ev .

N a t r e h p l e m e n s k i h s e j m i h je b i l o p r o d a n i h 125 g l a v . od tega 65 v n a š o k r a j . 30 v sosed­ne okra je , 30 p a v sosedne r epub l ike - V r e d n o s t p rodane

n a cena ž i v l n č e t a p r i p o v p r e č n i t ež i 395 k g j e b i l a 60.082 d i n . N a j d r a ž j i b i k j e b i l p r o d a n za 80.000 d i n , n a j d r a ž j a k r a v a za 90.000 d i n , p r i t e l i c a h p a j e b i l a d o s e ž e n a n a j v i š j a c e n a 74.000 d ina r j ev .

D e l e g a t i so n a o b č n e m z b o r u odd loor i l i dosedanje v s e k a k o r u s p e š n o d e l o ž i v i n o r e j s k e g a odbivra, i z v o l i l i n o v odbor i z s a m i h i z k u š e n i h ž i v i n o r e j c e v ter s k l e n i l i , d a j e t r e b a š e r a z ­š i r i t i i n p o s p e š i t i d e l o z a n a ­predek ž i v i n o r e j e .

Ing. R. L .

RIBNICA — med NOB u p r a v i č e n o imenovana »partizanska Ribnica« — praznuje 26. marca občinski praznik v spomin slavne partizanske zmage v Jeleno­

vem žlebu 26. marca 1943.

Delavci naj bi dobili topel obrok HRANE

G l a v n i o d b o r E n o t n i h s i n d i ­k a t o v S l o v e n i j e je ž e p r e d č a ­s o m o p o z o r i l , d a j e za p r e h r a n o d e l a v c e v n a d e l o v n i h m e s t i h slabio posk rb l j eno- V e č j a p o d ­je t ja i m a j o s i ce r svoje menze , t oda v n j i h se ne h r a n i j o v s i d e l a v c i , p a č p a samo de l . t o je p r e d v s e m t i s t i , k i ne morejo^ d r u g a č e d o b i t i h r a n e . Z n a t e n d e l d e l a v c e v skioz d a n ne u ž i v a t ep le h rane , p a č p a i m a za m a ­l i c o , k i v v e č i n i p r i m e r o v po­m e n i k o s i l o , l e kos k r u h a i n m o r d a k o š č e k sa lame . T o v e l j a z l a s t i z a de lavce , k i se v o z i j o n a de lo z d e ž e l e . P o m a n j k l j i v a

p l e m e n s k e ž i v i n e j e znes la j p r e h r a n a v p l i v a n a odpornos t s k u p n o 7,510.200 d i n . P o v p r e č - 1 d e l a v c a p r i d e l u . n a n jegovo

Kaj je s šentfernejskim spomenikom? D n e 4. marca je o b j a v i l D o -

lenjsJci l i s t na 4. strani dopis, v katerem Jernej Gorenc iz Johnstovna Pa., ZDA, med drugim vprašuj", kaj Ae s ient-jernejskim spomenikom.

Zveza borcev v Šentjerneju, odnosno odbor za postavitev spomenika odgovarja: Tudi za našo organizacijo je to vpra­šanje najbolj pereče. Hočemo

Spomenik padlim borcem v V e l i k i Loki bo postavljen še letos

Z e p r e d l e t i so se v V e l i k i L o k i r a z g o v a r j a l i o p o s t a v i t v i s p o m e n i k a p a d l i m b o r c e m i n ž r t v a m f a š i s t i č n e g a t e ro r j a .

S V \ L * V O L * 4

JE

TOVARNA

PROIZVOD 3Eftifo#iotf MARIBOR *^

Proslava občinskega praznika v Mirni peči N a p r e d v e č e r o b č i n s k e g a praz­

n i k a v M i r n i peč i so na g r i č k i h okrog M i r n e peč i zagorel i k re ­sovi . Ist i v e č e r je b i l a pros lava v n o v i dvorani Z a d r u ž n e g a do­ma. P r i tej p r i l i k i so M i m o p e -č a n i pokaza l i svojo zavednost, kajt i v e l i k a nova dvorana je b i la nabito polna . N i s m o b i l i sami, r azvese l i l i i n počas t i l i so nas s svojo prisotnostjo tud i t o v a r i š i : i z Ljub l jane so p r i š l i narodni heroj I van K o v a č l č -Efenko, l judski poslanec F r a n c Krese -Coban i n tov. A l o j z i j R a j e r - M i š k o . Iz Novega mesta sta b i l a pr isotna: Zvezn i pos la­nec tov. Avgus t J a z b i n š e k i n č l a n okrajnega komite ja Z K tov. J o ž e P l a v e č .

P ros lavo je o tvo r i l tov. Janez Spendal , predsednik O B L O . Z a nj im je ime l lep referat o po­menu o b č i n s k e g a p r a z n i k a tov. Borts Savn ik . Z a tem je s ledi l p i i n iv r en spored. P e l je tudi mirnopeski mošk i p e v s k i zbor pod vodstvom tov. B o r i s a S a v -n ika . Nato je sledilo l judsko rajanje k i je trajalo do ju t ra .

DrugI dan, to je 16. marca ob 9. u r i dopoldne je b i l a na po­k o p a l i š č u p r i grobovih pad l ih part izanov komemoraci ja . Ob tej p r i l i k i so b i l i tudi po ložen i v e n d na grobove pad l ih borcev.

Brezposelnost v Trstu

Gospodarska k r i ­za ln njena sprem­l jeva lka brezposel­nost sta v Trs tu čeda l j e hu j š i . Z a ­radi tega se Števi l ­ni T r z a č a n i i zse l ju ­jejo v razne preko­morske d r ž a v e . L a ­ni se Jih je Izselilo nad 5000. P red dne­v i je spet odpoto­vala lz Trs ta s k u ­pina 250 l j u d i v Avs t ra l i jo . — N j i m bodo s l ed i l i drugI, ki so Že na sev.na-

N e k a j so ž e t u d i p r i p r a v i l i g r a d i v a i n n a b r a l i s reds tva , p o t e m p a je vse zaspa lo .

N a p o b u d o o b č i n s k e g a o d b o ­r a Z v e z e bo rcev so p r e d d n e v i n a s e s t a n k u v s e h o rgan i zac i j i n d r u š t e v t e r z a s t o p n i k o v l j u d s k e g a o d b o r a s k l e n i l i , d a m o r a s p o m e n i k s t a t i n a v s a k n a č i n ž e d o 8. m a j a letos. S p o ­m e n i k bo s t a l p r e d z a d r u ž n i m d o m o m . P l o š č e z i m e n i p a d l i h b o r c e v i n ž r t e v f a š i s t i č n e g a n a s i l j a i m a j o ž e i z d e l a n e .

O b p r i l i k i o d k r i t j a s p o m e n i ­ka , k i bo 8. ma ja , bodo v V e ­l i k i L o k i p r i r e d i l i o b š i r n o p r o s l a v o v p o č a s t i t e v desete ob le tn ice o svobod i tve . T a k o je b i l o sk len jeno n a t e m sestan­k u . T a d a n bo i m e l a S Z D L v V e l i k i i L o k i v e l i k o t o m b o l o z na jman j 200 l e p i m i d o b i t k i . O b e n e m naj b i b i l a t a d a n v V e l i k i L o k i s e k t o r s k a nede l j a gas i l s tva , p o l e g v r s t e o s t a l i h p r i r e d i t e v , k i j i h bodo i m e l i ta d a n .

K e r so se za to v e l i k o n a l o ­go zavze le p r a v vse o r g a n i z a ­cije k a k o r t u d i d r u š t v a , z l a s t i ga s i l sko d r u š t v o , e n a k o pa se­v e d a to p r i z a d e v a n j e p o d p i r a o b č i n s k i l j u d a k i o d b o i , l a h k o r a č u n a m o , d a bo o d k r i t j e spo­m e n i k a , z d r u ž e n o z o s t a l i m i p r i r e d i t v a m i , dos to jna p r o s l a ­v a , k a k r š n e v t e m k r a j u š e n i b i lo . O r g a n i z a c i j e i n d r u š t v a so ž e p r e v z e l e po t r ebne de lov ­ne obveze, d a bo ce la p r i r e d i ­tev, k o t jasno t u d i pos t av i t ev s p o m e n i k a res t a k o p r i p r a v -

ena, ko t je b i l o sk len jeno . V s e p r i p r a v e v o d i poseben g r a d b e n i odbor . O b e n e m s p o ­s t a v i t v i j o s p o m e n i k a v V e l i k i L o k i n a m e r a v a j o u r e d i t i t u d i s k u p n o g r o b n i c o v seh ž r t e v na Č a t e ž u . P r a v b i b i l o , d a b i t u ­d i n a k l e t i , k j e r so N e m c i z l o ­č i n s k o p o b i l i č a t e š k e ž r t v e , v z i d a l i s p o m i n s k o p l o š č o .

PodaljSan rok za izplačilo dajatev NOV

K e r j e b i l p o d a l j š a n r o k za p r i j a v o d e n a r n i h da ja tev m e d N O V , je b i l p o d a l j š a n t u d i r o k za i z p l a č i l o do 30. j u n i j a 1955. P o t e m r o k u ugasne v s a k a p r a v i c a d o i z p l a č i l a . K o m i s i j a s i ce r š e n i m o g l a r e š i t i v seh p r i m e r o v z a r a d i v e l i k e g a š t e ­v i l a p r ig l a s i t ev , v e n d a r bodo vm d<> tega roki d o b i l i a l i n a

p o s t o r i t i sponi JL^.;;

č e m vri talcem, K> bo v ponos in okras Šentjerneja in v spo­min poznim rodovom. Spome­nik naj bi stal na trgu v Šent­jerneju in naj bi imel pravil­no urbanistično in arhitekton­sko okolje. O b č i n i Šentjernej je zagotovljena zidava uprav­nega poslopja, in pred to stav­bo je, po mnenju vseh članov Zveze borcev, najprimernejše mesto za spomenik. V ta na­men smo z a p r o s i l i arhitekta Marjana M u š i c a i n i n g . Janeza Trenza, da nam izdelata načrt. Večji prazni prostor, kjer je stala pred bombardiranjem Vrhovčeva hiša, je n a m e n j e n za upravno poslopje in tam bo stal spomenik.

Upamo, da bo bodoča nova šentjernejska občina že letos začela z gradnjo upravnega poslopja. Sam spomenik brez primernega okolja ne pride do pravega izraza in pomena in prav zaradi tega se gradnja spomenika toliko časa odlaša.

Iz srca smo hvaležni vsem darovalcem iz ZDA in drugod, ki so prispevali za spomenik, in naj nikar ne mislijo, da smo denar u p o r a b i t i z a k a k e druge namene. Ves denar, v znesku 475.000 din, je n a J o ž e n n a i m e Zveze borcev Šentjernej v hranilnici odseka KZ.

padlim, bor- \ Pa Se nekaj b i r a d i p r i p o m ­n i l i : n i Gorenc edini, ki se z a n i m a z a to zadevo. Zelo se z a n i m a t u d i pobudnik in naš zvesti domačin Ivo Pirkovič, ki nam stoji z nasveti ob strani. Pa tudi vsi drugi bi radi vi­deli spomenik čimprej postav­ljen. Naj končno povem še to: kljub prizadevanjem nam doslej še ni uspelo, da bi to vsoto povečali, za postavitev spomenika pa je še vedno pre­majhna.

Vsem sedanjim in bodočim darovalcem iz ZDA in do­ma prisrčna hvala za zani­manje. Trudili se bomo, da bomo postavili tak spomenik, kakršnega naši padli borci in talci zaslužijo. Stanko Kušljan

s tor i lnos t i n t u d i n a z d r a v s t v e ­no odpornos t .

V e r o k o v z a p o m a n j k l j i v o p r e h r a n o d e l a v c e v v p r o i z v o d ­n j i j e v e č . m e d n j i m i dokaj v i ­soka cena h r a n e v m e n z a h n i na z a d n j e m mes tu . B o l j ver jet­no j e to g l a v n i v z r o k t a m , k j e r m e n z e obstojajo- D r u g j e j e v z r o k v t e m , da je p r i nas n a D o l e n j s k e m v e č i n a d e l a v s t v a s p iodeže l j a . T o so b o l j a l i man j p r i l o ž n o s t n i d e l a v c i , k i i m a j b š e d o m . so č l a n i k m e č ­k i h d r u ž i n , d o m a spe i n se h r a ­n i jo . T i s k r b i j o p r e d v s e m , d a s i z a s l u ž i j o č i m v e č denar ja , odnosno, d a p o r a b i j o č i m m a n j ' T a k i p r ineso B seboj n a delo kos k r u h a i n m o r d a š e ka j d r u ­gega, pogosto t u d i p i j a č o i n ob t e m m r z l e m p r i g r i z k u so od r a n e ure . k b so d o m a p o u ž i l i t o p e l za j t rk , p a do v e č e r a , ko se v r n e j o z de la . T r e t j i v z r o k je v t e m , d a je m e d d e l a v s t v o m n a D o l e n j s k e m ze lo v e l i k o m l a ­d i h de l avcev i n d e l a v k , k i so seie s t o p i l i v delo . P o v e č i n i so z n i z k i m s t rok jovn im z n a n j e m a l i p a b rez njega, za to je t u d i n j i h o v p o v p r e č n i z a s l u ž e k m a j ­hen- V s a k m l a d č l o v e k , z l a s t i ž e n s k a , h o č e na jp re j k o p r i d e v s l u ž b b . da se o b l e č e i n n a k u ­p i r a z ne p o t r e b š č i n e , k i j i h v i d i p r i d r u g i h . Z a t o s i p r i t r g u j e p r i h r a n i , ne r a č u n a j o č n a z le p o ­s ledice, k i m o r a j o s l ed i t i . A n ­k e t a v n e k a t e r i h n o v o m e š k i h t o v a r n a h je p o k a z a l a , d a je res talko. M e d d r u g i m je p o k a z a l a , da i m a k o m a j 50 o d s t o t k o v de­l a v k v t e k s t i l n i t o v a r n i top lo h r a n o opo ldne , p r i N o v o l e s u Pa celo koma j ena t r e t j ina . D o -k a j š n j e š t e v i l o je t a k i h , k i jedo samo d v a k r a t n a d a n a l i m o r d a s amo e n k r a t t op lo h r a n o , samo

T e ž a v n o delo stanovanjske komisije v Novem mestu

kd*t lO iik ZMVTmtoVji .

Epidemija gripe pojenjuje

Kot zatrjujejo zdravniki — Specialisti in epidemiologi re­p u b l i š k i h zdravstvenih usta­nov, je bila l e t o š n j a epidemi­ja gripe, ki je zajela skoraj vso d r ž a v o , dokaj milega znu-čaja . Glavni val epidemije je sedaj zajel Srbijo. Bolezen traju po navadi dva do tri dni z visoko temperaturo v z a č e t ­ku.

Po podatkih higienskega za­vodu Slovenije, l e i o š n j a epi­demija gripe, ki se je najprej pojavila v mesecu decembru lani na Primorskem, postopo­ma pojema. O d z a č e t k a epi­demije v mesecu februarju pa do 17. mar pa Bo V Ljubljani ZabelOŽilj 2143 obolenj za gri­po, r a č u n a j o pa. dn jih je bilo v mestu s k u p n o okoli !0.000 primerov. P o nepreverjenih podatkih, je obole lo ?t\ gripo v Č r n i gori dve tretjini prebi­valstva, doeim v Makedoniji ni bilo to zimo š t ev i ln ih obo­lenj 7a gripo.

Gr ipa se prenaša s č l o v e k a na č l o v e k a . Zdravstvene usta­nove so pnvsntl, kjer se je bolezen pojavila v v e č j e m ob­segu, ped vzele potrebne ukre­pe za omejitev p r e n a š a n j a . V nekaterih v e č j i h mestih v dr­žavi so bile s tem namenom začasno zaprte obnosne in

Ce pogledamo, kako se Je stano­vanj ako vprašanje v letu 1954 re­ševalo, maramo priznati, Oa je bilo to reševanje od sile težavno ln m u č n o za prosilca, nič manj, če ne će bolj, 'pa za stanovanjsko komisijo. Kaj pomaga stanovanj­ska komisija, će ni stanovanj! Ce pa bi bilo dovolj stanovanj, bi pa te komisije treba ne bilo. Tako se eno z drugim lepo veže, »nasuka« pa se tisti, k i Je sta­novanja potreben.

Lani Je bila stanovanjska ko­misija nekaj časa ukinjena. Po­sledice so se hitro pokazale. Za­vladala je popolna anarhija. Hi.š-ni lastniki, celo tisti, k i bi glede na svojo maloštevi lno družino se naprej lahko prenesli utesnitev in s tem mnogo pripomogli k reše­vanju stanovanjskega vprašanja v našem mestu, so pokazali zobe. In ker je bMo le prehudo, ni ka­zalo drugega, kot pono/no ob­noviti stanovanjsko komisijo, da je poravnala, vsaj najhujše p r i ­mere, ter dosegla nekaj spora­zumov. Tako je ta komisija po­stala po sili razmer nekaka za-sitraSevailnioa, k i razpolaga z ne­katerimi sankcijami, s katerimi kolikor toliko drži prevročeki vne htšne lastnike na verigi , stano­vanjske stiske pa ne more ni t i prepreči t i ni t i ublažit i , ker ni sta­nov an].

Pa poglejmo Se dalje. Na pod­ročju Novega mesta je po poro­čilu te komisije 1518 stanovanj. Od vseh teli stanovanj je več kot 10*'« nezdravih oziroma neprimer­nih za stanovanje. Tako Imamo stanovanj v resnici precej manj, kot kažejo številke.

K temu dodajmo Se, da Je bilo zaradi pomanjkanja stanov-jnj ne­rešenih 382 prošenj , od teh dobrih lo rI / d o nujnih primerov. Sta­novanjska k :mis i ja Je izdala v vsem lanskem lotu le 6 odločb za đ rutinska stanovanja, pa še ta so bila pridobljena v štirih or i -merih zaradi smrti dosedanjega korlstnlka, eno zaradi izselitve, eno oa zaradi zidanja. Komisija je končno ranpolagala še s št i r imi slabimi stanovanji, k i Jih Je pre­pustila vojska. Ta stanovanja pa so bila iBino enosobna. Če p r i ­pomnimo se, da leze na stano­vanjskem uradu nekatere zelo nujne prošnje že po nekal let ln da ne morejo dobiti primernega stanovanja niti bolnik!, ka l š>le

drugi in da je treba večkra t odri­nit i v stran vse druge, da se da stanovanje kakemu strokovnjaku, k i vstopi v službo pri naših pod­jetjih in ustanovah, moramo na žalost ugotoviti, da na tak n-?-čin v Novem mestu še dolgo ne bomo rešili stanovanjskega V J ^ -ša.nja, še manj pa, da bi ga re­šili v sološno zadovoljstvo. Ce mesto samo ne bo v najkra jšem ča<su poskrbelo za izboljšanie, po­tem nam tudi stanovanjska ko­misija prav nič ne pomaga.

