Novo mesto, 21. januarja 1955

Stev. 3 Leto 6 Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori S Z D L Črnomel j , Kočev je In Novo mesto. — Izhaja vaak petek. — Ure­juje uredniški odbor. — Uredniš tvo in uprava: Novo me­sto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun prt Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrt letna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.

Dolenfslr Tednik okrajev Č r n o m e l j , Kočev je

tENA 10 DIN

70

OD TEDNA DO TEDNA

Predsednik republike Tito •e v r a č a v domovino. Obisk v Indiji in Burmi je z a k l j u č e n . » G a l e b « , spremljan od n a š i h bojnih ladij, pluje proti na-fcim obalam. Vel ika misija mi­r u je opravljena.

V n o v i č moramo poudariti, da ni š l o le za vljudnosti obisk v dveh azijskih d e ž e ­lah. T a k š n i obiski kaj hitro tonejo v pozabo. S v e č a n o s t i so z a k l j u č e n e in s tem je že tudi vse k o n č a n o . Tokrat, pri Titovem obisku v Indiji in Burmi , nI tako. Razgovori med jugoslovanskitni, indij-akimi in burmanskimi d r ž a v ­niki z d a l e č presegajo okvire odnosov med Jugoslavijo i n Indijo oziroma Jugoslavijo In Burmo.

Skratka, za veliko pomemb­n e j š o stvar gre. Posvetovanja med vodilnimi m o ž m i treh ne­odvisnih d r ž a v — Jugoslavije, Indije in Burme — so bila č i ­sto nov pojav v mednarodnih odnosih. Vedno je n a m r e č tre­ba imeti pred o č m i , da sta bili Indija in Burma še pred manj kot desetimi leti kolo­nij i . U p o š t e v a t i moramo, da je bila Jugoslavija d o k o n č n o osvobojena pred manj kot enim desetletjem.

Desetletje v svetovni zgodo­vini na pogled ni veliko č a ­sovno obdobje. Vse pa k a ž e , da je to desetletje po drugi svetovni vojni bilo posebno pomembno. Zakaj? Iz prepro­stega razloga, ker je nastala v tem č a s u vrsta neodvisnih d r ž a v , ki t e ž e po bol j š i in pra­v i č n e j š i d r u ž b e n i ureditvi, dr­ž a v , katerim je predvsem po­treben mir in katere razum­ljivo iz (istega razloga ž e l e , da bi bil d o s e ž e n mir po vsem svetu, na vseh celinah. Razen tega se prebujajo odvisni na­rodi, k i prav tako zahtevajo svobodo.

In š e eno je treba poudari­ti: te nove, neodvisne in mi­roljubne d r ž a v e pa ne hrepe­ne samo po miru, t e m v e č tu­di u p o š t e v a j o stvarnost, kakr­š n a je, obstoj blokov^ ki po­v z r o č a j o mednarodno nape­tost. Zato napenjajo — kon­kretno Jugoslavija, Indija in Burma — vse sile, da bi pri­š l o do s o ž i t j a med d r ž a v a m i z r a z l i č n i m i d r u ž b e n i m i siste­mi. Tako in samo tako, s so­ž i t j e m , brez v m e š a v a n j a v no­tranje zadeve drugih d e ž e l , z razvojem neodvisnosti, kajti » n e o d v i s n o s t v mednarodnih odnosih je bistven pogoj za dejanski in na trli razvoj deže l« (Tito) bo m o č u r e s n i č i t i ko-eksistenco. L e tako bo m o g o č e obvarovati č l o v e š t v o pred strahovito katastrofo, ki mu grozi s p r i č o velikanske ruš i l ­ne m o č i jedrskega o r o ž j a .

O tem je v p o r o č i l u o raz­govorih T i to—U N u jasno re­č e n o : » J u g o s l o v a n s k i in bur­manski voditelji so trdno pre­p r i č a n i , da more mir v seda­njih razmerah sloneti samo na n a č e l u koeksistence. Izpol­njevanje tega n a č e l a zahteva nenehno in aktivno prizade­vanje za ureditev mednarod­nih v p r a š a n j , zlasti tistih, ki so glavni vir napetosti na sve­tu, z miroljubnim sodelova­njem vseh d r ž a v ne flede na razi Mi i- v njihovih p o l i t i č n i h ln d r u ž b e n i h s i s t e m i h . «

Cc k temu pristavimo š e to­da dolhMska izjava o razgovo­rih Tito—Nehru i z r a ž a iste t e ž n j e , pri7adevanja in cilje, vidimo, da boj za mir nI v e č stvar posameznikov, t e m v e č stvar neodvisnih držav , k i so najbolj poklicane izpolniti vc-litko poslanstvo — ohraniti mir, o m o g o č i t i narodom po vsem svetu, da bodo brez bo­jazni pred vojno vihro lahko gradili b o l j š e ž i v l j e n j e . Da ta zavest o potrebi aktivne borbe za mir č e d a l j e bolj dozoreva, pr i ča tudi konferenca azijsko-a f r l š k i h d r ž a v , ki bo na po­mlad l e t o š n j e g a leta Na njej bodo razpravljali predvsem o teh v p r a š a n j i h , kajti č e ne bo miru, tudi ostalih problemov ne bo m o ž n o reš i t i .

Vse to zgovorno p r i č a o ve­likanskem pomenu obiska predsednika s o c i a l i s t i č n e , mi­roljubno JugostavHe t o v a r i š a T K a v prijateljskih d e ž e l a h Indiji ln Burmi .

Strokovnjakom in delavcem V k m r f i f c t v i l * e t p e b a ustvariti v j M i i c i i j a t v u življenjske pogoje

V s a l e t a p o v o j n i se v e l i k o r a z p r a v l j a o p o t r e b i d v i g a k m e t i j s t v a , k i j e v r e s n i c i m o č ­no asosta lo i n nedonosno . V teh l e t i h so b i l i v l o ž e n i t u d i d o k a j š n j i n a p o r i l j u d s k e o b l a ­st i , k m e t i j s k i h z a d r u g i n p o ­s a m e z n i k o v , p r a v tako t u d i zna tna d e n a r n a s reds tva za n a p r e d e k kmet i j s tva - T o je š l o z la s t i za o b n o v o i n g radn jo g o s p o d a r s k i h p o s l o p i j , n a k u p ž i v i n e , s t ro jev i n orodja , za u m e t n a g n o j i l a i n podobno . Iz r a z u m l j i v i h r az logov s m o m o ­r a l i seveda po v o j n i da ja t i p rednos t i n d u s t r i j s k i i z g r a d n j i , k o t o s n o v i gospodarske m o č i

i n r a z v o j a , e k o n o m s k e n e o d ­v i snos t i , o b r a m b n e sposobnos t i i n d r u g i h r az logov . V t a k e m p o l o ž a j u n i s m o m o g l i n u d i t i v e č j o p o m o č k m e t i j s t v u i n t u d i ne p o s v e č a t i d o v o l j p a ž n j e n je ­g o v e m u d v i g u . Sedaj pa , k o smo v i n d u s t r i j s k i i z g r a d n j i ž e d o s e g l i d o l o č e n o s topnjo, p a se t o l i k o bo l j p o s t a v l j a p r e d nas v p r a š a n j e d v i g a k m e t i j ­s tva . D o s e ž e n i u s p e h i v i n d u ­s t r i j s k i i z g r a d n j i , b r e z k a t e r e s i naprednega k m e t i j s t v a ne m o r e m o n i t i m i s l i t i , n a m bo p r i tej v e l i k i n a l o g i v v e l i k o p o m o č . Iz teh r a z l o g o v bo r a z u m l j i v o sedaj t u d i i z l e t a v

V R E M E za čas od 22. do 30. januarja

Proti koncu tega tedna padavi­na, noto 1—2 dni suho. Prihod­nji teden spet. padavine, pred­vsem okrofl 2fl. t. m. Od srede daljo l/bollsnnl..' vn-mena (raz­

jasnitev). Mraz bo verjetno tra­jal ves ta čas; po 26. Januarju Do predvidoma toplejše , d e ž e v ­

no vreme.

Pred formiranjem političnih organov bodočih komun

13. j a n u a r j a je b i l v N o v e m m e s t u p l e n u m o k r a j n e g a o d ­b o r a S Z D L , n a k a t e r e m so r a z p r a v l j a l i o p o l i t i č n i h n a l o ­gah v z v e z i s p r i p r a v a m i n a f o r m i r a n j e k o m u n .

V v s e h o b č i n a h so b i l i a l i bodo v p r i h o d n j i h d n e h se­s t a n k i vsega p o l i t i č n e g a a k t i ­va , n a k a t e r e m se r a z p r a v l j a o p r o b l e m i h , k i so v z v e z i z us t anov i tv i j o k o m u n . D o s e d a ­n j i t a k i s e s t a n k i so p o n e k o d p o k a z a l i š i b k o s t p o l i t i č n e g a de l a v p o s a m e z n i h o b č i n a h -P o l i t i č n i a k t i v j e p r e m a l o r az ­p r a v l j a l o p o m e n u k o m u n , n i d o v o l j r a z č i s t i l p o j m o v p r e ­p r o s t i m l j u d e m i n je b i l v t em pog ledu bol j n a r e p u ko t na Čelu ce lo tne r azp rave .

De js tvo , d a so p o l e g v e č a l i m a n j u t e m e l j e n i h r az logov za p r i k l j u č i t e v k tej a l i o n i k o ­m u n i , k i j i h seveda n i h č e ne i zpodb i j a , k e r je to s tva r sa ­m i h v o l i v c e v , i z k o r i s t i l i p o s a ­m e z n i p o l i t i č n i š p e k u l a n t i t u d i za v p l i v a n j e n a l j u d i z zelo p r o z o r n i m i p a r o l a m i n a o s n o v i v e r s k e g a p r e p r i č a n j a , k a ž e d o v o l j z g o v o r n o na š i b k o a l i n i k a k r š n o de lo p o l i t i č n e g a a k ­t i v a . T a k o so v o b č i n i V e l i k i G a b e r i n t u d i v Z a g r a d c u m e d d r u g i m n a v a j a l i kot r a z l o g za p r i k l j u č i t e v v b o d o č o k o m u ­no S t i č n o to, d a v o k r a j u L j u b l j a n a - o k o l i c a l a h k o z v o ­n i j o k o l i k o r h o č e j o , v n a š e m o k r a j u pa j e to omejeno , k o t so de j a l i , S t ako p a r o l o je n a ­s top i l ce lo n a ses tanku p o l i t i č ­nega a k t i v a n a V e l i k e m G a b ­r u , k a m o r ga n i t i n i h č e n i p o -

K d o r p o z n a n jegovo z g o d o v i ­n o ve , k d o g o v o r i s k o z i n j e ­g o v a us ta i n k a k š n e t e ž n j e se s k r i v a j o za n jegovo zahtevo , č e š ka j b o m o g o v o r i l i o go­s p o d a r s k i h r a z l o g i h za to a l i ono k o m u n o , ra je d a j m o s k l e ­pa t i , č e bo tud i p r i nas l a h k o t o l i k o z v o n i l o , k o t z v o n i v so­sedn j em okra ju . M i m o g r e d e p o v e m o t i s t i m , k i O m a h n a ne pozna jo , d a j e b i l z a r a d i z a d r ­ž a n j a m e d v o j n o obsojen po v o j n i i n m u j e b i l d e l poses tva zaplenjen-

N a p l e n u m u so t u d i r a z ­p r a v l j a l i o p o t r e b i č i m p r e j š ­n jega f o r m i r a n j a p o l i t i č n i h o r ­ganov za p o d r o č j e p o s a m e z n i h k o m u n . T o bo p o t r e b n o takoj , k o bodo z n a n i b o l j t o č n i o k o ­l i š i v o b m e j n i h k o m u n a h i n t a m k j e r se p r i č a k u j e d e l n e s p r e m e m b e sedan j ih o b č i n s k i h m e j . Z o z i r o m n a r a z p r a v o i n posamezne zbore v o l i v c e v , k i so ž e i z r e k l i k a m se bodo p r i ­k l j u č i l e posamezne k a t a s t r a l -ne o b č i n e , bo treba o s n o v a t i ko imunske p o l i t i č n e o rgane š e v t e m mesecu .

leto v e č f i n a n č n i h sredstev za ta n a m e n .

P o t r e b n o p a je, d a se de la za d v i g k m e t i j s t v a l o t i m o z v s o resnost jo i n d a d o b r o p r e m i s l i ­mo , k a m b o m o na jp re j v l o ž i l i inves t i c i j e . T u je p o t r e b n o so­d e l o v a n j e p r a v v s e h . K m e t i j ­s k a p r o i z v o d n j a je š e b o l j z a ­ple tena kot i n d u s t r i j s k a , k a r d o s t i k r a t pozab l j amo. T a k o ko t v i n d u s t r i j i i n d r u g i h panogah gospodars tva , p a so n a m po ­t r e b n i t u d i v k m e t i j s t v u d o b r i s t r o k o v n i k a d r i i n sposobn i de l avc i - B r e z t eh ne bo š lo , p a naj s i š e tako p r i z a d e v a m o .

i z k u š n j e n a m z g o v o r n o k a ­ž e j o , d a z doseda i v l o ž e n i m i n a p o r i i n s r eds tv i v k m e t i j ­s t v u n i s m o doseg l i tistega u č i n k a , k i b i ga m o r a l i d o s e č i . K e r s m o v l a g a l i s r eds tva b r e z p o m o č i i n sode lovan ja d o b r i h k m e t i j s k i h s t r o k o v n j a k o v , so b i l a ta s r eds tva v e č k r a t ne­smot rno i z k o r i ž č e n a i n danes p reds t av l j a jo m r t e v k a p i t a l , a l i p a n i m a j o z a d v i g p r o i z ­v o d n j e p r a v e g a u č i n k a . V z r o k za to je v t em, k e r i m a m o na n a š i h k m e t i j s k i h poses tv ih p o n e k o d r a z m e r o m a š i b a k k a ­der , k i se s icer t r u d i i n d e l a p o d ze lo t e ž k i m i p o g o j i , v e n ­dar t a k o z a m o t a n i p r o b l e m a t i ­k i n i dorase l , zahteva p a se od njega v s a k dan v e č . P o u d a r i l sem, d a n a š i d e l o v n i l j u d j e na k m e t i j s k i h poses tv ih dela jo dos t ik ra t v ze lo t e š k i h o k o l i ­š č i n a h . T o v ce lo t i d r ž i - P o n a ­v a d i so tu l j u d j e p r e o b r e m e ­n j e n i z d e l o m n a s a m e m pose­s tvu , za š t u d i j p r o b l e m a t i k e , vodenje i n u smer j an j e tako k o m p l i c i r a n e p r o i z v o d n j e i n i zva j an j a i n v e s t i c i j s k e i z g r a d ­nje, p a n i m a j o č a s a , v e l i k o k r a t pa j i m m a n j k a t u d i sposobno­s t i .

Č e h o č e m o te t e ž a v e o d s t r a ­n i t i i n p r i p r a v i t i k m e t i j s k i kader , d a se bo o d z v a l k l i c u n a š e g a k m e t i j s t v a , k i ga n u j n o

potrebuje , m o r a m o t e m u k a d r u u s t v a r i t i n a p o s e s t v i h n a j o ­s n o v n e j š e pogoje z a ž i v l j e n j e . T o p o m e n i , d a m o r a m o p r a v tako k o t p r i t o v a r n a h , g r a d i t i s t anovanja t u d i n a poses tv ih . V s e k a k o r m o r a m o g leda t i t u d i i nves t i c i j e v k m e t i j s t v u s k o z i ž i v l j e n j s k e pogoje l j u d i , k i b o ­do t u d e l a l i . P r a v teh pogo jev dosedaj m a r s i k j e n i b i lo - I z tega r az loga , m i s l i m , j e p o t r e b ­no , d a p r i i n v e s t i c i j a h v k m e ­t i j s t vu v b o d o č e to u p o š t e v a ­mo , k e r b o m o le s t em l a h k o v e z a l i t a k o d e l o v n o s i l o k o t s t r o k o v n j a k e n a k m e t i j s k i h o b r a t i h .

P r e p r i č a n sem, d a b i to p o z i ­t i vno v p l i v a l o n a o d l o č i t e v k m e t i j s k e g a s t r o k o v n e g a k a ­d r a , k i j e t u d i ž e dosle j p o k a ­z a l v e l i k o p o ž r t v o v a l n o s t i n p r i p r a v l j e n o s t p o m a g a t i p r i d v i g u k m e t i j s t v a , i n da se b o r a d o d z v a l ter š e l v t iste k r a ­je, k j e r j e n jegova p o m o č n a j ­bo l j po t rebna . O d p r a v i l n e r azmes t i tve s t rokovnega k a d r a i n pogojev , k a k r š n e b o t a i m e l na d e l o v n e m mes tu , je v v e l i ­k i m e r i o d v i s n o p r a v i l n o v l a ­ganje i n v e s t i c i j v k m e t i j s t v o , od tega p a rezu l t a t i , ka te re d r u ž b a p r i č a k u j e o d te gospo­d a r s k e panoge.

Janez Zunič

Romantična dolina Kolpe med Starim trgom in Vinico (k članku o belokranjskem turizmu na strani 2)

Napori za izboljšanje cest na Kočevskem

L a n i so bdla n a K o č e v s k e m p o t r o š e n a z n a t n a s reds tva za i z b o l j š a v o cest i n za g radn jo n o v i h . T a k o so a s f a l t i r a l i 1300 m e t r o v d o l g odcep ceste K o -č e v j e - S a l k a vas. T o je p r v a a s f a l t i r ana cesta n a K o č e v -

v a b i l . A l o j z O m a h e n i z S t r a n j . I skem- D e l o j e o p r a v i l o s p l o š n o

Občni zbor ZB v Ribnici L e t n e g a o b č n e g a z b o r a ob­

č i n s k e g a o d b o r a Z B v R i b ­n i c i se je u d e l e ž i l o l epo š t e ­v i l o č l a n o v . O b č n i z b o r j e b i l 9. j a n u a r j a . K a j naj z a p i š e m o iz tega z b o r a , o z i r o m a ka j so o b r a v n a v a l i n a n j e m ? O t r o c i p a d l i h bo rcev i n ž r t e v f a š i ­s t i č n e g a t e ro r j a so b i l i na j ­v e č j a s k r b o r g a n i z a c i j e Z B -T e m o t r o k o m so m a t e r i a l n o p o m a g a l i , d a so l a h k o š l i v ko lon i j e , d e l e ž n i so b i l i š t i p e n ­d i j p r i š o l a n j u i t d . V s o s k r b bodo p o s v e č a l i t e m o t r o k o m t u d i v b o d o č e . I n p r a v je t a k o . P o o r g a n i z a c i j i Z B je b i l n e k a ­t e r i m č l a n o m Z B d o d e l j e n k r e d i t z a o b n o v o v v o j n i u n i ­č e n i h d o m o v . O r g a n i z a c i j a j e t u d i v o d i l a s k r b z a b i v š e bor­ce, v k a k š n i h p o g o j i h ž i v e i n de la jo , i n je za n j i h v neka te -

Teča) za mlade gospodinje V N o v e m mes tu se je 3. j a ­

n u a r j a letos p r i č e l n a o k r a j ­n e m g o s p o d i n j s k e m c e n t r u t e ­ča j z a k m e č k a d e k l e t a i z o k o ­l i c e .

