Novo mesto, 7. avgusta 1953

Stev . 31 Leto i v

Lastniki tu izdajatelju Okrajni odbori 3£L>L Črnomel j , Hotenje ID N O V O mesto. - Izbaja v u k petek, - Odgovorni urednik Tone Gosnik. — Uredniš tvo ID upraiai Novo mesto, Cesta ko-mand tinto Staneta 25. — Fostnl predal 33 - Telefon uredništva (n oprave 127. — TekočI račun pri Narodni banki v Novem nest m Ufc-T-181. — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrt letna 125 din. — Tlaka tiskarna tSln-»i»n*kejri» pnro^pvalra«

> L J u b l j a n i

Dolenfski Cena tt dva

Tednik okrajev Č r n o m e l j , K o č e v j e in Novo mesto

Majhno, toda trdno podjetje V p r e d m e s t j u Č r n o m l j a , ob

ces t i p r o t i S v i b n i k u t i k n a d D o b l i č a n k o s to j i ž e k a k i h 35 l e t m a j h n o podjet je : B e l o ­k r a n j s k a ž e l e z o l i ­v a m a . N j e n z a č e t e k sega t ja v p r v o l e to po p r v i sve ­t o v n i v o j n i , k o je n a t e m m e ­s tu z g r a d i l p r i v a t n i k m a j h n o l i v a r s k o d e l a v n i c o . L e t a 1935 j e b i l o b r a t zna tno p o v e č a n , po o s v o b o d i t v i , k o je p r i š e l v l a s t s p l o š n e g a l j u d s k e g a p r e ­m o ž e n j a , p a se je r a z v i l v m a j h n o t o v a r n o , k i zapos lu je sedaj o k r o g 30 d e l a v c e v .

T a m a l a b e l o k r a n j s k a to­v a r n a i m a t u d i svo je mes to v z g o d o v i n i n a r o d n o o s v o b o d i l n e borbe . V e č k o t l e t o d n i je b i l a t u p a r t i z a n s k a d e l a v n i c a , l i ­v a r n a i n k o v a č n i c a , k j e r je d e l a l o t a k r a t 60 l j u d i . V njej so i z d e l o v a l i r a z l i č n e p r e d m e ­te za v o j s k o i n r a zne d r u g e p o t r e b š č i n e . Iz o s t a n k o v r a z -

m o v r a z e n enega : p r e m a j h n o je, d a b i l a h k o zados t i lo v s e m n a r o č i l o m , da b i l a h k o da lo z a s l u ž e k v e č j e m u š t e v i l u l j u ­d i i n da b i l a h k o š e v e č p r i ­speva lo v s k u p n o b laga jno . V s a l e t a po v o j n i n i d o b i l o n i t i d i n a r j a i n v e s t i c i j ; k a r so v l o ž i l i za r a z š i r i t e v podjet ja , n a k u p s t ro jev i n u r e d i t e v u p r a v n e p i s a r n e , so d a l i i z s v o j i h u s t v a r j e n i h d o h o d k o v . P o v e č a l i so p r o i z v o d n j o za d o b r i h 90 ods to tkov i n d v i g ­n i l i š t e v i l o z a p o s l e n i h o d 12 n a 30 d e l a v c e v . I zde lu je jo razne p r edme te š i r o k e p o t r o š n j e ko t so l i t i k o t l i , p l o š č e za š t e d i l ­n i k e , p e č n a v r a t c a , r e š e t k e i n š e dese t ine d r u g i h l i v a r s k i h i z d e l k o v , t u d i po p o s e b n e m n a r o č i l u , k o l i k o r j i m d o p u š č a č a s . N a r o č i l i m a j o t o l i k o , d a j i h k o m a j , k o m a j dohajajo, zato j i h m o r a j o ce lo o d k l a ­n ja t i . V s a de l a o p r a v l j a j o v

B e l o k r a j n s k i l i v a r j i p r i delu, T kjer se obl ikuje jo

b i t i h l e t a l so v l i v a l i po rc i j e , k r o ž n i k e , v i l i c e , ž l i c e , lonce , k o z i c e i n d ruge s t v a r i , k i se j i h t a k r a t v o svobo jen i B e l i k r a j i n i n i d o b i l o . P r v o t n o ]e i z d e l o v a l a t ake p r e d m e t e za v o j a š k e m i s i j e , pozneje pa t u ­d i za p a r t i z a n s k e e d i n i c e i n d r u g e us tanove , z l a s t i za p a r ­t i z a n s k e b o l n i š n i c e . K e r t a ­k r a t n i b i l o k o k s a , so t o p i l i s u r o v i n e z o g l j e m . M a r s i k a t e ­r i p a r t i z a n se p r a v go tovo š e s p o m i n j a a l u m i n i j a s t i h p o r c i j , k o ž i c i n dru'*ef?a posodja , k i m u ga je i z d e l a l a p a r t i z a n s k a d e l a v n i c a v Č r n o m l j u .

M O Č A N D E L O V N I K O L E K T I V

M a j h e n , a dober , t a k o b i l a h k o r e k l i za d e l o v n i k o l e k ­t i v , k i danes de l a i n u p r a v l j a to podjet je . T o je eno r e d k i h pod je t i j , k i j e v s e s k o z i a k t i v ­no, k i n i m a posebn ih p r o b l e -

e k o č o k o v i n o v l i v a j o v ka lupe , r azn i i zde lk i

a k o r d u i n za to je s to r i lnos t v e l i k a . P r o i z v o d n i n a č r t za l e ­t o š n j e p r v o po l l e t j e so zna tno p r e k o r a č i l i i n so n a č r t za d r u ­go po l le t j e p r a v za to z n a t n o

V Z a u r e n a p e l j u j e j o

e i e k t v i k n

Z b u r č a n i so se živo zag r i z l i v delo za napeljavo e lek t r ike . L e p transformator z vz idano peterokrako zvezdo na v r h u je že dograjen. Iz k red i ta , k i so ga dob i l i preko sp lošne k m e t i j , ske zadruge v Smar je t i od N a ­rodne banke, so p o r a b i l i p r i gradnji transformatorja 14O.500 d in , tako da stane postavitev transformatorja 205.168 d in .

Zelo p o ž r t v o v a l e n je e l ek t r i -f ikac i j sk i odbor, z last i tov. I v a n P i rna t , J o ž e N o v š a k , J o ž e A n ­d e r l i č in U d o v č . K o l i k o potov napravi jo t i l judje in Si tudi d r u g a č e prizadevajo, da tudi k n j i m dobe e l e k t r i č n o luč i n po­gonsko silo. Odboru pr idno po­magajo z de lom in v o ž n j a m i tud i ostali v a š č a n i . B e l a v rana med n j i m i je l e Rudo l f V i d ­mar , k i ne pomaga n ič , p a č pa p r idno graja prizadevanje osta­l i h v a š č a n o v .

26 posestnikov te va3i je pod­pisalo zado lžn i ce za 460.000 d in k red i t a , k i ga bodo v ob rok ih v r a č a l i N B . T u d i o b č i n s k i l jud­ski odbor SmaTJeta j i m je p re -skrbe l kredi t v znesku 1,200.000 d in , poseben e lek t r i f ikac i j sk i odbor p r i o b č i n s k e m l judskem odboru pa bo skrbe l d'* bo ta k red i t p rav i lno porabl jen in razdel jen. Res pa je, da ves ta k red i t ne bo zadostoval za vsa dela i n mater ia l p r i napel javi . Se za dal jnovod in notranjo opremo transformatorja ne bo zadosti . Zato so se v a š č a n j s p r o š n j o o b r n i l i na I z v r š n i svet S loveni je zi p o m o č p r i n j iho­v e m pr izadevanju . T a k i , k i si sami ve l iko prizadevajo i n tu*-d i delajo, b i res najbolj zas lu­ž i l i p o m o č .

K o bo p r v i č v Z b u r a h zasve­t i l a e l e k t r i č n a luč , bo izpolnje­na d o l g o l e t n i že l ja vseh p r e b i ­va lcev . Verjetno bo takrat pre­nehal a k r i t i k o i n nerganjem p ro t i e l e k t r i k i tud i Rudo l f V i d m a r , saj bo prav gotovo tu­d i on imel od nje kor is t , č e jo b o hotel imet i . J. J .

z v i š a l i . V s i d e l a v c i In u s l u ž ­benc i ses tav l ja jo d e l a v s k i svet, i m a j o pa t u d i svoj u p r a v n i odbor , k i i m a r e d n e t edenske seje. D i r e k t o r tov. L a k n e r je i s t o č a s n o t u d i ob ra tovod ja , za to i m a j o r e ž i j s k e s t r o š k e r a z m e r o m a n i z k e , k a r ugodno v p l i v a n a ceno p r o i z v o d o v in p l a č n i f ond .

V N A C R T U J E P E T K R A T N O P O V E Č A N J E T O V A R N E

V pod je t ju s ta s amo d v a s t a ra l i v a r j a , v s i o s t a l i d e l a v c i so se i z u č i l i a l i p r i u č i l i po v o j n i , t a k o da g lede s t r o k o v ­nega k a d r a n i so v zad reg i D e l o je doka j n a p o r n o , poseb­no p r i v r o č i h p e č e h , k j e r se t o p i ž e l e z o . M e h a n i z a c i j e n i ­ma jo i n za to je t r eba vse o p r a v i t i r o č n o . N a v z l i c t e m u n i so i m e l i v o b r a t u nobene t e ž j e nezgode. D e l o v n a mes ta so t a k o p o v e z a n a m e d seboj , d a m o r a b i t i v s a k de lavec v e d n o n a s v o j e m m e s t u , s icer je p r o i z v o d n j a o t e ž k o č e n a . Z a -i ; K H tega t u d i n e u p r a v i č e n i h i z o s t a n k o v o d de l a ne p o z n a ­jo . Z a s u r o v i n e n i m a j o v e č j i h i z d a t k o v r a z e n za g ra f i t , k i je precej d r a g . Seda j u p o r a b l j a j o ž e d o m a č i k o k s , k i ga p r o i z v a ­j a j o v L u k a v c u i n so z n j i m ze lo z a d o v o l j n i . K o t s u r o v i n o u p o r a b l j a j o s ta ro ž e l e z o , b a r ­vas te k o v i n e i n s u r o v o ž e l e z o , k i ga d o b i v a j o i z n a š i h t o ­p i l n i c .

B e l o k r a j n s k a ž e l e z o l i v a r n a i m a vse pogoje z a p o v e č a n j e v v e č j o sodobno t o v a r n o , k i bt l a h k o p r o i z v a j a l a Se m n o g o v e č p r e d m e t o v te r d a l a z a s l u ­ž e k i n k r u h d e s e t i n a m n o v i h d e l a v c e v . Z a p o v e č a n j e t o v a r ­ne se z e lo p r i z a d e v a sve t za gospoda r s tvo p r i O L O Č r n o ­me l j i n t u d i k o l e k t i v . N a č r t e za n o v o t o v a r n o ž e p r i p r a v ­l ja jo . P o t e h n a č r t i h b i se v n o v i t o v a r n i p r o i z v o d n j a p o ­

v e č a l a za pe tk r a t , z a p o s l i l a pa b i o k r o g 50 n o v i h de lavcev . C e p r i t e m š e u p o š t e v a m o , da bo letos ta m a l i ob ra t p r i s p e ­v a l v s k u p n o b laga jno n a d 5 m i l i j o n o v d i n a r j e v , po tem v i ­d i m o , ka j b i p o m e n i l a n o v a v e č j a t o v a r n a t u d i g lede p o ­v e č a n j a na rodnega d o h o d k a T o b i b i l k o r a k napre j k i n ­d u s t r i a l i z a c i j i B e l e k r a j i ne , zato u p a m o , da ne bo osta lo s amo p r i n a č r t i h i n da bo n o ­va t o v a r n a v r e s n i c i z a č e l a r a s t i š e p r i h o d n j o p o m l a d . D e l o v n i k o l e k t i v sedanje l i ­v a r n e je v s e k a k o r sposoben, da r a z v i j e p r o i z v o d n j o t ud i v v e č j i t o v a r n i .

O b v e s t i l o ! S 1. avgustom 1953 otvarjamo

vsakodnevno redno avtobusno proto

S ta r i t r g — Č r n o m e l j — K o č e v j e in obratno

s s l edeč im vozn im redom: pr ihod odhod

S ta r i trg » b 5.00 Č r n o m e l j ob 7.00 ob 7-15 K o č e v j e ob 9.45 ob 15.00 Č r n o m e l j ob 17.15 ob 17.30 S t a r i t rg ob 19.30

S 5. avgustom pa otvarjamo n a j k r a j š o zvezo dolenjske me-t rople z mor jem in i sicer:

N o v o mes to—Ko evje—Delni­ce im obratno, z zv no na vlake prot i Zagrebu ter Reki—Suša­k u .

s s l edeč im v o z n i m redom: pr ihod odhod

N o v o mesto ob 6.00 K o č e v j e ob 8.00 ob 8.15 De ln ice ob 10.45 ob 18.00 K o č e v j e ob 20.00 ob 20.05 N o v o mesto ob 22.00

Gozdarsko avtopodjetje, K o č e v ­je. A v t o b u s n i promet — tel . 292

Tudi delavska in kmečka mladina naj se Izobrazi

V e č i n o n a š i h v e l i k i h l j u d i nam je dalo dosilej podeže l j e ; predvojne trde razmere pa so tudi skrbele, da skora j n i h č e i zmed naš ih n a j s p o s o b n e j š i h l j ud i n i dosegel v rha . Spomni ­mo se samo na s lovensko M o ­derno. Drago t ina Ket te ja i n Jos ipa M u r n a je zaradi podhra­njenosti i n materialnega po­manjkanja s t i sn i la suš ica , ko sta b i l a komaj na z a č e t k u svoje u m e t n u š k e pot i . L j u d s k a kuhin ja pod l jub l j ansk im gradom je že zgodaj s t r ig ia ž i v l j e n j a naj-s i romasnejs im plastem sloven­skega i z o b r a ž e n s t v a .

Zato je danes to l iko v e č j a naša č l o v e č a n s k a in k u l t u r n a do lžnos t , da damo m l a d i n i poleg učn ih kn j i g in šol tudi take ma­ter ialne pogoje, da bo mogila r azv i t i vse svoje umske in fizič­ne sposobnosti. V s e priznanje zas luž i O L O Č r n o m e l j , k i bo pr i speval m e s e č n o iz svojega p r o r a č u n a za vsakega belokranj ­skega v i sokošo l ca po 3,000 dinar­jev i n tako omogoč i l studiranje na viš j i sol} vsej be lokranjsk i akademski m l a d i n i . T u d i novo­mešk i okra j Je dal l jub l jansk i u n i v e r z i š t e v i l n e v i sokošo lce ; mnogi izmed n j i h ž ive še danes v t e ž k i h razmerah in se zaradi pomanjkanja ma te r i a ln ih sred­stev n ikako ne morejo v celot i posveti t i š t u d i j i , s tem niso prizadet i samo š t u d e n t j e , ampak tudi vsa n a š a skupnost, ke r j i nepopolno i z o b r a ž e n i absolvent i ne bodo mogl i n ikda r nud i t i tistega, ka r b i ob p r a v o č a s n i podpori l judske oblast i lahko. Za to tudi š t u d e n t j e n o v o m e š k e ­ga okra ja upajo, da bo O k r a j n i l j udsk i odbor razumel n j i h t e ž n j e in j i m po svojih m o č e h pomagal, da se izobrazi jo .

Z vso resnostjo je t reba reš i t i tudii v p r a š a n j e n o v o m e š k e Di j a -ške kuhinje . K u h i n j a je v ob­dobju svojega dvoletnega poslo­vanja ob podpori l judskega odbora mestne o b č i n e postala n a j c e n e j š a In na jbo l j ša kuh in ja v N o v e m mestu. U p r a v l j a jo u p r a v n i odbor, vendar s loni vse delo na u p r a v n i c i Roz i Perocc i , k i je znala s pametn im gospo­darjenjem prebrodi t i vse gospo­darske t e ž a v e tudi potem, ko je D i j a š k a kuh in j a postala usta­nova s samostojnim f inansira-n jem. V k u h i n j i se hrani jo vsakole tn i t r govsk i t e č a j n i k i , vajenci , uč i t e l j i š čn ik i im pred­vsem d i j ak i i z podeže l j a . M e s e č ­no stane hrana o k r o g 2.500 din , r e v n e j š i m pa je uprava spora­zumno z l j udsk im odborom mestne o b č i n e hranarimo zn i ­ža la . Toda hrana Je za š t u d i r a ­jočo mlad ino še predraga. U p r a ­v a si pr izadeva, da b i hra/no tako poceni la , da b i z n a š a l a ,

m e s e č n a h rana r ina morda le ok rog 1.500 dinarjev. K a k o ?

V s i vemo, da se na j t e ž j e Izo­b r a ž u j e p o d e ž e l j s k a mlad ina . Ze tako Je odtrgana iz več j ih k u l t u r n i h s r e d i š č , v v e č i n i p r i ­merov pr ihaja iz p a s i v n e j š i h kra jev in ž ivi v mestu od daja­tev s t a r š e v . C e k temu p r i š t e j e ­mo še potrebo po de lovn i s i l i , k i priteguje na podeže l ju mla­dega č l o v e k a že zelo zgodaj 1 v delo, nam bodo razumi j i ve j ša dokaj pogosta navajanja n a š e g a dnevnega časop i s j a , da š t u d i r a na naš ih v i s o k i h šo lah v v e l i k i već in i mlad ina iz u r a d n i š k i h d r u ž i n i n le nizek odstotek delavske in k m e č k e mladine.

Medtem, ko so p r i nas n a j š i r š e l judske plast i na če lu z delav­sk im razredom nosilec napred­ka , ku l t u r e in obflasti, pa raste n a š a intel igenca v p r e t e ž n i me r i še vedno iz u r a d n i š k i h d r u ž i n , med ka t e r im i je ponekod še na gosto razpredena m a l o m e š č a n ­ska miselnost, k i nam skuša na vsakem k o r a k u š k o d i t i .

N o v o m e š k a D i j a š k a kuh in ja Je morda med p r v i m i v S loven i j i , k i bo s k u š a l a prodajati hrano pod ceno. To se j i bo pos reč i lo le, če j i bo uspelo pr i tegni t i vse podeže l j e , če bo njeno prizade­vanje podpr l ves n o v o m e š k i okra j .