V prvi vrst! bi bilo treba ne sp<mo priporoči l i , m a r v e č zahte-vaiti od podjetij, k i za p os hi je,i o v-pčje število delavcev, da sezi­dajo zanje zadosti poštenih ft.ino-vanj, saj nrostora je v Novem rnsstu dovoli. S tem bi se prido­bilo lepo števi lo stanovanj, oz. bi delavci, k i po navadi stanu­jejo v najslabših stanovanjih, do­bili poštena In zdrava stanovanja.

Pa Se nekaj; Najbrže bi ne bilo tako napačno, če bi mestna ob­čina dobila večje kredUe in bi pričela zidati enodruž inske hišice. Te bi proti primerni mesečni na­jemnini oddajali intei esent'm v mora vijanje, č m oa bi ta z me­sečno najemnino h:š ; co izplačal, bi ostala niegova la>t. Ce na bi P'-vo.:.ni stanovale« hišice .ne Iz­plačal H'li če bi se odselil, bi h i ­šico prevzel drug interesent. Tak sistem reševanja stanovanjske stiske le osvojila n. pr. Amerika in kaže. da se dr>br^ obnese. Na vsak način bi bilo nekaj podob­nega pri n3'5 tudi mogoče, sa1 bi pri tem občina ali kdorkoli bi s ta'k'm sistemom pričel , nič ne izgubil, prebivalstvu pa bi bilo zelo ponriaga.no.

Takrat bi seveda stanovanjska komisija odigrala svojo vlogo. Postala pa bi lahko le nekakšen nadzorni organ, k i bi v splošno liiudsko zadovoljstvo opravljala svoje posle. -r-

d a j i m č i m v e č ostane z a d ruge izda tke .

K o t smo že n a v e d l i , p o d h r a -n jen de lavec ne m b r e da t i o d sebe t is tega, k a r b i s icer l a h k o d a l ob n o r m a l n e m h r a n j e n j u . T a k de lavec se pre j i z č r p a , je bol j p o d v r ž e n r a z n i m ofx>le-Last im, n j e g o v a s t o r i l n o s t j e m a n j š a . S t a t i s t i k a t u d i doKazu-je, d a se p r i p e t i n a j v e č d e l o v ­n i h nezgod p r o t i k o n c u delov­nega č a s a , k e r je i z č r p a n d e ­lavec m a n j p a z l j i v .

R a z u m l j i v ^ j e to re j , d a m o ­r a m o s k u p n o z r a z p r a v o o d v i ­gan ju s to r i l nos t i , o b r a v n a v a t i t u d i p r e h r a n o de l avcev , k e r j e obV)je povezano m e d seboj, vsaj do neke mere . T o t o l i k o b o U , k e r p o v p r e č n i z a s l u ž e n n e k v a l i f i c i r a n e g a d e l a v c a v e d ­no ne dosega ž i v l j e n j s k e g a m i ­n i m u m a (ifedatkov za n o r m a l n o p reh rano , s tanovanje , o b l e k o i n k u l t u r n e potrebe) . P r a v t a k o je po t r ebno to v p r a š a n j e o b ­r a v n a v a t i t u d i i z z d r a v s t v e n i h r az logov .

P r i • ok ra j r>«m s i n d i k a l n e m sve tu v N o v * m mes tu je b i l a o s n o v a n a p * » e b n a s e d e m č l a n ­s k a k o m i s i j a , k i s i p r i z a d e v a , da b i p r i v s e h pod je t j ih i n n a v e č j i h d e l o v i s č i h o r g a n i z i r a l i ob ra tne k u h i n j e , v k a t e r i h b i d o b i l i d e l a v c i m e d d e l o m o b ­r o k top l e h rane . J a s n o je. da m o r a b i t i h r a n a dovo l j i z d a t n a i n cenena. K o m i s i j a je p r i p r a ­v i l a i z r a č u n z a o b r o k h r ane e n o l o n č n i c e . H r a n a za t ak ob­rok, k i b i i m e l o k o l i 1000 k a l o ­r i j , b i s t a la p o v p r e č n o od 30 do 40 d i n , brez r e ž i j e . M i š l j e n je tu i zda ten o b r o k top l e h r ane s k r u h o m - K e r b i p r i r a č u n a n j e r e ž i j e p o d r a ž i Do h rano , je k o m i ­s i ja p r e d l a g a l a , naj b i podjet ja v r a č u n a l a r e ž i j s k e s t r o š k e m e d svoje m a t e r i a l n e a l i r e ž i j s k e s t r o š k e , t a k o . d a b i de lavec p l a ­č a l l e v r e d n o s t h rane .

V posamezn ih pod je t j i h sto o t e m že v e l i k o r a z p r a v l j a l i , d o ­k o n č n i h zak l jučJkov p a dosedaj š e n i b i l o . P o s a m e z n a piodjetja s icer i m a j o svoje menze , toda v n j i h se h r a n i le d o l o č e n o š t e ­v i l o de l avcev . T u d i c ena V po­s a m e z n i h m e n z a h je r a z l i č n a , na s p l o š n o p a je p r e v i s o k a z a p r e c e j š e n d e l d e l a v s t v a . N a p r i m e r v t e k s t i l n i t o v a r n i , k j e r ima jo ce lodnevno h r a n o za 112 d ina r j ev , je za de lavce v dnev­n ih i z m e n a h š e k a r d o b r o p o ­sk rb l j eno , č e se p b s l u ž u j e j o h rane v m e n z i . D o s t i t e ž j e je za n o č n o i zmeno , k i n i m a m o ž ­nos t i d o b i t i topel o b r o k h r ane m e d d e l o n

P o t r e b n a je . da se s i n d i k a l n e o rgan izac i j e , d e l a v s k i s v e t i i n u p r a v n i o d b o r i o d l o č n e j e zav ­zamejo za o rgan izac i jo o b r a t n i h k u h i n j , p r a v t a k o p a t u d i z a to, da bodo v njej p r e j e m a l i top lo h r a n i l v s i d e l a v c i , poseb­no t i s t i , k i za t a k o h r a n o n i ­ma jo nobene d ruge m o ž n o s t i .

. a A c d i u u «vle .

VREME za čas od 26. marca do 3. apri la

Nestalno in v e č i n o m a hladno vreme s pogostimi padavinami, k i bodo tako d e ž e v n e kot snež­ne. V p r v i h dneh apr i la izbol j ­šan je vremena.

Pripravljamo se za dostojna proslavitev 10-letnice o sv oUo a i ive I

Gospodinjski tečaj 19. 111. je bil z a k l j u č e n ' i l .

t r o m e s e č n i gospodinjski t e č a j . V prostorih okrajnega gospo­dinjskega centra v Novem me­stu so se zbrale vse t e č a j n i c e , 24 po š t e v i l u in pod vodstvom tov. strokovne u č i t e l j i c e M i l ­ice C e š a r k o v e . tov. Malaskove in Trdanove pripravile vse za razstavo. Z a k l j u č k u sta prisostvovala načelr/.V. okraj­nega oddelka za presveto in k u l t u r o tov. Kastelic in odbor-nica centra tov. Sonja Sajeto-vo.

V si n a v z o č i so se prepr i ča l i , da so se t e č a j n i c e v teh krat­kih treh mesečin n a u č i l e ve­liko tega. kar mora sodobna k m e č k a gospodinja vedeti o pravilni prehrani,, sestavi je­di! serviranju, pos trežb i itd.

Zbrane t e č a j n i c e , njihove sl.use in sorodnike je pozdrav yil tov. Kastelic.

Stran 1 D O L E N J S K I L I S T Stev. 13

I n g . S l a v k o Volk i

Nekaj napotil kostelskim kmetom D o h o d k i iz k o s t e l s k i h kme­

tij so vsekakor p r e n i z k i in ne z a d o š č a j o za dostojno ž i v l j e ­nje . O b d e l o v a l n e z e m l j e je malo in š e ta je razkosana v n e š t e t o d r o b n i h parcel. L j u d j e so vedno h o d i l i s t r e b u h o m za kruhom a na kmetovanje so gledali kot na nujno zlo.

Po osvoboditvi j e veliko š t e v i l o prebivalstva in sicer skoraj vsa mladina o d š l a iz Kostela v industrijo, šo le itd. Na drugi strani potreba po kmetijskih pridelkih raste, prav posebno pa v t u k a j š n j i h krajih, kjer prevladujejo go­zdovi. Nujno je torej, da ko-stelski ljudje, katerih ž i v l j e n j ­ska pot ostane v kmetovanju, z a č n e j o kmetova ti š e bolje in na tem p o d r o č j u dohitijo kme­te iz r i b n i š k e , v e l i k p l a š k e in dobrepoljske okolice..

P O L J E D E L S T V O Na s p l o š n o so Kostelci dobri

p o l j e d e l c i , njive so obdelane skrbno in gnojene obilno. Vendar pridelki nekaterih kultur ne zadovoljujejo. Na pridelke koruze so kostelski kmet j e , posebno v dolini Kol­pe, res l a h k o ponosni. Potreb­no b i b i l o le uves t i r e d k e j š o saditev in dopolnilno gnoje­nje z m e š a n i c o superfosfaia i n kalijeve soli v razmerju 2:1. Lmetna gnojila bi povz­r o č i l a v e č j o klenost in vred­nost zrnja, a tudi dozorevanje bi potekalo hitreje, kar je ze lo v a ž n o pri n a š e m podneb­ju .

Pri pride! ovanju krompirja pa b i b i l o m o g o č e uvesti mno­go i z b o l j š a v . Dejstvo je, da ima krompir v v i š j e l e žeč ih krajih kostelske o b č i n e vse naravne pogoje za dobro « -spevanje, d o č i m se v dolini Kolpe zaradi kotlin, z n a č a -

i'a doline redno pojavlja :rompirjeva plesen! >rja*).

Dol inej pa imajo prednost v toploti, ki o m o g o č a pridelova­nje zgodnjega krompirja, ki j e zelo donosno z o z i r o m na to, da se celotni k o č e v s k i okrajin d e l n i š k i na Hrvat­skem z ranim krompirjem o-skrbuje iz Slovenskega Primor­ja oziroma Dalmacije. Potreb­no bi torej bilo. da se dolinci z a č n o baviti z zgodnjim krom­pirjem, d o č i m bi v v i š j i h kra ­jih lahko pridelovali semen­ski krompir, po katerem je vedno v e č j e zanimanje v j u ž ­nih republikah. Pri tem pa je treba vedeti in u p o š t e v a t i to­le: nobena krompirjeva sorta he more zdržat i v dolini v

ftolni rodovitnosti več kot 3 eta zaradi neprimernega pod­

nebja, ki p o v z r o č a hitro izro-jevanje krompirja. V p r a š a n j u izmenjave semena pa ne po­s v e č a j o kmetje v dolini nobe­ne p a ž n j e , a v kolikor ven­dar tu in *am nekateri kme­tovalec izmenja seme, je to na slepo s r e č o . Č u d n o je, da se kmetje bolj ne zamislijo ob rezultatih poskusov, kj so bili i z v r š e n i v Slavskem lazu. Vasi in Novih selih, kjer so rasle nove sorte krompirja, ki Hh p r i p o r o č a kmetijska s l u ž o a , pod enakimi pogoji z d o m a č i m krompirjem. P o v p r e č n o dva­krat toliko krompirja je dala v e č i n a novih sort kot d o m a č e seme.

Tudi pri gnojenju delajo do^ linci napako. Č u d n o se s l i š i , toda drž i . da se gnoji krom­pirju p r e v e č s hlevskim gno­jem. Njive so v dolini že tako in tako redno gnojene že dol­go vrsto let in so v dobrem stanju. Velika k o l i č i n a hlev­skega gnoja, posebno pa s v e ž e ­ga, daje na takih zemliab krompirju preobilico d u š i k a , kar z m a n j š a odpornost krom­pirja proti raznim boleznim K a j mnogokrat se potem zgo­

di, da se kmet raduje bujni cimi č e z leto, a • jeseni d o ž i ­vi veliko r a z o č a r a n j e , ko naj­de v zemlji slab pridelek. Na gnojnih njivah bo pridelek enak. a verjetno celo b o l j š i , kakor so to pokazali nekateri poskusi, če bomo goji­li krompirju s nitrofoskalom, superfosfatom in kalijevo soljo.

Vkljub izmenjavi semena in pravilnemu gnojenju pa v ko­l i č i n s k e m pridelovanju krom­pirja ne bodo mogli dolinci tekmovati z v i š i n s k i m i kraji , pač pa v pridelovanju zgod­njega krompirja. S tem v zve­zi pa je seveda v a ž n o urediti sposobne odkupne s l u ž b e .

Včas ih je bilo f i žo la toliko, da so z njim p l a č e v a l i davke, koruze pa malo, zdaj je pa narobe. Za f ižol velja š e bolj

d i č n e o k u ž b e bikov. Tukaj bi morali bikorejci pokazati v e č strogosti in ne pr ipuščat i bikov na krave, ki se klatijo od bika do brka po leto dni, a brez uspeha. Na drugi strani je slab gospodar, ki drži kravo v hlevu, ki že dve leti ni telila.

Kmetovalci prehajajo na hlevsko rejo ž i v i n e . Kako naj i zraste iz teleta lepa ž iva l , ki bo delala in dajala mleko in redno potomstvo če je prive­zana v najbolj z a d u š i j ivern in temnem kotu š ta l e in pozi­mi sploh ne vidi sonca? Pove­č a n j e oken, redno z r a č e n j e , ureditev izpustov za mlado ž i v i n o , to ne stane dosti, a po­meni v a ž e n korak pri napred­ku ž i v i n o r e j e .

I z b o l j š a n j e krmljenja pa je povezano z o s u š e v a l n i m i deli

kot za krompir, da mu je zem- [ p o v r š i n ter gnojenjem travm-Ija pregnojna. ker se sadi po! kov s hlevskim gnojem, gnoj-koruzi. Pognojite mu samo z: nico in umetnimi gnojili. T u -umetnvmi gnojili, pa ne bo; kaj obstoja nevarnost, da bo-šel samo • rast. ampak bo tu­di zrnja.

Ž I V I N O R E J A Mlekarna, ki obstoja v Far i

ž e skoraj 2 0 let, je p o v z r o č i l a v preteklosti in še sedaj kako-

do umetna gnojila s č a s o m a t r a v n i š k e zemlje popolnoma izčrpa la . Nujno je torej, da se gnojijo s hlevskim gnojem tudi travniki vsaj vsako leto in potem se uporabe umetnih gnojil ni treba bati. Hlevski

vostni dvig kostelske av ioo - j A j 0 j odtegnimo f i ž o l u in reje. Svojo vlogo opravljajo; k r o m p j r j u , s e y e d a ne popol-tudi sivorjavi biki , ki že dalj še razdobje plemen i jo in š i r i ­jo sjvorjavo pasmo. V zadnjih dveh letih so bili d o s e ž e n i tudi organizacijski uspehi: o-snovan je ž i v i n o r e j s k i odsek

f>ri zadrugah v Far i in Banja-oki z enotnim rodovnikom za

sivorjavo govedo. Kontrolira se m l e č n o s t r o d o v n i š k i h krav in to l ščoba mleka. V dolin­skem p o d r o č j u je p o v p r e č n a molznost č e z 2000 1 mleka let­no po r o d o v n i š k i kravi, d o č i m je v v i š i n s k e m predelu mani-ša, toda p o v p r e č j e t o l š č e izred­no visoko, celo l,"?!*.

Vendar je treba tudi na ži

Doma, pa ga bo tudi za trav­nike.

S A D J A R S T V O P o b o č n e lege, ki se v l e č e j o

po celi kolpski dolini od Osil-nice do Bele krajine imajo za u s p e š n o sadjarstvo o d l i č n e po­goje. V sadnih letinah pred­stavlja sadje v a ž e n vir narod­nega dohodka ž e pri sedanjem stanju kostelskega gospodar­stva. Vendar na s p l o š n o gleda­no kostelsko sadjarstvo pro­pada. Staro drevje, ki je oilo o d l i č n o prilagojeno na pod­nebne razmere in raslo na s v e ž i zemlji se je izrodilo.

vinorejskem p o d r o č j u mnogo ' Mlado drevje, nabavljeno iz i z b o l j š a v . N a j v a ž n e j š a stvar drevesnic na slepo s r e č o , raste je izkoreniniti delno jalovost brez vsakega gnojenja in pra-krav. ki jo p o v z r o č a j o peric- vilne oskrbe ter razumljivo

ne daje tistega pridelka, ki bi ga sicer lahko p r i č a k o v a l i . Se najbolj so kmetje zadovoljni z doma na divjakih vzgojenim sadnim drevjem, ki je v svojih potrebah s k r o m n e j š e .

Kostelsko sadjarstvo je v glavnem o h i š n i š k o , v b o d o č e se pa bo moralo širit i na sve­že zemlje izven dosed. sadov­njakov. Tozadevno so že do­s e ž e n i prvi uspehi v zvezi z denarnimi podporami, ki j ih bodo d e l e ž n i kmetje, ki bodo zasadili strnjene sadne nasade na novih legah. Da je ta pot pravilna, so pokazale i z k u š ­nje sadjarskih pionirjev v Ko-stelu D e l a č a Antona iz Pod-sten in Zdravica Ivana iz Br-sn ika.

Sadno drevje je v n i ž ­jih legah že m o č n o napa­del a m e r i š k i kapar. Kme­tijska s l u ž b a s svojimi skromnimi t e h n i č n i m i sredstvi vodi zatiralno akcijo, ki sama po sebi ne more opraviti s tem hudim š k o d l j i v c e m . Radi n a j r a z l i č n e j š i h ' vzrokov, sad­no drevje ni nobeno leto pra­vilno o č i š č e n o in p r e r e d č e n o . Muogo sadnih dreves ž ivotar i po sadovnjakih in predstavlja samo leglo bolezni in š k o d l j i v ­cev. Nujen ukrep bo, da bo upravna s l u ž b a ostro kazno­vala lastuike sadovnjakov, ki ne bodo izpolnjevali svojih obveznosti. Kar ne rodi, ne spada v sadovnjak, ker se ne i z p l a č a niti č i š č e n j e niti Š k r o p l j e n j e .

Prav tako v a ž n o , č e ne š e bolj, kot č i š č e n j e in š k r o p l j e ­nje sadnega drevja, je gnoje­nje sadnega drevja. Koruza raste eno leto in dobi v enem letu v e č gnoja kot sadno dre­vo, ki raste 40 let. I z k u š n j e na Š t a j e r s k e m so pokazale, da so a m e r i š k e g a kapa rja one­m o g o č i l i le tam, kjer so vzpo­redno z rednim š k r o p l j e n j e m tudi redno gnojili. Pojasnila kako in s č i m , pa je m o g o č e izvedeti pri o b č i n s k e m sadjarju ali pri drugih kme­tijskih izvedencih. Ing. V . S.