T e č a j o b i s k u j e 23 dek le t , to­d a p r e m a l o je , č e r e č e m o sa­m o ob i sku j e , k a j t i t e č a j n i c e de l a jo res z v s o v n e m o . I m a j o t e o r e t i č n a p r e d a v a n j a o h i g i e ­n i , m l e k a r s t v u , ž i v i n o r e j i , n e g i d o j e n č k o v , o d r u ž b e n o m o r a l ­n i v z g o j i , v p r a k t i č n e m d e l u p a i m a j o k u h a n j e , š i v a n j e i n r o č n o delo- N a u č i l e se bodo lepega s e r v i r a n j a , s p r e j e m a ­n ja gostov, s k r a t k a vsega , k a r m o r i zna t i i n v e d e l i g o s p o d i ­n ja v sodobn i d r u ž b i . T e č a j bo t r a j a l 3 mesece.

O b v e č e r i h , od 6 d o p o l 10 u r e p a je t e č a j za m l a d e m e ­stne gospod in je — ž e n e , k i so č e z d a n zapos lene v s v o j i h po­k l i c i h . T a t e č a j je p r e d v s e m k u h a r s k i . T r a j a l bo 14 d n i .

V o d s t v o t e č a j a je poverjeno d v e m a s l u š a t e l j l c a m a V i š j e gospod in j ske š o l e Iz G r o b e l j p r i D o m ž a l a h p o d n a d z o r ­s t v o m o k r a j n e g a gospod in j ske ­ga centra- B . Z .

r i h p r i m e r i h t u d i p o s r e d o v a l a . L a n i so p o s t a v i l i v s p o m i n

p a d l i m b o r c e m d v a s p o m e n i ­k a : p r v e g a n a p o k o p a l i š č u v H r o v a č i , d r u g e g a p a v R i b n i ­c i . V R i b n i c i j e b i l a o d k r i t a s p o m i n s k a p l o š č a p a d l e m u p a r t i z a n s k e m u b o r c u A n t o n u M a j n i k u . V z v e z i ž o d k r i t j e m o z i r o m a n a p i s o m n a tej spo­m i n s k i p l o š č i j e p r i š l o do n a ­s p r o t n i h m n e n j . V s i se s t r i ­n ja jo v t em , d a je b i l A n t o n M a j n i k borec i n j u n a k , v e n d a r d a o n n i b i l t i s t i , k i je p r i ž g a l p l a m e n u p o r a , k a k o r j e n a p i ­sano n a p l o š č i . T o m e s t o vse ­k a k o r p r i t i č e n a r o d n e m u he­r o j u J o ž e t u S e s k u i z K o č e v j a , k i j e b i l o r g a n i z a t o r i n d u š a u p o r a t a k o n a K o č e v s k e m , k a k o r v R i b n i š k i d o l i n i . K a ­k o r z n a n o j e b i l S e š k o t u d i p r v i s ek re t a r o k r o ž n e g a k o m i ­teja K P za to p o d r o č j e .

S e v e d a so n a o b č n e m z b o r u r a z p r a v l j a l i t u d i o d r u g i h s t va r eh i z d o l a i n ž i v l j e n j a o r g a n i z a c i j e i n n j e n i h č l a n o v . P o m e m b n a v l o g a o rgan i zac i j e , l a h k o b i b i l a t u d i v e č j a , je b i l a t u d i v p o l i t i č n e m d e l u . D a so b i l i č l a n i Z B m e d p r v i ­m i p r i p r o s l a v a h n a r o d n i h p r a z n i k o v , n i t r eba š e posebej pouda r j a t i . 6 b i v š i h b o r c e v je sode lova lo v z n a n i m l a d i n s k i pa t ro l i , k i je š l a po s t o p i n j a h s l avne X I V . d i v i z i j e .

O h * n i z b o r j e sp re j e l v e č s k l e p o v , v a ž n i h za b o d o č e d e l o o rgan i zac i j e Z B .

Lani slabši pridelek pše­nice tudi v Avstriji

K o t p o r o č a S l o v e n s k i vest-n i k na K o r o š k e m , so l a n i tud i v A v s t r i j i p r i d e l a l i m a n j ž i t k o t p r e j š n l e leto. S k u p n o so p r i d e l a l i l a n i 8,317.109 s to tov k r u š n i h ži t , na sp ro t i 9,323-/325 s to tom v l e t u 1953. K o t v z r o k p a d c u p r i d e l k a ž i t p r i p i s u j e j o z g o d n j e m u m r a z u v jeseni 1953 :n n e u g o d n e m u v r e m e n u v le tu 1954-

10-letnica pokrajinske konference AFŽ v Ćrnomlfn

gradbeno podjet je » Z i d a r « , f i n a n c i r a l p a je O L O K o č e v j e .

U p r a v a o k r a j n i h ces«t j e p r i ­č e l a l a n i g r a d i t i vezalmo cesto iz d o b r e p o l j s k e d o l i n e p r o t i K o č e v j u . Ces t a bo spe l j ana i z S t r u g p r e k o K u k o v a , R a p l j e v a . P o l o m a , V r b o v c a do M a l e gore, s p o d a l j š k o m do K o č e v j a . D o M a l e gore bo do lga 13. do K o ­č e v j a p a 19 k m . V d o l ž i n i p r i ­b l i ž n o t r i k i l o m e t r e , t o j e n a ( l i s e k u S t r u g e - K u k o v o , so de la v g l a v n e m k o n č a n a . L e t o s bodo z g r a d n j o te ceste n a d a ­l j e v a l i .

V e l i k o so l a n i s t o r i l i z a po­p r a v i l o p o t o v i n cest t u d i p o ­samezne o b č i n e . Z l a s t i se je z vso p r i z a d e v n o s t j o l o t i l te na loge o b č i n s k i l j u d s k i odbor R i b n i c a , k i bo s p o m o č j o p o d ­je t i j u r e d i l k a n a l i z a c i j o , p r i ­p r a v l j a p a t u d i t l a k o v a n j e ce ­ste s k o z i t r g t e r g radn jo o b v o z ­ne ceste z a t r g o m . P r a v t a k o i m a v n a č r t u g r a d n j o ceste RSfbnlca-Travna g o r a s p o v e ­z a v o n a J e l e n o v ž l e b t e r po­z n e j š i p o d a l j š e k do L o š k e g a po toka . Z a g radn jo t e ceste se n a v d u š u j e j o t u d i p o s e s t n i k i g o z d n i h p a r c e l n a t e m p o d r o č ­j u .

V e l i k o o d p r t o v p r a š a n j e je p r e u r e d i t e v g l a v n e ceste s k o z i k o č e v s k i o k r a j , to je d e l ceste L j u b l j a n a - S u š a k . O p o t r e b i t eme l j i t e p r e u r e d i t v e te ceste so r a z p r a v l j a l i i n d e l a l i n a č r t e že p r e d v o j n o . M a n j š i odsek, to j e p r i B a n j a l o k i i n K r k o v o -F a r a , j e b i l t u d i m o d e r n i z i r a n . V e s o s t a l i d e l ceste p a je v z e ­l o s l abem, za d a n a š n j i p r o m e t kaj n e p r i m e r n e m s tanju . T u d i p r e u r e d i t v e te zvezne ceste b i se m o r a l i l o t i t i č i m p r e j .

Brezprimerna so bila juna­štva in požrtvovalnost naših, žena med ljudsko revolucijo. Številna so imena ljudskih ju­nakinj, bork, aktivistk in žena, ki so v borbah in v zaledju v raznih odborih ali v svojem domačem življenju prenašale napore, vse iz ljubezni do svo­je domovine. Tako pogumne žene je vzgojila Komunistična partija Jugoslavije, žene so se dobro zavedale komu dol­gujejo vse, kar so dosegle med NOB.

variš Boris Kidrič. S svojo og­njevito besedo je orisal važne politične dogodke doma in po svetu, največ pa je govoril o pomenu in vlogi naše borbe. Tovariš Marjaoa Brecelj je govoril o izgradnji ljudske oblasti, tovarišioa Ocepek An­gelca pa o organizaciji AFŽ ter o njenih nalogah. Konfe­renco je vodila sekretarka okrožnega odbora AFŽ za Be­lo krajino Francka Dolenc. Žene so takrat dejansko pred­stavljale del nase junaške voj­ske. Živahna razprava rfa kon­ferenci in zanimanje za ra^ne probleme je pokaizalo visoko politično zavest žene. Saj je med drugim dejala na konfe­renci znana tov. Radkovič Ma­rija iz Bereče vasi:

>Vse boano dali za našo voj­sko, tudi zadnji krompir in korene.

Žene so na konferenci raz­pravljale pravzaprav le to, kar so dejansko že izvajale na svojem terenu. Saj je bilo ta­krat mnogo krajevnih in me­stnih NOO, v katerih so bile

večinoma žene in mladenke, ravno tako v gospodarskih ko­misijah in drugih odborih. Skrbele so za hrano vojski in bolnicam. Žene so povsod na-domestovale moške tovariše in skrbele, da se posledice vojne čim bolj ublažijo in popravijo. Polja so bila vsa in pravočasno obdelana in pri­delki pospravljeni.

Že saa ia pokrajinska konfe-reuca AFŽ j e pokazala, kaj j e njen pravi smisel - vloga one v vojni in njene naloge. Vse­bina konference je bila: vsi v vojski) in vs<» za voisko. \*a pragu svobode je bilo treba še mnogo žrtev in naporov, da je bil dokončno zlomljen j a ­rem fašizma.

Na zgodovinski konferenci v Črnomlju je komandant NOV in POS Dušan Kveder izro­čil več odlikovanj ženam in dekletom. Konferenca je bila zaključena po dvodnevnem razpravljanju. Zene so si v Črnomlju lahko ogledale go­spodarsko razstavo, imele so pa tudi miting. R. F.

Šolske odbore v Suhi kvaiini čaka ofoilo tlela

T r i belokranjske mamice gredo T osvobojeni Beli krajini prvič

in na prve svobodne volitve (aprila 1944)

Letos 14, in 15. januarja je minilo 10 let, od kar so se zbrale v Črnomlju na pokra­jinsko konferenco antifašistke Slovenije. V slabem vremenu in velikem snegu so prišle že­ne iz Notranjslce, Kočevske, Dolenjske, celo žene iz Pri­morske. Veliko je bilo žena iz Bele krajine. Kulturnopro-svetna dvorana v Črnomlju je bila polna. Ženam-delegatkam konference je spregovoril to-

Kulfurno-prosvetno delo v Loškem potoku

Kot drugod, tako so bili tudi v Suhi Krajini pri vseh šolah izvoljeni šolski odbori, ponekod so se tudi že sestali. Dejstvo pa je, da marsikje ti odbori ne ve­do, kakšno je njihovo delo in kaj naj počno.

Šolski obisk, k$ je resen pro­blem skoraj na vsaki šoli , je ena prvih nalog šolskih odborov. Prav tako morajo Šolski odbori ljudem tolmačit i ln jih tudi prepričati , da je osemletno šo ­lanje predvsem potrebno, in ne samo obvezno. Nadaljnja skrb šolskih odborov je materialna oskrba šole (drva, učila in pod.). Sodelovati morajo tudi pri se­stavi proračuna. Denar za pre­skrbo šol je v nekaterih obč i ­na* še vedno velik problem. Upraviteljica osnovne šole v Ambrusu je poročala na sestan­ku pododbora Društva uč i te l jev in profesorjev, da nima v raz­redu niti računala, da ne more kupiti nikakih učil , ima popol­noma star inventar, ki ga ni

Ne pozabite, da je vsak naročnik »Dolenjskega lista« zavarovan za primer 100-odstotne Invalidnosti zaradi nezgode za 40.000 din, za primer smrtne nesreče za

20.000 din.

P r o t i k o n c u s tarega l e t a ft» je i g r a l s k a d r u ž i n a K U D Loš l r i po tok m a r l j i v o p r i p r a v l j a l a za u p r i z o r i t e v k o m e d i j e D r a g a R u t h . Z a i g r a l i so io n a s i l v e -s l r o v o p r e d po lno d v o r a n o i n v v e l i k o z a d o v o l j s t v o P o t o č a -nov. P o l n a d v o r a n a je b i l a t u d i ob p o n o v i t v i 2. j a n u a r j a .

I g r a l s k a d r u ž i n a š t u d i r a spet n o v o i g r o ; ve r je tno bo p r i š l a na oder v p r v i p o l o v i c i f e b r u ­a r j a . M a r l j i v o v a d i f o l k l o r n a s k u p i n a , ža l pa n i m a p r i m e r ­n i h p ros to rov , k a j t i n e z a k u r j e -na d v o r a n a je k l j u b m i l i z i m i p r e m r z l a .

D e d e k m r a z osebno n i nas to­p i l . O t r o k o m č l a n o v K Z T r a v ­n ik je p r inese l v šo l i i n d o m n , o t r o k o m K Z H r i b pa samo v Šoli. 13.600 d i n je b i l o p o č p r e ­m a l o za 200 Šo l sk ih o t r o k i n fie k a k i h 150 c i c i b a n o v .

N o v o l e t n a d a r i l a šo l i od p o d jefi j i n s i n d i k a t o v bo š o l a u p o ­r a b i l a za i z p o p o l n i t e v p i o n i r ­ske k n j i ž n i c e i n n a b a v o p repo t r e b n i h u č i l .

T u k a j š n j a z a d r u g a bo o r g a ­n i z i r a l a gospodar ska p r e d u -van ja , n a ka t e r a opoza r j amo vso m o š k o m l a d i n o . K a k š n a š k o d a , da n i p r i m e r n e k u h i n j e za g o s p o d i n j s k o - k u h a r s k i te­č a j , k i si ga že l i t o l i k o dekle t ,

V z a d n j e m č a s u so z a k o l i č i l i z e m l j i š č e za g a s i l s k i d o m i n s p o m l a d i bodo z a č e l i s p r v i m i de l i -

K n j i g e P r e š e r n o v e d r u ž b e so č l a n : ž e pre je l i - Le tos je t r eba š t e v i l o č l a n o v vsaj p o d v o j i t i saj bo razen d r u g i h k n j i g izš lo t u d i d e l o V z g o j a o t rok . N a ­r o č n i n a za to k n j i g o i n š e za pet d r u g i h je s a m o 350 d i n .

M . L .

Kaj je z letošnjo zimo? V d r u g i š t . D o l . l i s t a l a n i

(15. j a n u a r j a 1954) smo ob j a v i l i : »V l e t o š n j i z i m i je z a č e l o s n e ž i t i 17. d e c e m b r a . Sedaj (v p r v i p o l o v i c i j anuar ja ) j e v N o v e m mes tu 30 c m snega, b i l o p a ga je ž e 40 c m . N a j h u j š i m r a z je b i l 3. j a n u a r j a : 19 in pol pod n ič lo« .

K a j pa letos? D e c e m b r a 1954 n i b i l o ne m r a z a ne snega. J a ­n u a r j a letos smo I m e l : v N o ­v e m m e s t u r a h l o s n e ž n o ode jo 2 dni, n a j m r z l e j š i d a n je b i l p a spet na is t i d a n kot l a n i : 3. j a n u a r j a 1e b i l o m r a z a 9,8 pod n i č lo . T o r e j v e č ko t za po­l o v i c o m a n j m r z l o k o l a n i T a k o da o p r a v e m m r a z u i n snegu v l e t o š n j i z i m i sp loh ne m o r e m o š e g o v o r i t i . D a ne bo f e b r u a r huje r az sa j a l .

m o g o č e več popravl ja t i , o b č i n a pa ne n a k a ž e denarja n i t i za drva . Podobna je zadeva z d rv -m i v K o r i n j u , pa tud i na A j d o v ­cu je mater ia lna oskrba šo le zelo pomanjk l j iva .

Šo l sk i uprav i t e l j i se bodo v vsem o b r a č a l i najprej na šo l ske odbore i n j i h tudi seznanjal i z vzgo jn imi i n u č n i m i uspehi. O d prav i lnega dela šo l sk ih odborov je v v e l i k i me r i odvisno u s p e š n o vzgojno delo vsake Sole. Šo l sk i odbori morajo b i t i ž iva vez med domom l n šolo, oni so o rgan i d r u ž b e n e g a upravl jan ja v šo lah , to pa je v e l i k a i n o d ? « v o r n a naloga, za katere p rav i lno i z v a ­janje so odgovorni pred d r u ž b o .

Plačevanje davčnih akon­tacij za prvo četrtletje U r a d n i l i s t L R S z dne 13-

j a n u a r j a 1955 p r i n a š a m e d d r u g i m o d l o k i z v r š n e g a sve t a L R S o d o l o č i t v i akon t ac i j e i n p l a č e v a n j u dohodn ine od k m e ­t i j s tva za p r v o č e t r t l e t j e 1955. O d l o k d o l o č a , d a z o z i r o m n a to, k e r d o h o d n i n a od k m e t i j ­s tva za l e to 1955 š e n i b i l a o d ­m e r j e n a , d o l o č i j o l j u d s k i o d ­b o r i o k r a j e v , mes t i n m e s t n i h o b č i n s p o s e b n i m i p r a v i c a m i n a s v o j e m o b m o č j u a k o n t a c i j o d o h o d n i n e za č a s od 1. j a ­nuar ja do 31. m a r c a . T a a k o n ­tac i j a se o d m e r i v v i š i n i 257* o d dohodn ine , k i je b i l a o d ­m e r j e n a k m e t i j s k i m g o s p o ­d a r s t v o m za le to 1954.