Č l a n i c e A F Z , organizaci je Z B In S Z D L , bodo o rgan i z i r a l i na­b i ra lne akci je po vseh vaseh n o v o m e š k e g a okra ja . V s a k a h i ša naj b i prispevaHa morda le po 2 k g k r o m p i r j a i n tako b i dala

več ja vas po 100 kg , o b č i n a 2.000, sk l ad i š ču osnovne šole v N o v e m mestu pa lahko da 23 o b č i n n o v o m e š k e g a okraja 46 ton k rompi r j a , ka r vse bo pome­nilo, da se bo podeže l ska mla­dima, k i v mestu š t u d i r a , skoraj zastonj hran i la . T o je en sam pr imer .

V S E MNOZ1CJNE O R G A N I Z A C I J E

N A P O D E Ž E L J U !

Podpr i te nabira lno akci jo n o v o m e š k e D i j a š k e kuhinje , da se bo tudi podeže l ska mlad ina v v e č j e m š tevi lu i z o b r a ž e v a l a in tako kor i s t i l a tudi nam vsem in naš i soc ia l i s t i čn i skupnost i .

V teh v r o č i h dneh Je lepo b r o d i t i med v a l o v i zelene K r k e . ( K r k a — mot iv i z D v o r a )

Na kočevskem rudniku pred 14. leti

r O K R A J N I O D B O R Z B Č R N O M E L J

p o z i v a vse borce X V . b r i ­gade, da javi jo pismeno svoj sedanji naslov. Vse komisarje , komandante in komandir je te brigade pros i , da pridejo na se­stanek pr ip rav l ja lnega odbora, k i bo v nedeljo, 9. avgusta ob 13. u r i v M e t l i k i na s e d e ž u mestne o b č i n e . — R a z g o v o r i h se bodo o pr ipravah za p ro­slavo 10. obletnice usta­novi tve brigade, k i bo 20. septembra letos v M e t i . k i .

P r i p r a v l j a l n i odbor

P red Š t i r ina j s t imi le t i je vo­ditelj delavskga gibanja na K o ­č e v s k e m prof. J o ž e S e š k o , te­danji sekretar O k r o ž n e g a ko-miteja K P S in prvoborec ZA pravice delavskega razreda ter organizator vstaje v okra ju K o č e v j e , napisal č l a n e k o raz­merah v k o č e v s k e m rudarskem rev i r j u , k i je b i l obj'avljen 19. ju l i ja 1939 v » J u t r u « pod na­s lovom: »Med rudar j i k o č e v s k e ­ga r ev i r j a v lada beda k a k o r v let ih n a j h u j š e k r i z e « . Č l a n e k je pomemben dokument, k i nam s l i ka t e ž a v n i po loža j delavske­ga razreda v stari k a p i t a l i s t i č n i Jugos lav i j i in ne bo o d v e č da se po 14 le t ih znova z n j i m seznanimo, da b i to l iko bolj r azumel i ve l i ke revolucionarne spremembe p r i nas in da b i to-l iho bolj zna l i t p o š t o v a t i l n ceni t i p r idobi tve narodno osvo­bodilnega boja in l judske revo­luci je . Obenem pa bo to pre­p r i č e v a l n o poj'asnilo mnogim n e r g a č e m , zlasti t i s t im, k i mor­da n i k d a r n i t i j ed l i niso z de­lavsko žlico ter se z d a n a š n j o d r u ž b e n o uredi tv i jo , delavsko samoupravo in poglabljanjem soc ia l i s t i čne demokrac i je Se vedno ne morejo spr i jazni t i , k a r zkis t i vel ja za ostanke ka ­p i t a l i s t i č n i h in m a l o m e š č a n s k i h elementov, k i še danes skuša jo v n a š a t i m a l o d u š j e med n a š e delovne l jud i . K a j radi hval i jo dobr ine , k i so včas ih bi le na razpolago p.r) tem p-a pozablja­jo, da teh dobr in n i bi lo delež­no delovno l judstvo, a zlasti ne de lavski razred To nam osvet­l juje tudi Seskov č l a n e k , v ka­terem p r a v i naslednje:

Ze nekaj mesecev praznujejo naš i rudar j i praznovanje pome­n i brezdelnost) . Z e od novega leta se š iht i vedno bolj redč i jo . Z zaupn ikom Jožefom stopava po »nov ; koloni j i« .

N a koncu leži pred nama dnevni kop, Ves blaten in zal i t z vodo. Nekaj l judi se giblje na dnu, da izkopljejo svoj de lež premoga. » K m a l u ga na dnev­nem kopu ne bomo več k o p a l i , ke r je p r e s l ab ,« m i p r a v i za­upnik . Dober je le še v jami i n drugo leto bomo že d iha l i samo jamski zrak. T a premog n i slab, bol jš i je kakor v mar s i ­katerem slovenskem r u d n i k u , k je r redno delajo. T u d i stro­k o v n j a k i p r i že lezn i šk i direk­c i j i v Ljublj 'ani so tega mne-

Del ojemtisocgiave množice pred spomeoiKoni Talca na proslavi Dneva vstaje

nja, zato si ne moremo razla­gati, zakaj ravno k o č e v s k i re­v i r n i m a zadosti dobav. Ž iv l j e ­nje je postalo zadnje mesece zopet neznosno, kakor v l e t ih n a j h u j š e krize- Ne moremo si pomagati . Vse intervenci je do sedaj niso zalegle. B i l sem sam med delegati v L j u b l j a n i in Beogradu , k jer smo dob i l i lepe t o l a ž i l n e besede in obljube. Z a ­enkrat je rezultat vsega tega n a r o č i l o 100 ton premoga, ka r pomeni en š iht m e s e č n o . Za redno delo pa b i r a b i l i skupno 2000 ton m e s e č n o . Pogle jva ma­lo po s tanovanjih pa boš v i d e l , k a k š n a beda je.«

Z a v i l a sva v »s ta ro ko lon i jo« ob cesti, k i jo nameravajo v k ra tkem podreti . Stene so že razkopane, kanal izac i ja je sla­ba, vse vpi je po novem. Ruda r Pav le stanuje tukaj . Majhno r a -tohlo kuhin jo ima in dve so­bic i T u b iva z ženo in 5 otro­k i . Z a č a s n o je p r i njem najsta­re jša h č e r k a z m o ž e m - r u d a r -jem. Rudar Pav l e je med t is t i ­mi d r u ž i n s k i m i oče t i , k i j i h je » p r a z n o v a n j e « najbolj udar i lo . Njeegova žena pr ipoveduje : »Zadn je mesece mož skoraj nič ne dela. Po vseh odbi tk ih je prinesel že v e č k r a t domov sa­mo nekaj k o v a č e v na 14 dn i , enkrat celo samo 15 d in , d r u g i č trideset, nato 59, v č e r a j pa je dobi l malo več in sicer 213 d in , k e r so se zaupn ik i poteeni l i zanj. D o l g v konzumu je vedno večj i , vs i bi že od gladu po­m r l i , č e b i ne b i l imel m o ž do­ma v svoji vasi n j ivo , k i jo je prodal . Sedaj n imamo nič v e č , az sem tudi že stara in ne mo­

rem v e č . otroci pa hoče jo jesti .«

»To je zelo revna d r u ž i n a « , m i p r a v i zunaj rud-arski zaup­n ik , je pa še v e č podobnih. S. ima na p r imer 5 otrok", S. celo 7, dela pa n i . Podpore n i od n ikoder nobene. De lavska zbor­nica nam na n a š o p r o š n j o še odgovor i la ni.«

» Z n a n o m i je, da so odbi tk i p r i vas zelo v e l i k i . Za kaj vse pa v a m od tegu je jo?«

»Za kaj? C e l a vrs ta odteglja­jev je: u s l u ž b e n s k i davek, bo l ­n i š k a blagajna, delavska zbor­nica , brezposelni fond, uporaba inventar ja , l uč , t r o š a r i n a za

luč, rudarska zadruga i n drugo. Na vsakega p r ide gotovo 100 dinarjev.

Odteguje se v vsakem pr ime­ru ne oziraje s e na v i š i n o za­s l užka , tako, da se je v p r e j š ­nj ih le t ih p r ipe t i lo , da rudar n i z#služi l n i t i za od teg l ja je .«

»Kaj pa konzum? a l i daje v teh mesecih, ko praznujete, l j u ­dem živi la na k r e d o ? «

»S tem so v konzumu zelo p rev idn i . Dajo že , ti je ve l i ko premalo in u p o š t e v a j o le zaslu­žek. Tega pa malodane n i . K l j u b temu so se zadnje mese­ce rudar j i zadolž i l i skoraj za 30.000 t isoč d in . Mnogo svojega dolg n i t i v pet ih mesecih ne bodo mog l i p l a č a t i tudi če b i redno de la l i . N a to p a že n i h č e več ne ra lčuna. Pogejte, kaj se je p r ipe t i lo pred dnevi ; M l a d i rudar France je hotel dobitt p red š i h t o m hlebec k ruha . V konzumu m u ga niso hote l i dati , naka r je šel fant tešč na delo. Po š ih tu je spet p ros i l za k r u h v konzumu, a ga spet n i dob i l . Nato je šel v S a lko vas, da b i kje dob i l delo za hrano. D o b i l ga je p r i n e m š k e m kme­tu. Sedaj ob dnevih , ko na R u d n i k u ni š ih tov , dela p r i kmetu za hrano. Fant je j oka l , ko n i mogel dob i t i n ik je r n i t i hleba k r u h a . «

»Kaj pa d r u ž b a p r av i k va­šemu po loža ju?«

» D r u ž b a p r a v i , da n imu naro­čil i n da nam ne more poma­gati. L a h k o pa r e č e m vsaj to, da š i k a n i r a n j a i n p r o t e ž i r a n j e posameznikov p r i delu ne b i t r e b a . . .

K a j pa nameravate stori t i še za i zbo l j šan je vašeg** s t a n j a ? «

» P o s r e d o v a l i bomo ponovno na vseh merodajnih mestih. Moramo uspeti, saj nam gre za golo ž i v l j e n j e . . . delavstvo je za enkrat še m i r n o i n p o t r p e ž ­l j ivo č a k a na izpoln i tev obljub od l i čn ih oseb.« . . .

. . . » T o se mora i zp remen i t i . « V t a k š n i h razmerah so v č a s i h

ž ive le rudarske d r u ž i n e . Toda ti čas j so m i n u l i , zatoni la je oblast b o r ž u a z i j e , k o č e v s k i r u ­darj i pa si v pogoj ih l judske oblasti i n delavske samouprave z dneva v dan zbol j šu je jo ž iv­ljenje, obenem pa dajejo vedno večj i de l ež n a š i soc ia l i s t i čn i skupnost i .

Metliško kopališče ie oživelo

Z a k o p a l i š č e m v Podzemlju ob K o l p i , k j sta ga letos obno­v i l a o b č i n s k i l judsk i odbor in K m e t i j s k a zadruga v Gradacu —čez zimo so stavbo skoraj popolnoma demol i r a l i neznani s to r i l c i — J e T u r l s t i č n o - o l e p š e -va lno d r u š t v o v M e t l i k i sk le ­n i l o , da v svo j i rež i j i obnovi i n i zpopoln i m e t l i š k o k o p a l i š č e . K o t podzemeljskega tako so se tudi tega l o t i l i brezvestni l jud ­je: u l o m i l i so v celo vrs to k a ­b i n , odnesli k l j u č a v n i c e , potr­gali letve in deske, o d k r i l i stre­ho, odnesli v ra t a i n podobno. Zato se je novo ustanovljeno T u r i s t i č n o - o l e p š e v a l n o d r u š t v o v M e t l i k i z n a š l o pred nelahko nalogo, da z m a j h n i m i denar­n i m i sredstvi k i j i h je imelo na razpolago, zacel i sledove v a n ­da l izmu, obenem pa Izbol jša l n izpopolni celotno k o p a l i š č e .

D r u š t v u je za letos še k a r uspelo o p r a v i t i svojo nalogo. 2e spomladi je nasadilo ob

vzhodni s t rani kopa l i š ča vrs to topolov i n odkupi lo je s p o m o č ­jo mestne o b č i n e o b s e ž e n t rav­n i k po leg sedanjega k o p a l i š č a , k jer bodo urejeni š p o r t n i pro­stori . P o p r a v l j e n je b i l vodo­vod s p i tno vodo in n a m e š č e n i č r p a l k a i n prha , pos t av i l i so nekaj k l o p i in names t i l i l e ž a l n e desJce. O dpr t a je o k r e p č e v a l n i ­ca, p r i p r a v i l i p\a so tud i plesno p loščo l n prostor za godbo. H k r a t i so napel ja l i tudi elek­t r iko .

V p r ihodn j ih le t ih bo mora-]o sedanjo k o p a l i š k o stavbo na­domestiti zidano poslopje, hk ra t i pa bo t reba mis l i t i tud i na sobe za tujce. S k r b za udob­nost i n higiensko č i s to k o p a l i ­šče bo morala b i t i ena g l avn ih na log T u r l s t r i č n o - o l e p š e v a l n e g a d r u š t v a v M e t l i k i . Le tako bo u s t r e ž e n o d o m a č i n o m in tudi tujcem, k i vedno pogosteje p r i ­hajajo na oddih k topl i K o l p i .

St ran 2. D O L E N J S K I L I S I * fltev. 31

„. . .m vtčna zahvala vam bodli" (Zaiostinka)

Seznam padlih borcev NOV občine Dobrepolje A D A M I Č Dan ica , P o n i k v e , ro­

jen«! iyoy f uorta n d zve.-insid n a č i n od domobrancev decembra l y « v Pijavj gor ic i . PUGE.I..J Mežka , P o d k v e , roj . 1907, ubita M zverin*k, nač in od donio, broncev decembra 1943 v P i j a v i g>rici. D R E N A l o j z , P o n i k v e , roj. 1»20, borec, padel oz i roma p o g r e š a n <>d le-m 1944. F R A N ­C E i . J Uerriard>ka, Pon ikve , roj. 1928, ubita od r o č n e bombe no­vembra 1943. G L A V A N iva t i , P o n i k v e , TOi, J«1*9, ustreljen od domobrancev Januarja 1944 pr i V e l i k i h La.-oali. J A K S E T.»ne, P j i m k v e , r ; i j , 1923, padel 1942 p r i Zagradcu kot borec N O V . J / • . S E Jo/.e, Pon ikve , rojen 18^3, umr l posledicah oku -pa . i> ' 1947.

M U S T A V A R P rane , Pon ikve , ro j . 1908, podel septembra 1943 Prj ( h i huvem kot borec. P R I ­J A T E L J S l a v k o , P o n i k v e , rojen J t H i , LULMI p i i bouii jarun J I I J U >u mja 1942. P O D L O G A H A l o j z , Ponukve, roj. 1926 u m r l na p : -sledicu.li vojne 1946. S K U I J Ivan , Pon ikve , roj . 1921, padel kot borec T o m š i č e v e brigad«' IfBtgmbrl 1944 Q i P r imorskem. Z A K R A J S E K E d v a r d , Pon ikve , roj . 1878, ustreljen jun/ija 1W4 od domobrancev v V e l i k i h L a -*čwh. Z A K R A J 6 E K E d v a r d , Po­n i k v e , r. 1916, ustreljen jun . 1944 v V e l . l.-iščuh. Z A K R A J S E K D u š a n , Pon ikve , roj . 1920, ustre­l jen juruija 1944 v V e l i k i h L<-i č a h . 2 U K Franc, Pmnikve, roj . 1890, ustreljen od domobrancev maja 1944 na svojom domu. S T R A H Mat i j « , Hočev jc , r.vjen 1888, us t ie l jen doma marci 1943 2 N I D A R S I C Franc , rojen 1914, padel kot borec 1943 pr i i l o v i geirl. G R M Stanko, rojen 1921, u m r l na posledicah rane kot bo­rec marca I. 1945 p n Topl ic h G R U D E N A l b i n , Podg^r ica , roj. 199$, padie-l oktobra 1»43 p r i K - . eevjm. V E S & L A l o j z i j . Podgor ica , roj . 1915, padel februarja 194-1 v V e l i k i h Lašdah ,

V O D L A N Egorn, roj . 1902, pa­del 1944 p r i V e l i k i h I ^ i č a h K A V C I C V a l e r i j a , rojena 1911. p;-d!a kot borka okb»bra 1943 na K r i m u . K R A U J o ž e , roj . 1905, ustreljen, 1. 1943. 2 N J D A R S I C Jože roj . 1924, padel 1943 kot borec. B A B I C A l o j z i j , Bruhanja vas, roj . 1908, ustreljen n o v e n -bra 1943 na R a k o v n i k u — Ljub j ; m , ko sp je v r a č a l iz Raba. S P O L A R Anton , Bruhanja v . ? , ro!. 1920, ustreljen 1942. K A -S T E I IC Franc , Bruhanja vas, roj . 1905, padel kot borec 1943 P F R K O Ivan, Zagor ica , ro 'en 1917, umr l v n e m š k e m t a b o r i š č u Mparthausen. M E N C I N Janez, Zagor ica , roj , 1922, padel kot hr>r-c marca 1943 v Ambrns t i . V I D M A R J»žp, Zagor je« , rojen 1907, umr l UH? na Rabu, SU-S T A R J o ž e , roj . 1913 v Za«<>ricl. P ' d e l avLnis 'a 1. 1942. K R A L J F ranc , roj 189!, ustreljen kot t r . lec avgus t i 1942. K R A L J Jožefa . Zago i i ca , rojena 1307, padla kot bork* v v v i k i h LaMata I. 1944

T O M S I C trVtC, Zngorica, rojen 1910, us'reilien v V e l i k i h Laščah mnrca 1944. T O M S I C Franc , Z ' -goricB, roj. 1926, ustreljen 194:'. S T R N A D Stanislav, Mula vas, roj . 1944, ustreljen 1942 v ' K o r r -p o l ; ah. P E R H A J A l o j z i j , Mala vas, roj. 1915, ubit od Itali janov avgusta 1942. B A R T O L M E Igna-c i j , roj. 1904, ustreljen v Hočev-Ju mtija 1042. B A B I C Ign.ici.i. M a l a vas, roj. 1906, ustreljen avgusta 1942 v Kon>poljah. E R C U L J Mat i j a , Malu va«, r. 1916. ustreljen 1. 1942 p r i Grosup l ju . G R M S f i n ko, M a i a vas, rojen 1923, padel kot borec septembra 1. 1943 p r i Rsikeku. K H A U J . -že, Ma la vas, roj . 1905, umiri no-v nubra 1942 M Htibu, S L A K Janez, roj. 1899, ustreljen julij-a 1942 p r i Z4en-»kii vtwi. HOČE« V A R M a r t i n , P o d p e č , roj. 1923, ustrel jen avgusta 1942 v K o m -p ja l i . J A K O P I Č J o ž e , Ptid'.;eč, ro j . 1910, us t ie l jen avgusta 1942 v » l o m p o l j a h . P R I J A T E L J Ma t 1 , ja, F o d f o r i , roj . 1905, b i l borec, ujet na B l o k * h , pn-grešan od le­ta 1944. N O V A K A l o j z , Podpora, ro j . 1902, umr l na Rabu februar­j a 1943. M A R O L T A l o j z i j , Pod gora, roj . 1925, padel kot borec septembra 1943. K R A S E V E C A n ­ton, Tržiič, roj. 1904,. ustreljen m a i r c u 1944 od domobrancev. P U G E U F r a n č i š k a , Potiskuv*»c, u m r l a decembra 1942 na posle

dicah bombardiranja . O G R I N C J o ž e , Pot iskavec, roj . 1913, umri na Rabu jan.uarja 1. 1943. M i . -G I J i N J o ž e , Pouskavec , rojen 1924 pade, novembra 1. 1944 na Z v u c a h . M E G L E N E d i , Po t i ska­v a , roj. 19H3, se p o n e s r e č i l z bombo MI umrl apr i l a leta 1944. H R E N A11.to.11. Pot iskavec, rojen 188«, ustreJjeni dom* ud Rt-^j I. Ib43.