S a d j a r s t v o v B e l i k r a j i n i B e l a k r a j i n a i m a z * sadjar­

s tvo zelo ugodne na r a v n e , z l a ­st i pa š e podnebne pogoje. 2 a l so t i n a r a v n j pogo j i s labo i z ­k o r i š č e n i . K o l i k o u g o d n i h zem. l j i š č č a k a na s m o t r n o obnovo s t r n j e n i h nasadov . N a š i s adov­n j a k i so po v e č i n i o k r o g h i š . ob poteh i n cestah- V e č j i h nasa­dov p a je p r a v ma lo . K o l i k o r je s a d o v n j a k o v , so gos t i , z a p u ­š č e n i i n v n j i h p r e v l a d u j e m e ­š a n i c a r a z n i h sort.

K e r je s ad ja r s tvo p r i nas ena g l a v n i h panog k m e t i j s t v a , k i n a m bo v b o d o č e , z o z ; r o m na t ako ugodne pogoje, da ja lo g l a v n e dohodke , je nu jno t r eba z a č e t i z n a č r t n o o b n o v o . P r e d -no p a z a č n e m o s t e m . m o r a m o u r e d i t i sedanje sadovn jake . T r e b a je z a č e t i p o m l a j e v a t i , p r e c e p i t i m a n i v r e d n e sorte, g n o j i t i i n r edno š k r o p i t i . N a j ­pre j p a se m o r a m o o o b n o v i p o g o v o r i t i s k m e t i j s k i m i s t ro ­k o v n j a k i , d a ne b o m o p o n o v i l i napak , k i ž e od nekda j sprem­l ja jo n a š e sad ja r s tva , to so p r e d v s e m : t e h n i k a sajenja i z ­b i r a p o d l a g m sor t ter Izbi ra z e m l j i š č - T e h n i k a sa jen ja je š e v e d n o r a n a n a š e g a sadjar ­s tva . S t a r p r e g o v o r p r a v i : >Ka-k o r »i b o š pos t l a l , t a k o b o š le­ža l« . T o d r ž i t u d i p r i s a d n e m d r e v j u , k i n a m bo k m a l u po­k a z a l o , č e s m o ga p r a v posa ­d i l i . D r e v e s n e j ame . k i j i h ne­k a t e r i k m e t o v a l e l t r d o v r a t n o zagovar j a jo i n se tega d r ž e kot p i janec p lo ta , so v m n o g i h p r i ox

m e r i h n e p r a v i l n e — p r e p l i t v e . N / v s a k e m p r i m e r u p a skora j pre­ozke. D r e v e s n a j a m a naj bo 40 do 50 c m g l o b o k a , š i r o k a pa 1 in p o l do 2 m e t r a . P r a k t i č n o pa l a h k o r e č e m o : g l o b o k a do k o ­len, š i r o k a v v e l i k o s t i č l o v e k a -P r i k o p a n j u v r ž e m o r o d o v i t n o plast z e m l j e n a eno, m r t v i c o pa na d rugo s t r an , dno j a m e pa še p r e r a h l j a m o . Z a d o š č a t ud i . Če m r t v i c o dovo l j g l o b o k o pre­r a h l j a m o , n e da b i jo m e t a l i iz iame. P r e d sa jen jem z a b i j e m o d r e v e s n i k o l v o d p r t o j a m o . k i naj bo za v i s o k o d e b e l n o d r e v o d o l g 2,5 m e t r a i n p r i v r h u 6 do 3 c m debe l . P r i sa jenju m o r a ­m o u p o š t e v a t i to. d a d a m o dre­vesce n a severno s t r an k o l a , da je z a v a r o v a n o p r e d ož ig i . J a m o zasu jemo p r i b l i ž n o d v a tedna p r e d sa jen jem, da se •zemlja v l e ž e . Z g o m j o i rodo-viitno prs t s i o h r a n i m o zato, da jo d a m o o k o l i k o r e n i n - P r e d sajenjem o b r e ž e m o k o r e n i n e z o s t r i m i Š k a r j a m i do zd ravega mesta , na to pa j i h n a m a k a m o v zmes k r a v j e k a . i l o v i c e i n v o ­l e . D r e v o p o s a d i m o neka j v i š e ko t je p o v r š i n a zeml j e , k e r mo­r a m o u p o š t e v a t i , d a se bo ' e m l j a n e k o l i k o sesedla. P o m a ­ljamo s i z la to , k i j o p o l o ž i m o čez j amo . K o r e n i n e r a z v r s t i m o na vse s t r a n i i n j i h d o b r o ob-d p l j e m o z r o d o v i t n o prst jo , kav n a p r a v i m o na jbo l j e z rbko . nato pa d o b r o p o t l a č i m o , da se z e m l j a o p r i m e k o r e n i n . N a v r h po t ro s imo 50 do 100 k g dobro p repere lega h l e v s k e g a gnoja in ga p o k r i j e m o s t a n k o p las t ­jo zeml je . Iz te z eml j e n a p r a v i ­m o d r e v e s n i k o l o b a r v o b l i k i sk lede i n p o p o t r e b i d r e v o za­l i j e m o z vodo . č e je s u š a . mo­r a m o p a z i t i , d a ga s k o z i le to večk ra i t z a l i j e m o i n o k o p l j e m o k o l o b a r , d a ga ne preras te ple­

v e l . Dobro j«, Če ga zas t r emo z gnojem a l i kfompostom, da po ­s p e š i m o godnos t t a l i n p r e p i e -č i m o i z h l a p e v a n j e vode . K e r >o n a š e z e m l j e precej s i r o m a š ­ne na fosfor ju , je dob ro da g n o j i m o s fosfor jem na zalogo. T o na /prav imo 'mivo. da p r i r a -i en ju p r i m e š a m o z e m l j i 2 do 3 k g superfosfa ta na eno jamo-

K e r je v n a š i h s a d o v n j a k i h n a j v e č j a m e š a n i c a r a z n o v r s t ­n i h sort, m o r a m o v b o d o č e ure . d i t i č i s t e nasade, to je, d a bomo s a d i l i v e n e m s a d o v n j a k u samo jablane, v d r u g e m samo s l ive i td . I z o g i b a t i se m o r a m o preve­l i k e m u š t e v i l u s a d n i h sort, ?ato je t r eba u p o š t e v a t i sorte, k i j i h p r e d v i d e v a s a d n i i zbo r za S l o v e n i j o , t o je . sorte p r e d ­v i d e n e z a n a š o k r a j .

Jože Skof

Valentin čar m a n :

Pojasnilo gozdnim posestnikom

T u d i g lede p r o m e t a z l e som je po t r ebno n e k a j p o j a s n i l , ke i je to pog l av j e zase i n predmet n a j r a z l i č n e j š i h p r e k r š k o v . To­z a d e v n a u r e d b a o p r o m e t u z l e som p redp i su j e v 2- č l e n u , da ga sme jo k u p o v a t i :

I. D r ž a v n a i n z a d r u ž n a go spodarska podjet ja , k a t e r i h po­s l o v n i p r e d m e t je p r e d e l a v a lesa a l i p r o m e t z l e s o m ;

z . k m e t i j s k e zadruge i n za d r u ž n a podje t ja les iz z a d r u ž ­n i h i n z a s e b n i h ( p r i v a t n i h 1

gozdov; 3. z a s e b n i k i s amo les za po­

trebe svo jega gospodars tva in z.' po t rebe svoje o b r t i . Če je ta p r edp i sno r e g i s t r i r a n a . Zaseb­niki ne smejo p r e k u p č e v a t i 2 fesom.

L e s p a smejo p roda j a t i ( č l e n 3. uredbe)

1. D r ž a v n a gospodar ska pod­jetja, k a t e r i h p o s l o v n i p redmet je p r o m e t z l e s o m ;

2. k m e t i j s k e zad ruge i n za­d r u ž n a podje t ja k u p c e m pod 1 do 3 p r e j š n j e g a o d s t a v k a od­nosno č l e n a 2-

3. z a sebn i l a s t n i k i i n u p r a ­v i t e l j i d r ž a v n i h , z a d r u ž n i h i n za sebn ih gozdov , č e dobe s e č n o dovo l j en je za s e č n j o lesa za prodajo . P r o d a j a t i pa ga smejo le d r ž a v n i m i n z a d r u ž n i m go­s p o d a r s k i m podje t j em i n k m e ­t i j s k i m z a d r u g a m , z a s e b n i k o m oa le za potrebe, navedene v t o č k i 3 p r e j š n j e g a ods t avka j d n o s n o č l e n a 2.

Z a v s a k p r e v o z lesa te k r a j a v k r a j z v l a k o m a l i k a m i o n o m je p o t r e b n a s p r e m n i c a , k i jo f a les, p o s e k a n v z a s e b n i h go­z d o v i h , i zda t i s ta o k r a j n a u p r a v a za gozda r s tvo , k i je i z -J a l a s e č n o dovo l j en je . Z a pre­k r š k e t eh p r e d p i s o v je p r e d v i ­dena d e n a r n a k a z e n do 10.000 d i n a r j e v a l i z apo r do 30 d n i , i z ­r e č i p a se sme t u d i o d v z e m lesa. k i je p r e d m e t p r e k r š k a .

V z v e z i s t e m p r i p o r o č a m o gozdn im p o s e s t n i k o m , d a i m a ­jo p r i p r e v o z u svo jega lesa s k a k r š n i m k o l i v o z i l o m v e d n o p r i sebi k o n t r o l n i l i s t odnosno p l a č i l n i n a l o g v rjokaz, d a je b i l les p o s e k a n na pod lag i ve ­l j a v n e g a s e č n e g a dovo l j en j a .

SPLOŠNO GUMENO PODJETJE

» P I O N I R « NOVO MESTO

proda

2 t e ž k o konja • starosti 8 i n 9 let i

i i .

Jakljuf ek kmet gosp. tečaja v Žužemberku P r e d k r a t k i m je b i l v Ž u ž e m ­

b e r k u z a k l j u č e n k m e t i j s k o . g h s p o d a r s k i t e č a j , k i je t r a j a l p r i ­b l i ž n o 3 mesece i n ga je ob i ­s k o v a l o 33 d e k l e t Iz vse o b č i ­ne. Z a z a k l j u č e k so razsta­v i l e r a zne k u h a r s k e i z d e l k e in r o č n a de l a .

R a z s t a v a je b i l a v z a d r u ž ­n e m d o m u . Z e ob v s t o p u je o b i s k o v a l e c d o b i l p r i j e t e n v t i s u re j enos t i i n d o m a č n o s t i . V i ­d e l i s m o p r v e z a č e t k e r o č n e g a dela , k i so b i l i pno t i k o n c u v e d . no l e p š i . V s a k a t e č a j n i c a je p r i ­p r a v i l a t u d i neka j svooega k o t na p r i m e r r azne pr te , p e r i l o i n podobno. Z e l o l epa je b i l a m i z a z o p r e m o za d o j e n č k a . R a z s t a ­v o so p o ž i v l j a l i u s t r e z a j o č i n a ­p i s i , posebno p a p o k r a j i n s k e s l i k e i n t i h o ž i t j a d o m a č e g a u m e t n i k a F r a n c a M l a k a r j a - S e .

veda n i m a n j k a l o l e p i h tort , r aznega p e c i v a , p r i g r i z k o v in n a r e z k o v — vse l e p o razpore ­jeno. M a r s i k d o se je u s t a v i l ob m i z i za s l a v n o s t n o kos i lo , p a t u d i ob j e r b a s u z j e d i l i i n p i ­j a č o t e r o r o d j e m z« ž e t e v i n k o š n j o .

N a r a z s t a v i je b i l o ves č a s dos t i o b i s k o v a l c e v . O b z a k l j u č ­k u so b i l i p o v a b l j e n i s t a r š i te­č a j n i c te r v o d s t v o t e č a j a s pre­d a v a t e l j i , ka te re so pogos t i l i . T e č a j n i c e i n s t a r š e je p o z d r a ­v i l t o v a r i š M e r v a r i n i z j a v i l , da je t e č a j ze>j lepo p o t e k a l i n d o b r o uspe l . E n a i z m e d t e č a j ­n ic se je z a h v a l i l a p r e d v s e m kmet i j s ik i z a d r u g i , k u h a r i c i M e l i M l a k a r j e v i , u č i t e l j i c i r o č ­n i h d e l D r a g i c i M l a k a r j e v i i n vsem, k i so p o m a g a l i t e č a j u -

K . M .

p r a v i l n o o d k a z a n l n p revze t P r a v t ako b i š e e n k r a t opozo­r i l i gozdne poses tn ike , č e se h o č e j o i z o g n i t i s i t n o s t i m , po ­tom, s t r o š k o m i n k a z n i m spo­š t u j e j o gozda r ske p redp i se ter naj po l eg d r u g i h n e p r a v i l n o s t i z l a s t i ne seka jo lesa b rez s e č ­nega d o v o l j e n j a l n o d k a z i l a ili istega v o z i j o neprevze tega i n n e ž i g o s a n e g a . V k o l i k o r p a se gornjega ne d r ž e . naj se po tem ne jeze n a gozdarske organe, če se j i m bo t a k les o d v z e l l n p r e s topek p r i j a v i l o v kazno­vanje .

K e r je v p r a š a n j e u r e d i t v e p rome ta z l e s o m i n p l a č e v a n j e o r i a p e v k a v g o z d n i s k l a d po ­s tav l jeno prece j n a os t r ino , bo p r a v go tovo v s a k o g a r z a n i m a ­lo, k a m se t i p r i s p e v k i s t e k a ­j o i n v ka t e r e n a m e n e se upo­rabijo. C e l o t n i p r i s p e v e k v gozdn i s k l a d se d e l i t a k o . da gre 15 ods to tkov v o b č i n s k i . 50 ods to tkov v o k r a j n i i n 35 od­s to tkov v r e p u b l i š k i gozdn i s k l a d . O b č i n a i z 15 odstotnega d e l e ž a p r i s p e v k a za les, pose­k a n n a n j e n e m p o d r o č j u , p l a ­ča s t r o š k e n a b a v e gozdnega Bemena i n s ad ik za setev in pogozdovanje , s t r o š k e de l a set­ve s emena i n pogozdovan ja nege i n č i š č e n j a g o z d n i h k u l ­tur , z a t i r a n j a r aznega š k o d l j i ­vega m r č e s a i n n a l e z l j i v i h bo­l e z n i gozdnega d r e v j a , pop ra ­v i l o g o z d n i h p o t i i n t a k o dal je . O k r a j n a u p r a v a za gozdars tvo Pa iz svo jega d e l e ž a po po t reb i k r i j e e v e n t u e l n i p r i m a n j k l j a j v o b č i n s k i h g o z d n i h s k l a d i h za i z v r š i t e v zgora j n a v e d e n i h de l , da l je k r i j e s t r o š k e j a v n e goz­d a r s k e s l u ž b e , u r e j a n j a goz­dov , g r adn je i n v z d r ž e v a n j a

glede prometa z lesom g o z d n i h p o t i i n cest, pos%>ij m n a p r a v , k i so po t rebne \ z a p o s p e š e v a n j e gozdne proizvod*. nje i n s t r o š k e za s t rokovno! vzgo jo gozda r skega k a d r a . Iz r e p u b l i š k e g a s k l a d a pa se k r i ­jejo s t r o š k i r e p u b l i š k e u p r a v e za gozdars tvo , s t r o š k i za po ­gozdovan je K r a s a i n p r o r a č u n ­s k i p r i m a n j k l j a j i o k r a j n i h u p r a v za gozda r s tvo a l i g o z d ­n i h gospodars tev v p r i m e r i h * k a d a r so n j i h i z d a t k i za g o z d -n o k u l t u r n a , g o z d n o t e h n i č n a i n d r u g a d e l a večj\ od d o h o d k o v .

V k o l i k o r g o z d n i poses tn ik i z v r š i d o l o č e n o delo v s v o j e m gozdu, i m a p r a v t a k o p r a v i c o do po lnega p l a č i l a za to d e l o pc*J pogo jem, č e je b i l o s t ro ­k o v n o p r a v i l n o oprav l j eno , k a r m o r a p o t r d i t i p r i s t o j n i g V z d a r s k i o r g a n , k i t u d i oceritf ' v rednos t de l a . I s t i o rgan mort f za i z v r š i t e v v sakega de la p r e d ­h o d n o d a t i sv<oj p r i s t anek i n s t r o k o v n a n a v o d i l a . Z a t o p r i ­p o r o č a m o g o z d n i m poses tn i ­k o m , d a se p r e d p r i č e t k o m t a ­k i h d e l p r edhodno posve tu je jo s p r i s t o j n i m o k r a j n i m loga r ­j e m a l i gozdar j em, k i bo d a l vsa p o t r e b n a po ja sn i l a i n n a ­vod i la -

K d o r p a ž e l i p o d r o b n e j š i h p o j a s n i l g lede p redp i sov v g o ­spodar j en ju z gozdov i , naj se ob rne n a gozdarske organe, k i m u bodo rade V o l je vse po t reb­n o o b r a z l o ž i l i . T o bo v s e k a k o r bol je , k o t P a s t o r i t i p r e k r š e k , k i p o v z r o č i r azne nep r i j e tnos t i i n š k o d o . M o r e b i t n e ne j a snos t i i n sp r emembe p a bomo po po ­t r e b i š e o b j a v i l i v D o l e n j s k e m l i s t u , n a ka t e rega u r e d n i š t v o se g o z d n i p o s e s t n i k i t u d i s a m i l a h k o o b r n e j o z a po j a sn i l a .

D o p i s i z D r a g a t u š a DragatuS, malo večja vas od

ostalih okauAkih, Je sedež občine. Stoji na manjci vzpetini sredi dragatuskega polja, oddaljen od središča Bele krajine in Črnomlja S Jem, od Vinice, Zupančičevega rojstnega kraja, pa 10 km.

Ze zunanji videz vasi kaiže, da je sredl*če občine tukaj. Pred letom dni so ozike poti spremenili v š i roke in j ih popravil i . Pred k ra tk im Je Dragabus dobil Javno razsvetljavo. Draganu* nI samo naravni center okoliških vasi, v nJem se v glavnem razvija tudi politično, gospodarsko in kultur­no Življenje celc*ne občine. Naj ­večja povodna pridobitev za Dra­gatuS i n celotno občinstvo je e lek t r ična razsvetljava. Skoraj po vseh vaseh so »leftčerbe in amird-lijivket dali med »taio Saro, le v bragovanji vasi, na Selah in G leku j i h S* Imajo. Upajo, da bodo tudi po teh vaseh še letos imeli e lek t r ično luč ,saj so dro­govi te postav ljetni, samo pr ik l ju ­ček Je Je potreben.