N a v e d e n i o r g a n i l j u d s k e ob la s t i m o r a j o v 15 d n e h po o b j a v i tega o d l o k a d o l o č i t i znesek akontac i je v s a k e m u p o s a m e z n e m u d a v č n e m u z a v e ­zancu , d a v č n i zavezanc i p a m o r a j o p l a č a t i d o l o č e n o a k o n ­t a c i j o na d o h o d n i n o d o 15« feb rua r j a 1955.

Stran 1 rtSOLENJSK! LIST« Stev. 8

Od majhne obrtne delavnice do industrijskega obrata

P r i nas r a d i g o v o r i m o samo o v e l i k i h i n d u s t r i j s k i h o b r a t i h i n t o v a r n a h , k i so n a m po t r eb ­ne. T o j e res, n a D o l e n j s k e m je p o t r e b n a i n d u s t r i j a , toda p r a v tako je res, d a ne b i sme­l i z a č e t i i n d u s t r i a l i z a c i j o samo z g i g a n t i i n v e l i k i m i t o v a r n a ­m i , pao p a tud i z m a l i m i ob r t ­n i m i d e l a v n i c a m i . S t e m i še p r a v pose-bno, i z v e č r az logov . D o b e r i n d u s t r i j s k i kade r b o u s t i , k i se b o š o l a l na jp re j v o b r t n i h d e l a v n i c a h , k e r bo ta­k o n a j b o l j o b v l a d a l p r o i z v o d ­njo . O b r t n e d e l a v n i c e so p o ­t rebne k o t d o p o l n i l o i n d u s t r i j i i n z a r azne o b r t n e us luge . K o n č n o obr tne d e l a v n i c e n i s o t o l i k o vezane n a p r o m e t n e i n d r u g e n a p r a v e ter s u r o v i n s k o o s n o v o kot i n d u s t r i j a - Z a r a d i tega j i h je m o ž n o o r g a n i z i r a t i sko ra j v v s a k e m k r a j u . R a z ­v o j u o b r t n i h o b r a t o v smo d o -sedaj p o s v e č a l i m n o g o p r e m a ­l o s k r b i , č e p r a v b i l a h k o z n j i m i z n a t n o d v i g n i l i n a r o d n i d o h o d e k i n r a v e n d e l o v n i h l j u d i -

V n o v o m e š k e m o k r a j u je ž e n e k a j d o b r i h o b r t n i h ob ra tov , m e d n j i m i p a je na jbo l j z n a ­č i l n a r a z v o j n a pot d o sedaj n a j v e č j e g a ob r tnega podje t ja n a D o l e n j s k e m , to j e M i z a r ­s t v a v N o v e m mes tu , k i i m a svoje p ros to re p r i G o t n i v a s i . P r a v r a z v o j tega podje t ja k a ­že , k a k o je m o g o č e r a z v i t i podjet je p r i nas , č e i m a s p o ­soben v o d i l n i k a d e r i n d e l o v ­n i k o l e k t i v , k i m u i n t e r e s i podjet ja , i n s t e m s k u p n o s t i , n i s o p r a z n a beseda.

Prej 5 delavcev v tujih, danes 60 v lastnih prostorih

Podje t je je b i l o p o d i m e n o m » M e s t n o m i z a r s t v o « N o v o m e ­sto osnovano l e t a 1947. Z a č e l o je s p e t i m i d e l a v c i . D o l e t a 1953 se j e ruzv j j a lo pos topo­m a i n v tem l e t u z a p o s l o v a l o 32 l j u d i . V e č j i r a z m a h p o d ­j e t j a n i b i l m o ž e n z a r a d i tes­n i h p ros to rov , č e p r a v je p o d ­jet je z a d o v o l j i l o k o m a j 50% n a r o č i l i n š e to na jbo l j n u j ­n i h . K e r se je podjet je d o b r o r a z v i j a l o i n i m e l o lepe pogoje za n a d a l j n j o r a z š i r i t e v , j e O L O N o v o mesto o d o b r i l k r e d i t za g r a d n j o n o v i h d e l a v n i c - Z d o ­d e l j e n i m k r e d i t o m i n l a s t n i m : s r eds tv i , z l a s t i s p r o s t o v o l j n i m d e l o m k o l e k t i v a , so p r i č e l i s p o m l a d i 1953 g r a d i t i d e l a v n i ­ce p r i G o t n i v a s i . V zelo k r a t ­k e m č a s u so z r a s l i n o v i o b ­j e k t i s s k u p n o z a z i d a n o p o v r ­š i n o o k o l i 1000 m 1 . S e l i t e v v n o v e pros tore j e p o s p e š i l š e p o ž a r v s t a v b i v N o v e m m e ­stu , k j e r je do t le j podjet je i m e l o svo je pros tore . V a v g u ­s tu 1953, torej d o b r e 4 mesece p o z a č e t k u gradnje , je b i l o podjet je ž e v s v o j i h n o v i h p r o ­s t o r i h .

Z a u s p e š n e j š e obra tovan je p a so p o t r e b n i po l eg p ros to ­r o v t ud i s t ro j i . T u d i te je p o d ­je t je k u p i l o , neka j p a n a r o ­č i lo po l a s t n i h n a č r t i h . N o v i p r o s t o r i i n s t r o j i so o m o g o č i l i , d a j e podjetje na n o v o z a p o ­s l i l o š e o k r o g 30 l j u d i . V o k v i ­r u M i z a r s t v a je b i l a do k o n c a l a n s k e g a le ta t u d i t a p e t n i š k a d e l a v n i c a , k i pa se je n a ž e l j o k o l e k t i v a o s a m o s v o j i l a i n p o ­stala samos to jno podjetje. P r a v tako je podjet je o r g a n i ­z i r a l o m i z a r s k o d e l a v n i c o na B r o d u za r a z n a m a n j š a n a r o ­č i l a . T a d e l a v n i c a , l d bo z a p o ­s l o v a l a 7 d o 9 l j u d i , k e r v e č n e d o p u š č a j o p r o s t o r i , b o p r a v t ako samosto jno podjet je.

Z zgora j n a v e d e n i m i u k r e p i , ( n o v i p ros tor i , , s t r o j i , m i z a r ­s k a d e l a v n i c a za m a n j š a n a r o -l i l a i n d rug i ) j e podjet je M i ­ra rstvo u s t v a r i l o pogoje za p r e u s m e r i t e v p r o i z v o d n j e n a Indus t r i j sk i n a č i n - Podje t je , k i j e u s t v a r i l o v p r e j š n j i h p r o ­s t o r i h p r o i z v o d o v v s k u p n i v r e d n o s t i za 9 m i l i j o n o v d i n , l a n i p a s k u p n o s t a p e t n i š k i m o d d e l k o m za 26 m i l i j o n o v , i m a v n a č r t u letos b r e z t a p e t n i š k e ­ga o d d e l k a i n ob i s t i z m o g l j i ­v o s t i ko t ob k o n c u l e t a 1954 — s to r i t ev v v r e d n o s t i 35 m i l i j o ­n o v d i n ! T o j e o b v e z a tega m l a d e g a k o l e k t i v a , z a k a t e r o

bo t r eba m n o g o n a p o r o v . U r e s n i č i t e v t a k o v e l i k e g a p r o ­i z v o d n e g a n a č r t a bo m o ž n a le s p r e h o d o m n a i n d u s t r i j s k o i z ­de lavo .

V podjetju Se niso delil i v i š k o v

D a j e to r a z m e r o m a m l a d k o l e k t i v , smo z a p i s a l i ž e z g o ­ra j . P r e t e ž n i d e l k o l e k t i v a se je i z o b r a ž e v a l i n s t r o k o v n o r a s e l skupaj s podje t jem, zato t u d i zna jo c e n i t i s k u p n o las t ­n ino . N i t i e n k r a t š e n i so v podje t ju d e f i l i v i š k o v d o b i č k a , p a č pa so v s a t a k a s reds tva v lož i l i v podjetje, to je za po ­v e č a n j e obra ta i n b o l j š o op re ­mo. T u d i sedaj v l a s t n i r e ž i j i g rade n a d d e l a v n i c o d v e s ta ­n o v a n j i . T a k o j k o b o s t a d o ­gra jen i , bodo u r e d i l i v p o d ­je t ju t u d i menzo , d a b o d o za ­p o s l e n i l a h k o d o b i l i o p o l d n e top lo i n ceneno h rano-

V pod je t j u je 15 -č lansk i d e ­l a v s k i svet i n 5 - č l a n s k i u p r a v ­n i odbor , k i s k u p n o r e š u j e t a

p r o b l e m e podje t ja . S i n d i k a l n a p o d r u ž n i c a i m a v č l a n j e n e t u d i p r i v a t n e p o m o č n i k e i n v a j e n ­ce. T a se z l a s t i z a n i m a za s t r o ­k o v n i i n p o l i t i č n i d v i g č l a n o v -S k u p n o z u p r a v o p r i p r a v l j a s i n d i k a l n a p o d r u ž n i c a p r e d a ­v a n j a o d r u ž b e n e m p l a n u za le to 1955. P r a v t ako p r i p r a v l j a s t r o k o v n e t e č a j e ; enega za s p o z n a v a n j e n a č r t o v i n d r u ­gega z a p r i u č i t e v n o v e g a n a ­č i n a p o l i t i r a n j a z n i t r o l a k i . N a j o m e n i m o , d a to d e l o o p r a v l j a t a v pod je t j u d v e d e ­k l e t i .

B r e z t e ž a v seveda M i z a r s t v o t u d i n i . N a j v e č j a je ta, k e r podje t je n i m a s u š i l n i c e za les. N a k u p l e sa je v s a k d a n t e ž j i i n š e t i s t i , k i ga k u p i j o , n i t a ­k o j u p o r a b e n , k e r ga je t r eba s u š i t i . P o m a n j k a n j e , d o b r e g a suhega l e sa i n s u š i l n i c e j e ž e r e s n a o v i r a podjet ja , zato so s k l e n i l i , d a č i m p r e j zgrade s u ­š i l n i co - Z a p o t r e b n i k r e d i t so z a p r o s i l i i n upa jo , d a bo s u ­š i l n i c a zg ra j ena š e letos. P o d ­jetje t u d i z n a t n o b r e m e n e i n ­

ves t i c i j e z a g radn jo s tavb , k i j i h m o r a v r a č a t i . O b e n e m pa m o r a v p l a č e v a t i š e a m o r t i z a ­c i j s k i s k l a d k o t i s t a podje t ja , k i so d o b i l a o snovna s reds tva brez o d p l a č e v a n j a - Z o d p i s o m i n v e s t i c i j s k i h k r e d i t o v za s tavbe b i b i l o podje t ju v e l i k o p o m a g a n o .

Pod j e t j e i m a s ta len s i s t e m v k l j u č e v a n j a va j encev . V s a k o le to sp re jme jo r e d n o p o d v a va jenca v u k , tako, da i m a j o v podje t ju s t a lno 6 d o 7 v a ­jencev . D e l o i m a j o o r g a n i z i ­r a n o tako, d a se v a j e n c i n a ­u č i j o v s e h m i z a r s k i h d e l o d r o č n e g a d o s t ro jnega . S k r a t k a , r a z v o j n o po t tega pod je t j a b i s i l a h k o v z e l a za v z g l e d t is ta o b č i n s k a i n d r u g a podje t ja , k i tako k l a v r n o p ropada jo , č e ­p r a v i m a j o p r a v i s te pogoje za r a z v o j . T a k o k o t to p o d ­jet je š e danes ne m o r e k r i t i v seh n a r o č i l , t ako b i b i l o d e l a d o v o l j t u d i za d r u g a podje t ja , samo p o t r e b n o j i h je p o s t a v i t i n a t rdne , p r e d v s e m p a n a p o ­š t e n e noge«

Za turizem v Beli krajini Bela krajina je glede turiz­

ma š e skoraj zaprta knjiga. Prvi list te knjige je bil od-odgrnjen lani, ko je bila zgra­jena lepa planinska postojan­ka na Mirni gori ta pa je tudi odkril majhen del naravne le­pote te svojevrstne deželice. Vsem tistim številnim udele­žencem odprtja te velike in moderne planinske koče lani 11. julija in poznejšim obisko­valcem ni treba š e dopovedo­vati, kako prijeten je izlet na Mirno goro in kakšne občuiike ima človek, ki se je potrudil do sem. Vsi ti bodo še Ln še prišli, pripeljali pa bodo s se­boj tudi znance in prijatelje. Tako kot oni bodo z navduše­njem gledali kot na dlani sko­raj celo Belo krajino, velik del Hrvatske do zagrebškega Sljemena na jugovzhodu in Velebita ter Kleka na jugu, prav tako kot gorenjske veli­kane ter strme hribe proti morju. Vsem, ki š e niso bili na Mirni gori pa se bodo odloči­li, mimogrede povemo, naj nič ne verujejo markaciji na semiški postaji, ki pravi da je od postaje do Mirne gore tri ure. V dveh urah lahko pride vsak po izredno položni meh­ki gozdni poti do Planine, od tam pa Še četrt ure in že je pod streho velikega in gosto­ljubnega planinskega doma.

Planinski dom na Mirni go­ri je šele prvi skromni zače­tek pri odkrivanju lepot Bele krajine. Nešteto teh še čaka obiska ljubiteljev nepokvar­jene prelepe narave. 2e sama klima v Beli krajini je nekaj posebnega, saj ni niti obmor­ska niti visokoplaninska, pač pa vsakega nekaj. Kolpa, ki si je tekom milijonov let izdolbla globoko sotesko vse od svoje­ga izvira pri Osilnici do Vini­ce, je najtoplejša roka v Slo­veniji, z naplavinami najfi-nrjšcga peska in mulja pa na­ravnost vabi kopalce po vsej svoji dolžini, zlasti pa na svo­jem toku skozi Belo krajino, kjer je še posebno topla. Pod­zemeljske jame v Beli kraji­ni sploh niso raziskane ali pa jih tu in tam poznajo samo domačini, in še tone vseh. Ve­do, da so v njih taki in laiki kapniki, da jih je vse polno najrazličnejših velikosti in oblik, ne vedo pa, koliko je takih jam, kako velike so in kaj vse skrivajo v sebi. Poseb­nost so tudi belokranjski ljudje s svojimi šegami in starimi običaji, svojo narodno nošo, s svojo gostoljubnostjo, kot je najdete malokje v sve­tu. Le bežen pogled v belo­kranjski muzej v Metliki za­dostuje, da spoznate poseben način zgodovinskega razvoja in narodne kulture tod žive-

iudi njegov veliiikans.ki delež v času NOB. Najmanj 3000 let je Bela krajina naseljena, o Čemer pričajo razna najdišča in sledovi.

Razvijati ljudski turizem v Beli krajini na osnovi takih pogojev bo sedaj naloga, poleg metl iškega tudi erno-m e l j s k e g a T u r i s t i č n e g a d r u - i t i

lja ob vročih poletnih dneh številne kopalce, predvsem domačine. K temu kopališču nujno spada sodobno gostišče, po možnosti s tujskimi sobami. Tako Metlika kot Črnomelj sta praktično brez tujskih sob, da o ostalih krajih v Beli krajini, razen Semiča, ni-

ne govorimo. Črnomelj

Veliko novoletno nagradno žrebanje DOLENJSKEGA LISTA

se bliža. Pohitite z naročili. Plačajte naročnino, da boste vključeni v žrebanje

Žreb bo razdelil med naročnike 50 lepih in vrednih nagrad. Prinašamo seznam. V p r v o s k u p i n o pridejo naročniki, ki bodo do 31. januarja plačali CELOLETNO NAROČNINO, v d r u g o s k u p i n o naročniki, ki bodo Imeli plačan Ust za p o I I e t a.

I. S k u p i n a 1. radio 2. divan % 3 metre kamgnrna za mo­

š k o obleko 4. 18 kg masti 5. 2 m drv 6- i v o z i č e k 7. 1 v o z i č e k 8. 500 komadov opeke 9. ž e n s k i gojzerji

10. 10 kg r i ža 11. 5 litrov olja 12« 10 kg moke 13. 10 kg moke 14. 1 k o z i c a 15. 1 m o š k a srajca 16. 3 m flanele 17. keramika — 2 konja 18. drobilec za orehe 19. servis za kompot 20. 4 steklenice l ikerja 21. 1 m o š k a srajca 22. i steklenice ž g a n j a 23. 1 m o š k a srajca 24. č o k o l a d a in 1 stek. l ikerja 25. celoletna n a r o č n i n a Dolenj­

skega lista

T o l a ž i l n i d o b i t k i : i . knjiga: T i s o č in ena n o č

II. S k u p i n a 1. 1 voziček 2. moški čevlji 3. i moška srajca 4. 1 kombineža 5. i kombineža 6. i moška srajca ?. 6 skodelic za kavo 8. 1 kuhalnik 9. 1 moška srajca

10. servis za vino 11. servis za liker 12. pods tavek za sadje 13. garnit. škatel za kuhinjo 14. lesena galanterija 15. košara za perilo 16. lesena galanterija 17. 4 steklenice žganja 18. 4 steklenice pelinkovca 19. 1 trajna ondulacija 20. knjige 21. lesena galanterija 22. 4 steklenice malinovca 23. 5 kg mila 24. 1 par nogavic In copate 25. polletna n a r o č n i n a Dolenj­

skega lista

2. knjiga: Svet humorja in satire

3. knjiga: Sedmi križ

Žrebanje bo februarja! Ne pozabite, da je vsak naročnik »Dolenjskega lista« zavarovan!

Planinski dom na Mirni gori vam odpre Bele krajine

pogled na lepote

šiva, ki so ga ustanovili 7. ja-I i n Metlika potrebujeta vsaj nuarja letos. Res pa je eno, da brez gostinstva tudi v Beli krajini ne bo mogoče razviti turizma. To dovolj zgovorno dokazuje primer planinskega doma na Mirni gori. Vsak še taiko navdušen gledalec na­ravnih lepot, se teh kmalu na­veliča, Č3 je lačen, žejen in nima kje prenočiti. K pospeše­vanju turizma spadajo še

f>rometne poti, tudi teh v Be-i krajini hudo primanjkuje.

Turistični društvi bosta mora­li razviti vso svojo dejavnost prav v smeri ustvarjanja teh osnovnih pogojev, seveda ob pomoči organov ljudske obla­sti im množičnih organizacij.