P U G E I J J o ž e , T rž i č , roj. 1»13, ustreljen od 13e-ga 1 oktobra 1942. U E K N U L C J o l e , P a k a , roj . 1925, umr l v n e m š k e m t a b o r i š č u B L -chemvald tebruarja 1945. N O S E A l o j z i j , Paka , roj . 1914, umrl v m-mškem t a b o r i š č u Dachau le-

a 1944, O B E K S T A R Janez, F V K . -tglMf ro j . 1924, padel 1943. R U S A l o j z i j . PMitabor , roj. J927, b i l oorec N O V , umrl Junija 1944 zg­radil posledic borbe. K R I Z M A N Franc. Pod tabor, roj. 1904, ubil pr i bombardiranju juni ja 1942. D E C E K O Anton , Rapi jevo, roj . 1900, u m r l na Rabu novembra 1942. K R I Z M A N Janez, Rapl je vo, roj. 1911, umr l v n e m š k e m tabor i šču Dachau septembra le­tu 1944. B O S T J A N C I C Franc , Hupljevo, roj. 1900. ustreljen od Itali janov avgusta 1 9 4 2 , B O S T J A N C i C Jinže, Rapi jevo , rojen 1908, uatreJjen °d Ital i janov av­gust« 194%. F E R B E Z A R Jane/ , P i j c e r k v i , roj . 1871, ubit p r i bombard i r a j >u jun i ja L 1942,

B A C N I K J o ž e , P r i c e r k v i , rojem 1902, ubR pr i bombardiranju apr i la 1W5. B A C N K Mar i j a , P r i c e r k v i , roj . 1901, ubita p i i bombardi ranju apr. 1945. B A C ­N I K K r i s t i n a , P r i c e r k v i , roje na 1940, ubita p r i bombi diranju a p r i a 1945. V I D M A R Jalkob. L i ­pa, roj . 1903, padci 1942 v itatl janskii o fenz iv i . P U G E L J J o ž e . L i p a , r o j , 1922, padel 1942 v Ita* lijansiki ole:iz>ivi p r i V i d m u . P U -G E U Ivaji, 1.1 pa, rojen >930. ustreljen avgusta 1944 v Zagrii<'-i ' U . P L G E L J Karo) ina , L i p a , r. 1920, padla kot borka apr i l a 1945 na Tur j aku . K R A L J FrMinc, L i oa, roj. 1914, padel marca 1945 v F*TM,p'-.h,

K R A L J J o ž e , L i p a , rojen 1919,

padel kot borec oktobra 1944 pr . Riu r . i c i . J E R S 1 N Franc , L i p a , ro­jen 1900, u m r l na Rabu decembra ia42. H t U L E R J u l i j a , L i p a , roj . 1912, padla kot borka apr i l a 194o pr i i u r j a k u . rtEGLfcR ivarel , La­pa, ro j . 1923, paoel kot borec avgusta 1942 v lL-Rijanski ofen-z-.vi. j r i E G L E R J o ž e , l^i^ia, rojen 1920, b i l ubit maja i i h ; v i u u -gah, l - ' E R i v U L J V i n k o , L i p a , roj . 1923, padel kot borec avgusta 1942. F E K K U L J Mat i j a , roj . i«2u, padel marca 1«4^. « u a J o ž e , roj . 1914, padel 1943 v SuuznjCj p n Kočev ju . M A L E Z i C A n t o n , K o -lenća vas, roj. 19U8, uoit v i ta l i ­j ansk i ulen*..vi avgusta 1942 v v i u i i i u . M A L E S 1 C Juie, Ko lenca vas, ro j . 189«, p u d . l 1943 v no v t m o r u . K R A L J Ignac, Koienca vas, roj . 1931, se p o n e s r e č i l 1 o r o ž j e m v Strugah juni ja 1944 l i O c & V A K Franc , K o l e n c a vas, roj. I.C.IIJ, padel novemura 1943 H O Č E V A R aiane , tvolenca vas, roj. 1927, pade! 1943 v St ruga l i ttOCEVAR Franc , K o l e n č a vas, roj . 1003, bij ustreljen seplem bra Id4! F E R K U L J K a r e l , K o lenca vas, roj. 1UU2, ustreljen v Strugah maja 1944. K R A S E V E C A n t o n , T rz i ć , roj. 19U4, padei marca 1944 v Strugah.

K R I Z M A N V Kiko , i r ž i ć , rojen 1911, ubit od Ital i janov avgusta TJ42 nad Polomom. K R I Z M A N Tone, T rž i č , rojen 1922, ustre Ijen avgusta 1942. K R I Z M A N Jože , T rz i ć , rojen 1919, ustreljen v V i d m u avgusta 1942. K l t i Z -M A N M a r c a , T rž i č , r o j . 1923, ustreljena apr i l a 194ii v V e l i k i h L a š c a n kot a k t i v . s i k a O F . K R I Z M A N Maks,, Trž ,o , rojen 1925, u m r l v n e m š k e m t a b o r i š č u Maut -huusen januar ja 1945. M E G L E N A l o j z , Č a t e ž , roj . 1906, u m r l v i ta l i janski in te rnac i j , na R.ibu 1943. S T K N A D Ignac, Zdetiska vas, roj . 1886, u m r l v n e m š k e m l a b e r u c u Dachau, ju l i ja 1945. S T R N A D F r a n č i š k a , Zdenska vas, roj . 1896, umr la v nemsitem tabor i šču Ravensbr l l ck , marca 1945. V O D O P I V E C D u š a n , Zden-ska vas, roj. 1918, j iadel novem­

bra 1943. MESOJEDEC A l o j z , z,aenska vas, rojen 1919, ustre­l jen kot talec maja 1942 v L j u o -Ijani. S T U P N 1 K A l o j z , Zdensi ia vas, rojen 1920, u m r l na Raou novembra 1943. l iREJC Ivan, ^denska v;m, rojen 1889, umr l n a Rauu decemura 1942. U L A 1 ' -N i K lVi,lan, Z^ueiisiia vas, rojen 1938, p o n e s r e č i l 1 oomoo leta 1946. u O Z l C A n t o n , z.aensKu vas, rojen 1930, pone.rec-.J l o r o ž j e m 1945, v u D i C A R Pav le , ZdensKa vas, rojen 1910, pade; 1943 v N O V . V O D l C A K J o ž e , ZdensKa vas, roj. 1926, uoit O K I O

ora 1944. ,vi.•.^•j . ir.Ui-A. a tavno, rojen 1918, pauei nt^ja 1944 v .Strugah Ailirvi^iC J o ž i c a , rojena

padla novemura 1^43 na rvnuiu. AiviRUVJ^RJ m a r i n a , roj. 1907, padla n o v e m b r a U43 na r».rimu. A U A i v i i C M i r k o , rojen 1920, padel novemDia 1943 p n Kovtah. A D A M I Č Ivan, roj. 1911, u m r l spomladi 1946 dgt posledi­cah boroe. G R A N U O V E C Janez, rvompolje, rojen 1905, padel kol akt iv is t 1943. Ai-JJJOLiJii,rv t rane, Nompolje , rojen 192<, pade« 1«43 prj nakeKU. ^ A K t C A J a c r v JuLU, Kompol j e , rojen I9uu, padel 1944. S T R A H ignac, Komuol j e , rojen 1911, padel 1944.

H A t i l C J š T A N l S L A V , Kompo Ije, rojen I912, ustreljen kot ta lec avgusta 1942. M R E N Marje ta , Kompol j e , rojena 1867, ubita pr. ooniuardi ranju jun i ja 1942. N O ­S E A n t o n , Kompol j e , rojen 1923, ustreljen kot taiec avgusta 1942. N O S E J u l i j , Kompol je , roj. 1914, ustreljen kot taiec avgusta 1942. N O S E A n t o n , Kompol je , rojen 189/, ustreljen kot talec avgusta 1942. S T R A H Franc , Kompol j e , rojen 1908, ustreljen kot talec avgusta 1942. S T R A H J u l i j , K o m ­polje, rojen 1917, ustreljen kot talec avgusta 1942. S l ' R A H J u l i j , Kompol je , rojen 1920, ustreljen kot ta l tc avgusta 1942. V E R G O V i n k o , Kompol j e , rojen 1896, umr l v i ta l i j ansk i in ternaci j i Ren .c i , j u n i J a 1943. V O D I C A R Anton , Kompol je , rojen 1913, ustreljen kot talec avgusta 1942.

M e d opojnimi vonji zdravj.nih zei:šč v Gosadovem s§ciatizšcy

Prijeten vonj raznih zdravi lnih / Jisć to sumu gob vam udari v nos, ko stopite v *k!a*lišče »Gosd-U J « v l i r ^ j nu. Vel iko dvonad­stropno skladišče je poino nairaz-i iovrsnujših celile od hrastovemu mahu uo brezovega listja, jag.Ki.-nja, kopriv, g ladeža , raznih ko­reninic in gob, čeimina, pa do velikega kupa skorje krhlike. Okrog 80 vrit zdravi lnih zelišč je leto* na odkupnem seznamu podjetja. Vendar nabirajo ljud;e največ It brezovo listje, listje ko­prive, ikorjo krhlike, l ipovo in lezgovo cvetje ter »ulie gobe. Mn«igo, zelo niiu^go zdravi lnih ras t ln pa pri nas propade, ker j 'h nihče ne nabira, akoravno je pc njih veliko povpraševanje in imajo lepo ceno. Med take iska­če rastline in zelišča spadijo: ko­renina rep.nca, ki se nabira spo­mladi, potem gladeieve koienine, katerih je povsod dovolj , Kribska resa, porova meta, kumin, kore­nina bele čmerike (podlesek) in druge.

Novomeška poslovalnica »Go-sada« odkupuje zdravilna zeh£Ča na območju novomeškega in čr­nomaljskega okraja ter doloma na področju krškega okraja ,'do Sa­ve). Letošnje poletje so samo za odkupljene suhe gobe na tem po­dročju izplačali nad tri milijone tjlinarjavl T u d i ostalih vrst zdra­vi lnih zelišč imajo precej v skla-d «Ču, z'asti lipovega in brezove­ga cvetja. Odkupujejo v giavnem oJ kmetijskih zadrug, vendar so zadruge Še marsukje neprožne in se za tovrstni odkup k.i malo zanimajo. V novomeškem okraju so med najboljšimi odkupovalci kmetijske zadruge: Sropiče, ki pa ur.ajo nevarnega tekmeca v K Z Podgrad. nato pride K Z Vrhpo-lje„ K Z Brusnice, poslovalnica Gabrje in Hinje. V Beli krajini imajo dobro organiziran odkup zdravilnih i e !$č K Z AdleŠiči, Radovica, č rešn jevec in deloma iero« tudi Suhor. V Podzemlju,

kjer so včasih odkupi l i največ ze­lišč, ni sedaj skoraj nobenega na­biranja. T u d i t Draga tušu )im organ.zacija odkupa ne gre od rok, Še manj pa v Starem trgu in Predgrađu . Neko l iko bolj gre le­tos v Gribi jah, K r i v d a je pred vsem na nezammanju po&lovodi in upravnih odborov.

Ponekod v Beli Kraj in i se iz­govarjajo na pomanjkanje skla­dišč. K Z v Adkšič ih ga tudi ni­ma in vendar je letos odkupila lepe količine zelišč in 1 tem nu­dila zaslužek nabiralcem. Odkup :ma organiziran tako, da en dan » tednu sprejema in izplačuje ze-l ;4ča, drugi dan pa jih že pošlje naprej. T a k o bi lahko organizi­rali tudi v drugih zadrugah. Ve­l iko je nabiraicev, k i prinašajo nabrana zelišča naravnost v »Go-s;-dovo« skladišče v odkup. N e k i i'abiralec iz SoŠic -je prinesel le­to« samo korenin čemerike in vol jčje črešnje (beladone) za 30.000 din. Pionir drugega raz-leda osnovne Šole iz Jagodnika pri Trebelnem je prinesel raznih zelišč že za več kot 10.000 din. pa Še vedno nabira. V enem ted­nu je prejel za zelišča okrog 7.000 din . Pr i nabiranju mu po­magajo bratje in sestre. K o pride v skladišče, se zanima za vse vr­

ste zelišč, za ceno in način nabi­ranja, kar vse mu seveda usluž­benci radi poiasn:)0. Njegov vzgled j« pritegnil tudi druge p ion: r j e v vasi k nabirantu zdra­vi lnih zelišč. Pr idni nabiralci zdravi lnih zelišč so tudi pionirji in pionirke M l a d nskega doma v Semiču.

Za dobrih pet milijonov dinar­jev je letos odkupila novomeška poslovala ca »Gosada« zdravi l ­nih zeliŠČ Naimanj trikrat več bi j,h bila lahko, č e bi se vse za­druge dovolj zanimale za odkup, l a m , kjer so večji nabiralni oko­liši bi »e zadrugi izplačalo imeti posebnega nakupovalca zdravi lnih zelišč, k i bi skrbel obenem tud' ?a to, da bi bil i nabiralci z vse­mi vrstami zelišč seznanjeni in rudi z načinom nabiranja ter su­šenja. Nabiralc i bodo morali skrbeti tudi za kakovost zelišč.

Kdor nt ve, kako naj nabira in kaj vse naj nabira, naj pride v skladišče »Gosada« v B^šljin. R a ­di mu bodo dal i vsa navodila. Pa ne samo to. Poleg skladišča m pisarne imajo nekako poizkus-no postajo za raznovrstna zeliŠČa. Vsak si bo lahko ogledal, kako <a ali ona rastlina izgleda v na­rav i .

r a t c <

V 27. Številki Dolenjskega lista smo na drugi strani obja­v i l i č l a n e k pod naslovom: »Če­prav je v e č prodal kot k u p i l , je imel p r i m a n j k l j a j « . M e d drug im smo tudi zapisal i , da je Renko skupaj s p r i va tn ikom Zla jpahom kupova l teleta, ka­tera naj h i k l a l a brez dovolje­nja in brez zdravstvnene kon­trole.

Podatke za ta č l a n e k smo vze l i iz zap isn ika o pre i skav i prot i Renku , v katerem je na­vedena tudi njegova izjava, ter tudi od njega podpisana. Ko t

so pozneje p r e v e r i l i organi tr­govinske i n š p e k c i j e , so ugoto­v i l i , da ta R e n k o v a izjava ne drž i in d'i je tov. Zla jpah imel zg zakol telet vedno veterinar­sko dovoljenje i n tudi p l ačan davek na P P .

V n a š e m l is tu smo dne 27. junija v č l a n k u : »Ali naj res eden zmaga pro t i š e s tdese t im« med drugim naved l i , da Ivanka C r n i č prejema pokojn ino . T u je bi la pomota p r i imenu, ker v resnici prejema pokojnino njena sestra A n a C r n i č .

Tudi divjačina nam daje devize

Naš-i urejena i n bogata lo­višča , zlasti d r ž a v n a , so zelo p r i v l a č n a za š t e v i l n e tuje lov­ce V inozemstvu je vedno več lovcev, k i so pr iprav l jen i pla­ča t i tudj visoke zneske za od­strel te a l i one div jadi . T i k o je pred k r a t k i m jav i lo pr ihod v C rno goro več skupin lovcev iz Zahodnih d r ž a v , k i bodo p r i ­šli tja na odstrel ve l ike d iv ja di , k i se je tam po vojni moč­no r azmnož i l a . To so medvedi , divje svinje, divje koze in dru­ga d iv j ač in* . Nekatere vrste te d i v j a č i n e so z zakonom zašči te­ne, vendar bo zaradi visokega s ta leža dovoljen odstrel določe­nega š tev i la Tud i love! k i bo­do l o v i l i to d i v j a č i n o , so pr i ­stali na plač i lo dokaj visoke o d š k o d n i n e . Tako bodo za vsa­kega ubitega medveda p lača l i od L60000 do 300 000 din v do­l a r j ih Cena je odvisna od ve­l ikos t i kožuha .

Tudi za kože d i v j a č i n e , k i j ih uplenijo n i š i lovc i dobimo lepe devize. Samo za kože kun so lani č rnoBorsk i lovci prejel i nad 62 000 dolarjev, a l i v na­šem denarju 18750 000 d in . Ta­ko ima lahko tudi lov v a ž n o postavko v narodnem dohodku, z^to ni vseeno, kako se z nj im upravl ja . Dejstvo n a m r e č Je, d i za enega divjega p r a š i č a , k i ga damo odstreli t i tujemu pe-t l č n e m u lovcu, dobimo mnogo več . kot za še tako debelega d o m a č e g a p ra š i ča .