Pred leti so si prebivalci na ruševinah osnovne sole postavili lep zadružni dom. k i Je ponos vseh občanov. V domu so uredili več upravnih prostorov in dvora­no, kjer imajo vsako nedeljo kino predstave, razne igre in 'po­dobno. Imajo tudi svoj kino-pro-lektor in lahko gfledajo filme vsa­ko nedeljo, toda žal se večkra t prav slabo sllAi in v id i , ker apa­ratura ni popolna. Zato starejši ljudje predstav ne obiskujejo. To napako bi moral i popraviti , da bi lahko uresniči poslanstvo fMma: vzgoja ln zabava l judi .

Mladina nam je to zimo pri­pravila presenečenje . Po dclgih uspešnih vajah je priredila v dvorani zadružnega doma Goldo-mjevo »Gospo Mirandolino*. Te­žave so Imeli v tem, ker niso imeli nobenega izkušenega reži­serja. Zato so vse naredili sam! in so vendar imeli uspeh, k i j ih je tako opogumil, da bedo 511 go­stovat še v Stari trg in morda ie kam drugam. Nedeljo za tem smo v isti dvorani gledali že zna­ne igralce Iz Petrove vasi, k i so igrali komedijo »Okence«.

V Draga tušu Je precej proble­mov, k i bi Jih bilo treba nujno rešiti . Med temi je zelo pereče vprašanje nove sole, k i ie biia med vojno porušena, ^e sedfj. po desetih letih osvoboditve, je pouk v treh stavbah, kar onemo­goča dober učni uspeh v šoli. Prebivalci i e dolgo misli jo na gradnjo nove sole. NaSti pa so se nekateri, k i so trdi l i , da Je treba najprej narediti cerkev, potem šele Aolo, vendar so zmagale na­predne aile ln so misel o gradnji cerkve morali opustiti. Ze pred letom so precej govorili , da Je treba graditi novo Solo In na­črti so baje bi l i že tudi narejen!. Toda sedaj Je vse nekako zaspalo.

V DragatuSu je tudi prosvetna knjižnica, toda je tako revna, da premore komaj 50 knjig. Zato ni čudno, da nima bralcev ker ni izbire. Občinski ljudski odbor bi moral f inančno pomagati, da »e poveča število knjig v knjižnici . Zavedajmo se, kakšno poslanstvo lahko opravi dobra njiga!

•

Največji dogodek za obdane bo letos vsekakor praznovinje občan­skega praznika — 5. maja. V p rv ih dneh maja se bodo ljudje sp- m i -njah dveh obletnic, pomembnih za d raga tuško kroniko: 20-letnlce spora ljudi z žandarmeri jo na petomajskin volitvah in 11-letnice razruš i tve r>ragatu.*a. Za d ržavne volitve 5. matla 1935 je takratno državno vodsUvo *a,>rlo sedem ob­čanov. Prot i žandarjem so tedaj nastopili mošk i in ženske s k a ­menjem, lovskimi puškami in po-dobn :m. da bi Izpustili areUran-ce. Zandarji pa so odgovorili z orožjem in enega ubi l i . Pr i t isk je bi l še večji ln zaprte \*udi so morali iacKUStitl. Med NOB pa so 5. maja 1M4 Nemci ln us<taSi i z ­vedli letalski narpad na DragatuS z namenom, da uničijo Glavni Štab NOV Slovenije. P r i napadu le bila ubita ena oseba, polovico vasi pa je bilo porušene. -V spo­min na ti dve pomembni obletni­ci Je Občinski ljudski etihor že proti koncu preteklega leta pro­glasil 5. maj za občinski praznik.

Letošnjo zimo je bilo Iplosrto Izobraževalno delo zelo uspešno. NaJiprej Je b i l tečaj R K za de­kleta. Obiskovalo ga le nad 19 deklet, k i so reOno dvakrat na teden prihajale v DragatuS. da so dobili znanje v prvi pomoči , prehrani in zgradbi človeš^eua te­lesa. Da je tečaj Imel uspeh, je vel 'ko pr iponi 'gk» uč'te'.! sivo :n babice. V mesecu februarju ie bl-1 tritedenski kuharski tečaj , k i ga 1e obiskovalo 28 deklet iz vse ob­čine. Glavni namen tečaja j : b i l , da do<be dekleta znanje o kuha­nju tudi preoros/tlh kmečkih jedi, ne samo dobrot. Poleg p rak t i č ­nega znanja so po?lušale tudi ure slovenščine, zgodovine, zem-Heo'sa In računs tva . S tem 1e dobil te­čaj nploenoizobraževalnl značaj . To­ča] Je vodila tov. Medvedova iz CrnornMa Prav nlej. učl tel js tvu. občini In K Z se ie treba zahvaliti, da le tečaj dobro uspel. Na za­kl juček tečala so prišle tudi ma­tere, da so vidHe kako »naio k u ­hati n l ' h ' V e hčerke po t r l ^ o n « -tkem učenju. J . Dg.

Ne pozabite: vsak naročnik D o l e n | s k e g n l i s t a

(e ZAVAROVANI

Brusniška acaleja ; ne

a r n u o d s ° t , e n i s k a

Narava in d r u ž b e n e razmere sta n a š o Dolenjsko v pretek­losti obdarovali s posebnimi lepotami in zanimivostmi, ki j i i i drugod po Sloveui ji ni. ali pa niso tako svojstvene. Na tem p o d r o č j u smo morda v č a ­sih glede propagande za tuj­ski promet nekoliko preveo skromni in rezervirani, zlasti č e pomislimo na nekatere Hru-ge kraje in d r ž a v e , ki s hrup­no propagando ustvarjajo za­nimiv (isti celo tami, kjer jih ni.

Pred tremi leti sem v » T o -variSuf in » L j u b l j a n s k e m dnevnikuc objavi! zanimivo novicp o n a h a j i š č u pri nas dotlej neznane rastline — pontske acaleje blizu Brusnir pod Gorjanci. Kmalu nato sem to objavil tudi • poljudno-znansiveni reviji »Proteus« , kjer sem r skopih besedah prikazal pomen tega nahaja­l i šča . Pravzaprav za Š iroko javnost res ne bi bilo n i č po­sebnega, ako bi se pojavila k a k š n a nova rastlina, saj k o n č n o na tem sloni razvoj

vsega ž i v e g a sveta. Ž i v l j e n j s k o s l a b e j š e rastline podlegajo k r e p k e j š i m , ki v borbi za ob­stanek zmagujejo. T u pa ne gre za t a k š e n normalen pojav, ker je nasa acaleja potomec prednikov iz predledene dol«* m %e od takrat v svoji obliki n a j b r ž e ni izpremenila. Vrt­narsko vzgojeni kri /anci . ki žare v raznih prekrasnih bar­vah, imajo zaradi o b č u t l j i v o ­sti v tej ali oni smeri razme­roma kratko ž i v l j e n j s k o dobo č e p r a v jim nudimo vse pogo­je za obstanek. Acaleja pod Gorjanci pa raste s polno m o č j o v pustih zakisanih tleh, kar da slutiti, da je tu njeno prirodno ras t i šče .

Pred ledeno dobo j« bila rastlinska odeja naš ih krajev d r u g a č n a kakor je danes. L e ­dene mase. ki sr se pomikale od severa proti jugu so sko­raj popolnoma u n i č i l e prvot­no rastlinstvo posebno tam, k idr se preko visokih gora (F v ropa. Azija) ni moglo u-niakniti proti jugu. Nekatere

rastline pa so le v z d r ž a l e v tem trdem boju s snegom in ledom in so danes velika red­kost in znamenitost, ker nam odkrivajo m l a j š o zgodovino rastlinstva in o m o g o č a j o ustvarjati razne posredne za­k l j u č k e za neko d o l o č e n o ge­o l o š k o razdobje. Mnogo lak-šn ih znamenitosti — v e č i n o m a majhne rastlinice — ki jih vedno znova pridejo ogledo­vat znanstveniki in ljubitelji vse#a sveta, najdemo v n a š i h in Ziljskih Alpah. Sploh se ua.ša država zaradi svojstvene geografske lege p o n a š a z mno­gimi rastlinami iz predledene dobe in ni i z k l j u č e n o , da bo­mo s č a s o m a tudi b r u s n i š k o a-ralejo pr i š teva l i med te red­ke bisere rastlinstva. Bojim se le, da se tega premalo zave­damo in da se premalo zani­mamo za rastline, ki so pokri­vale n a š o zemljo pred ledeno dobo — 'o j« p r i b l i ž n o pred dvajsetimi milijoni It t D o l e n j s k a met ropola se spri­č o te skoraj ge ,n«acio i iu lue

novice š e zganila ni. Zdi se, da se zadovoljuje s posebnimi lepotami, s katerimi jo je ob­darila narava. Sanjavo se o-gleduje v zrcalu zelene Krke, m o g o č n i Gorjanci Pa jo za­man vabijo in k l i č e j o »obišči nas« l Al i za profesorjem Seid-lom, ki je tako rad zahajal v Gorjance, res ni nikogar, ki bi nadaljeval njegovo delo? P r e p r i č a n sem. da bi bila njegova poslednja že l ja , vide­ti originalno pontsko acalejo ra*ti na naš ih tleh, č e bi le malce slutil, da raste pod Gor­janci. Tudi mi se moramo za­vedati, da bo n a h a j a l i š č e aca-leje pod Gorjanci n a j b r ž prej ali slej mednarodnega pome­na, ako razni ljubitelji in ro­panj znamenitosti ne bodo prej popolnoma u n i č i l i te kra-sotice. Mernda nismo v e č v ti­stih čas ih , ko so ambiciozni tujci odkrivali in se o k o r i š č a ­li z n a š i m i znHmenitosimi. mi ­mo katerih smo mi slepo ho­dili, Ni n a m r e č dolgo tega ko so okrasno vrednost vitke Panč iČ»ve omorike (sunreke) spoznali Nemci v Srbiji in jo doma začel i r a z m n o ž e v a t i na veliko. M i smo pozneje u v a ž a ­

li to smreko iz N e m č i j e za drag denar, č e p r a v imamo e-dimstven rezervat te smreke na svetu, ki izvira še iz pred­ledene dobe. Raziskovanja V i ­da Barleta so pokazala, da imamo na p o d r o č j u Gorjan­cev in K o č e v s k i h gozdov in celo v n a j b l i ž j i okolici Nove­ga mesta, ogromen rezervat d o m a č i h o r hidej (kukavic) med katerimi je n a j z n a m e n i t e j š a lepi č e v e l j c ali č e v e l j č e k . U -gotovil je blizu 30 vrst kuka­vic in mnogo drugih redkih rastlin. P r e t e ž n i del Gorjan­cev pa b o t a n i č n o ni raziskan in ne vemo n a t a n č n o , kaj vse skrivajo k o š e n i c e in gozdovi.

Paradoksno zveni dejstvo, i In je Novo mesto, vsaj pred drugo svetovno vojno, imelo relativno višji odstotek izo-b r a ž e n s t v a . kakor katerokoli drugo mesto v Jugoslaviji, da pa se ni skoraj n i h č e s pokHc-no g o r e č n o s t j o ukvarjal i rastlinstvom na d o m a č i h tleh. Izgleda, da niti Gorjanci niso p r i v l a č n i za rastlinske razisko­valce, ker je pač treba teme­ljito spremeniti pojme o času in prostoru. Ni Čudno ako na primer n a t a n č n o vemo, koliko

cm na dan zraste regrat na K a m n i š k i h planinah, na po­d r o č j u Gorjancev pa š e stolet­ja starih rastlin nisnio odkrili .

Z a ž e l j e n o bi bilo, da bi zla­sti lokalne oblasti posvetile

G>zornost t a k š n i m problemom, i treba ponovno poudarjati,

da so takšni prirodni rezerva­ti znamenitost neprece.nlj ive vrednosti, treba pa je nekaj ukrenili , da bodo z a š č i t e n i pred Človeško razdiralno silo. Priznati moramo, da ima Novo mesto, samo ž e Po naravi po­sebne čaire, ki j ih je treba dvigniti na t a k š n o v i š i n o , da bodo kar najbolj gospodarsko koristni. T u bi omenil važnout tujskega prometa, ki ima že danes velik pomen v narod­nem gospodarstvu. Z narašča­j o č o tehnizacijo sveta bo tuj­ski promet hitro n a r a š č a l in po­stajal vse v a ž n e j š i za tiste kra­je, ki se že danes tega zaveda­jo in s k u š a j o odpraviti mono-•onost razmer in programov, ki delujejo d o l g o č a s n o na č lo ­veka. Vsakomur je jasii", da imata rastlinstvo in voda, ki sta n a j m o č n e j š a elementa pri VSftkokratneni oblikovan ju krajiue. tudi tukaj o d l o č i l n o

vlogo. Zato se nikakor ne sme­rno zadovol j i t« s p o v p r e č n o urejenimi nasadi znotraj me­sta, t e m v e č moramo s skrbnim izbiranjem lokacij za gradnjo novih stavb in v k l j u č e n e g a rastlinstva skrbeti za skladen r , i / \nj mesta in pravilno obli­kovanje krajine, ki jo je nara-\ , i k ikor n«laŠc ustvarila za tujski promet. Iz znanstvenih, kulturnih, higientkiih in tujsko —promet n i h razlogov pa smo dol/n i zašči t i t i d o m a č e rast­linstvo, kamor p r i š t e v a m o tu­di našo b r u s n i š k o acalejo kot izjemen in redek primer. Pre­pričani smo. da bo to nahaja­l išče^- b l i žnj i b o d o č n o s t i zna­menitost, kakor je znamenito n a h a j a l i š č e pontskega sleČa v Špan i j i , ki je tudi ostanek predledene dobe. Pa tudi brez tega moremo biti ponosni na to odkritje, ker je v a ž e n pr i ­spevek k poznavanju naše lepe Holenjske.

Ogorevc Miha

R A Z V E S E L I T E 8VO.TCE V TUJINI

Z »DOLENJSKIM LISTOM«!

Stev. 12 • D O L E N J S K I U S T « S t r a n 5

Iz LIvolda pri Kočevju 12. m a r c a popo ldne j e I v a n

L a v r i č , ces tar iz Č r n e g a po toka o d m e t a v a l sneg na ces t i L i v o l d — M o z e l j . K o se je v r a č a l do­m o v po po t i , k i v o d i od g l avne ceste p r o t i Č r n e m u p o t o k u , je o p a z i l , d a r i j e s k o z i sneg na j ta t neka j č r n e g a . B i l je d i v j i p r a š i č . K o ga je L a v r i č o p a z i l ' s i j e m i s l i l : » S e d a j t i b o m po­m a g a l , ke r s i m i k o r u z o pož r l . « K o je p r a š i č z apae i l L a v r i č a v n e p o s r e d n i b l i ž i n i , ga je napa ­d e l . L a v r i č se je z a č e l z n j i m b o r i t i , u b j t i pa ga n i m o g e l , k e r p r i seb i n i i m e l d r u g e g a ko t lopa to . V e n d a r p a je p r a š i č a t o l i k o o b v l a d a l , da ga je p r i t i s -

• t u l v sneg i n p r i j e l za u š e s a ter s k o r a j č e t r t u r e k l i c a l n a po-rr ioč . Š t i r j e d e l a v c i , k i so se v r a č a l i d o m o v po ces t i iz R a j n , d d l a p r o t i L d v o l d u so s l i š a l i k l i ­canje i n so m u t e k l i n a p o m o č -P r i b l i ž n o 150 m e t r o v p r e d t e m m e s t o m so o p a z i l i , k a k o se č lo ­v e k z n e k o m b o r i i n ko so p r i ­š l i b l i z u , so v i d e l i d a je p o d L a v r i č e i n d i v j i p r a š i č . V s i so p l a n i l i nan j i n ga z n a v a d n i m n o ž e m zaklali. L a v r i č se je ves i z m u č e n o d d a h n i l i n ves v s t ra ­h u p o v e d a l , k a k o s i je p r e d ­stavljal, d a ga bo p r a š i č r a z ­t r g a l , č e ne b o p o m o č i .

Z a d e v o so p r i j a v i l i u p r a v i d r ž a v n i h l o v i š č v K o č e v j u , k i j e p r a š i č a o d p e l j a l a . A l i bo L a v r i č z a t o p r e j e l k a k o n a ­gradio, n i znano , z a s l u ž i l p a jo je , č e p r a v n e k a t e r i p r a v i j o , d a n i pcfešič n a p a d e l L a v r i č a , t e m -veČALavrič p r a š i č a . P o g l a v i t n o je.^fea j e p r a š i č u n i č e n - T e ž a k je /b i l p r i b l i ž n o 50 k i l o g r a m o v .

f * Z a r a d i v e l i k e g a snega na

K o č e v s k e m zelo t r p i i n s t rada v s a d i v j a č i n a . P r i l i v o d s k e m s t u d e n c u se že d a l j č a s a zadr­ž u j e j e l en , kaiterega h M i j o l j u d j e gledat . D o b l i ž i n e 20 k o ­

r a k o v p u s t i l j u d i k sebi , č e pa p r i d e j o b l i ž e , se u m a k n e . L j u d j e so m u z a č e l i p r i n a š a t i k s tudencu k r m o , k i j o poje im p o n o č i t u d i t a m lež i . P o d n e v i p a se spet n e k o l i k o odda l j i -

*

P r e d mesecem so se p r i nas p o j a v i l i š k o r c i , ka te re je izne­n a d u sneg. T u p a t a m je k a t e r i p o g i n i l , o s t a l i p a se bo r i j o z v r a b c i , d a l a h k o sp i jo v postav­l j e n i h h i š i c a h n a d r e v e s i h .

Delo PLZ v Kostelski občini O b č i n s k i odbor protiletalske

z a š č i t e v Kostelu je l e t o š n j o zimo organiziral t eča j . Dobi ­li smo primerne prostore, pr i ­pravili učn i načrt in poskrbe­li za predavatelje za tečaj va­š k i h enot P L Z v Vasi in iin-ž e l j u .

V vasi je obiskovalo t e č a j 30 t e č a j n i k o v , v K u ž e l j u pu 31. Na sporedu so bila preda­vanja o sanitarni s lužb i , o ga­silstvu, k e m i č n i in tehn ičn i s l u ž b i in o veterinarstvo.

Zaradi visokega snega pot iz Dola v vas Laze ni bila od­prta, pa sta se Mirko Rauh in J o ž e P r š e odpeljala po Kolpi v 5 km oddaljeni Dol , B l i ž u treh kamnov v Kolpi sta na­š la v e č j o skupino srn, k i so gotovo ž e nekaj dni plavale v reki in iskale o b r e ž j a , pa za­radi snega niso mogle na suho. O najdbi sta hitro s p o r o č i l a lovski d r u ž . v P r e d g r a đ u . Lov­ci so šl i in reš i l i ž iva l i . R e š i l i so vseh 16 in jih spustili v na­ravo, onemoglega mladega sr­njaka pa je vzel v oskrbo lo­vec S t o n i č v Dolu.