Na Kolpi pri Metliki je zgrajeno kopališče, ki privah-

po en hotel, ostali večj i kraji zlasti ob Kolpi, kot so Adlešiči, Vinica, Dol pri Sta­rem trgu, pa vsaj po eno ali dve dobri gostišči s tujskimi sobami. Nova cesta po dolini Kolpe bo odprla ta prelepi svet turistom, toda ta turist se ne bo dolgo zadrževal tod. če vse od Broda ob Kolpi pa do Karlovca praktično ne bo mo­gel dobiti oikre.pčila.

Obširne so naloge novousta­novljenega društva v Črnom­lju, toda ne samo tega dru­štva, pač pa vseh, ki jim je napredek Bele krajine količ­kaj pri srcu. Društvo mora bita predvsem pobudnik za dvig Bele krajine tudi v turi­stičnem pogledu.

Leto dni dela KUD dr. Ivan Prijatelj v Sušju

Ime velikega o ž j e g a rojaka, k u l t u r n e g a z g o d o v i n a r j a d r . I v a n a P r i j a t e l j a s i je nade lo p r e d l e t o m d n i u s t a n o v l j e n o k u l t u r n o u m e t n i š k o d r u š t v o , k i ga s e s t av l j a jo č l a n i S u š j a , S l a t n i k a , Z a p o t o k a i n V i n c .

N a l o g a m l a d e g a d r u š t v a n i b i l a l a h k a , k o t t u d i š e danes n i , v e n d a r se p r a v z a r a d i te ­ž a v i n o v i r v e d n o bo l j k r e p i , r a z v i j a i n ras te . S e s t a v l j a ga p r e t e ž n o k m e č k a m l a d i n a , gi-

č e g a l j u d s t v a , a p r a v t a k o p a b a l o i n d u š a d r u š t v a p a je

Cinkarno METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA C E L J E i

T E L E F O N I : 20-41, 20-42, 20-81, 20-82 B R Z O J A V N I N A S L O V : C I N K A R N A C E L J E

Ž E L E Z N I Š K A P O S T A J A : Celje — Industrijski tiri Cinkarne

N A S I P R O I Z V O D I : Surovi cink — min 97.80% Zn Cinkov prah — 97.0 •/• Zn total Rafinirani cink — min 98,70 °/o Zn Fini cink — min 99,75 »/• Zn Cinkova p ločev ina raznih dimenzij ln formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Avtotipijske p lošče Offset plošče Zveplena kislina 60" Be Cinkovo belilo — zlati peča t

— beli pečat — zeleni pečat — rd>čl pečat

Kromov galun Natrijev hldrosulfit Natrijev sulfid - surovi Natrijev sulfid - čisti Cinksulfat Natrijev silikolfuorid Barijev sulfid Zelena galica Lltopon Ulvramarln S v i n č e n i minij 30°/i S v i n č e n i minij 32«/o S v i n č e n a glajenka čista Superfosfat Modra galica Metalit '

V valjarni us lužnostno valjamo tudi svinec, kositer ln srebro.

p r a v gotovo u č i t e l j s t v o v S u š j a h z u č i t e l j e m G r e b e n c e m i n n jegovo ž e n o n a č e l u . N a ­v z l i c c e l o d n e v n i n a p o r n i s l u ž ­b i v šo l i , p o s v e č a t a v so s k r b m l a d e m u d r u š t v u . D a j e d e l o v t a k o m l a d e m d r u š t v u , ka t e ­rega č l a n i so, k o t r e č e n o , k m e č k i fant je i n dek le t a - t e ž ­k o i n odgovorno , n i po t r ebno posebej pouda r j a t i .

D r u š t v o je na o d r u v Stiff-j a h p r i r e d i l o ž e v e č u s p e l i h iger . D a l o b i j i h š e v e č i n t u ­d i k v a l i t e t n e j š e b i b i l e , č e ga ne b i o v i r a l e f i n a n č n e t o ž k o -Ce. T o p a p r e d v s e m z a r a d i t e ­ga, k e r je d v o r a n a m a j h n a l n t u d i d v a k r a t n a z a p o r e d n a p r i ­r ed i t ev ne k r i j e s t r o š k o v za k u l i s e , k o s t u m e i n d r u g e s t r o š k e ene ig re . N i b i l r e d e k p r i m e r , d a so i g r a l c i s seboj od d o m a p r i n e s l i d r v a , da so se l a h k o u č i l i i g ro p r i z a k u r ­j e n i p e č i v z a d r u ž n e m do ­m u , p a t u d i za k o s t u m e so z a ­lož i l i svoj dena r . T o jo dokaz , s k a k š n i m v e s e l j e m i n p o ž r ­t v o v a l n o s t j o č l a n i de la jo .

T o d r u š t v o b i s p r i č o p o s e b ­n i h n a l o g v t e m k m e č k e m p r e d e l u r i b n i š k e d o l i n e z a s l u ­ž i lo v e č pozo rnos t i i n podpore t ako od sve ta z a p rosve to i n k u l t u r o O L O K o č e v j e k o t t u d i od o b č i n s k i h sve tov v R i b n i c i i n S o d r a ž i c i . N u j n o b i b i l o p o d a l j š a t i d v o r a n o z a d r u ž ­nega d o m a , k i je k u l t u r n o ž a ­r i š č e t eh k r a j e v , vsa j z a d o l ­ž i n o od ra , t o je za 4 me t r e . C e b i se n a š l a k j e s r eds tva za to r a z š i r i t e v , b i b i l o m l a d e m u d r u š t v u d r . I v a n P r i j a t e l j mnogo u s t r e ž e n o , k r e p k o p a p o m a g a n o t u d i š e l e p š e m u r a z m a h u k u l t u r n e g a ž i v l j e n j a na t e m p o d r o č j u .

Karel OraSem

Gozdni posestniki seznanite se z zakonitimi predpisi o gospodarjenju z gozdovi

(Nadaljevanje)

K a k o r s e č n o dovoljenje se tu ­d i s e č n i na log izda z od ločbo , k i vsebuje do ločene potrebne podatke, z l a s t i kdo , k je i n k a k ­šen les m o r a posekat i , v kate­rem r o k u hi na k a k š e n n a č i n . Sečn i na log se Izda takrat , k a ­dar je po mmeaiju pris tojnega gozdarskega organa s ečn j a iz d o l o č e n i h raz logov potrebna. T u d i v tem p r i m e r u ima last­n ik , posestnik a l i uprav i te l j gozda p r a v i c o do p r i t o ž b e , k i jo mora v lož i t i v roiku t r eh dn i po p re j emu s e č n e g a naloga na Upravo z a gozdarstvo L R S .

S e č n j a lesa n a podlag i s e č ­nega na loga je dovoljena še l e takrat , k o s to j eče drevje o d k a -že p r i s to jn i gozdarski organ i n se m o r a i z v r š i t i v s k l adu z zakon i t im i p redp i s i (v č a s u od 1. oktobra pa do 31. marca , ra­zen v p r i m e r u , kadar se s s e č ­n i m na logom do loč i d rug č a s ) . Posekani a l i podr t i les se sme spravl ja t i i z gozda še le takrat , ko je predpisno ž igosan po p r i ­stojnem gozdarskem organu (les, namenjen za prodajo, se žigosa s č r n o , z a lastno porabo p a z rdečo barvo .

Z a p r e k r š k e po tej u r edb i je predvidena denarna kazen do 10.000 d i n a l i kazen z zaporom do 30 d n i , 'poleg tega pa se lehko i z r eče t u d i kazen odvze­m a lesa, k i je predmet pre ­k r š k a . Na o snov i zakona o go­z d o v i h je Izdano t ud i

Navodilo o varstvu gozdov in gozdnega drevja proti škodlj i ­vemu m r č e s u in nalezljivim boleznim ( U r . 1. F L R J st. 32-274, 1949), k i do loča , da Je treba vsako posekano Iglasto alt bre­stovo deblo takoj po sečn j i ok les t l t i i n lubje s posekanega drevesa k a k o r tudi s panja te­melj i to obe l i t i , v r h , veje ln l u b ­je pa je t reba zloži t i na k u p . prepovedan je vsak prevoz, vgra­di tev aH prevzemanje neobelje-nega lesa Iglavcev m bresta, za kar je odgovoren las tnik , po­sestnik a l i upravi te l j gozda, vozn ik aH t is t i , k i tak les p r e ­vzame na sk l ad i šče (poslovodja, vodja žage , s k l a d i š č n i k i td ) .

To navodi lo se zlast i v z i m ­skem č a s u neprestano k r š i , ka r ima za posledico, da ve l ike k o ­l i č ine lesa ig lavcev ostanejo ne-obeljene do pomladi , ko p r l č n o ro j i t i i n j ih napadati r azn i l u -badar j l , k i se v n j i h razvijejo im nato napadajo s to j eče zdra ­vo drevje, kjer se zopet r a z v i ­jajo dalje, v k o l i k o r se drevje ne opaz i l n Izdela.

K a k o r z naveden imi , b i m o ­r a l i b i t i gozdni posestniki se­znanjeni še s s l edeč imi zakoni , uredbami , p r a v i l n i k i i td. :

1. Sp lošn i zakon o va r s tvu gozdov p red p o ž a r o m (Ur. 1. F L R J š t . 29-215/47.

2. Z a k o n o l o v u (Ur. 1. L R S št. 26-94/54).

3. Navodi lo za v e č j e vars tvo in nadzorstvo posebno o g r o ž e ­n i h gozdov l n vseh gozdov ob su^l ( U r . 1. L R S št . 21-129/49).

4. U r e d b a O zat i ranju majske­ga h r o š č a U r . L L R S št. 17-108, 1948).

C D • O B C D I C D I <=)•<=>• O

Dopisujte v »Dolenjski Ust«

B CD • CD • CD • CD • CD 1 CD • C.

5. Uredba o omej i tv i p a š e koz (Ur. 1. L R S št . 34-197/52).

6. Odredba o omej i tv i sekanja i n goj i tv i d o m a č e g a oreha ( U r . 1. L R S št . 2-11/53).

7. Odredba o prepovedi sečn je mecesna ( U r . 1. F L R J št . 47-368, 1948).

8. Odredba o prepovedi s e č ­nje č r n e g a gabra ( U r . L F L R J št. 17-158/48).

9. U redba o u red i tv i prometa z lesom ( U r . 1. L R S š t . 23-126, 1952), k i do loča , kaj vse se š te je pod les, kdo ga sme prodajat i i n kdo kupova t i , n a č i n izdajanja spremnic z a prevoz lesa, kdo j i h Izdaja ter kdo nadzoruje prodajo oz i roma nakup lesa.

P o v o d za ta č l a n e k je ugoto­v i tev , d a se gozdni p r e k r š k i zadnji č a s zelo m n o ž e , ob p r i ­l i k i p r i j ave , z a s l i š a n j a aH k a ­

znovanja pa se v e č i n a k r i v c e v izgovarja z nevednostjo, odnos­no nepoznavanjem predpisov.

V k o l i k o r bo dopušča l pro­stor, bodo v k ra tkem objavljena Je razna pojasni la v zvez i z organizacijo gozdarske s lužbe v L R S , postopek za vlaganje p r o š ­nje za izdajo s e č n e g a dovol je­nja, takse za p r o š n j e i n p r i ­tožbe , postopek za r e š e v a n j e teh p r o š e n j i n izdaja s e č n i h dovoljenj ter sečn ih nalogov, odkazovanje i n prevzem lesa, do ločan je v i š i n e p r i spevka v gozdni sk lad , izvajanje gozdno-k u l t u r n i h i n g o z d n o - t e h n i č n i h del ter n j i h o b r a č u n a v a n j e , deli tev gozdnega sklada i td . V, interesu vsakega gozdnega po­sestnika je, da se z vsem t e m č imbol j seznani.

Carmaa Valentin

U d e l e ž e n k e uspešno z a k l j u č e n e g a gospodinjskega tečaja v Ambrusu

Delavke so zaključi le tečaj

29. d e c e m b r a je b i l z a k l j u ­č e n v N o v e m mes tu g o s p o d i n j ­s k i t e č a j z a 23 d e k l e t — d e ­l a v k tova rne N o v o l e s . T e č a j je t r a j a l 3 mesece. D e k l e t a so p o k a z a l e z a t e č a j i z r e d n o z a ­n i m a n j e . Č e p r a v so b i l e v podjet ju n o r m a l n o zaposlene , n i s o izos ta ja le n i t i p r i teore­t i č n e m n i t i p r i p r a k t i č n e m p o u k u . K a d a r so d e l a l e d o -

Kdo dviguje cene lesu? V e r j e t n o ne v e l j a samo za

R i b n i š k o d o l i n o t e m v e č š e k j e drug je , d a ceno l e s u ne d v i g u ­je jo kme t j e , a m p a k za to d o l o ­č e n a l e s n a pod je t j a i n l e s n i o d s e k i p r i z a d r u g a h . Z a d n j e d n i s m o i m e l i p r a v o m r z l i c o p r i n a k u p u b u k o v e h l o d o v i n e . K m e t j e so n a m r e č d o b i l i s e č ­n a d o v o l j e n j a , t a k r a t p a se j e z a č e l " p r a v i l o v n a les . V s e to je p o v z r o č i l o , d a se je cena l e su spet d v i g n i l a . S k l e p a j o se ta jne k u p č i j e : » N i k o m u r ne povej p o č e m s e m t i p l a č a l za k u b i k , to na j os tane m e d n a m a . « I n v e n d a r se zve, k d o je k r i v e c , k i n e u p r a v i č e n o d v i ­guje cene. M e n i m , d a b i b i l o po t rebno , d a se z a v se te k u p č i j o m a l o p o z a n i m a t u d i f i n a n č n a i n š p e k c i j a i z o k r a j a , p r e d v s e m pa k a k o se odva ja jo po t a r i f i d o l o č e n i p r i s p e v k i z a g o z d n i s k l a d po p r e k o r a č e n i m a k s i m a l n i l e s t v i c i . D a v i s o k e cene l e sa p r i s p e v a j o zna t en d e l k n i z k e m u ž i v l j e n j s k e m u s t a n d a r d u , vsa j z a pr izade te-naj s i z a p o m n i j o t u d i t i s t i , k i cene l e s u n e u p r a v i č n o d v i g u ­je jo . O p a z o v a l e c

po ldne , so i m e l e t e č a j p o ­po ldne , n a s l e d n j i t eden p a o b ­r a t n o . U p r a v n i o d b o r t o v a r n e je v s e m p r i j a v l j e n k a m p r a v o ­č a s n o d o l o č i l d e l o v n i č a s i n t a k o prece j p r i p o m o g e l k l e ­p e m u u s p e h u t e č a j a .

D e k l e t a so se z l a s t i n a u č i l a r o č n e g a de l a , k r o j e n j a i n p r a ­v i l n o ses tavl jenega j e d i l n i k a . Z a z a k l j u č e k so t e č a j n i c e p r i ­p r a v i l e k r a t e k k u l t u r n i s p o ­red , p r i k a t e r e m so sode lovule p r a v vse T u d i na t e m m e s t u se d e k l e t a i s k r e n o z a h v a l i j o v s e m , k i so k a k o r k o l i p r i p o ­m o g l i za n j i h o v o i z o b r a z b o .

P . R o m e .

Društvo upokojencev v Veliki Loki

D r u š t v o upoko jencev v V e l i ­k i L o k i j e p r a z n o v a l o o b l e t n i ­co u s t a n o v i t v e p o d r u ž n i c e D r u š t v a u p o k o j e n c e v , h k r a t i j e p a i m e l o tud i svoj o b č n i zbor . U d e l e ž b a j e b i l a d o b r a , od 40 č l a n o v j i h je p r i š l o 35.

Z a n o v o p o s l o v n o dobo je b i l i z v o l j e n , o z i r o m a po t r j en s t a r i odbor (p redsedn ik K a l a r , t a j ­n i k T a v č a r , b l a g a j n i k F e l i k s P o k o v e c ) . Č l a n i so i z v o l i l i Še n a d z o r n i o d b o r i n v a š k e p o ­ver j en ike - P r e d s e d n i k T a v č a r je p r e b r a l o k r o ž n i c i r e p u b l i š ­k e g a i n o k r a j n e g a o d b o r a D r u š t v a upoko jencev . P r i p o m ­n i l je , na j b i č l a n i p l a č e v a l i č l a n a r i n o r e d n o vsa j z a t r i ' mesece v n a p r e j , t u d i s e s t ank i bodo sedaj vi»ake t r i mesece.

O p o z a r j a m o v se upoko j ence , k i še stoje ob s t r an i , d a se p r i ­k l j u č i j o . K o l i k o r v e č bo č l a n o v t o l i k o l a ž e i n u s p e š n e j š e b o t e k l o d e l o . J . J .

D O t E N J S K I t I S T St ran S

Delo ljudske knjižnice na Gor. Sušicah

N a š a l j u d s k a k n j i ž n i c a sedaj k a r d o b r o pos lu je . Š t e j e 467 k n j i g , p r e d v s e m l e p o s l o v n i h . P r o s t o r i m a v b i v š i u č i l n i c i l a d r u ž n e g a d o m a ; o d p r t a je v s a k petek z a s t a r e j š e p i o n i r j e , o b nede l j ah d o p o l d n e p a za m l a d i n c e i n odras le , k i jo p r i d n o ob i sku je jo . I m a svoj k r o g 40 b ra lcev , n j i h š t e v i l o p a »e zdaj p o č a s i v e č a .

Č e p r a v zadn ja l e t a k n j i ž n i c a n i d e l a l a v r e d u (slaba e v i d e n ­ca, 54 p o g r e š a n i h k n j i g , v s i m l a d i n c i so l a h k o o d p i r a l i omare) , so se letos z a č e l i z a n i ­m a t i zanjo v s i v a š č a n i . N e k a t e ­r i so p o d a r i l i celo svoje k n j i g e — K Z 10 k n j i g , P a v l a V e r b i č 24, M a r i j a B e g 7, M i l a n B e g 6, M a r t i n S m a l c m l . 2 i n » d o b r i n e z n a n e c « 2 k n j i g i . O k r a j n i o d b o r L P S je d a l l a n i 20, le tos p a 10 k n j i g . S v e t za p rosve to i n k u l t u r o p r i l j u d s k e m o b č i n ­s k e m o d b o r u D o l . T o p l i c e je n a z a d n j i se j i sp re j e l p r o r a č u n z a k n j i ž n i c e v n a š i o b č i n i v v i š i n i 200.000 d i n .

ČRNOMALJSKI DIJAKI OD­KLANJAJO TAKE IZJAVE Nedavno tega je b i l v Črnomlju

pestanek dijakov č rnomal j ske gimnazije, na katerem je bilo med drugim sklenjeno, da se bo­do dijaki v bodoče v več jem Šte­v i l u udeleževali telovadnih ur Partizana. V kratkem bodo tudi upr izor i l i pravl j ično igrico Sne-guljčica, novo igro pa bodo pr i ­čeli š tudi ra t i po prvem šolskem polletju.