Elektrifikacija, šoe fn vodovod - glavni problemi občine Trška gora

M e d o b č i n s k i m i l j u d s k i m i o d b o r i , k i po i z v o l i t v i res de ­lajo, je t u d i o b č i n s k i l j u d s k i odbor T r š k a gora . N i v e l i k a o b č i n a , v e n d a r i m a v r s to go ­s p o d a r s k i h i n k u l t u r n o p r o ­s v e t n i h ter z d r a v s t v e n i h p r o ­b l emov , k i s i j i h p r i z a c U v a r e š i t i . M e d te p r o b l e m e spada e l e k t r i f i k a c i j a š e o s t a l i h v a s i ( G r i č e v j e i n oko l ica ) , g r adn j a o b č i n s k e g a v o d o v o d a i n g r a d ­nja soi8h.1i] pos lop i j n a i r s K i g o r i i n G r i č e v j u . M o s t č e z K r ­ko j e p r a v t a k o p e r e č e v p r a ­š a n j e ne samo O t o č c a i n b l i ž ­n j i h v a s i , a m p a k š i r š e g a o k o ­l iša vse do pod G o r j a n c e v . Z a most je n a č r t ž e n a p r a v l j e n , t u d i lesa je ž e v e l i k o p r i p r a v ­l jenega , v e n d a r bodo z g r a d ­njo p r i č e l i š e l e p r i h o d n j o po ­m l a d , k e r za letos n i m a j o k r e ­d i t a . O k r a j n i l j u d s k i odbor }e v s v o j e m p r o r a č u n u s icer d o ­loči l neka j k r e d i t a za ta most , toda ke r ga n i so takoj i z r a ­b i l i , je b i l p o r a b l j e n v d ruge namene .

P O Z E B A J E H U D O P R I Z A ­D E L A V I Š J E V I N O G R A D N I ­

Š K E P R E D E L E

S p o m l a d a n s k a z m r z a l i n p o -zeba sta z l a s t i hudo p r i z a d e l a v i š j e l e ž e č e v a s i , k a t e r i m je g l a v n i dohodek v i n o i n sadje, oboje p a je b i l o p o n e k o d do

AH ni š'fcda, da bi se metliška godba razšla?

Metl i ška godba, k1 je pred t remi leti tiho praznovala sto-letnico svoje ustanovitve — leta 1850 je bi l njen p rv i ka­peln ik Janez Coln. t r , bivši podkapehnik d o m a č e g a pešpo l -ka — je morala v dolgih let ih svojega obstoja prebrodi t i mar­sikatere t e ž a v e . B i l i so vt vmes tudi č»».si, ko Je n a š l a med m e t ' i š k i m i m e š č a n i in raz­n imi ustanovami v e l i k o d u š n e meopne, k i niso š tedi l i z denar­no in drugo pomoč jo . L e tako se je mogla godb i nepretrgo­ma v z d r ž a t i i n Je v posamez­nih obdobjih dosegla tudi lep slove«.

V zadnji vo jn i so njeni č la­ni poveč in i igra l i pr i godbi Glavnega š t a b a , po vojn i p-i se je novemu kape ln iku tova­r i šu S i l v u Mihe lč iču pos r eč i l o zbrat i razne Izgubljene ins t ru­mente in razkropl jene godbe­nike ter godbo znova sprav i t i v ž iv l j en je . Toda tlstesr* na . v d u š e n j a kot n e k o č , prt • godbe­n i k i h sedaj n i bi lo več . D r u g za d rug im so odpadali , tako da se js kape ln ik nujno moral ozreti po mlad inc ih in p ion i r ­j ih , k i j i h je v razmeroma kra tkem času Izvežbal In »o ti lani v marcu i m e l i svoj p r v i j a v n i nastop. Toda upanje, k i sta ga kape ln ik in Javnost v lo­žila v mladi kader, k i naj bi z n a v d u š e n j e m nadal jeval delo starih godbenikov, se n i docela izpolni lo . Godbene Vi\? so po­stajale zadnji čas vedno bolj m l a č n e , zmerom manj godbe­n ikov je bi lo pri vajah. T a se Je i zgovar la l z delom, drugi je imel v a ž e n sestanek, tretji le šel ra j* v k ino , č e t r t i Je na­šel kak drug izgovor: skratka, vča s ih ni p r i š l o na vajo n i t i pol , v ča s ih n i t i č e t r t i n a , v č a s i h PM je s t remi , š t i r imi godbeni­ki kape ln ik V P S v e č e r zaman čaka l na ostale P r i š l o je tako da leč , da so nekater i te resno misMl i , da bo m e t l i š k a godba Po dobr ih sto le t ih svojega ob-stoia razpadla .

Tnda, k1e je vzrok , da se Je "odba, k i š te je danes trideset š t i r i h in mlad ih godbenikov, nr-nidno znašla v takem mr tv i ­lu? Neka te r i č lan i p o n o s n i h oreanizael i so npdav-no obiska­li ooribonike p r i n j ihovi v a l i v Star i šoli , dn bi od nj ih Izv*-đ»H, kje so t*>z>ve, k i h r o m i l o nHtOČ tako J ivahno grasbeno ž i v l j e n j * v M e t l i k i .

Res da beseda n i stekla, kot bi bilo že le t i , toda izvedel i »o mars ika j . P redvsem j i h more denarne t e ž a v e . Godba «i je pred dvema letoma izposodila denar za nabavo 19 n o v i h i n ­

strumentov, le del tega dolga pa še danes n i mogla v r n i t i . In vendar so pred dvema leto­ma Imele razne organizacije, m e t l i š k a obč ina in tudi okraj polna usta l ep ih obl jub. P o ­

moč so ob l jub i l i , da l i pa so prav malo . Seveda pa so tu č a s t n e izjeme, med katere spa­da predvsem Kmet i j ska zadru­ga v M e t l i k i .

Tako je danes m e t l i š k a god­ba brez vsak ih denarnih sred­stev in povrh z l ep im dolgom na ramenih . S t a r e j š i godbeniki dajejo iz svojega žepa za notni papir , za poprav i lo instrumen­tov, sami prispevajo za k u r i v o i n razsvetl javo. Zato se neka­ter i resno ukvarjajo z mis l i jo , da b i odprodal i nekaj instru­mentov, pop lača l i z i z k u p i č k o m dolg in tako denarno nekako sp lava l i na v r h .

Toda to J.e samo denarna plat Se bolj ža los tno pa je, da godbeniki za svoje delo, za k-atero ž r t v u j e j o v e č e r za ve­č e r o m , ne najdejo zadnji čas p r i M e t l i č a n i h nikakega razu­mevanja . K o so letos po dol­gih, v eč mesecev t r a j a joč ih v i ­jah ime l i j a v n i nastop, so v dvoran i z i j a l i v godbenike prazni s tol i . D a Je t a k a brez­b r i žnos t o b č i n s t v a do njihove­ga kul turnega dela vredna vse obsodbe, je Jasno. Posebno so graje vredni t is t i , k i j ih takrat nI b i lo , pa mis l i jo , da j i m mo­ra b i t i godba za vsako mn!~n-kost b r e z p l a č n o na razpolago. T i n i t i noče jo vedeti za t rud, k i ga Je vsak godbenik vloži l , da Je dosegel svoje godbeno znanje, ne pomis l i jo na njego­ve osebne ž r t v e , ne n ' i zeubo oz. s t r o š k e , k i Jih Ima posa­meznik i n celotna godba

P r a v tako mnogi p rav n ič IM ceni lo delo. k i ea d o m a č a god­ba pris<pevi h ku l tu rno-pro . svetnemu dvigu mesta in vse B e l a kra j ine . Me t l i ška godba je v b is tvu edina godba v okra ju — zadnjega pol leta u r i njen kape ln ik | S i l v o Mihe lč ič tucM č m o m e l ' s k o mladinsko godbo na pthnla in jo p r ip rav ­lja na p r v i nastop — In ni n ikda r odnekla svojeffa sodelo-vanle p r i j avn ih pros lavah ln pr i red i tvah , tako doma kot v Č r n o m l j u aH kje drugod. 7.Al pa SP , da nekater i to Igranje le p r e v e č razumejo kot dolž­nost, n « pa kot prostovoljno delo, k i b i p r a v povsod moralo naHl svoje pr iznanje .

Nadal je so godbi skoraj one­m o g o č e n a gostovanja, na kate­r i h b i j i uspelo dobi t i kak de­narni v i r . Ce b i hotera na pr i ­mer gostovati v S ta rem trgu

k r a j a u n i č e n o . P o l e g p r i v a t n i ­k o v sta e t e m p r i z a d e t i t u d i obe z a d r u ž n i poses tv i . V n e ­k a t e r i h bol j i z p o s t a v l j e n i h v i ­n o g r a d i h p r a v i j o , da bo g r o z d ­j a k o m a j za zobanje . S k o d a j e t e m h u j š a , k e r je p r i z a d e l a na jbol j p a s i v n e vas i .

G o s p o d a r s k i svet p r i o b č i n ­s k e m l j u d s k e m odboru , k i s i ­ce r n i p r e v e č d e l a v e n , 6aj j e i m e l letos k o m a j d v e se j i , je na z a d n j i sej i r a z p r a v l j a l o n e k a t e r i h g o s p o d a r s k i h p r o ­b l e m i h o b č i n e . M e d d r u g i m o p r o d a j i s t a n o v a n j s k i h h i š s p l o š n e g a l j u d s k e g a p r e m o ž e ­nja , o e l e k t r i f i k a c i j i š e o s t a l i h v a s i v o b č i n i i n o p o t r e b i g radn je š o l s k i h s tavb . M e d v a s m i , k i š e n i m a j o e l e k t r i k e , 60 r a v n o na jbo l j odda l j ene m n a j p a s i v n e j š e v a s i , k o t so G r i č e v j e , S t a t enbe rg , N o v a go ra i n o k o l i š k e raz t resene d o m a č i j e . T i k r a j i so v e l i k o ž r t v o v a l i m e d N O V , saj so b i l i p a r t i z a n i tu s t a l n i gostje. O b č i n a i š če s r eds tva i n n a č i n , k a k o b i p o m a g a l a t e m v a s e m do e l e k t r i k e . P r e b i v a l c i bodo s a m i o p r a v i l i v s a t e ž a š k a d e ­la . I m a j o svo j v a š k i e ' e k t r i f l -k a c i j s k i odbor , k i bo v p o m o č v a š k e m u odboru .

Z a šo l i n a T r š k i go r i i n G r i ­č e v j u je gospoda r sk i sve t p r e d v i d e l dve s t a v b i , k i b i se d a l i p r e u r e d i t i za š o l s k e p r o ­store. Z a š o l o na T r š k i g o r i so p r e d v i d e l i b i v š o s tavbo g r a -š č a k a G r m a na K a m e n v r h u št . 8, k i je sedaj las t s p l o š n e g a l j u d s k e g a p r e m o ž e n j a , v G r i ­č e v j u p a b i p r i š l a v p o š t e v n e k a c e r k v e n a s t avba , k i jo b i b i l o t r eba o d k u p i t i . S e v e d a , o b č i n a i z l a s t n i h s reds tev tega ne bo z m o g l a .

Z A V O D O V O D O D K I J A D O O T O Č C A I N D R U G I H V A S I

O B S T O J A J O 2 E N A C R T I S v e t za l j u d s k o prosve to ,

soc ia lno s k r b s t v o i n l j u d s k o zd rav j e p r i o b č i n s k e m l j u d ­s k e m o d b o r u je na svo j i se j i z l a s t i r a z p r a v l j a l o p o t r e b n i g r a d i t v i v o d o v o d a , k a j t i s k o ­raj nobena vas v o b č i n i n i m a dobre p i tne vode. H i g i e n s k i z a v o d v L j u b l j a n i je ž e p r e d vojno i z d e l a l n a č r t e za g r a d ­njo v o d o v o d a od zajet ja p r i vas i K i j do O t o č c a i n o s t a l i h o k o l i š k i h v a s i . T i n a č r t i š e obstojajo, H i g i e n s k i z a v o d p a je p r i p r a v l j e n t u d i sedaj p o -m a p a t i p r i g r a d n j i v o d o v o d a . T r e b a je za je t i v o d o p r i I z v i r u i n p o l o ž i t i c e v i do p o ­s a m e z n i h nase l i j . I z v o l i l i so poseben odbor , k i s i bo p r i z a ­d e v a l u r e s n i č i t i ta n a č r t . Iz vseh , z l a s t i pa iz z d r a v s t v e n i h raz logov je v o d o v o d zelo p o ­t reben .

I s t i svet j e na svo j i seji t u ­d i o b š i r n o r a z p r a v l j a l o s l a b i h u č n i h u s p e h i h v šo l i , posebno p r i o t r o k i h , za č i g a r u č n e uspehe se s t a r š i ne zan ima jo . B o l j š e j e s tanje v šol i n a T r ­š k i g o r i , ko t v os t a l i h d v e h š o l a h . P i j a n č e v a n j e je m o č n o r a z š i r j e n o t u d i m e d m l a d i n o . S v e t je s k l e n i l , da je t reba t emu z l u napoveda t i oster boj . S t a r š e , k i ne p o š i l j a j o o t rok redno v šo lo , j e t r eba k l i c a t i na zagovor i n tud i k a z n o v a l i .

a l i na V i n i c i , b i b i l i s t rošk i avtomobilskega prevoza mnogo več j i kot pobrana vstopnina.

2e iz vsega tega sledi , rt'a je m e t l i š k i godbi nujno potrebna denarna in moralna p o m o č . Ce so pred vojno lahko me t l i ­ška obč ina , d o m a č a posoji lnica in razni t rgovci krepko segali v žep in tako v z d r ž e v a l i godbo, k i p a č n i n ikako pr idobi tno podjetje, je potrebno, da se ta svoje do lžnos t i do godbe zave­do odgovorni ljudje tudi danes. M e t l i k a sama b i mora la v n * . vem p r o r a č u n s k e m letu v s t i v i t i f i nančno podporo tudi za d o m a č o godbo, isto naj b i sto­r i l a r a z n a podjetja, za podporo pa naj b i poskrbel tudi okraj . In nazadnje: omogoči t i bo tre­ba godbi gostovanja vsaj po B e l i k r a j i n i , kaj t i igra t i samim sebi k o n č n o le nI namen me­t l i šk ih godbenikov.

O vsem tem bo treba p remi ­s l i t i , pa se hkra t i tud! takoj odloči t i in pomagati . Met l i ška godba je z dosedanjim delom pokazala , da to v po ln i m e r i tudi zas luž i l — r—

J F r a n č e k Sa je : 17

V a t i k a n i n S l o v e n c i Sv. Stolici očitajo, da je s takim postopanjem pokazala, 'da

preveč podpira politiko italijanske vlade, da krsi naravne pravice slovenske manjšine in da na ta način pomaga pri uničenju sloven­skega naroda, kar vse nasprotuje krščanski pravičnosti in ljubezni.,. Ne vem, kako se bomo mogli upreti hrupu, o katerem sem pisal zgoraj, kar zelo žalostno vpliva na gledanje naiih vernikov, ker nekaterih dejstev ne moremo zanikati.

Zelo dobro mi je znano, da se slovenski verniki goriške cerkvene pokrajine vedno bolj in bolj odtujujejo katoliški Cerkvi , tako da o sv. OČetu skoraj nočejo nič slišati. Pri nas pa se je skriti propagandi odprla odkrita p o t . . . « (Citrano po latinskem origi­nalu).

Skopiianski škof Gnidovec pa je 7. julija 1934. leta ustno in pismeno med drugim poročal Piju X I . , kako je sedemdeset kolo­nistov iz Slovenskega Primorja v Makedoniji prestopilo ? pravo-slavje. »Sami se hvalijo in to se je razširilo po vsej državi , da so odpadli iz protesta proti papeiu, k i se veže z Mussolinijem.« N a koncu škof Gnidovec ugotavlja:

»Največ žalosti mi povzroča, da se tudi ze dobri, stanovitni, da, celo najboljši (katoliki) xačeli oklevali, ker nimajo več ugo­

vorov, da bi odgovarjali nasprotnikom. Mislijo, kako bi se zatekli k zadnjemu sredstvu . . . da ločijo, kaj govori sv. Oče Pij X I . kot namestnik Kristusov in kaj govori kot dober patriot« — fašistične Italije! (Citirano po latinskem originalu.)

Sirotti je kot apostolski administrator pritiskal na slovenske duhovnike, naj poučujejo verouk v italijanščini, in poitalijančil malo semenišče. Julija 1934. leta pa je goriški nadškof postal fašist Margotti, k i je zatrl, kar Sirotti s pomočjo policije se ni mogel uničiti.

O nadškofu Margottiju je gor ižka kvestura le 2. novembra 1934 poročala, kako podpira fašistično oblast pri poitalijančevanju, ker zahteva poučevanje verouka v italijanščini, č e duhovniki tega ne bodo izvajali, bo Margotti segel po drakoničnih sredstvih. Mar­gotti je tudi ukazal zapleniti ves slovenski tisk, ki ga je katoliška tiskarna v Gorici razpošiljala slovenskim duhovnikom. Prav tako je slovenskim vernikom v cerkvi prepovedal naročanje in branje slovenskega časopisja iz Ljubljane. Poročilo na koncu naglasa, da so »odnosi med kvesturo in nadškofom Margotti jem najprisrČnejši.«

Kot fašistični nadškof Margotti v Gorici je na Reki poitali-jančeval njegov kolega škof Santin. Za te svoje zasluge je Santin 1938. leta postal škof v Trstu in prejel italijansko odl ikovanje . . .

Zaradi raznarodovalne in fašistične politike rimske Cerkve je slovenska duhovščina neprestano pošiljala deputacije v Vatikan, da so tam izročale razne spomenice, ki so jih vatikanski gospodje sprejemali s popolnim nerazumevanjem. Ena taka deputacija petih

slovenskih in hrvaških duhovnikov pod vodstvom pokojnega slo­venskega rodoljuba Virgil i ja Sčeka je Šla v Vatikan aprila 1939 in nesla s seboj tri spomenice.