Zima v Predgrađu Tudi od Bilpe pa do Laz je

na ducate srnjadi in jelenov poskakalo pred snegom v K o l ­po z n a š e in h r v a š k e strani, pa niso mogli na breg. Tudi te so lovci in drugi r e š e v a l i pred poginom.

V lovskem revirju o b č i n e Predgrad so skupine srn in jelenov zaradi snega prihajale iiz gozda v b l i ž i n o vasi, i š č o č hrane. Baje se zanje n i h č e ni zmenil. A l i ni d o l ž n o s t lov­ske d r u ž i n e , da bi ž i v a l i m na­stavila sena?

J. S.

V Vasi je bil t e č a j trikrat na teden po dve uri, v K u ž e l j u pa dvakrat na teden po 3 ure. / a z a k l j u č e k so bili izpiti. U -speh je bil prav dober, zlasti v K u ž e l j u , kjer je bilo 6 od-l i č n j a k o v , 13 pa j ih je nare­dilo izpit s prav dobro oceno. To pr iča , da so tudi K o s t e l č a n i spoznali pomen in potrebo te­č a j e v protiletalske zašč i te .

Za uspeh t e č a j a se moramo zahvaliti tudi predavateljem, saj so bili res p o ž r t v o v a l n i . N i prijetno hoditi zvečer in š e v takem zimskem vremenu predavat iz Vasi v K u ž e l j , ki je oddaljena 7 kilometrov.

Dobro dela tudi Rdeč i kr iž v Vasi. Odbor je organiziral zdravstveni t e č a j , ki traja že •i mesece in ga obiskuje 11 mladink. A. S.

Zagrebški pomladni velesefem preložen

L e t o š n j i z a g r e b š k i pomladni velesejem je bi l d o l o č e n od 25. marca do 3. aprila. Zaradi snega, k i znatno ovira promet, je bi l sedaj velesejem prelo­ž e n in bo v Času od 8. do 18. aprila letos.

Dobrnlč Gospodinjski t e č a j bo kma­

lu z a k l j u č e n . T e č a j n i c e se ob skupni p o m o č i predavateljev prav pridno pripravljajo na z a k l j u č n o prireditev in raz­stavo.

K U D je imelo sestanek, na katerem so se č l a n i pomenili o b l i ž n j i h proslavah in prire­ditvah za dostojno p o č a s t i t e v desete obletnice n a š e svobode. Sestanek je bi l dobro priprav­ljen. Skrb nas vseh bo, da bomo vse sklepe u r e s n i č i l i in da bo tudi D o b r n i č slovesno proslavil tako pomembno ob­letnico.

S. P.

mŠiM M II <J\ S> wm #k % w # v # mm •

T e č a j n i c e v Ž u ž e m b e r k u

Ž g a n j e in hipermctngan proti kokošji kugi K e r j e b r a l a v n a š e m l i s t u o

p r i m e r i h k o k o š j e k u g e na D o ­l e n j s k e m , n a m je pos l a l a T i n a Z a g o r e iz S m o l en je v a s i dopis , v k a t e r e m nava ja , k a k o je m o g o č e k o k o š j o k u g o p rep re ­č i t i , odnosno o m e j i t i . T a k o l e p i š e :

K o k o š j o kugo , k i razsa ja po D o l e n j s k i i n B e l i k r a j i n i , je t r e b a za v s a k o ceno p r e p r e č i ­t i . Z n a n m i j e p r i m e r , k o je ob n e k i p r i l i k i s amo v e n i vas i , v O t o č c u , p o g i n i l o o d k o k o š j e k u g e o k o l i 300 k o k o š i . S a m a sem p r e i z k u s i l a neka j r ecep­tov, k a k o se d a k o k o š j o k u g o ome jeva t i i n p r e p r e č e v a t i i n te recepte p r i p o r o č a m t u d i

' d rugam.

S P O R T I N I E L t S N A V Z G 0 3 A Tretji gorjanskl veleslalom

Razgibano delo na Čatežu L e t o š n j o zimo je v Č a t e ž u

kar ž i v a h n o . Ž e ob koncu no­vembra smo p r i č e l i z dvema t e č a j e m a — i z o b r a ž e v a l n i m in t e č a j e m R K . V t e č a j i h je 22 deklet, k i prav pridno sledijo teoriji in praksi. Vrhu tega so se dekleta zelo zavzela za k u l -turno-prosvetno delo. N a u č i l e so se nekaj rajalnih vaj in i^ro Janka M l a k a r j a » N e v e s t a iz A m e r i k e « ter nastopile v nedeljo 13, marca.

Tudi pionirji niso samo pri š o l s k e m delu. Sodelujejo pri vsoh proslavah z raznimi pr i -z o r č k i , rajanjem in petjem. Dedka Mraza ob novem letu je p r i č a k a l o nad 200 otrok ob pravljicah in u g a n k a h , igrali pas mo igrico >Dedkova knji-ga<.

Osmega marca so res lepo proslavili Dan žena. Pionirji se sedaj u č i j o » R d e č o kapico* in pripravljajo za b l i ž n j i ob­č i n s k i praznik.

Kultur n o - u m e t n i š k o d r u š t v o je uprizorilo » M a č e h o in pa­storko« , sedaj pa se u č i m o Domna. Ves oder smo si ure­dili sami in ga počas i dopol­njujemo.

Za i z b o l j š a n j e kmetijstva imamo kmetijska predavanja, k i j ih ljudje radi obiskujejo. T o v a r i š Lesjak n a m je v ta namen odstopil prostore.

—u k—

AH KUD v Dobrnfču res nI hotel sodelovati?

V svojem č l a n k u iz Dob riti­ca je zapisal P. tudi tole: » O b P r e š e r n o v i proslavi smo ostali brez p o m o č i č l a n o v K U D , ki so prav to nedeljo gostovali v Mirni p e č i . Menimi da bi go­stovanje lahko pre lož i l i in po­magali doma.«

To pa ne drži , kar dopisnik tudi ve. Z l i a j v e č j i m veseljem smo bili pripravljeni pomaga­ti pri P r e š e r n o v i proslavi, ki naj bi bila 8. februarja zve-

kakor je bilo sprva dolo­č e n o . Pozneje pa so proslavo prestavili na nedeljo 13. I L, ne da bi bili č l a n e K L1 D o tem p r a v o č a s n o obvestili ker smo imeli za to nedeljo domenjeno gostovanje v Mirni peč i z Mladostjo pred s o d i š č o m . Da smo gostovali prav to nede­ljo, je bila Ž e l j i dijakov, ki ne morejo domov, kadar bi hoteli. Sicer pa: ali niso pri proslavj poma^nli tudi neka ­teri č lan i K U D ? Ni lepo, da se nekaj n a p i š e kar tjavdan.

K. J.

Ribnico Obodanji m Škafarji Iz sodraske-

ga kr.Trja so Imeli 17. m, v Ribni­ci •posvetovanje glede poživitve dejavnosti te vede domače hišne Obrt!. Posvetovanje Je organizira­lo MedaadruSno lesno industrijsko podjetje Ribnica, k i polaga vso paftnlo. da se d mača obrt v Rib­niški dolini krepi in razvija. Na posve-tovaralu so sc doROVorlU, da bo Me-dzadnifcmo podletite oskrbo­valo obodarjem in Škafarjem su­rovino — le**, le-t.i pa bodo potom prodajali »vodP Izdelke temu pod­jetju. Na posvet ovnmj u to raz­pravljali tudi o t rm. da se usta­novi url K Z S"d.ra*tc1 odsek za domačo l i ^no obrt. k1 bi združe­val, kakor tuđi rmtooal kor'stt domačin h 'šnlh obrtnikov ter skr­bel za nadadjmt razvoj domače obrt] V tem predeki. -lam.

V rvedeAjo, 15. marca, je bi l na Gorjancin i l l . gonjamski velesla­lom, k i ga Je oi-ganiizual Par t i ­zan Novo mesto. Isovome&ki smu­čarji » j ipod vodstvom Nena Pe­rica, k i Je bi'1 na tem tekmovanju tudi med najboyši«ni, že Jeseni z velikim truaom pripravi l i progo; poudari'ti moramo, oa ta proga ne ostaja mnogo za našimi tezutimil progami na Gorenj sitem.

N a tekmovanju se Je zbralo nad 30 smučar jev iz ražinih krajev Sdavenilje. Poleg Novomeščanov so pnisli se tekmovalci od S K L jub­ljane, Enotnosti, iz Trbovelj , iz Krškega, Kočevja i n Tre&nja. Snežne razmere so bile ugodne, ie g:*ta megla Je motila tekmo­valce, da bi razvi l i večjo hitrost. Proga Je bUia dolga okrog 1800 m , s 300 m višinske raaJike.

Moštveni prvak je postala Ljub­ljana pred Novim mestom im Tr ­bovljami. P rvak i Dolenjske pa so postali Novomeščani ; prejeli so lep prehodni pokal. Podrobni re­zultati so bi l i naslednji:

Člani, veleslalom: 1. Rozman Gvido (Trbovlje) 1:40. 2. Križ Pe­ter (SK Ljubljana) 1:40,7, Neno Peric (Novo mesto) 1:40,1.

Mladinci , veleslalom: Tomaž Ja-ipeld (SK Ljubljana) 1:23,5, Snav-ko Medle (Novo mesto) 1:28,1, Alojz Kužnik (Kočevje) 1:51,1.

Pred tekmovanjem v veleslalo­mu Je bilo tudi prvenstvo v ve­leva l : m u za okrajno zvezo Par t i ­zan Novo mesto. Nastopili so sa­mo tekmovalci iz Trebnja in No­vega mesta. Najboljši so bi l i čla­n i :

1. Mi lan Colarič (Novo mesto) 0:57,9; 2. Nen-j Per ic (Novo mesto) 0:58; Rudi Grmovšek (Trebnje) 1:05,2.

Mladinci pa: Matija V a M a r (No­vo mesto) 1:07,2; Slavko Medle (Novo mesto) 1:13,5; Jože Brajer (Trebnje) 1:35.

Kot posameznica Je na progi

» P a r t i z a n « Črnomelj v LJubljani

Ne samo lahkoatleti (Plut, Brine, Simonič, Kastelic) m rokornetaSi, prvaki jesenskega dela II. republi­ške lige ln zmagovalci mednarod­nega turnirja v Nemčij i , ampan tudi odbojkaši Partizana Črnomelj si utirajo uspešno pot. Igralci od­bojke so na treh zaporednih tur­nirj ih v Črnomlju osvojili 1. me­sto, ter postali prvaki Bele kraji­ne, na turnirju v čast dneva J L A , ob občinskem prazniku Črnomlja , so vse tekme resili v svojo korist.

Zanimivo pa je tudi to, da vsi člani odbojkarskega moštva ob­vladajo zletske vaje za Celje. V svoji sredini Imajo zelo nadarjene Igralce: Elnzledler. Satošek, No­vak. Zunič Itd. .

V vseh tekmovanjih doma so prepričl j ivo zmagali. Prva pot ln tekma je bila v Ljubl jani 13. III. 1953 z zelo močno ekipo Tehnično Srednjo šolo. ki Je bila v letu 1953 Osvojila 1. mesto v I.RS na sred­nješolskem prvenstvu, leta J054 pa se plasirala na 2. mesto. Igralci Partizana so sli v borbo E vel ik im optimizmom ter zmagali zasluzeno s 3:1 setl (16:14, 15:10, 7:15, 15:7). Raa.veseliivo je, da sta se srečali na špor tnem polju d i jaška in de­lavska mladina, ter se tako pove­zali in združili med seboj.

M. F.

mladincev tekmovala tudi mla­dinka Furlanova iz Novega mesta, k i je s svojim rezultatom pustila za sabo celo dva mladinca. Skoda, da ni bilo temovalk več.

Vsa tekmovanja so potekala brez najmanjše nezgode. Novome­ška gamiizija je posodila prenosno radijsko oddajno in sprejemno postajo, kar je omogočilo hitro i n točno iz računavanje rezultatov.

Letošnji III, gorjanaki vedesla-K m Je zopet Izpričal, da je iz leta v leto več zanimanja za to tradlci omamno tekmovanje pri Go­spodični na na&ih Gozjancih. Naj omenim Se, da so najboljši prejeli lepa prak t ična darila, k i so Jih dala nekatera naša podjetja. 1

J. O.

Skupščina okrajne zveze Partizana v Novem mestu V nedeljo dopoldne se bodo se­

stali zastopniki partizanskih dru­štev novomeškega okraja na za­sedanje redne letne skupščine, k i bo v rdečem ko t ičku OLO Novo mesto. Po sklepu okrajne zveze naj se skupščine obvezno udeleže predsedniki, tajniki , načelniki ln načelnice posameznih druš tev .

SE ENA ZMAGA TVD PARTI­ZANA ČRNOMELJ

Pretekle dni Je Partizan Iz Čr­nomlja gostoval v LJubljani, kjer Je odigral tekmo v odbojki z več­kratnim srednješolskim prvakom Slovenije TSS, k i Je lani uspešno nastopal in v prvenstvu zasedel 2. mesto. Crnomaljci so igral i ze­lo borbeno in se j i m je poznalo,

A 0=0 Razpored sind. ekipnega prvenstva okraja Novo mesto

Okrajni sindikalni svet !n Ša­hovsko druš tva Novo mesto p r i ­redita prvo okrajno sindikalno Dirvenstvo v šahu. Do določa tega dne sta prejela 6 prijav stndika!-nlk eki.p. Od teh Je 5 ekij> iz no­vomeških sJmd. podružnic in samo 1 iz ostalih sind. ocđiruimc otora-Ja — Telekomunikacije v Šent­jerneju. Dasi so bil i pogoji za pr­venstvo ugodini, Je udeležba slaba. Upajmo, da bo prihodnje leto prvenstvo sind. podružnic veliko bolj množično.

Zaradi majhnega števila prijav Je vodstvo tekrnovantl* -jar^m^m-lo sistem prvenstva. Izžrebani sta dve slcuplml po tri ekipe, k i bodo igrale med seboj. Zmagovalca skupin se bosta pomerila med sabo za prvo. oz. drugo mesto, drugoplasirana pa ta tretje, oz.

čet r to mesto. Pivr.pla«i rana okraj­nega pnvenstva se bosta udeležba prvemstva Dolenjske, k i bo v dru­gi polovici »priia.

V I. skupini so ekipe: Prosveta, 2e!ezničarj i i n Telekomunikacije (Šentjernej) . H . skupimo sestavlja­jo; Soddsče — Javno tožilstvo, S G P »Pionir« in OLO.

V nedeljo, 27. marca, se v No­vem mestu sestane ta ekipi želez­ničarjev i>n Telekomunikacije i z Šent jerneja . 3. aprila pa igrata v Šent je rne ju Telekomunikacija in Prosveta iz Novega mesta. Po dogovoru m e đ kapetani ekip bodo do 3. ap i i l a odigrani še naslednji dvoboji:

Sodišče : O L O , 2eieznlčar j l : Prosveta, SodiSče : P ion i r ln OLO : Pionir .

Boj za točke Po petih mesecih se bo nada­

ljevala borba za točke v drugI rokometni ligi L R S . V tej konku­renčni i igl so zastopane sledeče ekipe: Partizan Črnomel j , K r i m LJubljana, Partizan Brežice, Svo­boda I.jubljana-Polje, Svoboda KrmelJ in Partizan Novo mesto.

Dolenjsko torej zastopajo v II. ligi kar trt dolenjske ekipe. Z Jesenskega dela tekmovanja Je največ uspeha odnesel Partizan Črnomel j , k i Je bil postal Jesen­ski prvak II. lige L R S . Novo me­sto in KrmelJ sta ostala na dnu tabele. Ce pa pogledamo, katero moštvo se Je najbolj pripravilo za spomladanski del tekmovanja, Je to nedvomno Partizan Črnomel j V odmoru od Jeseni so odigrali več tekem. Član I. ]lso» L R S Od red iz LJubljane Je moral kloniti pred Črnomljem s 17:13, Svoboda lz LJubljane, član I. lige L R S , Je komaj odnesln zmago lz Crn<>mli-i — 11:9. In črnomal jski Partizan je v Nemčiji poslal prvak medna­rodnega turnirja. N i čudno, če ljubitelji rokometne Igre na Do­lenjskem upamo, da bo prvak II. lige ostal na Dolenjskem.

V prvem kolu IL rokometne l i ­ge L R S 27. marca se srečajo na­slednje ekipe: Partizan Novo me­sto, Partizan BreJlee, Svoboda KrmelJ, Partizan Črnomel j , Svo­boda LJublJana-Polje ln Kr ta i Ljubljana. M, P.

Vuletić vodi na turnirju za l i l . kategorijo

Turn i r za ID. kategorijo se že dolgo vleče. Do zakl jučka, k i Je določen za 31. marec, je Ie še ne­kaj partij, k i pa verjetno ne bodo bistveno spremenile vrh tabele. Z 9 in pol točke vodi Vuletič, k i t] je že tako zagotovil prvo me­sto. Za drugo in tretje mesto se potegujeta Bojamič in Jovovlč, k i imata 7 oz. 6 točk. Pol točke manj ima četr t i kandidat za osvojitev III. kategorije Vlado Teslč.

M . F. Simultanka Vasfe Pirca

Agilno šahovsko d ruš tvo Črno­melj je priredilo simultanko, ki jo je igral naš priznani mojster šahovske igre Vasja Pire, več­kratni državni prvak. Prostor Do­ma J L A je b i l poln gledalcev, k) so bili željni videti kvalitetno Igro velemojstra Pi rca s tridese­tim f č rnomal jsk imi šahisti . Po treh urah ln pol borbe so črno­maljski šahisti odvzeli mojstru le S ln pol točke. Zanimivo prt dvo­boju Je bilo to, da Je če t r toka-tegOttidk Lenič zmagal prvi , nnto so šele remizlrali prvokategornlk Kobler ter Malerlč ( I I I . ) In Fer lč (IV.), Proti koncu simultanke pa se Je 5e enemu tretjekategomtku »obrnilo« na bolje in Je zmagal (Vlahovlč). Takih ln podobnih si-multank si črnomal jsko občinstvo še želi.

Pionirsko prvenstvo Črnomlja

Da bi pritegnili č tmveč pionir­jev v svoje druš tvo , je SD Črno­melj prlreddlo pionirsko prven-Rtvo Črnomlja, ki Je bilo obenem Izbira za slovensko prvenstvo Takih požr tvovalnost i v Igri nI bilo pr ičakovat i od pionirjev Iprall so v dveh skupinah od 7 do 10 let in od 11—14 let. V prv: skupini Je zmagal Stanko Zunlč

< r i:u trn l točkami, slede mu Sto­nič (5 tn pot), SvajRer T. (4 ln pol točke), ZugelJ B. (3 tn pol) in bra ta Muc ter Klepec.

da zelo obvladajo igro. Zmagali so z rezultatom 3:1. Najboljši Je bil Ensiedler, k i je imel s tem svoj zadnji nastop pred odhodom k vojakom. Poslovilno tekmo so kar uspešno odigrali . V moštvu so nastopili p re težno mladinci iz­ven šole, —t

Smučarski športni dan Preteklo soboto so Imeli gim­

nazijci Črnomelj ske gimnazije svoj prvi smučarsk i špor tn i dan ln so izkor is t i l i sneg, k i Je za­padel pred nedeljo. Lepo vreme j im je bilo naklonjeno. Tekmo­vali so vs i brez izjeme od naj­mlajših do najs tare jš ih dijakov.