N a sestanku je b i l navzoč tudi načelnik ta jn iš tva za prosveto in kulturo. Z nekaterimi njegovimi izjavami se di jaki ne strinjajo. Zlasti j i h je prizadela njegova iz­java na tem sestanku, češ da je že 30 let v Be l i kraj ini i n je med tem časom spoznal, da bi Belo-kranjci vse radi samo vzeli, dali pa n i č e s a r . . . Vprašamo ga, al i je pozabil na žr tve, k i j i h je Be­l a krajina dala med NOB? A l i je pozabili, da so mnoge oskrbovalne poti ravno iz Bele krajine vodile v gozdove med partizane? In 1200 žr tev za našo svobodo, k i j i h je dala Bela krajina, ali n i to nič? A l i nI to grobo blatenje teh žr­tev in nesebične borbe cele Bele krajine v NOB? Di jak i najodloč­neje obsojajo take izjave in oce­njevanje belokranjskega človeka! Čudijo se, da ni n ihče vsaj od navzočih profesorjev imel toliko poguma, da bi nače ln ika opozoril na nesmiselnost njegovih trditev.

D u p l i k a t e n a š i h k n j i g b o m o I je se b o š e p o v e č a l o - K e r i m a z a m e n j a l i z d r u g i m i k n j i g a m i iz k n j i ž n i c v S o t e s k i i n M e ­t l i š k i va s i . T a k o b o m o d o b i l i n o v e k n j i g e b r e z p o s e b n i h s t r o š k o v i n z a n i m a n j e za b r a n -

k n j i ž n i c a p r i m e m o sobo s p e č jo , m i s l i m o o d p r e t i š e č i t a l n i c o (ob l i t e r a r n e m v e č e r u , k i ga bodo p r i r e d i l i m l a d i n c i i n m l a d i n k e ) . R .

Kljub električni razsvetljavi si svetimo s petrolejkami Med drugimi vasmi Je tudi vas

Preloka p r i V i n i c i dobila pred dobrim mesecem elektr ično nape­ljavo. Tega napredka, k i je pa precej stal, smo se vsi veselili . Marsikatera kravica ali j unček sta morala iz hleva, samo da je prišla elektrika v hišo. Zato smo sedaj toliko bolj razočarani , ko imamo elekt r ično napeljavo, sve­timo pa si še zmeraj s petrolej­kami.

Najbolj smo b i l i razočaran i s to novo pridobitvijo za novoletne praznike. 30. decembra so uč i t e ­ljice pripravile lepo praznovanje novoletne jelke, toda ker ni bilo toka. n i bilo mogoče izvesti skrb­no pripravljenega sporeda. Prav tako je domači K U D za Silvestrov večer pr ipravi l igro, pa je mo­rala bi t i zaradi pomanjkanja to­ka preložena.

Nihče ne godrnja, če n i toka zaradi potreb tovarn, da pa zaradi pregorene varovalke v transfor­matorju nimamo več dni toka, to zasluži vso kr i t iko. Zanima nas, kaj delajo odgovorni uslužbenci in če se zavedajo, koliko upravi­čenega krit iziranja povzročajo z oči tnim malomarnim opravlja­njem svoje službe, Cudl nas tudi, da so b i l i nadrejeni pravočasno obveščeni o nedostatku v trans­formatorju, pa vendar ni n ihče ničesar ukreni l . Pre ločanl smo mišljenj k, da je treba take usluž­bence nagraditi tako, kot zaslu­ži j o. Morda bodo potem odnos, do svoje službe spremenUl i n jo opravljal i tako, kot je v pr id skupnosti.

Prizadeti vaščani

Trnuljčica v Kočevju in Ribnici

N a j t a k o j u v o d o m a z a p i š e ­mo, d a z a s l u ž i j o d i j a k i k o č e v ­ske g i m n a z i j e vse p r i z n a n j e i n p o h v a l o za uspe lo i z v e d b o p r a v l j i č n e ig re » T r n u l j č i c e « n a o d r i h p r o s v e t n i h d o m o v v K o ­č e v j u i n R i b n i c i . S T r n u l j č i c o so š t i r i k r a t n a s t o p i l i v K o č e v ­j u , v s a k o k r a t ob l e p i u d e l e ž b i . V d n e h 8., 9. i n 10. j a n u a r j a pa so gos tova l i v R i b n i c i . P o ocen i g l eda l cev so p o k a z a l i res dognano ig ro , za to so b i l e n j i ­hove p reds tave vedno po lno ob i skane , k a r p r e d s t a v l j a za m l a d e i g r a l c e v s e k a k o r v e l i k uspeh . V s a i g r a l s k a d r u ž i n a je ko t ce lo ta p o k a z a l a l epo ig ro , l e p o so u s p e l i t u d i b a l e t n i v l o ž k i v tej i g r i . Z v e d e l o se je, d a bodo m l a d i i g r a l c i n a ­s t o p i l i s » T r n u l j č i c o « š e d v a ­k r a t v K o č e v j u .

Ne pozabile: vsak naročnik D o l e n j s k e g a l i s t a

je ZAVAROVAN! w

S t a l e a r j i i n o k o l i c a Pri nas imamo osnovno šo­

lo, ki spada pod občino Ko­čevska Reka. Kljub temu, da smo na sredi gozdov, naši otroci prezebajo in sedijo pri pouku v plaščih. Ravno tako je učiteljica v plašču, ker je mraz neznosen. Vprašujemo se, kje je šolski odbor in kje občinski prosvetni odbor, da tako slabo skrbijo za mašo šolo. Mogoče je naša ustano­va nekoliko predaleč od ob­činskega centra in do nas ne sega skrb merodajnih ljudi. Prosimo vas, da nam pomaga­te ne samo s suho kurjavo,

Predgrad ob Kolpi 9. j a n u a r j a letos je gos tova­

lo p r i nas s i n j e v r š k o k u l t u r ­n o u m e t n i š k o d r u š t v o z i g r o » P r e u ž i t k a r n a k m e t i h « .

K e r so i g r a l c i i z S i n j e g a v r h a n a d o b r e m glasu , j e b i l a d v o r a n a v z a d r u ž n e m ' d o m u p o l n a o b č i n s t v a . V s i i g r a l c i , z l a s t i p a nos i lec g l a v n e vloge so i g r a l i d o b r o i n g l e d a l c i so b i l i z i g r o ze lo z a d o v o l j n i .

J o ž e Smaljcelj st.

Za 300 din prejme vsak član Prešernove družbe 5 knjig, žreb pa mu lahko določi še bogato darilo.

temveč tudi i popravilom oken, da ne bo "toliko špranj kot jih je. Želimo, da tudi nam ustvarite toploto, kot jo imate v vašem uradu. Zave­dajte se, da se otroci v mrazu ne morejo učiti.

* Prebivalci te občine, iz Ro-

gatega vrha, imajo še eno že­ljo. Na avtobusno postajo

morajo hoditi v Stalcarje. Veliko bolj prikladno bi bilo, da bi se ustavil avtobus bliže Kočevju, ker je ravno tu nji­hovo razpotje in ne bi mora­li hoditi nazaj ter se zopet po isti poti voziti. Torej hodi­jo sedaj avtobusu naproti, namesto, da bi ga počakali na cestu

K. D.

& (Ml

Prvenstvo Novega mesta 1954

Kot smo že poročali , je bilo pred kra tk im končano V . povojno prvenstvo Novega mesta. Čeprav letošnja udeležba n i bila ravno najmočnejša, saj je bilo odsotnih več dobrih šahistov, je imelo tudi to prvenstvo veliko privlačnosti . Zmagovalec je b i l znan že skoraj po prvem delu turnirja, zato pra­ve borbe za prvaka n i bilo. Bolj zanimiva je bila borba za ostala mesta, posebno po treh zapored­nih porazih dr. Goleža, k i je ve­ljal za enega glavnih favoritov. V borbo za II. mesto so razen Finka, k i je v začetku veliko obe­tal, vstopili še major Popovič,

KINO Kino KRKA Novo mesto

O d 21. do 24. januarja: argentin­ski fi lm Motne vode tečejo .

O d 25. do 27. Januarja: amer išk i f i l m : Francis v velemestu.

Kino Dolenjske toplice 29. In 30. januarja:

l jubezni. f i lm Svetloba

Kino Črnomelj Ofl 2o. do 23. Januarja: Prot i vsem

zastavam.

Kino Loški potok 23. ln 23. Januarja: WIliamsova karabinka.

Potujoči kino Novo mesto predvaja f i lm Smokv V petek, 21. januarja v Gor. Su­

šicah v dvorani; v soboto, 22. januarja v M i r n i pe­

či v dvorani; y nedeljo 23. januarja ob 15. u r i

na Bučki v dvorani in ob 18. u r i v dvorani v Skocjanu. Vstopnina običajna! V slučaju preveč zapadlega sne-, H n A l r < 1 matn\^ TVro^iia iz v

ga aH _ poledice, f i lma ne bomo IrJ&S:. B l^!?j5LJ^ŠZ&Lll 5 £

Gibanje prebivalstva v Novem mestu

Pretekl i teden je bi lo rojenih 18 dečkov in IG deklic. Poroči l i so se: Campa Zvone, elektrotehnih iz Cegelnlce dn Dolenšek Jerneja, tekstilni tehnik iz Novega mesta. Oberč Anton, k ro j ač iz Bršl j ina in T r a m p u š Manija, nameščenima iz Novega mesta. U m r l i so: Baje Mart in , posestnik 54 let iz Tosrtaž-je vasi. Toporl.š Ema, upokojenka, 83 let iz Novega mesta. Zidar Ana, gospodinja, 78 let, iz. Novega mesta.

V KOČEVJU Od 8. do 15. januarja je bilo

rojenih 5 dečkov in 2 deklici . Po­roči l i so se: Krapež Franc, Živi­norejec in Velikonja Milena, go­spodinja, oba iz Kopr lvn ika . Bar-tolme Franc, klepar iz L ivo lda in Lavr ič Matilda, delavka iz Zeljn. C u r l Ivan, brusilec i n Peč j ak Amali ja , gosp. pomočnica, oba iz Dolge vasi. Umiri je : SevSek Ja­nez, 63 let, Iz Zeljn.

Iz novomeške porodnišnice Pretekl i teden so rodile: -Ilenlč

Ana iz Zorencev — deklico. H u -doklln Mari ja iz Gor. Stare vasi

predvajali, Ddln kra j ih .

predvsem v oddalje-

Dežurna zdravniška služba Do 3,1. januarja Ima dežurno

Zdravniško službo dr. Vodnik M i ­ro. Dežurna zdravniška služba se scačne ob 7. ur i zjutraj i n se za­kl juči zadnji dan dežurs tva ob 7. u r i zjutraj.

Zahvala Zahvaljujem se upravi Dolenj­

skega lista i n DOZ za izplačilo 10.000 din zavarovalnine za mojo pokojno ženo, k i Jo je zadela usodna smrt dne -29. Junija v Ki&kem.

P r ipo ročam slehernemu, k i Se ne prejema »Dolenjca« naj si ga naroČi. Pomislite, Dolenjski list mis l i na vas tudi v nesreči ln je tako tudi na Stajerskeen priljub­ljen.

Olrimbek Alojz Brežice. Lenart 41

MAL I O G L A S I KOVAŠKEGA V A J E N C A sprejme

Hostnik Janez, Roje, pošta V e l i ­k a Loka. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po uredbi,

K U P I M dobro ohranjeno moSko kolo. Nts lov v upravi Dolenj­skega lista. (12)

K t O D A M S T A V B E N O P A K C E L O nasproti sejmišča. Vprašati ;>r! h išn iku , Novo mesto, GerdeSlce-va 8.

Z I D A R J E , PRIUČENE ZTDARJE ln t ežake sprejmemo tnkoj ali ka-aneje v stalno zaposlitev. Delo v zaprtem prostoru. Pr iučen i zidarji lahko nastopijo k i/.pl-tom po Izkazani praksi. Sprej­memo tudi gradbene delovodje za takoj ali pozneje. Hrana in stanovanje zagotovljena. Gradbe­no podjetje »Graditelj«. Uju t l ja -na, Smartlnska cesta 64b.

nega vrha — dečka . Skerbina M a ­ri ja iz Vinice pr i Smarjctl — de kl ico. Puc Slavka iz Dvora — de

kl ico. Matko Pepca lz Gaberja — dečka. K a l i n Jožefa iz Malega Slatnika — dečka. L u k e i Mar i ja iz Ljubljane — dečka . Kočjaž A n ­dreja iz P rečne — deklico. Papež Ju lka iz Pleša p r i Hinjah — deč­ka. P u n g e r č a r Jožefa iz Jelševca — dečka. J a m š e k Si lva iz Gabr i ­je l — deklico. Ivec Mar i j a iz M e ­tlike — deklico. Vidmar Mar i ja iz Starega fcrga p r i Kočevju — deč­ka. Peterle Ana iz Bršl j ina — dekli.co. Kodellč Ana iz Lašč — dečka. P ivn lčk i Kr is t ina iz Brš­l j ina — dečka . Bradač Jožefa iz Loške vasi — deklico. Hrovat M a ­ri ja iz Pristave — dečka. Dular Olga iz Vavte vasi — dečka . Gra-hek Anica iz Smihela p r i Novem mestu — dečka. Gnldovec Mar i ja lz V e l . Lipovca —• dečka. Setina Mar i j a iz Bučne vasi — dečka. Mu m Štefanija lz Dol . S t raže — deklico. Kramatr Amal i ja iz L u -terškega sela — deklico. Butara Mari ja iz Mirne — deklico. Golob Ema iz Zabjeka p r i V e l i k i L o k i — dečka . Hrastar Mari ja iz Gotne vasi — deklico. Majcen A n a iz Spod. Vodal — dečka. Starina Te­rezija iz Rožemberka — dečka. J u -dež Ana iz Vel ike Clkave — de­klico. Može Mari ja iz Potoka — dečka. Bukovec Mar i ja iz Loške vasi — dečka. Sever Mar i ja iz Blata p r i Trebnjem — deklico. Jerman Jožefa iz Zaloga p r i Skoc­janu — deklico. Pan t l č Radmlla iz Novega mesta — deklico. Be­sednjak Jelka iz Novega mesta — deklico. — Cestitamol

Pismi Dolenjskemu listu

dr. Golež i n Avsec. F ink je s reč ­no pristal na drugem mestu, dr. Golež pa na tretjem, čeprav je sam pr ičakoval , da više od pe­tega mesta ne bo prišel. Popovič je b i l najresnejš i kandidat za III. mesto, vendar so ga remij i v zadnjih kol ih potisnili na IV. me­sto, s pol točke manj od dr. Go­leža.

K a k o so igrali posamezni udele­ženci? Hofovo I. mesto je brez prigovora. Visok odstotek doseže­nih točk (87,5<7o) dokazuje njego­vo kvaliteto. Ima precej tekmo­valne rutine, kar je pokazal v partij i s Sifrerjem. Vse do konč­nice je stal slabše, tu pa je iz ra­bi l nasprotnikovo napako in do­segel celo točko. S Finkom je za­čel slabo, vendar Fink ni Sifrer, k i b i ga v končnici »okrog prine­sel«. Prednost ene figure je F ink požteno izralAi i n zmagal. To je edini poraz zmagovalca. Zmaga nad Hofom je F inku mnogo obe­tala. Za dr. Goleža n i kaj poseb­nega pripomniti . Poraz z M i h e l i -nom ga je precej deprimiral, nato je zgubil še z Avscem in Kaču-ničem. Major Popovič napreduje od turnirja do turnirja, slabo še obvlada teorijo, k i je danes že nujno potrebna vsakemu boljše­mu Šahistu. Tudi Avsec b i lahko dosegel višji plasman, če ne b i nekaj točk po nepotrebnem zavo-zl l . Trojica: Brkič Slavko, Sifrer in Kačunić sodi še med zmago­valce, ker so dosegli točno 50% možnih točk.

»Spodnjo hišo« tabele prvenstva tvorijo Skrabl, Verbič in Kotnik. Od teh je imel največ upanja za boljši plasman Kotnik , k i pa je več dobljenih pozicij spremenil v poraze. Za Verbiča je značilno tremlzofilstvo«, Skrabl pa redko nastopa, zato nI čudno, da je ta­ko na dnu. Mihe l in in prof. Do-bovšek sta igrala pod svojimi zmožnostmi In zasedla zadnji dve mesti. Letošnje prvenstvo je na splošno popolnoma uspelo. P r v i trije so si pr ibori l i prost vstop na prvenstvo Dolenjske, k i bo v pr­v i polovici februarja v Črnomlju.

Končn! vrstni red prvenstva: I. Hof — 10 in pol; II. Fink —

9 ln pol ; III. dr. Golež — 7 in pol ; IV. Popovič — 7; V . Avsec — B in pol itd.

Bojanlč zmagal 100-odstotno

N a turnirju za IV. kategorijo je med 14 udeleženci zmagal Boja-nić Dušan, k i je vodil od začetka do konca. Nihče nI dvomil v nje­govo zmago, ker je vse partije igral izredno zanesljivo. Drugo mesto je dosegel Vitanc s tremi točkami manj. S točko manj mu sledi Jovovič . M.

Naročnik vašega lista sem že nekaj let, dobivam ga red­no in preberem vse od kraja. Ker mi list tako ugaja, vam moram napisati nekaj vrstic.

Poleg vseh časopisov, ki jih .dobivam, sem najbolj ve­sel, ko mi pride v roke Do­lenjski list, saj je poln zani­mivosti in novic iz sveta in Dolenjske, ki jo imam rad. Najprej preberem novice, Do­lenjskega obveščevalca, silno zanimivega Popotnega Janeza in športno rubriko. Teh član­kov sem res vesel, kajti tako

lahko spremljam vse novice z Dolenjske, čeprav sem tako daleč od nje.