Delegacija je v Rimu prosila za sprejem pri papežu, k i je pa ni utegnil sprejeti. Več sreče je imela pri prefektu kongregacije za semenišča. K o mu delegacija razlaga spomenico in razliko med Slovenoi in^ Hrvat i , se prefekt začudi.: »Ali še niso Italijani?* Ker je deputacija vztrajala pri svojih besedah, je visoki vatikanski do­stojanstvenik dejal: »Kaj pa bo vlada rekla?« N a koncu jo je odslovil z vljudno frazo, da »bo napravil po možnosti.«

Vse je ostalo pri starem. Vatikan, k i se ni želel zameriti fa­šistični vladi, ie molčal, njegovi škofje pa so italijanskim fašistom vneto pomagali zatirati slovensko in hrvatsko manjšino v Italiji! In ko je Mussolini začel zbirati v Slovenskem Primorju italijanske divizije za napad na Jugoslavijo, je nadškof Margotti 26. julija 1940 v posebni okrožnici obsodil hladen odnos slovenske duhov­ščine do katoliške italijanske vojske:

»Vsi naši duhovniki vedo, kaj se dogaja v Italiji, kaj dela ta narod za to, da bi dosegel svoje cilje, da bi zagotovil Evropi in svetu zmago svojega orožja in skupaj s svojim mogočnim zavez­nikom (Hitlerjem!) trajen mir in stalno ureditev. In vendar ne pade nikdar niti beseda odobravanja voditeljem (Mussoliniju in Hitlerju!) in pohvala hrabrih vojakov . . . Nič proti — se strinjamo, toda nič za —- molk, odtegovanje, pasivnost: to pa je premnlo . . . «

K O N E C

Stev, 31 D O L E N J S K I C I S T St»an 3.

I Z P R E D S O D I Š Č A j „ ' z k u š e n " poslovodja, k i je povsod lahko dobil službo

» I m a 15-Ietno trgovsko p r i k s o , torej i z k u š e n poslovodja, zato ga takoj nastavite kot poslo­vodjo v Vaši zadrugi , sedanje­ga pa takoj r az r e š i t e !« T i k o nekako se je glasilo p r i p o r o č i ­lo okrajne Z a d r u ž n e zveze v N o v e m mestu up ravnemu od-

1 bo ru K Z Smolenja vas. Ta na­svet je K Z Smolenja vas tudi u p o š t e v a l a in 28. februarja le­tos nastavi la za poslovodjo Janka S e č n j a k a , rojenega v ok ra ju Slovenjgradec, od koder je tudi p r i š e l v Novo mesto dober mesec prej . O Z Z Novo mesto je baje še prej zahtevala od okraja Slovenjgradec njego­vo oceno, k i pa je b i la menda zelo poz i t ivna . , .

Svoje » izkušnje« je S e č n j a k takoj pokazal v t rgov in i . Redno je pr ihaja l p i j an , za uro se nI zmeni l , i zp l ačeva l je razne zne­ske brez vpisa ' i l i potrdi la , blago je z a r a č u n a l , kakor mu je p r i š l o na mise l , t rgovina pa se je k m a l u spremenila v bez-nico in b r log nesnage. Ze 3. a p r i l u je up ravn i odbor zahte­v a l pregled t rgovine. K o se je okrog 9. ure dopoldne pr imnjal okajeni » izkušeni« poslovodja, je samo v r n i l k l j uče In i zg in i l . T rgov ino je čez noč zapr l le s k l j u č e m . Poleg vra t je b i l a raz­b i ta š ip ' i , rolete pa so b i le od­prte .

R e v i z i j a je pokazala , da Je » i zkušeno« pmlovanje S e č n j a k a s^alo kmet i jako zadrugo Smole­nja vas d in , on sam pa je i zg in i l kot kaf ra . Sele po dveh mesecih so ga spet odk r i ­l i , seveda spet na položa ju po­slovodje kmet i jske zadruge D v o r s k a vas v k o č e v s k e m okra ju .

Ocena, k i so jo rt S e č n j a k a sedaj zbra l i organi notranje uorave, je b i la bistveno dru­g a č n a , kot Jo je b i la dobi la O Z Z . S e č n j a k je b i l že poorej t r ik ra t kaznovan, med d rug im enkrat zaradi malomarnega po­slovanja! v trgovin* na 1 le*o 1n 6 mesecev zapora, enkrat p*, ke r se je izdajal za kont ro l -npsa orsana in preeledovai v i n o po gostilnah, na <* mese­cev zapora. P r ed odhodom iz Slovenjgradca se Je razvezal s p fvn ženo . s kvitero ima dva ot roka, v Novem mestu pa se Je poroč i l v maju letos z dTUSo in ima tudi enega otroka. Za » : ' l cu5eno« poslovanje v S m o l " -n j i vasi bo sedaj spet sedel 6 mesecev, povrn i t i mora tudi n a s t i l o škodo .

T o l i k o o trgovskem poslovod­ju s 15-letno prakso. Nag pa zanima bolj kot njegova obsod-drugo v p r a š a n j e , k i se tako nujno vsi l juje: K a k i je m o g o č e nastavi t i v t rgovin i za odgo­vornega u s l u ž b e n c a čis to nepo­znanega č l o v e k a in brez pred­lož i tve k a k r š n i h k o l i dokumen­tov? A l i ni to č is to k r i m i n a l n i odnos do ljudskega p r e m o ž e n j a na najbolj izpostavljenem me­stu? A U m s tol ike i zkušn je niso č is to ni£ izuči le?

Poglejmo, kaj p r a v i S e č n j a k sam. k i k r i v d o v celoti p r i zna­va . P r a v i , da n i sposoben za poslovodjo. (To je tudi dovolj dokazal .) K o je p r i še l v Novo mesto in zaprosi l za s lužbo , so m u to takoj ob l jub i l i , samo da poprej dobijo njegovo k i r a k t e -r i s t iko . K a k š n a je b i l a ta ka ­rak te r i s t ika , ne vemo. K o je v Smolen j i vasi 3. ap r i l a Izročil k l j u č e , je odšel na svoje stano­vanje v Brš l j in . Od t u . je p isa l na O Z Z Kočev j e p r o š n j o za za­posl i tev. Takoj je prejel odgo­vor , da je sporazumno z uprav­n i m odborom K Z D v o r s k a vas nastavl jen za poslovodjo v n j i ­h o v i zadrugi . P r a v i , da n i t i ne ve, kje je sedež O Z Z K o č e v j e , k e r tam n i b i l n ikdar n i t i ne pozn ' i nobenega u s l u ž b e n c a N a podlagi ugodno r e š e n e p r o š ­nje ga je upravn i odbor nasta­v i l za poslovodjo. Ce je tudi tu

ko kot na p r e j š n j i h mestih, ka r ne dvomimo, bo pokazala rev i ­zija ' i l i pa tudi ne . . .

P a še to za n a m e č e k : Posre­dovaln ica za delo p r i O L O N o ­

vo mesto ima na seznamu 18 u s l u ž b e n c e v trgovske stroke, k i č a k a j o na zaposlitev Gotovo ima tudi P o s r e d o v a l n i c i v K o ­čev ju k a k š n e g a .

„ K a j e bi da la hrano prašičem, kot p a Vam.*'

oprav l j a l poslovodske posle ta- 20 400 din .

. . % » Z a p r e u ž i t n i n o si izgo­var jam: skupno hrano pr i skupni m i z i , sobico v zdolnjem delu h i še , ob bolezni pa malo bol jšo p o s t r e ž b o . . .« Tako al i podobno besedilo p r i d r ž k a ima­jo ponavadi iz roč i lne pogodbe s t a r š e v , ko izročajo svoje, s tiso­č e r i m i napori in k r v a v i m i žul j i prepojeno imetje potomcem. T u in tam S[ ka ter i p a m e t n e j š i Iz­govori tudi kako nujno potreb­no obleko in morda še za p r i ­mer, da skupno ž iv l j en j e ni m o ž n o , še gotovo ko l i č ino ž ive­ža, k i naj b i jo prevzemnik posestva dajal p r e u ž i t k a r j u do smrt i . 2 a l , d i so take in podob­ne i z roč i l ne pogodbe vzrok ne­š te t ih p ravd , k i poleg tega raz­kr iva jo skrajno n e č l o v e š k i od­nos m l a d i h l jud i , v č a s i h celo lastnih o t r o v do s t a r š e v , katere so do lžn i v z d r ž e v a t i ne samo po p isani č r k i v i z roč i ln i po­godbi, p a č pa po č is to č lovešk i do lžnos t i o t r o k i do s t a r š e v In do s t a r e j š ih i n onemogl ih l judi sploh.

Eden t ak ih res vse obsodbe v redn ih p r imerov , k a k r š n i ne bi smeli obstojati v naš i d r u ž ­b i , je odnos posestnika Franca N o v a k a in njegove žene Vere v Zalogu št. 8 p r i Novem mestu do njegovih s t a r š e v Mar i j e i n Ignaca Novak .

K o t mlada vdova se je M a r i ­ja Novak po roč i l a s sedanjim m o ž e m Ignacem in m u takoj v celoti izroči la po prvem možu podedovano posestvo Ta ga je 1. 1941 brez njene vednosti iz­roči l n a j m l a j š e m u s inu, vendar je v i z roč i ln i pogodbi zapisal obema pr imeren už i tek . Vse je bi lo v redu, dokler :'e n : s n leta 1948 v r n i l od v o j a k o v in s seboj .pr ipel ja l z juga nevesto Vero . Potem je v h i š i nastal za stara dva pekel, na tudi mlaj­ša sestra je morala knvdu od hiše . Zlas t i s t a gledala po stra­ni njegovo mater Mar i jo . K o je b i l a skozi sedem mesecev bol­na, je nista n i t i pogledala, v svojo Č u m n i t o je morala skozi okno, ke r se n i upala skozi ve­žo Hotela sta jo tudi pretepati . K o je hotela ob p r i l i k i pobra­t i jabolko na v r t u , jo je snaha napadla, potem pa še sin in j i tega niso d o p u s t i l i . P r i tem ju poleg drugega n i moti lo n i t i to. da je mat i med njegovim s lu­ž e n j e m v o j a š k e g a roka sama uprav l j a la posestvo in mu ga v celot i ohran i la . Oče Ignac No­vak je n a m r e č na pol slep in za delo nesposoben. Ob neki p r i l i k i je snaha iz jav i l a : »Raje b i nosi la hrano p r a š i č e m kot vam!«

S p r i č o t ak ih razmer sta b i la stara dva p r imorana zapusti t i d o m a č i krov in se za teči na stanovanje in oskrbo k d rug im ot rokom. K e r j ima mlada dva nista dajala izgovorjenega uži t ­k i , sta v lož i la p ro t i s inu tožbo Iz te prve tožbe Je do danes nastalo kar 14 civilnih pravd in tri kazenske! Okra jno sodišče ima cel kup spisov, t e š k i h več k i logramov, pravda pa še n i k o n č a n a in se nadaljuje. Z u n l -mivo je p r i tem, da se sin sko­raj na vsaki r azprav i zaveže , da bo dal v celot i izgovorjeni už i ­tek, vendar tega n ikda r ne iz­po ln i , iz č e s a r razuml j ivo na­stane nova tožba . Lansko jesen je sin nekako pregovor i l očeta , da se je v r n i l domov, tako da ima sedaj spor samo z materjo, nekaj p ravd pa s f i imela oba stara skupno. T o ž b e n i zahtevek je ocenjen po u radn i oceni na p re j šn j ih 89.400 d in i n nov ih

Sedaj pa pride Se najbolj za­n i m i v del. Obe s t ranki imata vsaka svojega advokata . Samo pr i c i v i l n i h pravdah je aosedaj advokatsk ih . s t r o š k o v okrog 25.UUU d in , za koleke in takso pa je tudi že šlo nad 8.000 din . Vse to bo p l ' i ca i t is t i , k i izgubi tožbo in kdo je to, n i t ežko uga­n i t i . P r i teh č is t ih izda tk ih niso zajeti potni s t rošk i strank in p r i č ter zamuda časa P r a v n ič ne pre t i ravamo, če t rdimo, da znaša jo vs i t i s t ro šk i več kot je vreden sporni p r e u ž i t e k . In ko­l iko dela in naporov je vlože­nih v kup sodnih aktov. Neš te ­to ur n ipo rnega š tud i ja sodni­ka je v ložen ih v nje, pa še muč­ne več urne razprave, k i se vrste v nedogled, stara dva, zlasti pa mat i , č a k a t a , da p r i ­deta do svoj ih p rav ic , ne do p rav ic , do osnovnih ž iv l j en j sk ih p o t r e b š č i n , k i j ima po vseh pi ­sanih in nepisanih zakonih p r i ­padajo.

Pa k a k š n o je posestvo prav gotovo mars ikoga zanima. Po podatkih na o b č i n s k e m l jud­skem odboru mer i posestvo 4.30 hektarjev zemlje, od tega Je 3.58 hektarjev obdelovalne. H i ­ša je ve l i ka in prostorna, t ik postaje Za log S i n ima tudi m o č n e konje, s ka t e r imi stalno p r e v a ž a in dokaj zas luž i . P r i p l a č e v a n j u davkov pa tudi ni p r e v e č točen. 20.384 din ima za­ostanka- Njegova žena V e r a Novak je p r i š l a n i o b č i n o , češ , d a j i m morajo odpisati davek, ker imata vel ike s t r o š k e s tož­bami. To je prav gotovo resni­ca, samo n i povedala, da je ona glavni vz rok teh s t r o š k o v , oz i ­roma njuna vse obsodbe vred­na t rma in zloba.

P rav b i b i lo , da b i imela d r u ž b a za odstranjevanje t ak ih socialno in č l o v e š k o najbolj grobih p r imerov kako bolj u č i n k o v i t o o rož j e , kot je sam zakon in njegovo uveljavljenje preko dolgega procesa pred so­d iščem S ta r i in onemogli ljudje k r i v i č n o trpe in v e č k r a t r a z o č a ­rani nad vsem raje potrpe, kot da bi se potegovali preko so­d išča za svoje pravice . V vseh tak ih p r i m e r i h bi morale nasto­p i t i m n o ž i č n e organizaci je , z la ­sti pa obč insk i l judski odbor i . K o n č n o mis l imo , da tudi vloga advokata, k i v konkre tnem p r i ­meru s svoj im zastopanjem po­sredno pomaga k r i v c u , da za­v l a č u j e izpolnjevanje najbolj osnovne č l o v e k o v e , oz i roma otrokove do lžnos t i , — n i k a k o r n i poz i t ivna . Res je, zakon da­je vsakomur p rav ico , da se b r an i pred sod i ščem s p o m o č ­jo pravnega zastopnika, vendar so p r i m e r i , ko n i dovol j suha č r k i zakona in lz potrebe po za s lužku i zv i r a joča b r e z b r i ž n o s t

do spornega predmeta, ampak bi mora la v posameznih pr ime­r i h od loča t i č loveška č u s t v a .

V A B I L O Organizac i ja Zveze borcev K a ­

mence vabi na proslavo preure . d i tve spomen ka padl ih borcev, k i bo v nedeljo, 9. avgusta v B u č n i vasi. Po p ros lav i veselica.

Odbor

M a l i 09 as SPREJMEMO VEČJE STEVTLO

ZIDARJEV IN TESARJEV. Prav tako s<piT'Jmemo tudi priučene zidarje in samostojne stavben* mizarje. Dela se lahko več ur dnevno In v akordu. Zasigura­na delo za celo zJmsko dobo. — Gradbeno pod.letjp Moste. Ljub­ljana, Zaloška c. 51 a.

PRODAM srednje težko črno p'e. nrnsko kobilo, staro 7 let. Na­slov v upravi lista.

Nečloveški odnos do zakonske žene, ki zasluži najstrožjo kazen

V lepi r a v n i n i c i , dober k i lo­meter zahodno od V e l . Gabra leži vas Z ' i g o n c a Razmeroma moene kmetije so v tej vasi, med n a j m o č n e j š i m i je domač i j a Janeza D i m i c a , h i š n a š tev. 8. P o v p r e č e n č lovek ne more ver­je t i , da je danes, v 20. stoletju m o ž e n tak odnos do žene , kot ga ima D i m i c do svoje tretje žene M'arije. Tako , kot ravna 6H_letni Janez D i m i c s svojo 70-letno ženo Mar i jo , tako ne ravna ku l tu ren č lovek n i t i z ž ival jo .

Janez D i m i c se je p r i žen i l v Za gorico po p r v i svetovni voj­ni na lepo posestvo. K o mu je prva žena na šes t em porodu umr la , se je poroči l z drugo, ki

je tudi imela posestvo. Tudi t i mu je v nekaj let ih umrla , na­kar se je pred 16-limi leti v t r e t j i č oženi l s sedanjo ženo Mar i jo . Osnova te tretje »lju­bezni« je bi lo n a j b r ž 80 tisoča­kov, kj j ih je imela prihranje-

.judska republika Slovenija

Ljudski odbor mestne občine

KoćevAe Stev. 969-1

K o č e v j e , 1. ju l i j a I**5«* 3. oktober 1943 je eden naj

važne j š ih datumov v z.godovint slovenskega naroda, ko je bilo v Kočev ju prvo zasedanje Zbo. ro odposlancev slovenskega na roda, kjer je p r v i č v zgodovin, na osvobojenem K o č e v s k e m v na j t ež j ih dneh naš ih narodov v osredju faš i s t i čn ih okupatorjev imel zasedanje p r v i Slovenski parlamemt. Na tem zasedanju, k i je trajalo od 1. d ( ) 4. oktobr;. 1943 je bi la podana osnova bo doče d r ž a v n o s t i in ljudske obla. s t i v S l o v e n i j i . Poleg drugih važrnih sklepov je b i l sprejet tu. di sklep, da se naša Pr imorska s Trs tom p r i k l j u č i m a t i č n i de­želi S loven i j i — F L P J .

Zato se na podlagi 2. in 15. to^ke 50 č ' ^ r a Z?>ikonaj'r>* ob­č i n s k i h l judskih odborjhj ' (Ur . list L R S štev. 19.52) m sklepa I V . redne seje Ljudskega 'ottbo-ra mestne o b č i n e Kočevje z dne 12. I V . 1953 izdaja

O D L O K o razglasitvi 3. oktobra z* o b " činski praznik obč ine Kočevje.

1. č l e n 3. oktober se r azg l a ša za ljud­

ski p raznik mestne obč ine K o . čev je .

2. č l e n Ta odlok velja od dneva raz­

glasitve na uradni oglasni de­ski Ln objave v Dolenjskem l is t« . Smr t faš izmu - svobodo narodu!