Posebno vel iko prizadevanje sta pokazala oba prva razreda v te­ku na 1000 metrov. Tekmovanje je bilo Izvedeno še v smuku in slalomu. Tekmovalcev Je bilo okol i 3O0. Nafl uspešnejši je bi l Polovic, k i se je uprl tudi višje-šolcem. Sodniki in organizacija tekmovanja so bi l i dobri. Smu­čarski skoki se niso mogli Izve­sti zaradi preledene skorje.

T.

K a d a r opaz i te n a k o k o š i z n a k e b o l e z n i , t o je d a h o d i k l a v r n o i n i m a m o d r o k o ž o , t ako j l o č i t e z d r a v e k o k o š i o d b o l n i h . K o k o š i m daja j te v v o ­do k o š č e k m o d r e ga l ice a h m a l o h i p e r m a n g a n a . N a j b o l j e pa je, da zrnje , k i ga dajete p e r u t n i n i , n a k v a s i t e z d o b r i m d o m a č i m ž g a n j e m . T u d i sesek­l j a n a č e b u l a i n č e s e n s ta p r i ­p o r o č l j i v a .

P r e d l e t i j e b i l a k o k o š j a k u ­ga t u d i v m o j i . v a s i . D v a n a j ­s t i m gospoda r j em so p o c r k a l e vse k o k o š i . K o so p r i č e l e c r k a ­v a t i t u d i p r i sosedu, sem o p a ­z i l a , d a so t u d i m o j e k o k o š i i n p e t e l i n ž e o k u ž e n i , m e d t e m k o je p r i sosedu ž e p o g i n i l o n a d 30 k o k o š i . H i t r o s e m š l a na delo . Z d r a v e k o k o š i s e m tako j z a p r l a , napadene pa z a k l a l a i n j i h p r i p r a v i l a d r u ž i m za k o s i ­lo . T a k o sem r e š i l a 25 kokosa. T r d i m , d a j e n a j v e č p o m a g a l o ž g a n j e , s k a t e r i m sem o m o ­č i l a k r m o za k o k o š i . O b d r u g i p r i l i k i s e m i m e l a k o k l j o z de­set ž e o d r a s l i m i p i š č e t i , k i so

z ž g a n j e m n a v l a ž e n o zrnje . S t e m n i s e m r e š i l a s amo s v o j i h k o k o š i , p a č p a sem t u d i p r e ­p r e č i l a , d a se bo lezen n i š i r i l a nap re j . S e v e d a j e t u d i c e p l j e ­nje p r o t i k u g i ze lo dobro , z l a ­s t i č e j e o p r a v e m č a s u .

Dopisniku s Sinjega vrha Dopisniku P. Z. s Sinjega

vrha bi rad povedal tole: Zavedaj se, da si Član odbo­

ra pri z a p u š č i n i K Z Sinji vrh, zato se p o k a ž i delaven in po­skrbi ti in tvoji tovar i š i z Daljnjih njiv, da bo K Z spet postavljena na noge in poskr­bite, da se vam v n o v i č ne vgnezdijo k a k š n i dolgoprstne-ži v upravni odbor, kajti lik­vidacija K Z je na potu in jo je treba prehiteti.

Ze nekajkrat si se obregnil ob K Z , kot č l a n upravnega odbora si le bore malo malo storil, da bi se d o l g o p r s t n e ž e

se č e s t o m e š a l a s sosedovo pe- j v k a l i r a z k r i n k a l o . T o l i k o v r u t n i n o , k i je biLa o k u ž e n a . N i t i eden t eh p i š č a n c e v n i obo l e l , i n p r e p r i č a n a sem, da zato ne, k e r s e m j i m d a j a l a

odgovor na tvoj dopus v Dok listu 4. marca

Z. M .

izpred s©d!fžea Veliko grmenja, malo dežja

P r e d o k r a j n i m s o d i š č e m v ' p r i j a v i nap i sa l v e č de j an j , za K o č e v j u je bila 11. marca za­nimiva razprava, katere t ž ž b a se je vlekla ž e od leta 1954. Vodja gostinskega obrata v Livoldu je bil prijavljen in o b t o ž e n v e č kaznivih dejanj š p e k u l a c i j e , p r e k u p č e v a n j a in podobno. Prijavo je podal predsednik S Z D L LivoLd iz neke osebne mr/.nje, a je v

Trdinova knjižnica je izdala pripovedno p e s n i t e v Zdravka Slamnika: T O N Č K O V E SANJE. Ilustriral akad. slikar Borčič.

Cena din 60.—. Dobite v knjigarnah ali pri okr. od­boru LP Novo mesto.

katera ni vedel. Če jih bo so­d i š č e u p o š t e v a l o . Ze v jeseni 1954 je bilo zasiLšasnih nad 20 prič, mnogo pa jih je bilo za­s l i š a n i h še pred glavno raz­pravo. Razprava je trajala 9 ur. Pri izreku sodbe so bile n a v z o č e vse p r i č e , edino pr i ­javitelj — tožnik je o d š e l do­mov, ker ga je bilo sram pred ostalimi, da je še l javit take stvari, za katere ni bil prepri­čan č e spadajo pred s o d i š č e . O b t o ž e n e c je bil obsojen n a pogojno kazen ker je s o d i š č e na podlagi p r i č e v a n j in raz­nih o k o l i š č i n ugotovilo, da ob­toženec mnogih dejanj ni kriv.

Ta č l a n e k naj bo opozorilo za podobne primere. Pri tej razpravi je sam t o ž n i k padel v slabo luč pred ljudstvom.

J. J-

V drugi skupini pa Je zmagal Klemene (7 točk), nato so se raz­vrst i l i Bolj kovač (5 in pol), Ro-štohar (4 točke) ter Mi l l l e r in Grahek ter ostali.

S takimi m podobnimi turnirj i bo šahovsko druš tvo šah zelo po­pularizirajo med č rnomal j sko mla­dino in če bo tako nadaljevalo, ho v prihodnosti šahovska igra postala še bolj zanimiva.

Brzoturnir Črnomlja In Kočevja

Pred kratkim Je bil v Črnomlju šahovski brzoturnir šahletov iz Črnomlja in Kočevja. Kvaliteta šaha ni bila na taki stopnji, kot bi lahko bila. Zmagal Je Kobler (Črnomelj) , sledijo mu pa K a r b i -ner (Koč.) B točk, Skulj (Koč.) 5 in pol, Vlahovlč in Klemene (Crn.) 5 točk, Andolšek (Koč.) 4 točke Itd.

Prvenstvo Črnomlja Šahovsko d ruš tvo Črnomelj Je

priredilo svoje brzoturnlrsko pr­venstvo za mesec februar. Igre tO bile pravo presenečenje in pre­kašajo na kakovosti vse prejšnje turnirje, kar dokazujejo tudi dol­ge in ostre igre. Zmagal je zopet Kobler, k i Je zbral 13 točk ln pre­magal vse ostale udeležence. Pre­senetil Je Geršič, k i Je zasedel drugo mesto (10 in pol točke). Tu­di Hrnjak Je presenetil in si deli mesto z Malcr lčem (10 točk). Slab­še sta se odrezala Simec (8 točk) ln Vajs (7 in pol).

Vajenci se tudi zanimajo za Sah

Na lastno pobudo »o vajenci vajenske šole v Črnomlju odigral', enokroinl turnir v šahu. Borbe so bile zelo zanimive, vendar kvaliteta šaha ni tako na višini, kot bi bilo pr ičakovat i . Največ znanja je pokazal Svajs»er Jože k i Je zbraJ ft ln pol točke ln bo verjetno zmagovalec, ker ga ne more nihče več dohiteti.

T.

POZOR! POZOR! \ Gostinska podjetja, menze, restavracije, bolnišnice , klav-• niče, gospodinje ln posebno mladina

ZBIRAJTE KOSTI : tn Jih oddajte naš im odkupnim postajam Novo mesto, ; Črnomel j , Kočev je in Brežice , ki vam jih plačajo po 14 ; dinarjev za 1 kg. • Ne pozabite, da so kosti dragocena surovina ca naio ke-• m l i n o Industr i jo!

! » O D P A D « LJUBLJANA i -••-••••••«•••>«•- •••••• •••••• .*..»,..,.»*.

K I N O Kino KRKA Novo mesto

Od 25. do 28 marca: angleftkl f i lm V J S K K N E V A R N O S T I .

Od 38. do 31 marca: angleški fi lm V L O M I L E C .

Dolenjske Toplice 28. In 27. marca: amer i šk i fi lm

A R E T A C I J A .

Kino črnomell Od 24. do 27. marca: T R O B E N T E

IN B O B N I 19. In 30. marca: RIO ESCONDI-

DO.

Kino Jadran Kocev|e Od 23. do 27. marca: O T B E L O . 30. i n 31. marca: H O B S O N V

Š K R I P C I H .

Dežurno zdrovniSko služba Dežurni zdravnik do J I . marca

dr, S P I L E R — Dežurna zdravni­ška služba se prične ob 7. ur i zju­traj In se zaključi zadnji dan de« žurs»tva ob 7. url zjutraj.

Zahvala Tovarisica Doli nar Tanja, usluž­

benka L O MO Črnomelj se za­hvaljuje za najdeno in vrnjeno nalivno pero tovarišu Petricu, upravniku gostišča Črnomel j .

PotuJoCl kino Novo mesto predvaja švicarski f i lm »ŠTIRJE V DZLPTJ.

V petek, 25. marca ob 19. ur i v Brusnicah, 26. marca ob 19. uri v Blrčnii vasi, 27. marca ob 15. uri v M i r n i peči in ob 19. ur i v Prečni .

M A L I O G L A S I N E D O G R A J E N A stanovanjska h i ­

ša z vrtom v Novem mestu po­ceni naprodaj. Naslov v upravi lista. (90)

P R O D A M HISO z vrtom v Treb­njem Bt. 44 na Javni dra#bl na l icu mesta 3. aprila 1955 ob 13. u r l . Gorenc Mari ja . V r h l pri Trebelnem.

G O S T I N S K O P O D J E T J E H O T E L »KANDIJA« N O V O M E S T O lđče somostojno k u h a r i c i (šefa kuhi­nje) z večletno prakso. — Plača po tarifnem pravi lniku. — Sta-novanle ln hrana v oodjetju.

Obvestilo Redni letni ob*n1 zbor Kmet i j ­

ske zadruge Novo mesto bo v ne­delj o, 27. marca 19H ob 8. u r l , v

porotni dvorani Okrožnega sodi- | šča.

Vse č lane vabimo k polnoštevil-ni udele&bi. Upravni odbor

Preklic Podpisani prekiicujem, xar sem

govoril o Dimič Obravu .z Nove­ga mesta in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Petan Rudolf.

Družbeni oklic Na okrajnem sodišču v Treb­

njem bo 20. aprila lS5o ob 9. uri v sobi št. 13, prostovoljna dražba nepremičnin vložne št. 343 k. o. Vei . Laka , vložne št. 89, 161 in 171 k. o. Ma l i Videm z vstmi p r i -tik linami, kar vse predstavlja manjše kmečko p:sestvo (stano­vanjska hiša, gospodarska poslop­ja z inventarjem ter cca. 1.70 ha zemlje), last Nadižar Antona in Marije, oba lz Kukenberga št. 9, p Vel . Loka.

Začetna izklicna cena je 28G.000 din.

Lastnika si nista pr idržala pra­vice prodajo odobriti.

Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled na okrajnem sodišču v Trebnjem.

Okra.]no sodilšče v Trebnjem. 18. marca 1955.

Gibanje prebivalstvo v Novem mestu

Pretekli teden Je bilo rojenih 16 dečkov in 19 deklic. Umr l i so: G r -Bič Anton, železniški uslužbenec, 26 let jz Novega mesta; Košir Franc, upokojenec, 61 let, iz No­vega mesta. — Porok ni bilo..

Gibanje prebivalstva v Črnomlju

Pretekli teden so bile rojene trj deklice ln en deček. — Umrl i -so: GidiSa Andrej, 2 meseca, iz Čr­nomlja; Sajevic Milan, čevljar, 36 let iz Črnomlja; Rcmšek Kata­rina, gospodinja, 70 let, iz Loke.

Gradac Meseca februarja sta bili rojeni

dve deklici »n en deček. — Poro­čili so se: Pire Janez, zidarski p ' t nočn tk lz Črnomlja ln Jakof-člč Jožefa, kmečka delavka iz Cerkvišča; Staraš inič Janez, kmeč­k i delavec ln PezdLrc Vida, kmeč­ka delRvka, oba lz Kraslnca: Sed­lar Stanislav, usluzhenec in Molek Stanka, natakarica, oba iz Čr­nomlja; Zugedj Anton , .kmečki de-larvec i n Matk*>vič Jožefa, kmečka

delavka, oba iz Do/bravlc; Jakof-čič Anton in Pezdirc Mari ja , kmečKa delavka, oba iz Griibelj; Tome Anton, kmečki delavec iz Kr lv ig l av i c in Muc Amalija, kmečka delavka iz Gor. Lokvice; Plut Jože . strojni k l jučavničar in Stiipanič Ama>ja, kmečka oo'.av-ka, oba iz Kloš t r a — Česti tamo!

U m r l i so: Komam Majda, 3 me­sece, iz Krasinca; Jure jevčič Jože, 2 meseca, iz Krasinca: Zupanjč Marija, 77 let, iz Gribel j .

V K O Č E V J U Pretekl i teden je bilo rojenih S

dekiic in 3 dečki. — Poročn i so se: SfJtiko Jur i j , delavec in De-beUOik Oiga, delavka, oba iz K o ­čevja; FUrmatti Avgust, konjar i n Grah Gizaia, delavka, oba iz Sta­rega loga; Antol in Štefan, gozdni d^.aveo in Kusiec O-ga. kmečka delavka, oba iz Koprivni 'ka; P a l ­čič Ivan, rudar in Jurkov ič Fran-člBlta, delavka, oba iz Kočevja; Anžlovar Peter, delavec iz K o ­čevja in M-šmaš Cecili ja, delav­ka lz Zeljn; Brunderia Ludvik , delavec in Semec Marija, delavca, oba iz Ki'Čevja; Kuzman Hinko, asfaller m PaLčič Amali ja , admi-nisUatorka, oba iz Kočevja. —• Česti tamo!

Umrl i so: Romih Matija, dela­vec. 18 let. iz Slovenske vasi; Raj-niger Ferdinand, upokojenec, 82 let, iz Kočevja; Mi de Ana, gospo­dinja, 72 let, Lz Starega loga.

Iz novomeSke porodnišnice Pretekli teden so rodile: Kolenc

TešatiJa iz Sentruperta — dečka; Seničar Marija iz Smolenje vasi — dečka; Kočman Jožefa iz Bršlj i-na — deklico; Perše Antonija iz Novega mesta — deklico; Zoran Tončka iz Novega mesta — de­klico; Ajdišek Matilda iz Starega trga ob Kolp i — dečka; Prezelj Anica iz Do*!. Kamene — deMjco; Kolenc Anioa 'z Rumanje vasi pri Straži — deklico-. Lip^v.šek Iva iz Mokronoga — dečka; Zorčič A n ­gela iz Dol. Brezovice prt Šent­jerneju — dečka : Viakovič Groz-dana iz Črnomlja — deklico; M a -zDvec Ci r i l a iz Novega mesta — deklico: Mihalič Erna iz Brod* pri Novem mesHi — dečka ; CrnugeiJ Regina iz Božakovega pri Met l ik i — deklico: 2uk<wec Damica iz M i -gotlce pri M i r n i — dečka : Strmec Julika Iz Vel . Loke — dečka; K r a ­mar Mar i l a lz Velikega Kala or i Mi rn i peči — 1 dečka; Kastrevc Martina iz Hrušiee — dečka : Stru­gar Vida iz Novega mestn — deč ­ka; Kolenc Neža iz Trebnja — deklico. — Srečnim mamicam če­stitamo!

Osvajanje drugega m£*w najvišjega vrha sveta « &

L e t o 1950. bo os ta lo z a a l p i ­n i z e m v a ž n a i n s l a v n a oble t ­n i c a , ' ka j t i tedaj je b i l p r e m a ­g a n p r v i o s e m t i s o č a k — A n n a -p u r n a . O s v o j i l a ga je f r ancoska e k i p a H e r z o g — L a c h e n a l ter p o ­s t a v i l a s icer k r a t k o t r a j n i v i š i n ­s k i r e k o r d 8078 m . D o t e d a n j i r e k o r d je i m e l a n g l e š k i v z p o n n a N a n d a D e v i , v i s o k 7821 m-K a ž e , da se je tedaj a l p i n i z m u o d p r l a pot do d r u g i h o semt i -s o č a k o v , saj so v k r a t k e m o b ­d o b j u k l o n i l i : T i r i c h M i r a (3084 me t rov ) , z l o g l a s n a » n e m š k a go­r a « N a n g a P a r b a t (8125 m) i n t o l i k o k r a t z a m a n n a s k a k o v a n i M o u n t E v e r e s t . (8882 m) .

L a n i pa j e sve t p r e sene t i l a n o v a z m a g a — osvo jen je b i l K 2 , d r u g i n a j v i š j i v r h sveta (8611 m) . Č l a n i i t a l i j a n s k e eksped ic i j e p o d v o d s t v o m A r -d i t a D e s i a so s to zmago i z p o l ­n i l i d a v n o ž e l j o p r e d v s e m i t a -l j a n s k e g a p a t u d i tu jega a l p i ­n i z m a .

K 2 , k i nos i po leg tega s i m b o ­l a š e d r u g a i m e n a ko t so T s c h o -g o r i . V e l i k a go ra . D a p s a n g in M o u n t G o d w i n A u s t e n , spada z e m l j e p i s n o v C e n t r a l n o - a z i j -s k o pogorje K a r a k o r u m . k i se r az t eza m e d K u e n - L u n o m i n H i m a l a j o - Z r a z i s k o v a n j e m te­ga p r e d e l a je p r i č e l ž e p r e d d o b r i m i sto l o t i I t a l i j a n Roero d i C o n s t a n z a . k i se je n a enem s v o j i h pct iovanj p o v z p e l na 5574 m v i s o k i p r e l a z K a r a k o -r u m a .