Najlepše Vas pozdravlja Života Pavlovič,

godbenik JLA Skopi je

Preteklo bo leto in pol, kar sem v Beogradu, kjer služim kadrovski rok. V največje ve­selje mi je, ko prejmem Vaš list, ki mi prinaša dovolj no­vic o dogodkih in napredku naše Dolenjske. Doma sempo-leg Vašega lista veliko prebi-

V časten spomin Martinu Mat k u

V R a t e č a h p r i Z i d a n e m m o ­s t u j e 12. j a n u a r j a u m r l M a r t i n M a t k o , š o l s k i u p r a v i ­te l j i n n a d z o r n i k v p o k o j u . B i l j e m o ž s ta rega k o v a n a ­p r e d n i h s l o v e n s k i h u č i t e l j e v , k i j e o k u s i l ves bes i n t rp l j e ­nje s lovenskega u č i t e l j s i v a v t is t i d o b i , k o je š e v e l j a l l a ­t i n s k i r e k : K o g a r b o g o v i sov­r a ž i j o , g a pos t av i jo z a u č i t e ­l j a .

P o k o j n i M a t k o j e *bi l r o j en v Z b u r a h p r i S k o c j a n u 1863. G i m n a z i j o je o b i s k o v a l v N o ­v e m m e s t u , u č i t e l j i š č e p a v L j u b l j a n i . P o m a t u r i je d o b i l u č i t e l j s k o s l u ž b o v D o l T o p l i ­cah, k j e r je os ta l 28 let , do 1919, k o je p r e v z e l u p r a v i t e l j -s tvo o s n o v n e š o l e v N o v e m mes tu . N j e g o v o d e l o v D o l . T o p l i c a h je b i l o v se s t r ansko i n ze lo p lodov i to . N i b i l l e u č i ­telj m l a d i n e , t e m v e č t u d i v o ­d i t e l j vsega nap rednega , k u l -t u rnop rosve tnega i n p o l i t i č n e ­ga ude j s tvovan ja .

K o s e m 1904 p r i š e l k o t m l a d u č i t e l j v D o l . T o p l i c e , m i je M a t k o t a k o j pos t a l zves t t o ­v a r i š i n i s k r e n p r i j a t e l j . K e r v D o l . T o p l i c a h š e n i b i l o orga_ n i z i r a n o k u l t u r n o p r o s v e t n o delo , s v a u s t a n o v i l a b r a l n o i n p e v s k o d r u š t v o , v ka te rega je p r i s t o p i l a m a l o n e vsa t o p l i š k a m l a d i n a . P o k o j n i M a t k o je v o ­d i l p e v s k i zbor, m o š k i i n ž e n ­s k i , k i se j e k m a l u u v r s t i l m e d o d l i č n e p o d e ž e l s k e p e v s k e zbore« T u d i n a g o s p o d a r s k e m p o l j u je b i l o n jegovo d e l o zelo p lodno . M n o g o le t j e b i l o b ­č i n s k i o d b o r n i k i n v p l i v e n f u n k c i o n a r v s e h n a p r e d n i h o r ­gan i zac i j . S p o š t o v a l a ga je v sa o b č i n a k o t o d k r i t e g a , vses t ran­s k o p o š t e n e g a i n z n a č a j n e g a m o ž a , p a ne samo o b č i n a , d a ­l e č n a o k r o g so ga c e n i l i S p l o š n o je b i l p r i l j u b l j e n t u d i m e d s t a n o v s k i m i t o v a r i š i . Z a ­r a d i n j e g o v i h p e d a g o š k i h za­s l u g ga je š o l s k a ob las t i m e ­n o v a l a za n a d z o r n i k a .

N j e g o v o de lovan je v N o v e m mes tu n i b i l o n i č m a n i u s p e š ­no k o t v D o l . T o p l i c a h . T u d i t u je p o s v e t i l v se svoje m o č i n a p r e d n i m i d e j a m i n k o r i s t i m svojega l j uds tva . M n o g o z a ­s l u g s i je p r i d o b i l t u d i k o t t a jn ik n o v o m e š k e soko l ske ž u ­pe.

D r u g a s v e t o v n a v o j n a t u d i

n j e m u n i p r i z a n e s l a . O b b o m ­b a r d i r a n j u m u je b i l o u n i č e ­n o s tanovanje . P r e s e l i l se je v G o t n o vas, t is to h i š o p a so b e l i p o ž g a l i i n m u je zgore lo vse imet je . R e š i l je l e golo ž i v l j e n j e . P r e s e l i l se je k s v o ­j e m u s i n u z d r a v n i k u v R a t e č e i n t u m i r n o ž i v e l do svoje s m r t i . S v o j e g a p r v e g a s l u ž b e ­nega m e s t a n i m o g e l p o z a b i t i . R a d se j e v r a č a l v D o l . T o p l i ­ce i n se v e d n o z a n i m a l za n j i h nap redek .

O d l i č n e m u pedagogu i n v r l e ­m u n a p r e d n e m u j a v n e m u de­l a v c u b o d i Č a s t e n s p o m i n .

Gregorc Drago

m l tudi druge; zdeli so se mi bolj zanimivi, ker sem z do­mačimi novicami bil v sploš­nem seznanjen. Tukaj je pa ravno narobe. Poleg TT in Ljudske pravice najraje be­rem Dolenjski list. Ponosen sem, ko lahko svojemu prija­telju govorim o napredku na­še Dolenjske, o kateri vsi bolj slabo sodijo. Ce primer­jam naš list z o s t a l i m i lokal­nimi listi, kakor so Glas Go­renjske, Obmurski tednik in Savinjski vestnik, moram re­či, da ne dajo bralcu tistega, kar bi lokalni list moral dati. Preveč so usmerjeni v samo splošna gospodarska vpraša­nja, pozabljajo pa na politič-ni,kulturni in športni pregled. Z Dolenjskim listom bi lahko primerjal le velenjskega »Ru­darja«,

Se nekaj bi rad vprašal v svojem p i s m u . Kaj je s KUD Janez Trdina v Smihelu? Sem šmihelski vaščan in sem prej sodeloval v imenovanem dru­štvu, zato me zanima, zakaj je to društvo, nekoč tako de­lavno, zaspalo. Nič več ni sli­šati o njem, tako da slabo opravičuje sedaj ime Janezi. Trdine, ki ga nosi. V Smihelu so dobri pogoji za kulturno­prosvetno delo, kaj je torej narobe?

Vse bralce Dol. lista lepo pozdravljam!

Dane Zupančič, Beograd

Izid novoletnega nagradnega žrebanja prodajalne N O V O T E K S — manufaktura, Novo mesto,

Glavni trg 25.

Žrebanje nagrad, ki jih je prodajalna N O V O T E K S p r i p r a v i l a svo j im odjemalcem, je b i lo v pros tor ih p r o ­dajalne 16. januar ja . K o m i s i j o so ses tavl ja l i : od N o v o -teksa Luka Dolenc, Bogdan Kozina i n Š v e n t Franjo, od kupcev pa Anica Sa imič , Marica Horvat i n Milan Tomazin. Boben je v r t e l Zdravko Mozela (13 let), l is tke je v l e k e l Boris Kozina (5 let). I z ž r e b a n i so b i l i in so d o b i l i :

1. 3 m kamgarna — C u j n i k , R e g r č a vas ; 2. 3 m za p l a š č — N o v a k M a r i j a , Novo m e ­sto; 3. 2.50 m za ž e n s k o obr leko — Pe lko , N o v o mesto; 4. 3 m za m o š k i p l a š č — T r -dan, N o v o mesto; 5. 1.30 m kamgarna za h l a č e — Jager, Novo mesto; 6. 1 m kamgar ­na za k r i l o — M u n i h , L o č n a ; 7. 1 odejo — Cuhan, Novo mesto; 8. 2.50 m za obleko — n i b lok — Miha l i č , S m i h e l ;

metra za obleko — P e r i c , Novo mesto; 12. 2.50 m za obleko — Du la r , Cegeln ica ; 13. 3 m za m o š k o obleko — G o r n i k , L o č n a ; 14. 8 m f l a ­nele — P u n g e r č a r , Trebe lno; 15. 6 m za obleko — K o b e M i r a , Novo mesto; 16. 5 m za kapne — Rozman, S t r a ž a ; 17. 1 k g volne — G r o m , N o ­vo mesto; 18. 1 v e l i k i n a m i z -

Tra tn ik , I rca vas; 9. 2.50 m za obleko — Hlebec, P o n i k ­ve; 10. 2.50 m za obleko — Trdan , Novo mesto; 1J» 2.50

19. 1 namizn i blok — S e n i -ar, Smolenja vas; 20. 1 n a ­

m i z n i b lok — G r a n d l j i č , Hrastje.

Naročite se na tednik

»DOLENJSKI LIST« Naročnina za CELO LETO Din 480, za inozemstvo din 900. Lahko jo plačujete četrtletno. - N o v i n a r o č n i k i : izpolnite spodnjo naročilnico in jo dajte na pošto!

-Tukaj odreiTte"

DOP ISN ICA

U P R A V I

»DOLENJSKEGA LISTU«

N o v o m e s t o poštni predal 33

POPOTNE MALHE

N a j p r e j m o r a m p r i k o l e k t i ­v u T e k s t i l n e tovarne N o v o m e ­sto p r o s i t i za zamero , k a j t i j i rn je z a d n j i č t i s k a r s k i š k r a t n a l o ­ži l n a g r b o tisto ž g e č k n n j e č i ­sto po n e d o l ž n e m . N o v o l c s i n N o v o t e k s sta t a k o p o d o b n i i m e n i ( in t is to ž g e č k a n j e je b i l o v N o v o l e s u ) , da se j u ka j l a h k o zamen ja . T o r e j i m a j o N o v o t e k s o v c i v m o j i m a l h i se­da j neka j v d o b r e m , č e se b i v b o d o č e ka j podobnega p r i n j i h dogod i lo -

K e r sem ž e p r i B r š l j i n u , b i p a š e p o v e d a l v s e m , ( n a m r e č m o š k i m ) k : b i r a d i p o s t a l i co­pa ta , d a to k a j l a h k o d o s e ž e j o , č e se v k l j u č i j o v u k k š t i r i ­č l a n s k i s t r o k o v n i e k i p i ne & \ -l eč od B r š l j i n a p ro t i S t r a ž i . U s p e h je v e č ko t z a j a m č e n , me toda d o b r o p r e i z k u š e n a , m i s l i m v p r a k s i , ta jnost pa

j a v n a . T u d i za z r a č n o i n m o ­de rno s tanovanje b r e z n e p o ­t r e b n i h p r i t i k l i n zna b i t i p o ­sk rb l j eno . N a v e d e n o s t r o k o v n o e k i p o ses tavl ja i z k l j u č n o n e ž n i spo l n a j b o l j š e k v a l i t e t e i n soc ia lnega r a z u m e v a n j a .

O s i l v e s t r o v a n j u i n n j e g o v i h pos l ed i cah b i v a m l a h k o n a p i ­s a l cele b u k v e , p a ne b o m , k e r je to ž e za n a m i - O m e n i t i p a le m o r a m i z r e d n o k v a l i t e t e n k u l ­t u r n i nastop a u f b i k s a r j e v i z v a s i P o d s t r m e c , R a v e n i n S e ­d e ž a p r i Š e n t r u p r e t u , Id je p o v z r o č i l v d o m u l j u d s k e p r o -svete v S e n t r u p e r t u n a d š e s t lurjev r a k o v e g a p ro f i t a . S o t i b o j e v i t i pob je s h r i b o v p o s r e ­d o v a l i d o l i n č a n o m svojo k u l t u ­ro s k a m e n j e m , s t e k l e n i c a m i in d r u g i m i p r i p o m o č k i , o d m i ­n i s t r i r a n j u s p ipe: . I n š e t i s t i m l e č n o z o b e c , k i s e m ga z a d n j i č o m e n i l , je b i l m e n d a spet n a j ­bol j ves ten v u t r j e v a n j u i n š i r j e n j u t a k e k u l l u r e , od ka t e ­re, m i s l i m , bo š e m a r s i k a t e ­rega g l a v a bole la . B o j d a i m a j o p r i n j i h v h r i b i h t u d i posebno r e p u b l i k o , k i i m a d r u g a č n e p o -I . l i čne t e ž n j e , ko t d o l i n s k e v a ­

s i i n ce lo d r ž a v a . K o t m i zago­tavl ja jo , j i m m a s t e n h o n o r a r za i z v i r n i p r e t e p a š k i nas top ne uide- J a z j i m g a i z s r c a p r i ­v o š č i m ,

O k r e p k i h i g i e n i v z a d r u ž n i g o s t i l n i v S t r a ž i s e m ž e p i s a l i n zato danes ne b i i m e l p o v e ­d a t i k a j novega . P r i z a d e v a n j e za t ako h i g i e n o je n a v i š k u . T o s k l e p a m i z tega, k e r se odgo­v o r n i za l o k a l h u d o r a z b u r j a z a r a d i n e h i g i e n s k e g a s t r a n i š č a i n p r i t em k r e p k o p l j u j e n a t la s r e d i l o k a l a i n se p o t e m s k r b n o i zog iba , da ne b i s t op i l na tega z l o m k a n a p o d u .

P o svoje ga v č a s i h p i h n e j o t u d i j a g r i z desnega b rega K r k e p r i S t r a ž i , a l i m o r d a z o b e h bregov- S o š l i o n i d a n n a zajce n a L j u b e n , p a so l o v i l i m a č k e i n nazaj grede p o č i l i še m l a d e g a c u c k a v p r i č o gospo­d a r j a i n to k a r v s k r a j n i k o ­nec h rb t a p o d vejo.

Z r e l p t i č za m o j o m a l h o je tud i t i s t i l ovec i z P a n g e r Č g r m a p o d G o r j a n c i , k i i m a o d l i č e n p i h a l n i k č a s t i t l j i v e s tarost i , da m o r a vsele j p r e d n o gre na l o v , z n j i m na jpre j do g a b r s k e g a

k o v a č a . Zato m o r a v e d n o n o s i ­t i s seboj n a l o v t u d i s e k i r o za pa som. N a v z l i c tej d v o j n i o b o ­r o ž i t v i m u je n e k i d a n n a G o r ­j a n c i h u b e ž a l t r i č e t r t i n e m r t e v d i v j i p r a š i č . I z d v o m e t r s k e b l i ž i n e je pod je tn i l o v e c š k l o c a l n a l e ž e č e g a p r a ­š i č a , p a m u s t a r i v r a g n i d a l ogn ja p o d nobeno ceno- M o r a l je s e č i po p o m o ž ­n e m o r o ž j u za pasom, p a se je p r a š i č u le p r e n e u m n o zdelo , d a b i k o n č a l t ako n e č a s t n o , i n j e ra je š e l d r u g a m ter l o v c u p o ­k a z a l rep.

D i j a k i v M e t l i k i so m e n a p r o ­s i l i , d a b i p r i š e l k n j i m p o u č e ­vat m o r a l k o , k a j t i p r a v i j o , da j i m jo s l o v e n š č i n a g r d o odje­d a . K j e i m a m p a č a s d r a g i m o ­j i . R a j e b i š e l vzga ja t i z te r j e ­v a l c a n a r o č n i n e za D o l e n j s k i l i s t , k i s tako o b u p a n i m o b r a ­z o m p r e d l a g a p o l o ž n i c e , k o t b i n o s i l s m r t n a obves t i l a . N a j r a j e b i m e n d a v i d e l , d a b i se l i s t u v s i o d p o v e d a l i , pa b : b i l r e š e n ne l jubega o p r a v i l a -

N a p e r i f e r i j i M e t l i k e so se m i t u d i po tož i l i , d a je m e s t n a r a z g l a š e v a l n a postaja samo i& center , za ostale prede le p a ne. B i m o r a l i d o l o č a t i u r a d n e u r e za p o s l u š a n j e razglasov, s icer m n o g i i z v e n centra ne vedo, ka j je t reba n a p r a v i t i , k e r d rugega obves t i l a v M e t l i k i da n i , t a k o so r e k l i . E d i n o to je ba je p r i t e m d o b r o , d a m a r s i ­

kaj t akega zvedo od l j u d i i z R a d o v i c e i n d r u g o d , k i p r i d e ­jo v mesto i n te m e š č a n e i z v e n cone razglase va lne postaje o b ­ves t i jo . C e b i b i l i p i s a n i r a z ­g l a s i n a deskah , b i t u d i š lo-

D a b i to r e š e v a l , n i m a s m i s ­l a , k e r to n i m o j a s t roka- V s e ­k a k o r p a spada, i n to p r a v k r e p k o , v m o j o m a l h o p r o d a ­j a l n a k r u h a v M e t l i k i . Tis ' ta m a n i p u l a c i j a z z e m l j a m i n i n i t i m a l o s o c i a l i s t i č n a , k a j t i p r o d a j a l k a j i h za neka t e r e r e ­z e r v i r a , o t r o k o m i n s t a r i m p a ne p r i v o š č i n i t i ene. Zla o t r o k a je h o t e l a k u p i t i m a t i eno a l i dve , p a je n e m a r n i c a r e k l a , da j i h n i , o t i s t ih , k i so se n a k u ­p u svet i le , p a je t r d i l a , d a so za s t ranke , k i so š l i po š k r n i c -le-

K o t m i p o r o č a j o , so ob n o v o ­l e t n i h p r a z n i k i h t u d i v S e m i č u i n D o b l i č k : g o r i p r i r e d i l i n e ­k a j » l j u d s k i h « nas topov , z že znano g l a v n o t o č k o sporeda » u d r i ga« . T o t o č k o so i z v a j a l i t u d i p o o č e s i h . K a j takega se l a n s k o leto n a teh s e k t o r i i h n i dogaja lo , zato m i s l i m , d a je g l a v n i p o b u d n i k t eh nas topov l a n s k i k i s l ec , k i je n a v z l i c te­m u h u d o č i s l an - T a j e p r a v go­tovo v p l i v a l t ud i n a č r n o m a l j ­ske j a h a č e , k o so š l i n e k i d a n na va je p r o t i D r a g a t u š u . T e va je so b i l e t ako u s p e š n e , d a so naza j grede jezdec i z a m e ­n j a l i v l o g e s k o n j i . S e v e d a s:

ž e l i m , d a b i n a l a s tne o č i v i ­d e l tako spretnost , n a m r e č k o n j .