Predsednik L O M O Kočev j e : (R ig le r Janez I. r.

n ih , kajt i Marij-a je s t a r e j š a od njeg/i 7 let in je ob poroki me­la nad 50 let. Tako je D i m i c s t remi porokami zbral kar lepo p r e m o ž e n j e Danes poseduje 16 hektarov zemlje, h i šo in go­spodarska poslopja, vse v do­brem stanju.

nGospod ž u p n i k so me pre­govor i l i , da sem se vrn i la . . .« Ze p rv i mesec po poroki je

B*.mic dokazal svojo »globoko l jubezen« do tretje žene s pest­mi in palico N e š t e t o k r a t je pretepena pobegnila od doma in se skr iva la prj d rug ih ljudeh tudi po več dni brez hrane. Kot je sama pr ipovedovala p re i skova ln im organom, je več ­krat skleni la , da ga za stalno zapusti , toda gospod ž u p n i k so jo vedno pregovor i l i , da je šla nazuj. Po ve r sk ih predpisih ozi roma zapovedih je mož pač poglavar d r u ž i n e in žena se mu mora pokoravat i . Razveza zakona je po ve r sk ih predpisih n e m o g o č a m zakonski drug mora potrpeti , »ka r mu je Bog s svetim zakramentom naloži l .« No, M a r i j i D i m i c Je na lož i l res t ežko pokoro, k i jo p r e n a š a že 16 let, k r i v i so pa tudi t is t i , kj so za to vedeli 1n tisti , k i so to na k a k r š e n ko l i nač in za­govarjali-

Pet let zapr ta v nezakurjenl podstrešni sobici

K e r je žena Mar i j a D i m i c pretepanju v e č k r a t uš la , jo Je k o n č n o leta 1949 mož z'aprl v p o d s t r e š n o sobico brez peči in samo enojno zastekl i tvi jo . O d tu se n i smela čez dan n i t i ga­n i t i , tudi na s t r a n i š č e ne-Hrano so j i p r i n a š a l i otroci iz prvega zakona samo na stopni­ce in to n a j v e č k r a t mrzel k rom­pir . Ponoč i je pr ihajal k nji mož in jo pretepal . K o se je ob neki p r i l i k i podnevi pojavi-

la v kuh in j i , jo je pretepel tn pol i l z vodo ter je mora la tako mokra potem prebi t i noč v pods t r e šn i sobici . Pred pet imi leti i e Je enkrat udar i l s pole­nom po rok i , da Se j i je ta za­čela gnojiti in ker jo n i pusti l k zd ravn iku , se j i je roka po­suš i la Obleke ni imela skoraj nobene, prav tako nj imela na postelji potrebnega per i la . V takem stanju je p reb iva la pet let pozimi in poleti v p o d s t r e š n i sobici Ob p r i l i k i , ko so doma imel i kol ine , je h č e r k a iz prve­ga zakona nesla mačeh i nekaj p r ibo l j ška - Za ta »p re s topek« j i je oče prepovedal za t r i dni vsako gospodinjstvo Sicer pa tudi pastorki niso ime l i dosti bol j šega odnosa do m a č e h e , kot njihov oče , toda pretepal i je niso.

Vse telo Ji je ena sama rana

P r e i s k o v a l n i m organom je D i m i c zatr jeval , da je v č a s i h res malo pretepel ženo , toda zato, ker ni hotela delat i , sicer je p-a le odk imava l . K o so so­sedje, k i so vedel i za n e č l o v e ­ško ravnanje D i m i c a , to pove­dal i oblas tvenim organom, so ti letos v februarju ' odred i l i , da bolno ženo Mar i j o premesti iz p o d s t r e š n e sobice v spodnje opremljene in kurjene prosto­re. Takra t na njej n i bi lo v i ­deti v idne j š i h znakov n i s i l i a . A k o r a v n o so mu takrat strogo zab iča l i , da mora s svojo bolno ženo lepo ravnat i , jo je tudi po tem še v e č k r a t pretepel. Vrge l jo je s postelje in jo na tleh brcal s čevl j i . Z d r a v n i k , k i jo je pred dnevi na zahtevo pre­i skova ln ih organov pregledal, je ugotovi l , da je po vsem gor­njem delu telesa pretepena in ima š t e v i l n e ter o b č u t n e po­š k o d b e , p r i z a d e j a n e z nohti , pestmi in t rd im predmetom. Zdravn ik Je ugotovi l tudi , da

je že več let bolna in za delo nesposobna, je hudo s h u j š a n a , t ežko govor i , ima trajno vnete oči in dlesni , t rebuh p o v e š e n in t ežko ž ivčno bolezen, Tako ženo je D i m i c pretepal, ker n i hotela delat i in ker se je je hotel č i m p r e j z n e b i t i . . .

Vsi znak i kaže jo , na to, da se je hotel D i m i c še enkrat ože­n i t i , saj je tudi poleg nje rad pogledal za drugimi . Sosedje in celo njegov brat so po t rd i l i , da je res n e č l o v e š k o ravna l s svo­jo ženo . Zagovar ja l se bo pred sodiščem.

i** f ' J ¥ « t C

Prekl icu jera vse, kar sem ža . Ijivega govor i l o Nov ina M a r i j i iz Podturna p r i D o l T o p l i c a h dne 8. 7# 1953 in se zahval ju­jem, da je odstopila od tožbe . G o r š e F ranc , Podturen 16, ob­č ina D o l . Topl ice ,

Razpis Trgov inska zbornica za okraj

Novo mesto, razpisuje mesta m o š k i h vajencev p r i s l edeč ih podjetjih:

»Izbira«, Novo mesto, • Trgovsko podjetje »ROGi ,

Novo mesto, uzeleznlna«. Novo mesto, Občinska trgovina »Gorjan­

ci«, Šent jernej in Kmetijska zadruga Otočac ob

Krki . Pogoj i : starost 14 do 17 let, d o v r š e n a niž ja srednja šola

(4. r. gimnazije) . Interesenti naj vloži jo p r o š ­

nje p r i podjetjih s po t rebnimi pr i logami .

Par t izanske sirote imajo prednost!

Trgov inska z b o r n i c i

Kostanjevica — najstarejše dolenjsko mesto, kije obhajala 700-letn.co svojega obstoja. — (O proslavi bomo se poročal i )

R e d a k c i j i « . . N O V E P R O I Z V O D N J E " o b z o r n i k n a p r e d k a v t e h n i k i

je za le to 1953 i z d a l a » G O S P O D A R S K I K O L E D A R « . V s i n a r o č n i k i tega k o l e d a r j a so se p r e p r i č a l i , da j e g lede vsebine , o b j a v l j e n i h tabe l , r a z p r e d e l n i c , p r e ­g l edn ic , n a p o t k o v j n o p o z o r i l k o r i s t e n i n po t reben v s a k e m u p o s l o v n e m u č l o v e k u .

T u d i za l e to 1954 b o m o i z d a l i » G O S P O D A R S K I K O L E D A R « , k i bo n a j b o l j š i s t r o k o v n i p r i r o č n i k i n svetovalec . Z a t o naj b i b i l » G O S P O D A R S K I K O L E ­D A R « na v s a k i p i s a r n i š k i m i z i , v v s a k e m obra tu k a t e r e k o l i s t roke i n u p o r a b l j a l i naj b i ga v s i n a š i p o s l o v n i l judje .

2 e sedaj opoza r j amo n a to v sa i n d u s t r i j s k a , o b r t n a , t r g o v s k a ter gos t in ska podjet ja , us tanove, zad ruge i td . , da b i se o d l o č i l i za o g l a š e v a n j e v » G O S P O D A R S K E M K O L E D A R J U 1954«. B o l j k o t k j e r k o l i d rug je j i m bo oglas v » G O S P O D A R S K E M K O L E D A R J U « p r i p o m o g e l do p o p u l a r i z a c i j e n j i h o v e p ro i zvodn je i n gospodar ske d e j a v n o s t i i n p o m a g a l j i m bo do gospodarskega uspeha .

n g o s p o d a r s t v u v L j u b l j a n i , G r e g o r č i č e v a 2 3 C e n e o g l a s o m s o :

na c e l i h p r v i h s t r aneh v v e l . 15 X 22,5 c m d i n 40.000

n a c e l i h notr . s t r aneh v v e l . 15 X 22,5 c m d i n 30.000

18.000 na p o l s t r a n i d i n

n a V« s t r a n i d i n 12.000

u v r s t i t e v na s lova v seznam podje t i j d i n 2.000

P r e d n a r o č n i k i p l a č a j o za en i z v o d » G O ­

S P O D A R S K E G A V E S T N I K A 1954« le d i n 150

N a r o č i t e torej č i m p r e j p r i r e d a k c i j i » N o v e p r o ­

i z v o d n j e « , L j u b l j a n a , G r e g o r č i č e v a u l i c a 23, p o š t n i

p r e d a l 331, t e k o č I r a č u n p r i N B 601-T-160: 1. oglas ,

2, u v r s t i t e v V a š e g a n a s l o v a v s e z n a m podje t i j , 3. p o ­

g r e b n o š t e v i l o i z v o d o v » G O S P O D A R S K E G A K O L E ­

D A R J A « i n n a k a ž i t e n a n a š t e k o č i r a č u n us t rezno

vsoto.

D O L E N J S K I K M E T — sam si kuješ svojo usod«

K a k o r že v zadnji š t ev i l k i , objavl jamo tudi tokrat nekaj s t a t i s t i č n i h podatkov in m i s l i iz referata J o ž e t a B o r š t n a r j a na konferenci S Z D L . Glede na k r i t i č n o stanje pr i nas na vasi zajema ta č l a n e k vrsto smernic za delo S Z D L na va­si , k i naj pomenijo navodi la vsem osnovnim organizaci jam S Z D L v sk rb i za nadal jnj i razvoj kmet i jske proizvodnje.

Ce pogledamo, k o l i k o v p l a č u ­jejo skupnosti posamezne gospo­darska panoge za dv ig našega ž iv l j en j skega standarda, v id i ­mo, da daje d r ž a v i n a j v e č in -dus t i i j a .

Industr i ja : 671,285 000 d in , kmet i js tvo: 235,896.000 din , pro­met.; 98,678.000 d in , obrt: 70,013.000 din , g r a d b e n i š t v o : 37,902.000 d in , n a t 0 pr ide go­zdarstvo, t rgovina , tur izem in gostinstvo. Vse te gospodarske panoge d r ž a v n e g a sektorja da­jejo skupno 1.194,743.000 d in skupnosti , medtem ko pr ispeva p r i v a t n i sektor le 300 mi l i jonov d inar jev . Te š t e v i l k e nam po­

vedo, da pr ispeva za razvoj zdravstva , prosvete in da daje socialnemu skrbs tvu n a j v e č d r ž a v n i sektor, od tega indu­str i ja . 5.194 zaposlenih l judi v indus t r i j i ustvarja tako okrog 800 mi l i j onov dinarjev akumu­lacije, vs i ostali de lovni ljudje v p r iva tnem kmet i js tvu, obrt­n i š t vu in t rgovin i pa le 300 mi l i jonov . Najmanj pa daje skupnost i kmet i js tvo.

S Z D L IN D O L E N J S K A V A S S Z D L ne sme p o v e č a n e de­

javnosti n a š e g a p o d e ž e l s k e g a delovnega č l o v e k a samo ugo­tavl ja t i , ampak jo mora pospe­ševa t i , razv i ja t i i n usmerjati v soc ia l i s t i čno dej'avncrst v o k v i ­ru splošme K Z in p rav i lne de­m o k r a t i č n e pol i t ike na vas i . Naša po l i t i ka zagotavlja d r u ž ­beno uveljavljanje in demo­k r a t i č n o sood ločan je v kmet i j ­stvu ma lemu in srednjemu kmetu . S Z D L je zato do lžna skrbet i za zdravo jedro sp loš ­ne K Z , ke r bo prav t a dv ign i l a vas v socia l izem i n bo že v bl ižnj i bodočnos t i ob v e č a n j u kmeti jske proizvodnje postala

u s p e š n o sredstvo zi social iza­cijo vasi S Z D L mora zato skrbet i , da bodo vsi važne j š i v i r i dohodkov last K Z , ne po­sameznika, k i b i se lahko ob nebudnosti S Z D L spet gospo­darsko o k r e p i l in spet i z k o r i ­ščal . S Z D L mora s p r o š č e n o de­lovno si lo, k i bo n a r a š č a l a vzporedno z dvigom pro izvod­nje, usmerjati z gradnjo prede­l o v a l n i h obratov stavb, s k r a t k i nov ih v i r o v dohodkov. R a z v i ­ja t i mora z a d r u ž n o d isc ip l ino , da bo kmet vse svoje pr ide lke izmenjaval po svoj i zadrugi in ne s pomoč jo š p e k u l a n t o v in p r e k u p č e v a l c e v . S Z D L na vasi se mora ostro bor i t i pro t i vsem pojavom š p e k u l a c i j e . B i t i mora posrednik med l judsko oblastjo in podeže l j em in seznanjati svoje č l a n e s celotno gospodar­sko problematiko. Skrbe t i mora za kul turno-prosvetno raven n a š e vas i in usmerejati idejno-vsebinsko stran vzgoje pode­že lske mladine.

V E R A IN K L E R I K A L I Z E M N I M A T A NIC S K U P N E G A

S Z D L se mora o d l o č n e j e bo­r i t i p ro t i k l e r i k a l i z m u . K l e r i -k a l i z e m je n a j m o č n e j š a opora soc ia l izmu nasprotnih s i l . Pr> tem seveda ne smemo istoveti­ti klerikalizma z verskimi č u ­

stvi našega poštenega delovne­ga kmeta. S Z D L mora prepre­či t i vsako grobo v m e š a v a n j e poedincev v versko č u s t v o v a ­nje n a š e g a ljudstva, ker tako v m e š a v a n j e le škodi socia l izmu i n d'ije oporo social izmu so­v r a ž n i m krogom. Zakon o prav­nem položa ju verskih skupnosti daje š i r o k e možnost i svobodne­ga i z r a ž a n j a verskih č u s t e v in opravl janja verskih obredov. T a zakon, k i je namenjen ve rn i ­kom in ne cerkveni gosposki, je b i l sestavljen brez sodelova­nja predstavnikov k a t o l i š k e cerkve , ker so t i to sodelovanje odk lon i l i . V vseh d r ž a v a h se odnosi med cerkvi jo in d r ž a v o urejajo neposredno z d r ž a v o in s preds tavnik i cerkve v d r ž a v i . T u d i ka to l i ška cerkev daje za to š i r oka pooblastila svo j im predstavnikom v drugih d rža ­vah . L e v naš i d r ž a v i ve r sk i preds tavnik i nimajo teh p rav ic i n vedno morajo č a k a t i na d i ­rek t ive Va t ikana , kar jasno dokazuje, da So te d i r ek t ive odvisne od vsakokratne smeri De Gasperi jeve pol i t ike i n slu­žijo i ta l i janskemu imper i a l i zmu , i t i l i j a n s k e m u pohlepu po n a š i zemlji.

V N A S I D R Ž A V I H O Č E I M E T I R I M P O S E B N E P R A V I C E

V in formbi ro jevsk i M a d ž a r s k i na p r imer , kjer je agrarna re­forma vzela c e r k v i 900.000 ora­lov zemlje, smejo bi t i c e rkven i poglavar j i imenovani samo s p r i v o l i t v i j o parlamenta. Po sporazumu med zas topniki v l a ­de in d u h o v š č i n e iz leta 1950. v i š ja d u h o v š č i n a p r iznava in p o d p i r a d r ž a v n o uredi tev ln iz javl ja , da bo ukrepa ' prot i vsem t is t im ce rkven im osebam, k i bi nasprotovale zakoni t i u red i tv i M a d ž a r s k e . O b leto­šn j ih vo l i t vah 17. maja so ma­d ž a r s k i duhovn ik i zahteval i od ve rn ikov , naj izpolni jo svojo d r ž a v l j a n s k o do lžnos t in naj prosijo boga, da bi blagoslovi l prizadevnost voditel jev m a d ž a r ­skega naroda Je torej raz l ika med vedenjem k a t o l i š k e du­hovšč ine pri nas in na M a d ž a r ­skem? Je! In prav \ tem je dokaz, da pr i vsem grmenju vat ikanskega aparata ne gre za vero a l i za ka to l i ška n a č e l a , ampak za podporo i ta l i j ansk i nenasitnosti.

T o v a r i š Ka rde l j Je dejal , da moramo d r ž a v l j a n o m zagoto­v i t i svobodo vest i , p r e p r e č i t i pa zlorabljanje ve r sk ih č u s t e v v p ro t i soc i a l i s t i čne namene. Za­vedati se moramo, da n i n a l n/amen n i k a k r š n o preganjanje

vere, ampak od ločna borba prot i vsem z a v i r a l n i m elemen­tom razvoja , torej tudi odloč­na in dosledna borba, k i jo mo­ra vod i t i S Z D L pro t i vsem t i ­s t im, k i hoče jo verska č u s t v a n a š e g a l judstva uporabl jat i kot sredstvo borbe p ro t i social izmu.

D O L E N J S K I K M E T N A J SI PISE SVOJO SODBO S A M

Decentra l izac i ja oblast i , p r i ­n a š a n j e vedno š i r š ih polno-moč i j na n iž je organe oblasti , narekuje S Z D L dolžnos t , da sk rb i z i rast n iž j ih organov oblasti , da utrjuje svete. Sve t i so doslej Se v *e premalo sa­mostojni in a k t i v n i ; sestajajo s e zelo redko in še tu ne r e š u ­jejo n a j v a ž n e j š i h problemov svojega pod roč j a . Ce h o č e m o , da se bodo t i organi u v e l j a v i l i kot organi ljudskega samouprav­ljanja, mora S Z D L vzgajat i i n usposobljati svoje č l a n e , da bodo v vseh vejah gospodar­stva in p o l i t i č n e m ž iv l j en ju aktivno sodeloval i i n bolj kot doslej skrbel i za napredek vasi . Obč insk i l judski odbor i so š e vse premalo samostojni i n še vse prerad i č a k a j o p o m o č i iz okrajev. S Z D L mora utr jevat i samostojnost o b č i n s k i h odborov, da bodo t i r e s n i č n o na jv i š j i o rgani oblast i na avojem. pod-

I roč ju , k i bodo samostojno vo-I di 11 gospodarstvo in r e š e v a l i

tudi vsa ku l tu rna in p o l i t i č n a v p r a š a n j a . S. e l ahko n a š t e j e m o pr imere , kjer se delo o b č i n s k e ­ga odbora razv i j a le p r e k 0 ad­minis t ra t ivnega aparata, odbor kot celota p a ne dela (Rakov­nik , Smarjefa) a l i pa s loni vse delo na posamezniku ( M i r n a peč , D o b r n i č ) . V e l i k napredek so pokazale o b č i n e Gotna vas. Ž u ž e m b e r k in še druge.