O d tedaj so s l ed i l e š t e v i l n e i t a l i j a n s k e i n d ruge e k s p e d i c i ­je , p r e t e ž n o č i s t o znans tvenega m a č a j a . I t a l i j a n i s i p r i v s e m tem las te n e k a k o p r e d p r a v i c o , č e š d a so t u j i r a z i s k o v a l c i d e ­l a l i zgol j p o d n j i h o v i m v o d ­s t v o m , d a so b i l i samo gostje P r a v K 2 p a je o d k r i l en t a k *-gosU, t opog ra f » I n d i a n S u r -v e y a « G o d w i n A u s t e n . po k a ­t e r e m n o s i i m e l e d e n i k , k i se r a z t e z a n a v z n o ž j u te gore. P o n e m š k e m i m e n o v a n j u n o r i tu ­d i v r h s a m n j egovo i m e . za k a t e r e g a p a se, k a k o r se v z a d ­n j e m č a s u vse pogosteje s l i š i , z a v z e m a j o I t a l i j a n i , d a b i b i l k r š č e n n a i m e » I t a l i a « . A l i j i m b o to uspelo , bo p o v e d a l a bo­d o č n o s t .

M e d e k s p e d i c i j a m i naj o m e ­n i m o le n a j v a ž n e j š e . G r a z i o l i L a n t e j e n a p r a v i l š e s t pohodov d o v i š i n e 5000 m , l e t a 18P2. pa se je Z u r r b r i g g e n z a n g l e š k i m t o v a r i š e m , z n a n i m z e m l j c p i s -c e m l o r d o m C o n v a v e m p o v z p e l n a M a c u g n a g o . enega i z m e d v r h o v K a i a k o r u m s k e g a m a ­s i v a .

V s e do t l e j v r h a K 2 niso po­s k u š a l i z a v z e t i i n š e l e l e t a 1902 je b i l i z v e d e n p r v i na skok . I z ­v e d l a ga je m e š a n a s k u p i n a t r e h A n g l e ž e v , d v e h A v s t r i j c e v i n enega Š v i c a r j a p o d vods t ­v o m E c h e n s t e i n a , znanega v sa ­k e m u a l p i n i s t u po n j e g o v i h d e ­r e z a h i n c e p i n u . Z a v z p o n so

si i z b r a l i s e v e r o z a p a d n i g re ­ben, toda k e r j e s eve rno p o d ­r o č j e o r j a k a skora j n e p r e m a g ­l j i v o , je v i š i n a 6821 m , k i so jo p r i t e m p o s k u s u doseg l i , l epo s p r i č e v a l o p o ž r t v o v a l n o s t i i n vneme .

P r a v o pot, k i v o d i do v r h a i n je e d i n a m o g o č a , saj je pozneje p r i n e s l a zmago m o š t v u D e s i a , i*» n a š e l po j u g o v z h o d n e m gre-

t o l k l i d o v i š i n e 5.600 m , nap re j pa n i s o m o g l i . N a t o so p o s k u s i l i p r o d r e t i po s e v e r o z a p a d n e m grebenu , k i j i h je s i c e r p u s t i l do v i š i n e 6600 m , o d k o d e r p a so se m o r a l i p o r a ž e n i v r n i t i T r e t j e g a p o s k u s a se n i s o l o t i l i , k e r so s p o z n a l i , d a n j i h o v a o p r e m a n i d o v o l j p r i m e r n a za g l a v n i na skok . Z a t o so o b r n i l i v r h u K 2 h r b e t i n se m e d v r n i t -

lil*. y\* M—tu 4

K 2 s znamen i t imi A b r u š k i m i v r h o v i i n t a b o r i š č e m Dedi jeve odprave

b e n u a b r u š k i v o j v o d a sedem let pozneje . T o e k s p e d i c i j o i m e ­nu je jo I t a l i j a n i » v z o r n o ekspe­d i c i j o « z a r a d i n jene poptolne o r g a n i z a c i j e i n d o s e ž e n i h uspe­hov . P o l e g v o j v o d e se j e ekspe­d i c i j e u d e l e ž i l š e z n a n i z e m -l jepisec D e F i l i p p i . E k s p e d i c i j a je i m e l a t u d i fo togra fa s p o ­m o č n i k o m , t r i v o d i č e i n š t i r i n o s a č e . P r v o t a b o r i š č e so po­s t a v i l i n a l e d e n i k u G o d v v i n A u s t e n . p r a v n a i s t i t o č k i , k j e r je t a b o r i l a sedan ja D e s i j e v a o d p r a v a . P r i č e l i so z r a z i s k o ­v a n j e m i n i s k a n j e m p o t i po j u ž n e m g r e b e n u K 2 i n se p ra ­

v i j o p o m e r i l i z d v e m a sedem-t i s o č a k o r n a , toda t u d i t a d v a sta j i h n e m i l o s t n o o d k l o n i l a . K l j u b v s e m u pa so p r i e n e m o d t eh d v e h v z p o n o v p o s t a v i l i r e k o r d v v i š i n s k e m v z p e n j a n j u , k i je b i l p o t o l č e n š e l e l e t a 1922.

N a s l e d n j a l e t a so s i ce r odha­j a l e r a z l i č n e eksped ic i j e n a to p o d r o č j e , v e n d a r se zavze t ja v r h a K 2 d a l j č a s a n i s o l o t i l i . V s e o k r o g n jega p a so p a d a l i v r h o v i — pet — š e s t — sedem-t i s o č a k L V e n i t e h e k s p c d i c i j je s o d e l o v a l t u d i m l a d i geolog A r d i t o Des io , k i j e tedaj p r v i č u g l e d a l p o n o s n i v r h K 2 i n n e - n i l a .

m a r a se m u j e ž e tedaj v z b u ­d i l a ž e l j a , d a s i ga n e k o č p o d ­v r ž e .

T o d a p o t r p e t i i n č a k a t i n a ta t r e n u t e k je m o r a l š e m n o g o let. L e t a 1938. je v r h n a s k o č i l A n g l e ž E r i c S h i p t o n , k i je o d ­k r i l po t » C W M « n a j u ž n i de l E v e r e s t a . po k a t e r i je š l a z m a ­gov i t a a n g l e š k a o d p r a v a . T o d a s K 2 n i i m e l uspeha .

A m e r i k a n c i p o d v o d s t v o m Houjstona so ga h o t e l i z a v z e t i v t r eh z a p o r e d n i h n a s k o k i h te r so p r i z a d n j e m p o s k u s u p r o ­d r l i na v i š i n o 7925 m . p r a v pod v ~nož je samega v r h a . T o d a u t ru jenos t i n m r a z sta j i h p r e ­magala- V r h se je u b r a n i l sme­l i h n a p a d a l c e v . N a s l e d n j e le to je VViesner p o s t a v i l zadn je ta ­b o r i š č e n a v i š i n i 7710 m i n se sam p r i r i n i l do v i š i n e 8350 m . S m o l a , t e h n i č n e p o m a n j k l j i v o ­s t i i n neur je so p r i s p e v a l i k r e ­pak d e l e ž za z a k l j u č e k te t r a ­g i č n e eksped ic i j e , k i je p u s t i l a v s n e ž n i h l a v i n a h enega s v o j i h č l a n o v i n t r i n o s a č e .

Hc«uston pa se je l e t a 1953. spet v r n i l i n se o d p r a v i l po sedaj ž e t r a d i c i o n a l n e m a b r u -š k e m g rebenu , dosegel t o č k o 7840 m m a l o p o d v r h o m sedla , t o d a s t r a š e n v i h a r je p r e o r e č i l n a d a l j e v a n j e po t i . T u d i to e k s p e d i c i j o j e s p r e m l j a l a ne­s r e č a - G e o l o g G i l k e v je v sed­m e m t a b o r i š č u z b o l e l z a vne t ­j e m ži l . N a l o ž i l i so ga n a no-s i l n i c o i n p o l a g o m a s p u š č a l i po p o b o č j u navzdo l ' . P r a v tedaj p a j e p r i d r l a l a v i n a i n ga po­t egn i l a v p r epad . V e s t r u d je b i l z a m a n .

Z d a j p a so v r h n a s k o č i l i I t a ­l i j a n i i n ga z a v z e l i . G o r a . k i je t o l i k o č a s a ž a l i l a ponos i n s a -m o l j u b j e č l o v e k a , se je u k l o -

Kdo oviro kulturno prosvetno delo v C r a l j u Vsako leto enkrat pade po pro­

fesorskem zboru č rnomal j ske gim­nazije, tako je padlo tudi letos. Nepodpisani dopisnik Dolenjskega lista išče vzroke zastoja na k u l ­turno prosvetnem področju in j i h najde na gimnaziji . Javnost se uprav ičeno sprašuje , kaj dela profesorski zbor.

Stanje je s ledeče: en član Je vodja lahkoatletske sekcije Par t i ­zana, eden vodi pionirsko sekcijo istega druš tva in je tajnik K U D Miran Jare, en član vodi mladin­sko sekcijo Partizana in pionir­sko organizacijo na gimnaziji , eden je do svoje bolezni vodil ženski pevski zbor pr i K U D in mestno godbo, nekaj časa pa tudi pevski zbor v Semiču. Eden Je tajnik ljudske prosvete, eden vo­di ljudsko univerzo, en član vo­di K U D Mi ran Jarc in je reži-ral mladinsko igro pr i K U D M a ­tej Bor, sodeloval pa je tudd pri vseh proslavah. E n član uspešno vodi prirodoslovni krožek in je predaval pr i R K , eden je knjiž­n ičar gimnazijske knjižnice, eden vodi mladinsko organizacijo na gimnaziji in v mestu ter dela v

OKRCG1E x*t BODIČASTE

Ne vem točno, ali je bil Faciter samo pridevnik a l i r o d b i n s k o i m e nekdanjega o r -ganista v Starem trgu. Vem samo to, da je ta Faciter obo­ževal bolj kot svojo službo, krepko kapljico. To so vedeli tudi ljudje in možu radi po­nudili kak požirek.

Pa je prišel možakar ob n e k i p r i l i k i v Jelenjo vas in zavil k z n a n c u v hišo. Go­spodar, ki je vedel, da Faciter bolj ceni pijačo kot še tako prijazen sprejem, je rekel go­spodinji:

»Mati, daj gospodu p o s k u s i t i našo rakijo.* Ta je hitro zgra­bila v omari steklenico in na­točila gostu kozarček. Ta ga je hitro zvrnil in malo za-kašljal. »Ali n i n i d o b r a naša rakija?« se je p o h v a l i l go­spodar.

»Rekel sem 400 d i n a r j e v ! «

Za lov se je dobro z a l o ž i l Neki l ovec v N e w P h i l u d c l -

phiji O . (ZDA) n i b i l v z a d r e ­g i , ko so se o d p r a l j a l i na lov glede o r o ž j a in o p r e m e . V l o ­mil je v trgovino z o r o ž j e m l i l tam u k r a d e l 28 p u š k in p i s io j ter š t i r i daljnoglede, vsega v vrednosti 1.705 d o l a r j e v

BLAGOR JIM N « o t o k u T r i s t a n da C u n c h a

v j u ž n e m d e l u A t l a n t i k a l j u ­d je p r a v z a p r a v ne vedo , ka j j e z a b o b o l . Z d r a v n i k i so ugo­tovili, d a so i m a j o za ta b l a ­go r z a h v a l i t i p r e h r a n i . J e d o Y»ovečirii le k r o m p i r , j a jca , r i ­ba i n m l e k o — same jed i , k i vsebujejo v a ž n e s n o v i 7.a » i r a v j e zob .

*Ja, res je zelo močan, sa­mo malo k i s e l se mi zdi.«

» K a j , n a š a rakija da bi bila kisla. Gotovo niste pravilno o c e n i l i . Daj, mati, natoči jim še enega.« Ta je natočila še enega in gost ga je kot prve­ga naglo zvrnil. Spet je po­novil:

»Močan je močan, res pa je nekoliko k i s l o s t . « K o je gospodinja potem bolj natanko j pripravlja pog l eda l a steklenico, je ugo­tovila, da je namesto doma­čega žganja natočila — esenco.

poli t ičnih organizacijah. Eden predava pri l judski univerzi nem­ški jezik, drugi pa angleški je­zik, eden je predsednik mestne­ga Sveta za prosveto in kulturo, vodi mestni orkester in mešani pevski zbor gimnazije, pr ipravi l je tudi glasbeni del igrice Kres-niček, eden vodi sindikalno gru­po prosvetnih delavcev, en član sodeluje pr i gradnji mestneea stadiona. E n član se pripravlja na diplomski izpit, šest članov mora misl i t i na strokovne izpite, vendar še vsak od nj ih sodeluje vsaj na enem področju .

K a k o je z delom K U D Miran Jarc? Navedeni dopisnik ugotav­lja ,da so pač zbori, d ruž ine in čiani posameznih skupin prepu­ščeni sami sebi. K r i v d a je torej na odboru, ali bolje, na predsed­niku . Odbor sestavljajo vodje po­sameznih sekcij. Vs i so b i l i ved­no vabljeni na sejo pismeno in so se j i h tudi udeleževali , razen nadzornega odbora in tehničnega vodje. Seje so bile redne, in s i ­cer, kadar se je pokazala potre­ba. To Je razvidno iz zapisnikov. Na občnem zboru K U D Miran Jarc lani aprila so bile ustanov­ljene sekcije: glasbena, dramat­ska, pevska, folklorna in lutkov­na. Najuspešneje je delovala glas­bena sekcija pod vodstvom rav­natelja gimnazije Andreja Petka. Nastudirall so 12 glasbenih del in sodelovali: p r i proslavi 29. no­vembra, ob Dnevu J L A , pri Pre­šernovi proslavi, na obč inskem prazniku ln proslavi 8. marca. Skupno z ženskim pevskim zbo­rom so priredi l i koncert v Se­miču. K e r se člani nc Udeležu­jejo vaj. Je sekcija sedaj v raz-sulu.

Dramsko sekcijo sta vodila Lo1-ze Zupane ln tovar iš MCiler. Lojze Zupane Je zrežiral dve ig r i : »Svet brez sovraštva« in »Za stanova­nje gre«. Po njegovem odhodu iz Črnomlja Je vodstvo sekcije pre­vzel Muler . Pr ipravl ja l i so delo »Peg, srček moj«. Zaradi nesogla­sij se Je druž ina razšla. Ponovno Je zbral l judi okoli sebe upravi­telj osnovne šole Dušan Muc in

Nušičevo komedijo Dr«. Uprizorjena bo v proslavo

desete obletnice osvoboditve, l n še nekaj; Belokranjcl

njujejo pi'osvetno delo po oce-dra­

matskih uprizoritvah. K e r je b i l zastoj prav tu, naj bi svet za prosveto in kulturo pr i kadrov­ski pol i t ik i upošteval potrebo po režiserju.

Prizadevanje za dobre pevske zbore je v Črnomlju že staro. Do bolezni tovar iša Bartola je obsto­ja l ženski pevski zbor, sedaj pa je prenehal. Ravnatelj gimnazije tovar iš Petek je lani t r ikrat po­izkusi l zbrati mešani pevski zbor. P rv i č je prišlo šest pevcev, dru­gič in t ret j ič pa nobeden. Za vod­stvo pevskih zborov sta na raz­polago tovar iša Sterbenk in Bar­tol, toda brez pevcev ne gre.

Folklorno skupino je vodila to-variš ica Klemenčeva . S samostoj­n imi točkami je nastopila skupi­na 22. ju l i ja . Članice so izčrpale svoje znanje, zato b i bilo potreb­no, da bi ljudska prosveta poslala vsaj eno izmed njih na kak tečaj , da bi se skupina seznanila z no­v imi plesi. Vel ike težave je imel tovar iš Sever okol i lutkovnega odra. Te so bile predvsem finanč­nega značaja in pa prostor. V Črnoml ju je n a m r e č ena sama dvorana. Tovariš Sever ima na­men zbraU v tej skupini pred­vsem obr tn i ško mladino iz vaje­niške šoic.

Takšno Je stanje pri nas. Vs i , kt želijo kulturnega udejstvova-nja, naj se vkl juči jo v eno na­vedenih sekcij. Za vse je dovolj (falta in pri l ike. Ce se to ne bo zgodilo, bo delo zaspalo (kot v i ­dimo je v glavnem že; op mi. uredniš tva) ln kdo bo odgovoren? Verjetno spet gimnazija.

Dopisnik navaja, da Je treba izbrati novo vodstvo. Strinjamo se. Dosedanji odbor je sklical občni zbor druš tva za prvi ma­rce letos. Skl ica l ga Je z oseb­nimi vabi l i ln lepaki. Odziv? Ra­zen odbora ni n ihče prišel . Vabi­la smo poslali drugič . Poleg od­bora je prišlo še 7 članov, od tega trije di jaki . K o m u naj poroča od­bor in kdo naj ga kr i t iz i ra . V bo­doče pa bi bilo dobro, da kdor piše, poiSče podatkov za članek na pristojnem mestu ln naj čla­nek podpiše s polnim Imenom.

Janez Erklavec

Hevijo „Mladi svet" v vsako hišo

Marsikater i s ta rš i ne vedo, da je »Mladi svet« ena naStn najpo­pularnejš ih vzgojnih revij , saj ima že nad 50i>0 naročnikov. To pa je še vse pntinaUo. Postati mo­ra res množična revija. Namenje­na je predvsem s taršem, k i so otrokovi prvi vzgojitelji. Revija ni znana samo p n nas; laskavo oceno so j i dal i avstrijski peda-gOgli k i kaj podobnega še nimajo v Avs t r i j i , čeprav je tam stara pedagoška tratncija.

Revija ima namen širi t i vzgojno prosveujenost med ljudmi. Danes ni vzgoja samo stvar šole m prosvetnih ustanov, ampak mora bit i interes vse družbe . To je edina naša poljudno vzgojna re­vija, k i jo razume vsmk. Razvese­ljivo je, da se že precej siai.šev zanima za vprašanje vzgoje in izobrazbe svojih otrok. Prece jšen del s taršev je poučen o vsem, kar je p r i vzgoji bistvenega. »Mladi svet« si je utr l pot k star­šem, j im svetuje . pomaga i n uči, kako je treba reševat i pe reča vzgojna vprašanja , k i se dan za dnem pojavljajo pri otrocih. Hva­levredno je, da tu ni kakAne šol­ske pedagogike; članki jasno in poljudtno obravnavajo vzgojne piobleme, Jih osvetljujejo in psi-hološo utemeljujejo, da jiih lahko vsakdo razume, čeprav ni peda­goško naobražen. Tudi pestra je, ne pr inaša senzacionalnih »odkri­tij«, kot j ih najdemo v marsika­teri revi j i m časopisih, k i iščejo v vzgojnih vprašanj ih senzacije, posebno glede spolne vzgoje i td. Načelni č lanki o vzgoji in vlogi druž ine p r i vzgoji so dobro ute­meljeni. i% dragocenega materia­la diha Skrb za našega otroka, za našo družino, k i je osnovna celica družbe in je predvsem prva po­klicana, da skrbi za pravilno vzgojo. V vseh dosedanjih letni­kih je čut i t i t ežnjo : dati d ruž in i potrebno pedagoško izobrazbo. Re­vija Je zajela vsa področja vzgo­je lin skrbi za otroka i n družimo; važno vlogo je odgirala tudi kot glaailo Zveze d ruš t ev prijateljev mladine Slovenije. Primasa nam­reč poroči la o dejavnosti prijate­ljev mladine, k i j i h je v Sloveniji že blizu 200.