V Č r n o m l j u je baje na s t a l a p r a v a m a n i j a i s k a n j a . M l a d i n ­s k a o rgan i zac i j a i š č e k a k o l u k ­njo, k j e r b i se spet sestajala, p i o n i r j i i š č e j o t e lovadnega v a ­d i t e l j a , t i p a spet i š č e j o m l a ­d ino , k i b i h o t e l a k t e lovadb i , e n i se potegujejo za r a d i o a p a ­ra t , k i j e last d rugega , t r e t j i ga p a p o s l u š a . P r e p r i č a n sem, d a bodo v s a k svoje n a š l i , č e bodo d o b r o i s k a l u

K o m a j s e m se p o k a z a l v S m i h e l u p r i N o v e m mes tu , so m i j i h o d v seh s t r an i m e t a l i v m a l h o , d a s e m k a r z i j a l . P r a ­v i l i so m : o o s t r em v e t r u , k i j e o d p i h a l iz k u l t u r n e g a d r u š t v a J a n e z a T r d i n e neka j suhega l is t ja , p o t e m so m i p r a ^ J l i o n e k i h c i t r ah , k i so s ame *?i'tra-le po p o l j u , d a l j e o n e k i h top­l i h s u k n j a h , g o j z e r j i h , v z o r ­n e m u k n j i g o v o d s t v u i n n e v e m o Čem še , tako, d a v a m n i t i ne m o r e m vsega p o j a s n i t i k a k o je- B o m ve r j e tno ob d r u ­gi p r i l i k i , k o b o m vseskupa j s p o m o č j o r a z n i h p r i m e r o v p r o ­u č i l . D a n e s res ne u t egnem, r a s p r a v a o k o m u n a h j e t u d i mene po tegn i l a v k r o g r a z -prav l . jn lcev i n se b o m p r i h o d ­n j i č o g l a s i l k a j o tem. D o te­daj vas l epo p o z d r a v l j a va3

Janez Popotni

Btran 4 D O L S I t J S K I C I S T St«v. f

^Možitev in ženitev v luči številu

P o p o r o č i l u zveznega Z a v o ­d a za s t a t i s t iko i n e v i d e n c o j e J u g o s l a v i j a i m e l a l a n i 17 m i ­l i j o n o v -67 t i s o č p r e b i v a l c e v . O d zadn jega pop i sa — 31. m a r c a 1953 — se je p r e b i v a l ­s t vo n a š e d r ž a v e p o m n o ž i l o za 839-000 n o v i h p r e b i v a l c e v . L e ­t o š n j i p r i r a s t e k r a č u n a j o n a o k r o g 290.000. Č e z pet l e t bo J u g o s l a v i j a i m e l a ž e 20 m i l i ­j o n o v p r e b i v a l c e v .

Ž e n s k je v J u g o s l a v i j i 8 m i ­l i j o n o v 715 t i soč a l i 2 5 % v s e ­g a p r e b i v a l s t v a . Š t e v i l o m o ­l k i h poseka jo ž e n s k e za 503 t i s o č .

34-000 mladoletnih nevest L e t a , v k a t e r i h se m o ž i m o

In ž e n i m o , so ka j r a z l i č n a . N e k a t e r i se p o r o č i j o ž e p r e d 14. l e t o m starost i , so pa t u d i , k i š e l e po 60 l e t i h s top i jo v z a k o n s k i j a r e m . 38000 m l a d i h z a k o n c e v se j e p o r o č i l o s 14. l e t i a l i š e p r e j . N a j v e č seveda v vaseh S r b i j e , B o s n e i n M a ­ke don i j e . T a k i h m l a d o l e t n i h ž e n i n o v je b i l o 4000, nevest p a k a r 34.000.

V kateri starosti se n a j v e č p o r o č a m o ? S p e t n a j s t i m i l e t i s ta ros t i se

p o r o č i t r i k r a t v e č , s š e s t n a j ­s t i m l e t o m p a s e d e m k r a t v e č dek le t ko t s š t i r i n a j s t i m . Z o s e m n a j s t i m l e t o m se j i h je p o r o č i l o l a n i 993.000

N a j v e č s t op i v z a k o n d v a j -

se t l e tn ikov . B i l o j i h j e 1 m i l i ­j o n 98 t i soč , e n a i n d v a j s e t l e t n i -k o v p a s amo 611 t isoč- I n š e r azmer j e teh p o r o k : 705 t i s o č ž e n s k i n 392 t i s o č m o š k i h -

Februar je najbolj » u s o d e n « D o 23 l e t se p o r o č i v e l i k o

v e č dek l e t k o t f an tov (ker po­r o č i j o s t a r e j š e o d sebe), p o ­tem se pa ob rne . T a k o je l a n i s top i lo v z a k o n s 23 let s t a ro ­s t i 304.000 m o š k i h i n 280.000 ž e n s k . V s edemindva j se t em l e ­t u s tarost i je ta odnos že 186 t i s o č ( m o š k i h ) v p r i m e r i s 84 t i soč ( ž e n s k ) . O k r o g t i s o č d r ­ž a v l j a n o v je p r v i č i z b r a l o s v o ­jo d r u ž i c o v š e s t d e s e t e m l e tu starosti , 20-000 pa m e d 40 i n 45 l e t o m .

M a t i č a r j i i m a j o n a j v e č d e l a v n a j k r a j š e m m e se c u — fe­b r u a r j u . S l e d i t a n o v e m b e r i n j anuar - T o v e l j a z a d e ž e l o , po mes t ih je š t e v i l o p o r o k v v seh m e s e c i h skora j enako .

N a j v e č p o r o k v J u g o s l a v i j i po o s v o b o d i t v i je b i l o l e t a 1947 — 205.773. Po t l e j se je ta š t e ­v i l k a s t a lno n i ž a l a . 1953 j i h je b i l o na p r i m e r 167.993.

V e č k r a t p o r o č e n i P o p i s i z l e ta 1953 je p o k a ­

z a l , da je b i l o (stanje 31- m a r ­ca) 6 m i l i j o n o v 329 t i s o č l j u d i p o r o č e n i h p r v i č , 742.000 d r u ­g i č , 70.000 t r e t j i č i n 47-000 č e t r t i č a l i š e v e č k r a t .

T i s o č p r e b i v a l c e v je b i l o v

Otroci naj ne vidijo in ne slišijo nasprotij med starši

K o l i k o br idkos t i b i b i lo p r i ­h ran jen ih otrokom, če b i se s t a r š i zavedal i , da morajo b i t i o t rokom vedno sveta l vzor so­glasja. Če pa se ma t i i n - oče med seboj ž ivčno prepirata , lahko t ežko prizadeneta otroka i n njegove d u š e v n o rast. Take Izpade bi p red tujci gotovo s k r i ­l a , n jun o t rok pa l ahko vse s l i ­či, s i mis l i t a .

Dober vzgoj i te l j je t i s t i , k i se p r i o b l i k o v a n j u mladine spo­m i n j a tudi svoje mladost i . Se spominjate, kako vas je s t i sn i ­lo v mladem srcu , če ste s l i ša l i , k s k o se onadva, k i sta takrat za vas pomeni la vse, ostro pre­rekata! D r u ž i n a je v vsaki na ­predni d r u ž b i tista celica, k i daje p rvo sokove za ž iv l j en je . Dejstvo je: k a k r š n i temel j i , tadešne zgradbe.

T e ž a k dogodek je d o ž i v e l a P o ­lonca . H o d i v I. g imnazi jo P r i ­šla je domov na p o č i t n i c e . S p r i ­čeva lo n i b i lo zadovol j ivo. D o ­m a č i so b i l i zaradi tega m o č n o ne r azpo ložen i . Polonco pa je v l e k l o med otroke na sneg, č e ­p rav je vedela , kako pri jetno Je, če so v s i redi poz i t ivn i , saj je l an i b i lo vse d r u g a č e kot l e ­tos. KeT torej o t roku le n i b i ­

lo vseeno, b i s p r i m e r n i m v p l i ­v o m dosegl i , da b i po l le tn i od­mor uporab i la t ud i za šo lo .

K e r sem vedela , k a k o je z njo, sem j i n e k o č med o t r o š k i m v r i s k o m na d r s a l i š č u dejala, da je malo p r e v e č zimaj l n ' da b i se mora la tudi za šolo n e k o l i ­ko p r ip rav l j a t i .

Obupan i otrok se, m i je r az ­k r i l : »Saj b i se uč i l a , pa je do­ma tako nepri jetno, vedno se prepirata . Danes me je mama hotela pus t i t i za dve u r i na dr­sa l i šče , oče pa je reke l , da sploh ne smem n ikamor , pa sem ka r uš la , ne morem po­skušati , k a k o se p r e p i r a t a . «

Nesoglasij v vgo jn ih uk rep ih otrok ne sme ču t i t i , najmanj pa, če se i z r aža jo v p rep i ru . P o ­lonca se bo gotovo pot rudi la , da bo ob koncu leta d r u g a č n a , toda k a k o je s s p o š t o v a n j e m do s t a r š e v , je drugo v p r a š a n j e , r a ­zen tega, da se otrok doma ne­pri jetno p o č u t i . In kaj bo, ko bo potrebovala mater i n oče ta in bo mora la odgovore na raz­l ična ž i v l j e n j s k a v p r a š a n j a i skat i p r i neodgovornih l judeh, k i J i m ne bo mar, da b i imela lepo mladost. N. G,

s v o j e m 19 l e tu p o r o č e n i h že d v a k r a t , t i s o č p a v 24 l e t u že t r i k r a t . V s a k č e t r t i J u g o s l o ­v a n m e d 25 i n 30 l e t o m n i b i l p o r o č e n .

L o č i t v e L e t a 1947, k o je b i l o n a j v e č

p o r o k , j e b i l o l o č i t e v 20.915, nas l edn je l e to p a k a r 24.586-K a s n e j e je š t e v i l o p a d l o . 1952 je b i l o l o č i t e v 11-639, n a s l e d ­nje le to p a se je š t e v i l o spet d v i g n i l o na 15.388.

N a j v e č l o č i t e v je b i l o v z a ­k o n i h po e n e m l e tu . 600 z a k o ­n o v je p a b i l o d o l g i h s amo neka j mesecev . L e t a 1952 je b i l o l o č e n i h 1032 zakonov po 10 do 14 let s k u p n e g a ž i v l j e ­n j a i n 722 po 20 p a tud i v e č l e t i h . N a d p o l o v i c a l o č e n i h z a ­k o n o v je b i l a b r e z o t rok .

K d o se s kom p o r o č i N a j v e č se z a k o n i sk l epa jo

m e d s a m s k i m i , v e n d a r je v č a ­s ih t u d i na robe . 1952 se Je 7405 d e k l e t p o r o č i l o z l o č e n c i , 3915 o a z v d o v c i . O b e n e m se je p o l o v i c a l o č e n k i n t re t j ina v d o v p o r o č i l a z m o š k i m i , k i so p r v i č s t o p i l i v z a k o n .

L o č e n k , k i se n i so v e č p o ­r o č i l e , je 78.000 l o č e n c e v , k i so p r a v t ako osta l i s a m i , p a 42.000. P r e t e ž n a v e č i n a l o č e ­n i h z a k o n o v i e p o m e s t i h .

Milijon vdov V o j n a j e b i l a h u d o r a z r e d ­

č i l a p r e b i v a l c e Jugos l av i j e , z l a s t i m o š k e . K o t pos l ed i ca d r u g e s v e t o v n e v o j n e je p r i nas m a l o n e pe tk ra t v e č v d o v (1 m i l i j o n ) ko t v d o v c e v - L e t a 1948 j e p o n e k a t e r i h k r a j i h B o s n e i n H r v a š k e b i l a skora j v s a k a d r u g a ž e n a o d 20 d o 40 let v d o v a (40 % v s e h ž e n s k te s tarost i ) .

35.000 mater z enajstimi otroki V J u g o s l a v i j i se danes r o d i

p o v p r e č n o m a n j o t rok k o p r e d d v a j s e t i m i a l i v e č l e t i , zato j e p a smr tnos t v e l i k o m a n j š a -

M a t e r s š t e v i l n i m i o t r o k i je n a j v e č na d e ž e l i , z l a s t i v B o s -n i , S r b i j i i n M a k e d o n i j i V

B o s n i i n H e r c e g o v i n i je na p r i m e r 35.000 mate r , k i i m a j o enajst a l i v e č o t rok . Z o z i r o m n a vso d r ž a v o je to t re t j ina ž e n a s t o l i k i m i o t rok i . D r u g a t re t j ina je v S r b i j i , tretja pa v os ta l ih r e p u b l i k a h - V S l o v e ­n i j i je m a t e r s t a k i m š t e v l o m ot rok t a k o m a l o , da j i h s t a t i ­s t ika s p l o h ne u p o š t e v a .

S t a t i s t i k a tud i pove, d a je n a j v e č ma te r z d v e m a o t r o k o ­m a .

( P r i r e j e n o po B O R B I )

L A D J A , K I P E L TE D V A T I S O Č V A G O N O V N A F T E

Največja ladja za prevoz naf­te na svetu je »Wor ld Glory« —-Sijaj sveta, k i p revaža gorivo med Perzijo in Z D A . Ladja je dolga 225 metrov in lahko pelje 6,245.250 l i t rov nafte, kar je 20 vlakov, od katerih bi imel vsak po IDO vagonov cistom. Če bi ho­teli vso nafto, k i io ladja enkrat pelje, naloži t i na kamione, bi bila vrsta teh kamionov dolga 48 k m .

Bedno življenje na jugu Italije

Neki ameriški novianar, ki je lani dlje časa preživel \

južni Italiji opisuje tamošnje ž i v l j e n j s k e prilike revnih lju­

di. Trdi, da v Italiji še na ti­soče ljudi prebiva v zemelj­skih votlinah, kot njihovi dav­ni predniki.

Kot značilno mestece votlin-skih prebivalcev navaja mesto Matera v provinci Luciana v južni Italiji. Mesto ima okoli 30.000 prebivalcev in polovica teh pre!;iva v skalnih votlinah

Ta >stanovanja< imajo sicer ob vhodu vrata, ki se zapirajo, znotraj pa je prebivališče ta­ko, kot ga je izdolbla narava v tisočletjih- Pri vhodu v vot­lino je peč da dim lahko od­haja na prosto. V sredini je spalnica za družino, v ozadju pa prostor za mulo ali osla, s katerim hodi gospodar na de­lo kot dninar na posestva bo­gatašev. Vhod je isti za ljudi in živino. Stanovalci pa niti teh >stanovanj« niso lastniki, pač pa so samo najemniki.

LETALO JE PREKOSILO BALON

Do nedavna je nosil rekord najvišje višine balon. Z balonom so leta 1935 dosegli višino 21.270 metrov. Leta 1951 je ta višinski rekrod posekalo letalo ameriške mornarice »Shvrocket« — dvi­gnilo se je 23.700 metrov, čez i dve leti (1953) je pa polkovnik I novejša knjiga všeč" predvsem Marion Caeo letel 5r* 24 970 me- z ? t o ' , k e r n a s t o P a j o v njej naši marion v ago letel ze **,w w me \ o t r o c l _ S k o z l 1 6 z g o f l b s p r e m , j a . troT nad materjo zemljo. mo dogodivščine simpatičnega

K U L T U R N I R A Z G L E D N I K

Kove izdaje »Mladinske knjige"

Karel J . Erben: Češke pravljice Za mladino Je najboljše komaj

dobro, sodijo pedagogi. No, kar zadeva Erbenove pravljice, ki Jih je na lepem papirju in v okusni notranji ln zunanji opremi izdala Mladinska knjiga, lahko brez skrbi rečemo, da so dobro mla­dinsko čtivo ali, če zasukamo uvodni rek: Češke pravljice so kar najboljša knjiga.

Avtorjevo Ime ima v češki li­teraturi lep zven. V sto letih, odkar so prvič izšle njegove pravljice, so v polni meri opra­vile pri neštetih rodovih pleme­nito nalogo: bogatiti in plemenl-titi mladega duha. Prepričani smo, da jo bodo poslej opravlja­le tudi med nami.

Slovenska izdaja prinaša 18 pravljic; prve obsegajo po več strani, v drugem delu pa so či­sto kratke. V njih nastopajo mla­dini dobro znane osebe: kralji, kraljice, zmaji, vile . . . Pripove­dovanje je zgledno preprosto, de­janje se razvija naravno, da bi se pri njih marsičesa lahko naučili tudi naši sodobni pravljičarji, ki menda mislijo, da Je fantaziranje že kar isto kot pravljica. Vzgoj-nost ni nikjer vsiljiva, prevod se lepo bere. Vidlčeve ilustracije pa besedilo lepo dopolnjujejo. Jezi­kovna korektura je skrbna, tudi zunanji opremi nI kaj reči.

Bogomir Magajna: Račko in Lija

Medtem ko so Češke pravljice namenjene manjšim otrokom, bo­do po Magajnovi knjigi posegali predvsem otroci 9—12 let.

Pisatelj je naši javnosti znan že kakih 20 let, po vojni predvsem po lepih «godbah lz partizanskega življenja. Mladini bo njegova naj

Iko pod točo krogel (Partizanski spomin)

ŠALI Gospa Mtmi se vrne s smučanja

na Gorenjskem. Njen mož Jo Ča­ka na postaji.

* D o b " d r a g « , , vzklikne gospa Mitnt, ko stapa iz vlaka.

»Dober dan, draga. SI se prilet­no odpočila?« se pozanima mož.

»Da, hvala. Toda, kako cveto« obraz imaš! Imaš uspehe v službi?

»O, da, kar v redu gre. Toda . . . poglej mi v oči! si ml bila zve­sta?«

»Tako, kot si ml bil tt, drage«.« »Ce Je pa tako, potem si šla to­

krat zadnjič na Gorenjsko. To ti prisegam.«

Režiser: »V svoj glas morate da­ti nekoliko več občutka. Poznal sem odličnega igralca, ki Je znal celo jedilni list prebrati tako, da se Je občinstvo ob tem razjokalo.«

Igrale«: »Seveda. Prav gotovo Je čital tud] cene!«

Tukaj odrež i te«

NAROČILNICA N a r o č a m 1 Izvod tednika »DOLENJSKI LIST« na naslov:

Im* in priimek:

Poklic:

Kraj:

Pošta:

Časopis pošljite na gornji naslov od dne naprej — Naročnino bom redno plafteval po položnici ~ osebno — četr t le tno — polletno * celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte) . Naroči ln ica velja do moje pirmene odpo­vedi Usta.