2e ti p r i m e r i povedo, da i m a S Z D L glede na delo o b č i n s k i h odborov odgovorne naloge, S Z D L m o r i utr jevati tudi v l o ­go i n odgovornost odborn ikov , da se bodo v o l i v c i v vseh v p r a ­š a n j i h o b r a č a l i na Izvoljene i z svoje vo l i lne enote, t i pa bodo na obč in i a l i okra ju sproti uve­l j a v l j a l i t ežn je svoj ih v o l i l c e v , oz i roma opozor i l i v i š j e o rg ine oblast i na pomanjk l j ivos t i i n napake, k i t e ž e vo l i l ce , i n ta­ko aktivneje kot doslej v p l i v a ­l i na i zbo l j šan je dela na kate­remkol i p o d r o č j u d r u ž b e n e de­javnosti .

V s e te ve l i ke naloge mora S Z D L kot m n o ž i č n a , napredna organizaci ja reši t i , , č e h o č e m o , 6>J se bo naša vas z mestom i n indus t r i j sk imi s r ed i šč i z ramo ob r a m i u s p e š n o bo r i l a za so-c ia l lzem.

sinm 4. D O L E N J S K I O l B f Ctev. 31

JOŽE GLONAR Iz Novega mesta v Atene

f P O T V A T E N E D u l g a i n naporna je vožnjia

te Novega mesta v Atene, toda človek kar rad pot rp i , saj je G r č i j a taiko zan imiva deže l ica , da jo je vredno obiskat i . Naj ­k r a j š a pot in tudi dobra zve­za z n a š i m jugom je pot preko K a r l o v c a v Zagreb. Popoldne se v s e d e š v N o v e m mestu na vlak, k j e r i m a š tudi dovol j prostora, č e s a r n* boš dož ive l več na po­tovanju po naš i d r ž a v i . Vožnja p reko Bele kra j ine je pr i je tna . Opazu jem žčaijice na n j ivah .

V K a r l o v c u sem kaj kma­l u sem i m e l zvezo prot i Zagre . bu . Sedaj je že teže dobi t i mesto na v l a k u , toda voižnjia do Zagreba je k r a t k a m č lovek že po t rp i . Med vožnjo na« pozdra­v i m o č a n n a l i v z grmenjem, kar je letos p r i nas skoraj v navadi in to ne samo v S l o v e n i j i , am­pak po vsej d r ž a v i . T u d i Grč i j a je ime la ves mesec junij vsako, dnevne nevihte, sedaj pa je na . t t op i l a p r i n j i h doba suše , k i trs i a Mfu.'iko tri mesece.

K e r sem i m e l še dovolj časa , sem si ogledal n a š e glavno me­sto, k i ga obnavljajo in postaja vsak dan večje i n lepše. P r i » P u t n i k u « sem k u p i l vozno kar . to od Djevdje l i je do A t e n in nazaj. P l a č a l sem nekaj nad dva tisoč dinarjev in vozno karto sem imel v ž e p u .

Navsezgodaj zjutraj smo se naslednji dan odpeljali naprej. M e d vožn jo po S r b i j i in kasneje IX) M a k e d o n i j i smo v i d e l i , da bo letos dobra let ina, k l jub vsa. kodinevnem dež ju . S košnjo in že tv i jo so zato v zaostanku, m i s l i m pa , da bodo le s r e č n o vse posp rav i l i . 'V Nišu dož iv imo zop*t n a v a l na v lak , potem pii se z a č n e prazni t i in p ro t i mej i se vozi jo z nami le r e d k i tujci . M a l o pred Skop i jem nam p r i č ­nejo n a v d u š e n i Makedonc i ka­zati na obzorju s snegom p o k r i ­to Sa r planino. T o l i k o nam p r i povedujejo, da moramo veno­mer opazovati okolico. S pono­som nas opozarja jo, da se b l i ­ž amo postaji Skop ' je . k i j<- en;*

P r e d mejo Naš v lak se počas i p razn i . P o ­

b r a l i so nam potne liste. Bliža­mo se me j i . N a n a š i obmejni po­staji DjevdjeLi j i vstopijo car i ­n i k i in nam pregledujejo pr t ­ljago. Niso nam pregledal i ta­ko temelji to, vendar pa s(> p r i nekem t o v a r i š u iz naše sredine zap len i l i nekaj z la tn ikov in re­vež se je ža los tno oz i r a l za n j imi .

B l i žamo se p r av i mejni č r t i in taiko j opazimo, da smo z G r ­ki v na jbo l j š ih odnoša j ih . Na^ n j ihovi obmejni postaji nas o b i ­ščejo i n pregledajo g r šk i c a r in i ­k i , k i so izredno v l judn i do nas. M i s l i m , da je G r č i j a edina dr­žav ica n a svetu, k i s tako ve l i ­ko pozornostjo sprejme vsake­

ga tujca. To je za G r k e ž i v l j e n j ­ske v a ž n o s t i , saj pravzaprav ž w e od tujskega prometa , k i res n i majhen. Postavite se sa­mo pred vrata na A k r o p o l o v Atenah , pa boste v i d e l i , kako gre od ju t ra do v e č e r a mimo val tujcev n a j r a z l i č n e j š i h na­rodnosti . G r š k i c a r i n i k i i n že­l ezn iča r j i so v b rezh ibn ih un i -lo rmah. kar sem tudi pozneje o b č u d o v a l na poti do A ten . Že­lezn iča r j i so ob lečen i v temno modre kamgarn uniforme, kroje­ne kakor za v e č e r n o obleko, na sebi imajo modre srajce in č r n e kravate. Samo par zvezdic, kapa in kak majhen naš i t ek j ih lof.i od ostal ih l jud i . So Pa brez torb in svet i lk , p r i p r avo za š č ipan je kart nosijo v žepu .

(Nadal jevanje sledi)

KAJ PRAVIJO DRUGI NARODI O ŽENSKI

Mnogo je dobrih žensk, a vse so že pod zemljo.

(Španija) Žalostno je za ženo, če nima

jezika, a blagor možu, ki jo dobi. (Škotska)

Zena, ki rada na oknu sloni, je kakor grozd, ki raste ob cesti. (Italija)

Napol obešen biti, je še ved no boljše, kakor bki nesrečno poročen. (Irska)

Kdor prime ženo za besedo in ribo za rep, bo kmalu videl, da nima ničesar.

(Portugalska) Lepa ženska — lahka pa­

met. (Francija) Ženske, veter in sreča se

zmerom menjavajo. (Madžarska)

Kdor je izgubil ženo in rit-belj, mu bo hudo za rubljem

(Rusija)

Naši naročniki iz Amerike nam pišejo

Športni stadion v Atenah N a pe ronu v Zagrebu ž« vse

m r g o l i potnikov, k i č a k a j o na Orient-cikiSpres. »CmaLu p r i v o z i iti tedaj nastane praivi »juriš« aju vagone. L e kaj s i mis l i jo šte­v i l n i tu jc i , k i opazujejo iz ku-pejev ta nava l n« vlak. Po t reb . no bo č i m p r e j uvest i več brzo-v laikov p r o t i Beogradu, da bo p i t a l o potovanje n a tem m**l-narcKtaem v l a k u bolj udobno in veoein>e potn ikov bolj kul turno. Ime l som s r ečo , da sem si p r i ­b o r i l še dokaj udoben ko t i ček , koder sem lahko prestal noč do B'-o^rada. V Beogradu sem po­i ska l že ostale atletske trenerje in funkcionarje, 5 ka te r imi sem nato prihodnje jutro potoval v Atene , na at letski dvoboj med Jugoslavi jo , G r č i j o i n T u r č i j o . P o dokaj č u d n e m n a k l j u č j u smo b i l i iz&rani samo trije iz Slove­ni je , š t i r je iz Hrva t ske in nad trideset iz Srb i je .

N E K A J R E S N I C Ce imaš uspehe, te ljudje

dobro poznajo, če imaš neuspe­he, s p o z n a š ti l jud i .

V zakonu najde mož tol iko s r e č e , k o l i k o r ima Y g l av i pamet i .

Več ina žena se lepotici za tiste, k i j i h občudu je jo , Več ina m o š k i h u p o š t e v a svojo ženo le tedaj, če b i rada d rug im ugajala.

* Ljudje n i k o l i radi ne prevze­

majo odgovornost nase za svoje malomarnos t i . Vselej je k a r k o l i ali k d c r k o l i k r i v .

* K d o r n ič ne ve in ve, da n ič

ne ve, je pr i smojen — pouč i ga! K d o r n ič ne ve in ne ve. da

nič ne ve, je nor — ogni se ga! K d o r malo ve, toda ne ve, da

malo ve, je len — n a ž e n i ga! K d o r malo ve, toda ve, da

ma io ve, je razumen — sledi m u !

* Ce s i romak je kuro , je bolan

on a l i pa kura .

n a j l e p š i h postaj na B a l k a n u . K m a l u se vozimo med nasadi zo reč ih mare l ic i n r d e č e barva-n ih ronglojev in p r i v o z i m o v Skop i je, kjer smo nad postajnim poslopjem tudi m i n a v d u š e n i .

K m a l u zapustimo Skopl je , vlak pelje med samimi nasadi vabl j ivega sadja, toda kaj , ko vlatk taiko hi t ro d r v i naprej . Po prostranih po l j ih v id imo, kako l©po uspeva tobak in zelenjava, vendar p a prevladuje v več in i č ebu la i n čes^n. V o z i m o se te" smo ob narast lem i n umazano rujavem V a r d a r j u , za katerega pripovedujejo, d a je le redko­kdaj Čist. Toda to ne mot i ne­ka ter ih n a v d u š e n i h kopalcev, k i me spominjajo na našo č is to K r k o . Dolenjc i jo vse premalo cenimo. Opazujemo d o m a č i n e , k i delajo na po l ju i n v e č k r a t se zgodi, d<a si k a k a ž e n s k a zagrne lice i n nam p o k a ž e hrbet, ko pr i d r v i na š v lak mimo. Obdelo­vanje tako rodovitne zemlje je, k o l i k o r lahko iz v l aka opazuje­mo, še zelo p r i m i t i v n o . K o l i k o je še slabo obdelane zemlje. Kasneje smo se čud i l i v Grč i j i , kjer je vsaka k r p a zemlje skrb­no in lepo obdelano. O k r o g 15 k i lometrov od Skopl ja smo že ohpazi l i , kako sr> o r a l i z lesenim plugom. V Makedoni jo bo treba poslati več pol jedel jskih strojev in vsak n a j m a n j š i kot tako ro­dovitne zemlje najsikrbneje ob­delat i .

Globoko dihanje Pogoj za dolgo življenje je

globoko dihanje. Ljudje ne umirajo, pač pa se ubijajo. Jedo premalo sadja in zelenja­ve. Kar je pa najvažnejše, svoje dihanje zanemarjajo. Povprečen človek napolni ob vsakem vdihu svoja pljuča le za četrtino z zrakom; nekateri še niti toliko ne. Zdrava oseba mora napolniti svoja pljuča vsaj do polovice ali tri Četrti­ne z zrakom, ako že ne docelo Zrak okoli nas pa mora biti čist.

O d n a š i h n a r o č n i k o v v A m e ­r i k i dobivamo pisma, iz kater ih diha v e l i k a l jubezen do stare domovine Ln do vsega, k a r j ih sipi »min ja m l a d i h dn i . Zelo se zanimajo na n a š e napore in uspehe ter i z raža jo veselje, da se tudi nj ihova stara domovina prebuja i n dela za napredek in boljše ž iv l jen je de lovn ih l judi . O d ča sa do časa bomo ob jav l j a l i v n a š e m l is tu taka pisma bodi . si v celot i ,a l i i zv l ečke , da bo­do naš i b ra lc i v stari domovini v ide l i , kako gledajo na nas in na naše razmere ro jak i v zamej­stvu i n kako v e č i n a n j ih n i t i po 50 in v e č le t ih ne more pozabit i l jubega rojstnega kra­ja i n domovine . M i s l i m o , da b i se mnogi doma mora l i od nj ih n a u č i t i s p o š t o v a n j a do svoje diomovine i n rodoljubne zavesti ter narodnega ponosa.

» P o z d r a v l j a m vse Dolenjcea . . . »Pr i loženo p o š i l j a m na roč ­

nino za Dolen j sk i l ist , kater i m i zelo ugaja. Rada berem iz »Po­potne m a l h e « . Skoda da nisem tam, b i š la z Janezom na ra jžo po Dolenj'Ski, vse do K o l p e v Dolenje Radunce, k i so moja rojstna vas. Res, tam nimajo gostilne, v i n a pa vem da i m a ­jo vseeno p r i v sak i h i š i .

Te dn i je poteklo dve le t i , odikar sem se v r n i l a nazaj v A m e r i k o iz obiska stare domo­vine . Zelo me vese l i , ko berem, da se n a š a l juba Dolenjska zbu­ja i z p r imi t i vnos t i i n teži k na­predku. Z zanimanjem berem, kako r igolajo stelnike, k i j i h bodo zasadil i s sadnim drevjem. P r a v gotovo j i m bodo več do-naša l i kot sama stelja. B r a l a sem tudi , da gradi jo novo cesto tam neikje b l izu naše vas i i n b i rada vedela, kje točno se gradi in kod bo š l a . Naš i sorodnik i nam ne p i še jo n ič novic . K a d a r dobijo paket o d p i š e j o : »Vse je p r i š lo v redu, lepa hva la , bo vam bog povrn i l . « No, pa saj j i m n ič ne zamer im.

K a t a r i n a Buta la -Golob K i r b , W y o m i n g

Opombe u r e d n i š t v a : Tis to ce­sto, k i jo omenja gospa Golobo-va gradijo od T a n č e gore prot i S ta remu trgu, v gradnji pa je tudi cesta i z B r o d a na K o l p i prot i L a z o m in dalje prot i R a -dencem. T a cesta bo povezala spodnji del kolpske doline z zgornj im i n z De ln i cami ter S u š a k o m . O teh in d rug ih grad­njah bomo še obš i rne je p o r o č a ­li v n a š e m l is tu .

Pike in vejice vam pošljem posebej P r a v duhovito pismo nam je

p-islal 008. F r a n k Muren iz C h i . caga. O n je doma iz K r š k e g a okraja, ž e n o pa ima Be lokra jn -ko. K o t p i š e oba rada bereta novice in starega kra ja , prosi pa, da ne zamerite slabi p i ­sav i , da je šo lo v ide l samo od

da l eč . N a koncu pisma pr ipo­minja , da nam bo p ike , vejice in d v o p i č j a poslal posebej, če jih kaj manjka v p i smu.

Ž e l i m ostati vaš naročnik do smrti Tako nam s p o r o č a v svojem

o b š i r n e m pismu gospod Johan L o k a r st. iz E u c l i d Oh io . O n je tudi dopisnik a m e r i š k e »Prosve -te«, znan borec za delavske pra­vice . Ko t resnicoljuben m o ž a k , k i se ne boji n ikogar tudi rad zap i še k a k o ostro na r a č u n p r i -beglih domobrancev, k i v Ame­r i k i lažejo in blat i jo svojo do­movino. V p ismu se spominja svoj ih pr i ja te l jev v starem kra­ju , z last i tov. L u d v i k a Medve . š čka v 2aibji vasi in tov. Tone­ta S e l i š k a r j a . 2 e 53 let je v A m e r i k i , pa p i še če bo zdrav, bo p r i š e l obiskat staro domovi­no. Iz srca m u žel imo, da b i m u se t a že l j a č i m p r e j i zpo ln i la .

T o p l a l jubezen do dragega rojstnega kraja diha iz pisma.

N E K A J , S T A R I H O K R O G L I H Učitelj: »Torej katere zobe

dobi človek nazadnje?* Mesarjev Jaka: »Umetne, to­

variš učitelj!«

»Tovariš direktor, vaš mali vam je pa vsak dan bolj po­doben!«

»Kaj je pa spet naredil?«

Mar i j a : K a k o bi le živel brez mene?«

Marjan: »Ceneje!«

Mar i j a : »Oče mi je obljubil 10.000 dinarjev, če se ne dam poljubiti nobenemu moškemu, dokler ne bom stara 20 let.«

Majda: »Oh, potem bi dane.« Imela že lepe obresti!«

»Pomagajte, tovariš zdrav­nik, igral sem orglice, pa sem jih požrl.«

»Bodite zadovoljni, da niste igrali klavirja!«

»Tvoj mož je umrl pred dvema tednoma in ti že misliš na to, da bi se poročila!«

»Ah, mama, saj ti obljubim da bom drugič dalj čakala!«

»Skoraj'bi me povozil, pa je še tako predrzen, da vpije za menoj — osel!«

»Kako? Ali te pozna?«

Ona: »Zakaj si vselej na oknu, kadar pojem?«

On: »Nočem, da bi ljudje mislili, da te tepem!«

»Draga moja, ti si ediva ženska, ki sem jo poljubil!«

»To ti rada verjamem.« »In ti si edina, ki mi to ver­

jameš!«

Zakon je čudna reč; nekaj besed na matičnem uradu in človek je poročen in nekaj besed v spanju — pa je loče:i!

k i sta nam ga poslala rojaka za­konca gosp. Magdalena in Ju ­rij Adleš ič iz L y o n s a l i l i . Gospa Magdalena se zlasti spominja drage Be le kraj ine , »kjer je r a ­sla, rož ice brala in ž iv ino pa-sla«, kot je to sama zapisala . 19 let stara se je podala čez ve l iko lužo v tuji svet, k jer s i je p r i . s luži la k r u h , vendar p r a v i , da ne more pozabi t i d o m a č e zemlje. Zelo se zanimata za razmere p r i nas in o b č u d u j e t a n e u s t r a š e n e g a borca za pravice delavskega razreda n a š e g a predsednika re­publ ike m a r š a l a T i t a , kateremu že l i ta mnogo zdravja .

V nabiranju n a r o č n i k o v med ro j ak i v A m e r i k i je najbolj vnet gosp. Joseph C e r t a l i č iz L a S a l -le. Sest nov ih n a r o č n i k o v za naš list nam je že poslal , za kar se m u prav lepo zahvaljujemo. T a k i h , k i so nam posla l i enega a l i dva nova n a r o č n i k a pa je več . P r a v vsem p r i s r č n a hvala . Pros imo rojake, naj se še kaj nglasijo s k a k š n i m p i smom; ra­di bomo naš l i k o t i č e k v n a š e m l is tu tudi za p r i spevke naš ih dragih rojakov.