Vse šole bi morale b i t i na roč ­n ik i , saj revijo lahko uporabljajo pri vzgojnem delu tudi prosvetni delavci; posebno je potrebna mlajšim učn im močem, k i šele iščejo pota pri vzgoji šolskih otrok ln morado bi t i svetovalci s taršem. To je tudi najcenejša revida v Slovenij i . Pestri so tudi literarni prispevki- Nekateri nas seznanjajo z raznimi življenjskimi izseki otrok im mladostnikov. Prav zanimiva so razna knj ižna poročila, zapiski, vzgojna sveto­valnica, navodila za o t roške Igre Itd. Nekaj je č lankov o etroblemlh pouka.

Revija mora prodreti v vsako družino. Za 1.1955 Je celoletna na­ročnina samo 350 din. — Naslov; Uprava revije »Mladi svet*, L jub­ljana, Tomšičeva 9-II.

Prof. Tone Trdan

P O L I V I N I L v gospodinjstvu

Gotovo sj je polivinil nepri­č a k o v a n o hitro utrl pot v mno­ge panoge industrije, r e š u j e to in ono vrzel v o b l a č i l n i stro­ki, n i č manj pa ga ne bi mog­li p o g r e š a t i dandanes v gospo­di n jsivu.

Kaj vs? nam n a d o m e š č a n. pr. v kuhinj i? Odpadlo je t e ž ­ko pranje prtov, p r t i č k o v in zaves, od kar pokrivamo mize s polivinilnimi prti, kuhinj­ske okenske š i p e pa zagrinja-i i i i ) s prosojnimi zavesumi in ga rdi muni iz polivinila. S slednjih le po potrebi o b r i š e ­mo prah in sledove o t r o š k i h prstov, prte z b r i š e m o z mokro kr|w, od č a s a do časa pa jih ludi operemo v m l a č n i milni­ci. Ker prenesejo prti veliko v r o č i n o , moremo na nje po­stavljat v r o č e k r o ž n i k e , son­ce, k i vse poletje sije na okna zaves ne p r e ž g e . H u d s o v r a ž ­nik teh izdelkov so le n o ž i , š k a r j e in razgreti l ikalniki .— Č e je prt toliko zrezan al i za-srnojen, da z nj im ne moremo v e č pogrinjati miz, moremo cele ostanke uporabiti š e v n a j r a z l i č n e j š e svrhe. Iz njih u r e ž e m o m a n j š e p r t i č k e , s ka­terimi pokrijemo police v shrambi in kuhinjski omari, m a n j š e kose uporabimo za pod podstavke glinastih cvet­l i č n i h loncev, k i p r o p u š č a j o vlago, za zavezovanje kozarcev in posod, iz nj ih s e š i j e m o v r e č i c e t k i jih uporabimo v naj r a z l i č n e j š e na me ne: za malico š o l a r j u , za nakup me­sa, zelenjave š p e c e r i j e , pri po­tovanju itd. iz t r p e ž n j e š i h ko­sov lahko naredimo torbice, š o l s k e neresnice in s l i čno . Prameni polivinila naj bi me manjkali v d o m a č i h lekarnah. Kadar napravimo moker ob-kladek, ga ovijmo z njim, da ne p r e m o č i vrhnjega ovoja. — Polivinilne m r e ž e so dokaj t r p e ž n e in lepe ter j ih lahko lepo peremo.

Polivinilne cevi o l a j š a jo za­livanje kotla v š t e d i l n i k u in pralnici, č e jih nataknemo na vodovodno pipo; ne bo nam treba dvigati t e ž k i h loncev vo-

Arabska ž e n s k a lepota ^ s t i * ^ e i e : po l t , b e l o č n i c e , z o

A r a b c i i m a j o o ž e n s k i l e p o t i posebne predpise , o z i r o m a po jme , k i se o d e v r o p s k i h p o j m o v o ž e n s k i l e p o t i p rece j r a z l i k u j e j o . A r a b s k a ž e n s k a , k i h o č e b i t i p o p o l n a l epo t i ca , m o r a u s t r e z a t i d e v e t k r a t po š t i r i m z a h t e v a m , i n s icer m o ­r a i m e t i :

Š t i r i č r n e s t v a r i : lase, o b r v i , t r e p a l n i c e i n zen i ce ;

š t i r i r d e č e : j ez ik , us tn ice , d l e ­sni i n l i c a ;

r

be i n noge ; š t i r i o k r o g l e : g l a v o , v ra t , za­

pest ja , b o k e ; š t i r i d o l g e : h rbe t , prste, r o k e ,

noge; š t i r i š i r o k e : č e l o , oč i , k o l k e ,

s t egna ; š t i r i o z k e : o b r v i , nos, us tn ice ,

p r s te ; š t i r i mesna te : ob raz , s tegna,

ozadnje , op r s j e ; š t i r i m a j h n e : u š e s a , roke , n o ­

ge, noh te ; p o t e m , . , t u se n a š t e v a n j e

n e h a .

de p r i p r a n j u i n d r u g i h t e ž j i h d e l i h , č e s t ako cev jo u s m e r i m o curek vode v posodo. P o l i v i n i l -n i t e k a č i in p reproge d o b r o va_ r u j e j o i l a k u h i n j , p redsob i n k o p a l n i c . N e e i n u j l i r a n e stene o k r o g v o d o v o d n i h i z l i v k o v i n l>anj z a š č i t i m o s t a k š n i m i te­k a č i .

P o l i v i n i ! n i p r e d p a s n i k i so p r i p r a v n i v k u h i n j i in p r a l n i ­ci ter so t r p e ž n i , č e j i h v a r u j e ­mo p r e h u d e v r o č i n e . J i a z n i d r o b n i i z d e l k i iz p o l i v i n i l a , ko t so k o z a r c i , i g r a č e , g l a v n i ­k i , s i e n a k o u s p e š n o u t i r a j o pot v vse domove .

Seveda p a ne m o r e nadome­s t i t i p o l i v i n i l m e h k o p a d a j o ­č i h zaves v sobah, p n i e k i i z p o l i v i n i l a ne bodo m o g l i i z p o ­d r i n i t i ok r a snega , r o č n o veze­n o g a i n k v a č k a n e g a p r t i č k a a l i p r t a . H č e r k i b o m o d a l i p o l i v i n i l n i p r e d p a s n i k za po ­m o č v k u h i n j i , ne p a t ud i za šo lo . Če BUDO z a m e n j a l i p o l i v i ­n i l z a r a d i m n o g i h n jngov ih p r e d n o s t i v k u h i n j i , p a n a j v d r u g i h p r o s t o r i h s t anovan ja ne i z p o d r i n e l j u b k i h t k a n i n . P r a v p r i upo rab i p o l i v i n i l a v e l j a p r a v i l o : P r a v a m e r a je n a j v a ž n e j š a . zg

Prazna stanovanja v Kairu Stanovanjska k r i za n i p e r e č a

samo p r i nas, ampak po vsem svetu. Posebno še v Nemč i j i , F r a n c i j i i n A m e r i k i . Mesto, k i pa m u pr imanjkuje s tanoval ­cev je K a i r o , k jer je ve l i ko š t e ­v i l o stanovanj p razn ih . L a s t n i ­k i h i š zaman čaka jo s trank. V nekem ka i r skem l i s tu se je po­j a v i l oglas: » O d d a j a m moderno stanovanje z dvema sobama, h l a d i l n i k o m in komple tn im komfor tom. Stanovalcu, k i ga najame, bo las tnik p o k l o n i l avto znamke »Adle r 1947«.

N i k i c a B u l e :

Prvi let našega reakcijskega letala Razgovor s poskusnim pilotom

G o v o r i l a sva lepo po d o m a č e o t e m i n onem. B i l je ž e s k r a j ­n i č a s , d a s i ka j z a b e l e ž i m , pa s e m v z e l b e l e ž n i c o ,

»Al i se š e u k v a r j a t e z j a -d r a l s t v o m ? « m e je v p r a š a l n e n a d o m a .

»Se,« sem o d g o v o r i l z a č u d e ­no.

» I n š e v e d n o l e t a t e ? « » L e t a m . « » P r a v ! Z d a j pa pove j te , k a j

vas z a n i m a ? « »Vse .« » O h o , to je v e l i k o ! « » M e n d a res. T o d a povej te ,

k a k š n e zveze i m a r e a k c i j s k o l e t a l s t v o z j a d r a l s t v o m ? J a z b : n a m r e č rad , d a m i poves te o svo j em p r v e m p o l e t u z l e t a l o m na r e a k c i j s k i p o g o n . «

» B o m ; pre j pa š e m a l o o s v o j i h v t i s i h . V e m , d a bo m a r ­s i k o g a z a č u d i l a ta p r i m e r j a v a m e d r e a k c i j s k i m i n j a d r a l n i m l e t a l o m . T o d a r a d b i v a m na ta n a č i n p r i č a r a l svo je v t i se o m o j e m po le tu . V e r j e m i t e , p r e ­cej p o d o b n o s t i i m a t a obe l e t a ­l i . S e v e d a je r a z l i k a v b r z i n i . P r i z n a t i m o r a m , d a sem b i l p r i j e t n o p r e s e n e č e n . P r v i v t i s je b i l res tak, k a k o r d a s e m v j a d r a l n i k u . A v i o n je k r a t k o m a -lo d r s e l po z r a k u . Č u t i l n i s e m n o b e n i h t res l j a jev , zde lo se m i je, da d r s i po n e k i i z r e d n o l z -gla jent p o v r š i n i , k i se razprt) s t i r a v b rezmejnos t . T a k r a t Mm p n v i č letel n a »eajkcijakeiu

l e t a l u i n vse, k a r s e m d o ž i v e l , je b i l o novo , neznano . N i s l i ­š a t i o b i č a j n e g a i n e n o m e r n e g a h r u p a , ropo tan ja , k a k o r p r i l e ­t a l u z b e n c i n s k i m m o t o r j e m . N a s p r o t n o : č u j e se n e k o v o t l o bobnenje , k a k o r i z v e l i k e glo­b ine , i n š u m e n j e , k a k o r na j a d r a l n e m l e t a lu , k i se z b r z i n o vi.ša i n n i ž a . N e n a v a d n o , v e n ­da r p r i j e t n o . Z d e l o se m i je, da ne l e t i m , a m p a k d a v i s i m v z r a k u , a nebo, z e m l j a , l e t a l i š č e i n h a n g a r j i br / . i jo z v r a t o l o m ­no n a g l i c o m i m o mene . N o , to­l i k o o p r v i h v t i s i h . Z d a j p a k t i s t e m u , k a r vas z a n i m a .

P r v i č n a r e a k t i v c u

D o t l e j s e m b i l v e l i k o k r a t l e ­te l z l e t a l o m . T o so b i l a l e t a l a z b e n c i n s k i m i m o t o r j i . R e a k ­c i j s k o l e t a lo je b i l o zame n e ­kaj p o v s e m novega , neka j , k a r n i s e m p o z n a l . P r i s t o p i l sem m u k o t u č e n e c , z a č e l s i l n o p r e v i d n o . N a j p r e j po t l eh . V e m , m a r s i k d o je d e j a l :

P a d o k l e j bo ta P r e b e g m u ­čil svo jega » r e a k t i v c a « n a z e m l j i ? K d a j se bo v e n d a r d v i g n i l z n j i m v z r a k ?

R e s je, d o l g o sva se p o d i l a po z e m l j i , s 100 k i l o m e t r i na u ro , o d k r a j a d o k r a j a l e t a l i ­š č a . K a j t i m o r a l s e m p r e d ­v s e m s p o z n a t i l a s t n o s t i l e t a l a , n j egovo » v e d e n j e « , se s p r i j a ­t e l j i « ! z njun.

N o , k a k š n i h p o s e b n i h s k u ­š e n j n i s e m d o b i l , p r i j a t e l j a st t u d i n i s v a pos t a l a , k e r Je

p o s k u s i l , k a k o se l e t a lo o b n a ­ša v z r a k u .

P r i š e l je d a n po le t a B i l o je o k t o b r a . . . N a le ta ­

l i š č u se je / b r a l o v e l i k o l j u d i i n v s i so nes t rpno č a k a l i na p r v i po l e t n a š e g a r e a k c i j s k e g a l e t a l a . V s t o p i l s em v k a b i n o . Č u d e n glas r e a k c i j s k e t u r b i ­ne, k o s e m jo sp ra iv i l v pogon, je z b u d i l p r i l j u d e h s i l no z a ­n i m a n j e . D o d a j a l sem p l i n . T o

»molča l« . V e n d a r je s k u š e n j je b i l z a d n j i po skus m o t o r j a le b i l o t o l i k o , d a sem l a h k o pre t i p o l e t o m . O g l u š i l n o p i -

Naše prvo reakcijsko letalo. IsdHano doma in po načrtih naiih konstruktorjev

po le t e l . S p r e v i d e l sem, d a re­a k c i j s k i m o t o r n e m o r e t a k o j r a z v i t i v s o m o č , po t rebu je v e č č a s a ko t o b i č a j n i m o t o r j i , v se ­k a k o r i-aradi v e l i k e g a š t e v i l a o b r a t o v r e a k c i j s k e t u r b i n e . T o d a l e t a l i š č e je b i l o k r a t k o , n a p r a v i t i n i s e m m o g e l n i t i en«*a skoki., da b i y*a j m u Lu

skanje . v e l i č a s t e n p r i z o r . N a obrn/ . ih g l e d a l c e v s e m o p a z i l i vese l je i p r e s e n e č e n j e . M e -h a m k u s e m d a l znak , d a s k l o ­p i p o d s t a v k e , p o z d r a v i l s e m p r i so tne . I n — p r a v k o s e m j g l e d a l I n š t r u m e n t e i n . . • » H a -

» N o ? K a j je n o v e g a ? « s e m ga v p r a š a l , k o s e m o d p r l k a ­b ino .

»Nič , n i č . . . T o r e j s r e č n o pot. P r e b e g . Z d r a v o ! « je d e j a l n e k a k o potr to-

» H v a l a t i , p o z d r a v l j e n ! « s e m se m u n a s m e h n i l .

H m , k a k o r d a l e t i m č e z oce­no, Kakor d a se ne b o v a n i ­k d a r v e č v i d e l a . . •

S e bo o d t r g a l od t a l ?

Z d r s e l sem po t l e h i n spoto­m a m i s l i l n a z a d n j i r a z g o v o r s k o n s t r u k t o r j e m . » N o . d o b r o . P r e b e g • . . K a j bos n a r e d i l , č e M t i l e t a lo s l u č a j n o ne o d l e ­p i ? « » H m , ne v e r j a m e m , d a b i se t o z g o d i l o . . . » V e š , v se je

i 'a /! , P r e b e g , p r o s i m t e - . , b o d i p r e v i d e n , « mii je r e k e l m a j o r Be.š lm.

» N e k a k o se b o m ž e z n a š e l . V j a r e k v s e k a k o r ne b o m š e l z n j i m . M o r a se o d t r g a t i od ta l- S a m o d a v z l e t i , p o t e m b o m ž e v e d e l k a k o i n ka j .«

Z a t e m je p o g o v o r z a v i l na t e h n i k o p i l o t i r a n j a . » K a j b i t i m o g e l p o v e d a t i , « m l l e r e k e l m a j o r B e š l i n . »T i s i p o s k u s ­n i p i lo t - J a z , d a b o š v e d e l , t i neomejeno z a u p a m . T r u d i l s e m se, d a bo t o č i m bo l j š . , č i m z a n e s l j i v e j š i s t ro j . S p l o h b o m pa s t a lno p r i r a d i j s k i po­s t a j i . O g l a s i se čes to ,« m l je s v e t o v a l m a j o r B e š l i n

V teh m i s l i h s e m p r i s p e l do č r t e od le ta . S e e n k r a t sem po

ho te l po le te t i , je n e k d o u d a r i l po o k r o v j u k a b i n e . O b r n i l tem »s — b i l jc meUuaik.

lo, z e m l j a . . • L a h k o po le tno? V s e je v r e d u ! « » D o b r o P i v u * j £ . . . L a h k o ; m i p a z i

p r o s i m te, paz i !« s e m z a s l i š a l majorjev glas .

N a p o s l e d — p o j d i m o / v n e ­znano! L e t a l o je d r v e l o po o d -le t i . šču. P o v e č a v a l sem b r z i n o in ž e p red i r j a l pfrlovi '-o e d i e -tašča — toda l e t a l o se ne o d ­t rga o d t a l . A l i se sp loh bo? I n ka j na j s t o r im? D a b i p r e ­k i n i l polet , je b i l o p r epozno . P a t u d i m a r a l n i s em. V n o v i č s e m p r e k o n t r o l i r a l d e l o v a n j e m o t o r j a . V s e je b i l o v r e d u . Se v e d n o sem n a z e m l j i , v i d i m konec o d l e t i š č a . . . B i l jo s k r a j n i Čas.

N e n a d o m a č u t i m , d a n i s e m v e č na t l e h . N a g l o sem m o r a l z a u s t a v i t i p r e b r z o vzpen jan je , k a j t i l e ta lo , ko se je o d t r g a l o o d zeml je , je s t rmo po l e t e lo k v i š k u . B i l o je n e v a r n o . Z a t a k o n a g e l v z p o n m l je m a n j ­k a l a po t r ebna b r z i n t,

V t e m t r e n u t k u sem z a s l i š a l sko ra j d r h t e č glas m a j o r j a HesMna:

» P r e b e g , P r e b e g . , p a z i , v i ­s i š na l evo , v z r a v n a j l e t a lo , P r e b e g , v z r a v n a j ga !«

P o l o ž a j je b i l res k r i t i č e n , č u t i l sem, da v i s i m , pa n i s e m v e d e l , a H me l e t a lo sp loh u b o ­ga. I n v z r a k u sem š e l e neka j t r e n u t k o v ! P o - k t t š a m u r a v n a t i n a g i b v n a s p r o t n o s m e r .

» S e d a j v i s i š na d r u g o ftranU z a s l i š i m glas m a j o r j a B e š l i n a , P o r i n e m v z v o d n a d r u g o s t r an . S p e t v i s i m - I n t a k o s e m se n e k a j k r a t p r e v r -gel s k r i l a na k r i l o . l e t a l o j a z a č e l o d r h t e t i . V z n e m i r i l s e m ga. T o r e j je p r e v e č o b č u t l j i v o . M o r a l s e m i v z v o d o m d e l a t i m a l o n e m i l i m e t e r s l u - p r e m i k o .

(bo n a d a l j u j « ! )

t