Dne

— lastnoroCnl podpis

P r e d deset ima l e t i — 28. no­v e m b r a 1944 — so o d š l i i z P o d -hoste p r i D o l . T o p l i c a h znan i a k t i v i s t i : A v g u s t J a z b i n š e k -Iko , s ek re t a r o k r a j n e g a k o m i ­teja K P T o p l i c e (sedaj z v e z n i poslanec), F r a n c Seged in , n a ­č e l n i k n a r o d n e z a š č i t e za N o v o mesto, i n B o g d a n V r a n č i č , č l a n okra jnega o d b o r a O F N o v e mesto. N a m e n j e n i so b i l i v G o r . S t r a ž o n a ož j i sestanek z a k t i v i s t i O F . Ses t anek je b i l v B e l e t o v i h i š i , k a m o r je p r i š e l t u d i p o r o č e v a l e c i z N o v e g a mesta . P o s t a v i l i so z a n e s l j i v e ­ga o b v e š č e v a l c a , d a b i a k t i v i ­ste p r a v o č a s n o o b v e s t i l o m o ­r e b i t n e m v d o r u s o v r a ž n i k a , k a j t i v a s i ob K r k i so b i l e ta­k r a t v e č k r a t p r i č e u s o d n i h s r e č a n j s f a š i s t i .

P o ueipelem ses tanku so se t o v a r i š i p o s l o v i l i i n o d š l i p ro­t i D o l . T o p l i c a m , k j e r je b i l popo ldne š i r š i sestanek. Se v v a s i j i m j e p r i š l a n a s p r o t i C i l ­k a Sobar , k i je b i h n a m e n j e ­n a v S t r a š k o goro. T u d i ona n i o p a z i l a n i č e s a r s u m l j i v e g a . P o v a b i l a j i h je seboj n a k o z a r ­č e k v i n a , k e r p a se je t o v a r i ­š e m m u d i l o , so se z a h v a l i l i in o d š l i da l j e ob l e v e m b regu K r k e . V t e m p a je s o v r a ž n i k p o v s e m neopazno v d r l iz goz- i

d a v V a v t o vas- Z a p e l a j e s t r o jn i ca i n F r a n c S e g e d i n je b i l r an j en v l e v o nogo ,da n i m o g e l v e č s t o p i t i nan jo . I k o je ho t e l p o m a g a t i r a n j e n e m u to­v a r i š u , d a b i g a s o v r a ž n i k ne d o b i l v roke . B o g d a n u je u spe ­lo n a j t i z a s i l n o z a k l o n i š č e ob cest i , I k o i n S e g e d i n sta p a le­ža la n a č i s t i n i . S o v r a ž n i k je n e h a l s t r e l j a t i , m i s l e č , da so m r t v i . S e g e d i n se je z a r a d i h u ­d i h b o l e č i n p r e m a k n i l , k a r je s o v r a ž n i k o p a z i l i n spet o d p r l ogenj n a n j u . P o s l a l j e t u d i p a -i.ruljo. d a se v R u m a n j i v a s i p repe l je čez K r k o t e r vse t r i p o l o v i , o z i r o m a sezuje. č e so m r t v i - P a t r u l j a j e svo jo na lo ­go o p r a v i l a t a k o , d a je p r i s i l i ­l a v a š č a n e v R u m a n j i v a s i , da so m o r a l i names to n j i h čez K r ­k o po p a r t i z a n e . Nese J a n e z ( P i p č e v ) se je t e m u u p r l i n le m a l o je m a n j k a l o , da ga n i so u s t r e l i l i . Z m i t r a l j e z i i n p u š ­k a m i so p r i s i l i l i R u m a n j č a n e , da so se p r e p e l j a l i čez K r k o . P r e d e n p a so p r i š l i n a d r u g i b reg , je b i l S e g e d i n ž e p r e v r ­tan o d k r o g e L

I k o j e o c e n i l n e m o g o č p o l o ­ža j i n s t e k e l p r o t i S t r a ž i v h r i b . T a k r a t se je pa z a č e l o . N a j m a n j 50 p u š k i n 4 s t ro jn ice

Z A N I M I V O S T I N A J C E N E J Š A

I N N A J M O Č N E J Š A E N E R G I J A

Najcenejši vir energije 'je, i e bi ga že znali izkoriščati , sonce! Zračunal i so, da bi sončna ener­gija, k i pada na površino 24 k v a ­dratnih kilometrov, lahko oskrbo­vala s pogonsko energijo vso i n ­dustrijo Združenih d r ž a v A m e r i ­ke. D o danes še niso odkr i l i go­spodarskega načina, kako bi sončno energijo zbral i in zgostili . Vse pa kaže , da se moderna z ^ -nost približuje tudi uresničitvi tega sna moderne tehnike.

S P O Š T O V A N J A V R E D N A K N J I G A

T a k o knjigo imajo Ki ta jc i . N a ­ročil jo je bi l mandžursk i cesar Č a n g - H i (1662—1722). V tej knjigi naj bi učenjaki napisali vse znanje Kitajske. Knjiga je bila res napisana in tiskana. Ima 5 tisoč zvezkov, skupaj 800 t i ­soč strani. Vsak zvezek je debel

2 cm, cela knjiga torej ima vse­ga spoštovanja vredno debelost 100 metrov. Imenuje pa se » T u -

šu-ci-čeng«.

Z E M L J A J E P R V I Č P O S L A L A P O Z D R A V E V E S O L J U

O raketah mnogo slišimo in beremo, odkar so v drugi sve­tovni vojni Nemci začeli uporab­ljati svoje znane V - 2 . Poskusi z raketami se mrzl ično nadalju;ejo zlasti v Amer ik i — v vojne na­mene, pa tudi kot poskusi za bo­doče vsemirske polete, ko se bo Človek odtrgal od zemlje in obi ­skal, n. pr. mesec. Proti koncu minulega leta so presenetila svet poroči la , sicer še ne uradna, da se dve majhni raketi, k i so ju v poiz-kusne namene izstrelili v Amer ik i , nista več vrni l i na zem­ljo. Če je to res, sta imeli raketi tako hitrost, da sta premagali zemeljsko pr ivlačnost in, kot prva sla zemlje, odleteli v vesolje.

so pe le I k o t u s m r t n o pesem. I k o je t e k a l , l ege l , spet t eke l i n spet lege l - R a f a l i so zeml jo za n j i m i n p r e d n j i m k a r p r i ­v z d i g o v a l i . T o j e t r p e l o celo u ro i n to n a p l a n e m . N a z a d n j e je I k o v s t a l , b e ž a l p a n i v e č . S o v r a ž n i k j e i z m e n j a l m i t r a -Ijezce i n k r o g l e so z n o v a z a v r ­ša le . I k o t a je l o č i l o o d z a k l o n a 5e k a k i h 100 m e t r o v . V z r a v n a n i n s p o č a s n i m k o r a k o m se je b l i ž a l z a k l o n u . M a l o p r e d za­k l o n o m se je o b r n i l p r o t i so­v r a ž n i k u i n m u p o m a h a l v s lovo . • .

V S t r a ž i so I k o t a h o t e l i ob­v e z a t i , t o d a č u d n o — ob leko je i m e l p res t r e l j eno , r ane pa nobene, č e p r a v je s o v r a ž n i k o o r a b i l ce lo za logo m u n i c i j e .

B . P .

dečka Račka ln njegove tovarlšic« Lije. Kakor vsi otroci tako se tu­di on boji zobozdravnika, toda ko mu mama srečno prežene strah, postane tudi sam zobozdravnik, da Binčetu črnilo, da si splakne z nJim usta, nato mu Račko z navadnimi kleščami izdere zob, da bolnika zalije kri, »zdravnik« pa se mora za svoje človekoljubno dejanje potem pokoriti doma za zaklenjenimi vrati. Podobne so tudi ostale zgodbe. Obravnavajo torej to, kar mladina neprestano tudi sama doživlja. Vmes posega s pripovedovanjem bolj ali manj posrečenih zgodb stric Jaka, ki je pravzaprav pisatelj sam, kakor nam je razodel slikar Sedej na 121. strani. Zgodbe strica Jaka so bolj socialno in vzgojno podsli-kane in nemara ne gredo vse ena­ko srečno v okvir, vendar mladi­ne najbrž ne bodo motile, ker BO nekako sprememba za ostale bodj realistične zgodbe.

G. Bertinetti: Jure ln njegova ušesa Jure, sin krojača v Zabukovju,

ni maral prav nič za učenje, da-siravno bi bil njegov oče hotel, da bi študiral za doktorja. Dečko je rajši plezal po drevju, klatil tuje sadje, prevračal kozolce, žvi­žgal kot kos in pritiskal na vse zvonce, ki so mu prišli pod roko. Oče se je zatekel po pomoč k ci­ganki Ciričari. Ta Je nepridipra­vu potresla ušesa s čarobnim praškom in ga začarala, da so mu po vsaki novi vragoliji, ki jo je zagrešil, zrasla ušesa za cel prst. Ker se tudi sedaj ni pobolj­šal, Je imel v kratkem imenitnej-$a ušesa kakor katerikoli osel in slava o njih je šla po vsem sve­tu ter prispela celo v Ameriko. Neki tamkajšnji bogatin je dal Jureta ugrabiti, da bi ga vtaknil v svojo nenavadno zbirko nakaz in bi z njim služil denar. Na poti v Ameriko je fant doživel bro­dolom, prišel na otok Izumite­ljev, nato v deželo ljudožrcev, od tod pa je pobegnil v Chicago. Vsi tamkajšnji es-li so bili novega dvonožnega bratca nenavadno ve­seli. Medtem so Juretu zrasla ušesa do bajne velikosti. Zaman Jih' je skrival pod ruto. S pomoč­jo nekega dobrotnika pa se Je končno le spametoval ln se pričel učiti in glej! ušesa so se začela manjšati, dokler niso postala po­vsem običajna. Jure se je po ne­kaj letih pametnega življenja vr-nU v domovino — bogat.

To je vsebina z dokajšnjo do­mišljijo in v prijetnem slogu pi­sane knjižice italijanskega pisa­telja Bertlnettvja. Sicer se jI po­zna, da ji je botrovala slovita Lorenzinijeva povest o Pinoccbiu, vendar ji to ne škoduje. Naši otroci bodo storijo nedvomno radi prebirali, posebno ker je lepo opremljena zunaj in znotraj. Da-siravno se je pisatelj obilno po­služeval fantazije, je v glavnem junaku prikazal resničnega pa­glavca, ki pa je v notranjosti ostal nepokvarjen.

Prevod (Albert Širok) se lepo bere, zveni po naše, tudi besed­na igra (Vrban s Krfa — Krpan z Vrha) potrjuje prevajalčevo do­miselnost. B-r

(Se nadaljuje)

Nagradno žrebanje za našo novoletno nagradno križanko in za mladinsko

nagradno križanko 17. februarja se je v u r e d n i š t v u Dolenjskega l is ta

sestala komis i j a za ž r e b a n j e n a š i h novole tn ih k r i ž a n k . K o m i s i j o so sestavl jal i č l a n i u r e d n i š t v a i n uprave ter zas topniki n a r o č n i k o v : Savric Mihaela, Gortner Tone i n Cigler Polde. R e š i t e v Novole tne nagradne k r i ž a n k e je p r i š l o precej , p rav i lno r e š e n i h je pa b i lo 56. L i s t k e za to ž r e b a n j e je v l e k l a Metka Podržaj (6 let). Zapovrst jo je potegnila 5 l i s tkov (ker je b i lo d o l o č e n i h 5 nagrad) i n s r e č a je nagrade pr i sod i la nas lednj im r e š e v a l c e m :

P r v o nagrado dobi Vovk Franc, Novo mesto, L j u b ­l janska cesta 31 — 1000 d in .

Drugo nagrado: Plut Marija, P r e loke 5, p. R o ž n a dol ina — trajna ondulaci ja .

Tre t jo nagrado: Lesar Meta, uč i t . L o š k i potok — dve v a z i .

Č e t r t o nagrado: Vesel Filip, H r i b 1, p . L o š k i potok — Svet humor ja i n satire

Peto nagrado: Lukec Ivanka, B r i n j e 28, p. Sent-rupert — V e s e l i n o v i č : Ha jduk Stanko.

Z A REŠITEV M L A D I N S K E K R I Ž A N K E so b i l i Iz­ž r e b a n i t i le p i o n i r j i (listke je v l e k l a i n j i h os reč i l a ) Mojca Sall (5 let):

1. Mikec Marija, N o v o mesto, P r e š e r n o v a š t ev . 6 — Taras B u l j b a .

2. Fux Stanko, M e t l i k a 129 — Potovanje M a r k a Po la . 3. Link Joža, Š e n t j a n ž — Zgodba o nev idnem č l o v e k u . 4. Jerina Vladimir, M e t l i k a 88 — As t ropo la . 5. Burger Iko, S m i h e l 22, p. Novo mesto — R o b i n

Hood, 1-2. Nagrajenci dobijo nagrade po pošti .

Fran Levstik; 2

jY(artin Krpan Krpan se začudi in pravi: »Cesar? — Menda

vendar ne?« »Cesar, cesar! Le posluSaj. Prišel je zdaj na

Dunaj hud velikan, ki mu pravimo Brdavs. Tak je, da ga nihče ne ustrahuje. Dosti vojščakov in gospode je že pobil; pa smo rekli: če ga živ krst ne zmore, Krpan ga bo. Lej, ti si zadnje upanje cesarjevo in dunajskega mesta.«

Krpana je to s pridom utešilo ter jako dobro se mu je zdelo od vsega, kar je slišal, in reče tedaj: »Ce ni drugega, kakor tisti prekleti Brdavs, po­slušajte, kaj vam pravim! Petnajst Brdavsov za malo južino, to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete, sedem let staro; samo varujte se, da me ne boste vodili za nos!« To reče In brž dene sol s kobile, kobilo pa v konjak, gre v kočo ter se pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo sram. Ko se preobuje, priteče ven in sede v kočijo ter naglo zdrčita proti Dunaju.

Ko prideta na Dunaj, je bilo vse mesto črno pregrnjeno; ljudje so pa klavrno lazili kakor mravlje, kadar se jim zapali mravljišče.

Krpan vpraša: »Kaj pa vam je, da vse žaluje?«

»O, Brdavs, Brdavs!« vpije malo in veliko, možje in žene. »Ravno danes je umoril cesarjevega sina, ki ga je globoko v srce pekla sramota, da bi ne imela krona junaka pod sabo, kateri bi se ne bal velikana. Sel se je ž njim skusit; ali kaj po­maga? Kakor drugim, tako njemu. Do zdaj se še nihče ni vrnil iz boja.«

Krpan veli urno pognati in tako prideta na cesarski dvor, ki pravijo, da je neki silo velik in jako lep. Tam stoji straža vedno pri vratih noč in dan, v letu in zimi, naj bo še tako mraz; in brž je zavpila o Krpanovem prihodu, kakor imajo na­vado, kadar se pripelja kdo cesarske rodovine. Bilo je namreč naročeno že štirinajst dni dan za dnevom, da naj se nikomur in nikoli ne oglasi, samo tačas, kadar se bo pripeljal tak in tak človek. Tako so se veselili Krpana na Dunaj. Kaj bi se ga pa ne? Presneto jim je bila huda za nohti! Ko cesar sliši vpitje, precej ve, kdo je, in teče mu naproti, pa ga pelja v gornje hrame. Čudno lepo je tam, še lepše kakor v cerkvi. Krpan je kar zijal, ker se mu je vse tako grobo zdelo. Cesar ga vpraša: »Krpan z Vrha! Ali me še poznaš?«

»Kaj bi vas ne,« odgovori on; »saj ni več ko dve leti, kar sva se videla. No, vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.«

Cesar pravi: »Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre! Saj si že slišal od velikana? Kaj deš ti, kaj bo iz tega, Če se kako kaj ne pre-onegavi? Sina mi je ubil, lej!«

Krpan odgovori: »Kogž bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je!«

Cesar ga žalosten zavrne: »Menim da, ko bi jo le mogli! Oh, ali ni ga, mislim, pod soncem junaka, da bi vzel Brdavsu glavo!«

»Zakaj ne? Slišal sem,« pravi Krpan, »da vsi ljudje vse ved6; na vsem svetu se pa vse dobi; pa bi se ne dobil tudi junak nad Brdavsa. Kakor sem uboren človek, ali tako peklensko ga bom pre-mikastil, da se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne želje, po Dunaju razsajati; če Bog da, da je res!«

Kdo bi bil cesarju bolj ustregel kakor te besede! Le nekaj ga je še skrbelo; zato pa tudi reče: »Da si močan, tega si me preveril; ali pomisli ti: on je orožja vajen iz mladih dni; ti pak si prenašal zdaj le bruse in kresilno gobo po Kranjskem; sulice In meča menda še nisi videl nikoli drugje kakor na križevem potu v cerkvi. Kako se ga boš pa lotil?«

»NiČ se ne bojte,« pravi Krpan; »kako ga bom in s čim ga bom, to Je moja skrb. Ne bojim se ne meča, ne sulice, ne drugega velikanovega orožja, ki vsemu še imena ne vem, če ga ima kaj veliko na sebi.«

Vse to je bilo cesarju pogodu, in brž veli prinesti polič vina pa kruha in sira, rekoč: »Na, Krpan, pij pa jej! Potlej pojdeva orožje izbirat«

Krpanu se je to vele malo zdelo; polič vina takemu junaku; pa je vendar molčal, kar je pre­veliko čudo. Kaj pa je hotel? Saj menda je že

slišal, da gosp6da so vsi malojedni zato, ker jedo, kadar hoče in kolikor hoče kateri, zgolj dobrih jedi. Ali kmečki človek, kakor je bil Krpan, ima drugo za bregom. On tedaj použije, ko bi kvišku pogledal, ter naglo vstane. Cesar je vse videl, in ker je bil premetdn mož, tudi precej spoznal, da se morajo takemu truplu večji deleži meriti, zato so mu pa dajali od tega časa na dan, dokler je bil na Dunaju: dve krači, dve četrti janjca, tri kopune in, ker sredice ni jedel, skorje štirih belih pogač, z maslom in jajci omešenih; vino je imel pa na pravici, kolikor ga je mogel.

Ko prideta v orožnico, to je v tisto shrambo, kjer imajo orožje, namreč: sablje, meče, jeklene oklepe za na prsi, čelade in kakor se imenuje to in ono; Krpan izbira in izbira, pa kar prime, vse v rokah zdrobi, ker je bil silen človek. Cesarja skoraj obide zona, ko to vidi; vendar se stori srč­nega in vpraša: »No, boš kaj kmalu izbral?«

»V čem si bom pa izbiral?« odgovori Krpan. »To je sama igrača; to ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi za mene ne, ki mi pravite Krpan. Kje imate kaj boljšega?«

Cesar se čudi in pravi: »Ce to ne bo zate, sam Eli vrra, kako bi? Večjega in boljšega nimamo.«

Na to reče oni: »Veste kaj? Pokažite mi, kje je katera kovačnica!«