N o v o m e š k a gimnazija v šolskem letu 1957/53

N o v o m e š k o gimnazi jo je letos obiskovalo 661 di jakov. M l a d i ­no je p o u č e v a l o 25 profesorjev, k i redno uči jo na g imnaz i j . . Ho­norarno so p o u č e v a l i še t o v a r i š i iz Uči te l j i šča , ker g imnazi ja ne more dobi t i zadostno š t ev i lo s t rokovnjakov za r a z h č n e pred­mete. Tako je honorarno zapo slenih na g imnaz i j i ka r sedem u č n i h moči , pa tudi predavate l j i d o m a č e g a zavoda uče preko u č n i h obveznost i .

Uspeh na g imnaz . j i je še ka r zadovol j iv . Tako je izdelalo 59,3, padlo za eno leto 40,4 od teh pa bo popravne izpite polagalo v jeseni 28,2 odstotkov. Pogoj i , v ka te r ih se uče d i j ak i n a š e g a za­voda, niso vedno na jbo l j š i . Neka­teri hodijo zelo da leč v šolo , v z imskem času morajo po eno a l i dve u r i peš Iz S top i č , Za jč j ega v rha , 2dinje vas i i td. , drugi mo­rajo doma trdo ves dan delat i , še le z v e č e r j i m s t a r š i dovoli jo da se uče . M n o g i zopet nimajo p r i ­mernega prostora, d r u ž i n a je ve l ika , stanovanje pa majhno.

64 u č e n c e v d o k o n č a n i h n iž j ih gimnazij je polagalo v j un i ju sprejemne izpite za v iš jo gimna­zijo. Za eno leto je b i l odklonjen samo eden. Spre jemni i zp i t i so pokaza l i , da bodo u č e n c i m o r a l i pr inest i v viš jo g imnazi jo v e č znanja m a t e r i n š č i n e i n več zna­nja matematike.

Letos je samo 13 kandidatov polagalo maturo, ker je iz tega razreda odšlo ve l iko di jakov na s t rokovne šole . V osmem raz­redu so b i l i trije od l i čn jak i , p r i ma tur i pa dva. M a t u r a je poka­zala resno delo d i jakov in resen t rud vzgoji tel jev, da b\ vzgo j i l i soc ia l i s t i čn i domovin i dober akademski kader. P i o n i r s k a organizaci ja je b i l a zelo delav­na. K e r p i o n i r j i nimajo svoj ih prostorov, so p r i r e j a l i igr ice ka r v razredu. D e k l a m i r a l i so, pel i , pokaza l i so tudi , da so i zv r s tn i ig ra lc i . Viš ješo lc l so za ig ra l i pod vodstvom tov. prof. Dobov-ška Mol ie reovega » N a m i š l j e n e g a b o l n i k a « . L i t e r a r n i k r o ž e k je izdal dva s n o p i č a pesmi in proze mlad ih sodelavcev. V »Brs t ju« so ob jav i l i svoje pesmi šesto-

Novomeška Ijodska univerza v sezoni 1952/53

L j u d s k a un ive rza v N o v e m mestu je od 1. septembra 1952 do konca ap r i l a 1953 p r i r ed i l a 27 predavanj , k i j i h je obiskalo 5.672 p o s l u š a l c e v , a l i p o v p r e č n o po 210 p o s l u š a l c e v na preda­vanje.

Glede na jesenske pr ip rave za priznanje ustanovitve p r v i h slo. vensk ih br igad, so tudi p r v a predavanja L judske univerze ob p o l n o š t e v i l n i u d e l e ž b i novome­škega o b č i n s t v a obravnava la teme iz z a č e t k a narodnoosvobo-dlne borbe: A k c i j e š t i r i h brigad (prof. J anko J a r c ) , A k c i j e Gub-č e v e brigade (F ranc i K o l a r ) . Razvoj l judske oblasti ( J o ž e Zaml jen ) , S o v r a ž n i k i N O B ( F r a n č e k Saje) .

S led i l a so nato vse do konca apr i la 1953 predavanja z raznih p o d r o č i j . N a j v e č p o s l u š a l c e v — 445 — je p r i v a b i l l i t e ra rn i v e č e r s lovenskih k n j i ž e v n i k o v . Predavanja Vide T o m š i č e v e : Po­tovanje po Ind i j i , se je udele­žilo 421 pos lu ša l cev . Predavanje dr. F r anca H o č e v a r j a : Organiza . ci ja z d r u ž e n i h narodov je poslu­šalo 400 l j ud i .

P o l n a dvorana je b i l a tudi ob predavanj ih Ivana Regenta, Jo­ž e t a P o t r č a , C i r i l a V i d m a r j a . P r i vsem tem pa je treba po­uda r i t i , da b i mnoga druga pre­davanja po svoj i p rob lemat ik i i n tehtnosti zas luž i l a več j i obisk, kot so ga imela . To vel ja poseb­no za vrs to predavanj prof. A n d o l j š k a o vzgoj i d o r a š č a j o č e

I mladine, za katere b i se m o r a l i

bolj zan imat i zlasti s t a r š i in vzgoj i te l j i .

Z a vsemi 27 predavanj i se s k r i v a mnogo t ihega, p o ž r t v o ­valnega dela. B i l e so potrebne š t e v i l n e seje, iskanje predava­teljev, dopisovanja , propaganda, pota, da so se dvorane napolni le s pos lu ša l c i . Vse pr iznanje za­s luž i ta predsednik Ljudske unL verze Hube r t R e p o v ž , predsed­nik o k r o ž n e g a sod išča Novo mesto, i n tajnik L judske uni ­verze P a l m i r a Kasesn ik , ravna­teljica n o v o m e š k e gimnazije.

Poleg predavanj so b i l i v o k v i r u L judske un iverze tudi j e z i k o v n i t e č a j i — t r i j e za angle­ški in eden za n e m š k i jez ik , k i so t ra ja l i vse do z a č e t k a jun i ja . Ob z a k l j u č k u t e č a j e v so s luša­tel j i i z r a z i l i že l jo , da b i se v jeseni z nadal jevanjem začelo takoj septembra, ka r najbolje dokazuje, da so teča j i ugajal i .

V e m o , da L judska un ive rza nI ustregla vsem i n vsakomur . D a pa v pr ihodnje b i , naj b\ iz o b č i n s t v a že sedaj p r i š l i pred­logi , o Čem naj b i naš i preda­vate l j i v p r ihodn j i sezoni predaval i .

Rudolf Kranjc

Vse naše bralce prosimo, da nam oprostijo, ker so zaradi teh­n i č n e zapreke v d a n a š n j i Števil­k i izpadla po roč i l a iz n a š i h k r a ­jev, f i zku l tu rna po roč i l a i n ne­

k a t e r i č l a n k i . U r e d n i š t v o

šolec N o v a k , pe tošo lec Srebr ­njak iz Gabr ja pod Gor janc i i n D a n i c a Z u p a n č i č iz B r d a p r i N o v e m mestu. Z a o r a l i so brazde v ledino poezije i n pzoze.

M a r k s i s t i č n i k r o ž e k je s preda­vanj i t o v - P r o r - Tiitlja sk rbe l za po l i t i čno in ideo loško razgleda­nost mladine .

N a n o v o m e š k i g imnaz i j i ob­stoje tudi p i o n i r s k i pevsk i zbor , k i se je že v e č k r a t u s p e š n o p reds tav i l n o v o m e š k e m u obč in ­stvu. T u d i bodoč i koncert je sk rbe l za m l a d i zn? -3 tven i n a r a š č a j .

Mlad inska organizaci ja na za­vodu se je zan imala za vso de­lavnost svoj ih č l a n o v in j i m pomagala p r i p r a v i l n i pot i k na­p redku . P o č i t n i š k a zveza je omogoč i l a dvem skupinam čla­nov bivanje na m o r j u pod š o t o r i .

Na g imnazi j i so b i l i redno m e s e č n o rod i te l j sk i sestanki. S t a r š i so na teh posvet ih da ja l i profesorjem predloge za izbol j ­šan je in t e rn ih šo l sk ih pogojev, profesorji P a s o s t a r š e m nasve-tova l i , kako in v k a k š n i o b l i k i naj o t rokom pomagajo p r i u č e ­nju. To ob l iko sodelovanja, k i je že doslej pokazala p rav lepe uspehe, bo profesorski zbor v pr ihodnost i še poglobi l .

Venda r je naletelo delo na g imnaz i j i na mnogo t ežav . P r a v gotovo bi b i l šolski uspeh mnogo bol jš i , č e bi imela g imnazi j ska stavba dovolj u č n i h prostorov. Danes nekater ih razredov za rad i celodnevnega in neprestanega pouka n i t i ne moremo zadosti z r a č i t i . T u d i s t a r š i v e č k r a t niso zadovol jn i , ker hodijo n j ihov i otroci popoldne v šolo . Profesor­ski zbor r e š u j e problem popol­danskega pouka k o l i k o r mog'oče p r a v i č n o . Dopoldne naj obisku-jejo šolo t is t i o t roci , k i hodijo v šolo po uro a l i več oddal jen ih krajev, otroci t is t ih s t a r š e v , k jer sta oče in ma t i v s lužb i i n pa t is t i o t roci , k i so zdravstveno o g r o ž e n i . Intervenci j pa je v mestu mnogo več . Tega, da ho­čejo s t a r š i za svoje otroke č i m bol jše pogoje, s t a r š e m ne more­mo zamer i t i , vendar pa ukrepa­nje in porazdeli tev v dopoldan­ske in popoldanske razrede ne sme b i t i na škodo t is t ih otrok, k i imajo t ežke mater ia lne po­goje, k i stanujejo da leč i n v sla­b i h prostor ih , k i morajo dela t i na pol ju a l i pa skrbet i za ž iv i ­no. T u d i za predavatelje je ne­prek in jen i pouk naporen, saj nekater i uče ka r po 10 ur na

Pripravi se na najhujše, kihniti moram

dan, ka r p rav gotovo n i v kor is t kval i te te , če pomis l imo, da je normalna obremenitev za u č i t e ­l ja srednj ih šol 3—4 ure šol . pouka, ker m u je za temelji to delo ostali čas potreben za do­bro p r ip ravo pa tudi za javno delo. T o v a r i š i profesorji so de­l a l i tudi i zvenšo l sko . Najdemo j i h v d r u š t v u Par t i zana , v orke­s t ru S K U D » D u š a n J e r e b « , v M O S Z D L , v odborih Svetov za o. I. k., v Okra jnem odboru R d e č e g a k r i ž a , p r i d i j a šk i k u ­h i n j i , L j u d s k i u n i v e r z i , neka­ter i p iše jo za znanstvene p u b l i ­kacije i td . V e l i k o v e č pa b i lahko n u d i l i javnost i , če j i m bo m o g o č e preskrbet i d r u ž i n s k a stanovanja, da se j i m ne bo treba voz i t i ob nedeljah v dru­ge kraje k d r u ž i n a m in pa da bodo ime l i p r imerno u č n o obveznost.

LOJZE ZUPANC:

VELIKI DNEVI Povest

B R A L C E »DOLENJSKEGA LISTA«

obveščamo, da smo z današnjim dnem pričeli v podlistku našega tednika priobče-vati izvirno povest znanega belokranjskega pisatelja LOJZETA ZUPANCA. V povesti »VELIKI DNEVI« je književnik Lojze Zu­pane, poznavalec Bele krajine in njenih kulturnih izročil, opisal življenje Belo-kranjcev v času narodnoosvobodilne borbe, njihovo trpljenje in žrtve, ki so jih dali za svobodo sončne Bele krajine. Ker so takrat od vseh belokranjskih vasi sleoraj največ pretrpele vasi Giršiče, Dobravica in Krivo-glavice, je pisatelj postavil te tri vasi in nlhove prebivalce v središče dogajanja svoje povesti. Uredništvo »Dolenjskega li­sta« upa, da bo z najnovejšim in s prisrčno toplino ter ljubeznijo do Bele krajine napi­sanim delom domačega pisatelja ustreglo bralcem našega lista.

UREDNIŠTVO »DOLENJSKEGA LISTA«

P r v i d e l 1.

Blato, povsod samo blato. * t

Gosto blato, pomešano s snegom, k i je pobelil gore in doline v času, ko bi ž* mo»t*la dobjptna

vigred kakor druga leta tačas z mladim zelenjem pregrniti pašince i n odeti gore z mladim zelenjem, se je cedilo po vseh cestah. V ozračju so se podili mrz l i vetrovi i n hripavo tu l i l i svojo mrzlo pesem. L o v i l i so se za letali , k i so zdaj pa zdaj zabrnela nad glavami bežeče množice ter zdaj tu, zdaj tam z oglušujočim treskom sejala bombe med l judi na mirne vasi in na polja, k i so zadušena v rasti drhtela pod tenko plastjo vuzemskega snega. Lepko blato se je nabiralo v obcestnih ja rk ih koder so ležali prevrnjeni vozovi z zaboji, iz katerih se je usipalo strelivo. Kon j i , k i so v divjem preplahu potrgali zaprežnice, so rezgetajoč tavali po polju, nemirno kopali s kopiti po njivah in 3e pasli po mladi strni. Ženske in otroci so j ih podil i z njiv, da b i očuvali ozimino pred uničenjem. Tudi vojaki razpuščene kraljeve armade so l ov i l i konje. Z blatnimi čevlji in do kože premočeni so iztegovali prazne dlani proti njim, emufkali z razpokanimi ustnicami in si na vse nač ine prizadevali, da bi j i h pr ivabi l i k sebi. Rez-tegajoči konji pa so se j i m umikal i .

Utrujeni vojaki so se opotekali po blatnih cestah, se zdaj pa zdaj, ko so zaslišali nad seboj brnenje letal, razkropi l i kakor vrabci pred ujedami, polegli v blatne jarke in z grozo v srcih čakali , dokler ni jeklena smrt odletela dalje, d a l j e . . .

Dalje, le dalje, za edinim ciljem, k i so ga vojaki nosil i v sreih. Prehodi l i so že širok hrbet Gorjancev. V B e l i kraj ini se bodo odpočili in prenoči l i pr i go­stoljubnih ljudeh, ju t r i zarana pa spet dalje. L e dalje, na jug, kjer so njihovi domovi, njihove dru­žine, kd so j ih marali pred tedni zapustiti in oditi v v o j a k e *

K a m gredo vojaki. Zakaj so zapustili meje do­movine? Zakaj niso sovražnika nagnali, čim je pre­stopil meje njihove države?

Bor i l i so se. Hoteli so se še boriti , toda izdani, brez vodstva, so nekaj dni čakali , ko pa so zvedeli, da so se sovražne vojske razlile preko meja na severu, na zahodu in na vzhodu, so užaljeni nad izdajstvom in nekateri celo jokajoč pometali puške v jarke ter se napotili domov. Sami kakor čreda brez vodnika! Mnogi so še vedno nosili puške na ramenih. Niso se mogli ločiti od njih. Nobene pesmi ni bilo več v njihovih srcih. Brez v ika in k r ika so se korak za korakom pomikal i naprej po blatnih cestah. Le dalje, le dalje, četudi se mnoge pesti st i­skajo v onemoglem srcu nad izdajo tistih, k i bi j ih morali voditi od zmage do zmage. P r idušena klet­vica je zdaj pa zdaj ušla temu a l i onemu; v vseh očeh je žarel čuden ogenj.

Tako se je ta množica prezeblih in p remočenih vojakov pomikala skozi vasi svojim oddaljenim do­movom nasproti. V vseh vaseh, skozi katere so hodili vojaki, so se ljudje poskri l i in s solzami v očeh ter s pritajeno grozo v srcih naskrivaj skozi šipe zaprtih oken opazovali vojake, k i so se gnetli po blatnih cestah. Le dalje, le dalje proti j u g u . . .

Na robu Vel ike loze se v objemu sadovnjakov ln njivskih t r t i j skrivajo Dobravice, revna belo­kranjska vas. P o l lesene pol zidane hiše so prekrite s slamnatimi strehami. Dobravčant niso nikdar ve­l iko zahtevali od življenja. Zadovoljni so b i l i z debe-lačnim kruhom, deci pa je često tudi takšnega p r i ­manjkovalo. Možje in fantje iz Dobravic so se z razbitimi ostanki bežeče kraljeve vojske vračal i na

domove. Danes eden jutr i eden. V dobrem tednu so se v r n i l i skoraj vsi.

L e enega ni bilo! Mladega kovača. Starihov M a ­tija je obležal v Novem mestu, zadet od bombnega drobca, ko so fašistična letala bombardirala novo­meško bolnišnico.

Doma so ga čakal i : njegov ostareli oča — stari kovač Mike , njegova žena Bara, njegovi otroci: Tijče, Danica In Rezika. Čakal i so in čakali , a s sle­hernim novim dnem se je v njihova srca plazila bojazen. Stali so v sobi za zaprtimi okni in opazovali utrujene vojake, k i so se opotekali mimo njihove hiše Stal i B O ln z drgetajočimi srci pris luškovali , kdaj bo znana roka potrkala na domača vrata.

Le stari kovač M i k e se nj skr ival v svojo hišo pred vojaki, k i so se na umiku proti jugu od zore do mraka pomikali skozi Dobravice. 2e včeraj je b i l od znanca Iz sosednje vasi zvedel za Matijevo smrt. S k r i l se je pred domačimi v zapuščeno kovačnico in kakor ranjeni volk hropel v s i lni bolečini nad i z ­gubo edinega sina. V očeh, k i so videle prenekatero grozo v p rv i ivetovni vojni, ko je b i l on sam še avstrijski vojak na gal iški in goriški fronti, nI bilo solz. L i l e so mu na srce i n ga žgale, ž g a l « . . .

V hiši je tu l i la snaha. Njeno obupno, neu to laž­l j ivo jokanje se Je meša lo z jokom obeh otrok, dva­najstletne Danice l n trinajstletnega Tijčeta. N a j ­mlajša Rezika je ležala Če v zibelki .

D a , to se je včera j dogajalo pr i Starihovih. Nihfie od sosedovih se n i upal stopiti v njihovo hiso. Vsakdo je vedel, da b i bila v tej grozni bolečini njegova navzočnost odveč.