Doktorski studij heritologije na Univerezitetu u Ljubljani

Predrag Novaković(BIHERIT, Tuzla 8.5.2014)

The Cottbus Declaration on Heritage Studies: The Need for a Holistic Understanding of Heritage

The Cottbus Declaration on Heritage Studies was passed by the participants of the “International Summer Academy: Constructing Heritage in the Light of Sustainable Development” from July 9 to July 21, 2012. The International Summer Academy was the contribution of the International Graduate School: Heritage Studies at Cottbus University to celebrate the 40th anniversary of the 1972 UNESCO Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage. The participants included diplomats, UNESCO experts, research chairs and young researchers on the topic of heritage.

The Cottbus Declaration on Heritage Studies strives to contribute to raising awareness for heritage as a key factor in sustainable human development and to express a broad international consensus for the need for research on heritage transformation processes under the condition of globalisation.

Research is the proper domain of universities and the Cottbus Declaration on Heritage Studies therefore stresses the importance of the universities’ contribution.

Acknowledging that at different governmental levels, as well as in academic environments and among civil society, there exist multiple understandings of heritage and diverse means to enable its study, protection and management.

Considering that the processes of globalisation, though enhancing intercultural exchanges, may also trigger irreversible impacts on heritage,

The assembled participants declare:

The introduction of study programes in Heritage Studies worldwide and a growing number of scientific journals focusing on heritage issues respond to the need of positioning heritage as an inter-disciplinary and trans-disciplinary nodal point of research.

In this regard, Heritage Studies represents a platform that brings different disciplines together and creates links across different fields.

The study of heritage should identify holistically the diverse tangible and intangible aspects of heritage and their interrelationships.

The field of Heritage Studies encompasses diverse disciplines that approach research questions from different angles. In consideration of the increasing complexity of the globalized world, applying different theoretical perspectives and research methods in isolation is no longer adequate. Inter-disciplinary and trans-disciplinary approaches are essential in order to understand and deal with heritage processes and manifestations.

The contribution of natural, social and technical sciences, as well as humanities and the arts, fosters a holistic vision of heritage within the multi-faceted field of Heritage Studies.

There is an urgent need for dialogue between academic and non-academic stakeholders with regards to the identification and communication of heritage. Universities play a prominent role in the development of practices and material innovations, as well as theoretical approaches, which provide the basis for decision and policy making.

Intercultural dialogue on heritage understanding is key to mutual respect and appreciation of different “heritages” and values through processes of contextualisation and negotiation.

The heritage of humanity has to be understood as a crucial factor in the processes of identity formation and as a fundamental resource for human development. The participation of communities in all heritage processes is essential.

TRADICIONALNI UNIVERZITETNI PROGRAMI:

(Muzeologija, konservatorstvo…) >> aplikacija tzv. primarnih nauka u pedagoške i slične svrhe; razvoj od početka 20. stoljeća

NOVI PROGRAMI: baština kao fenomen sui generis koji zahtjeva specifičan pristup kojeg primarne znanosti ne nude u dovoljnoj mjeri

Fokus: komunikacija, identitet, interakcija, kvalitet života, trajno održiv razvoj, društevi angažman, kritika…

Heritologija na univerzitetima u Sloveniji

2 filozofije: obe prisotni vna evropskih in svetovnih univerzah

BA (Univerza na Primorskem)

PhD (Univerza v Ljubljani)

Interdisciplinarni doktorski študijski program HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE

(zajednički program Filozofskog fakulteta i Fakulteta za društvene nauke uz suradnju

Akademije za glasbu,Teološkog fakulteta,

Fakulteta za računalništvo,Fakulteta za matematiko in fiziko

1. ANDRAGOGIKA 2. ANTIČNI ŠTUDIJI, 3. APLIKATIVNE PSIHOLOŠKE ŠTUDIJE 4. ARHEOLOGIJA 5. AZIJSKE IN AFRIŠKE ŠTUDIJE 6. DIDAKTIKA TUJIH JEZIKOV 7. EKSPERIMENTALNA PSIHOLOGIJA 8. ETNOLOGIJA, KULT. IN SOC. ANTROPOLOGIJA9. FILOZOFIJA 10. GEOGRAFIJA 11. HERITOLOGIJA 12. INFORMACIJSKE VEDE 13. JEZIKOSLOVJE 14. LITERARNE VEDE 15. MUZIKOLOGIJA 16. PEDAGOGIKA 17. PREVODOSLOVJE 18. PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI 19. RAZVOJNOPSIHOLOŠKE ŠTUDIJE 20. SLAVISTIČNI ŠTUDIJI 21. SLOVENISTIKA 22. SOCIOLOGIJA KULTURE 23. TEORETSKA PSIHOANALIZA 24. UMETNOSTNA ZGODOVINA 25. ZGODOVINA

1. ANALIZA POLITIK 2. DIPLOMACIJA 3. DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA 4. JAVNA UPRAVA 5. KOMUNIKOLOGIJA 6. KULTUROLOGIJA 7. MEDNARODNI ODNOSI8. NOVINARSKE ŠTUDIJE 9. OBRAMBOSLOVJE 10. ODNOSI Z JAVNOSTMI 11. OKOLJSKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE 12. ORGANIZACIJSKO KADROVSKE ŠTUDIJE 13. POLITOLOGIJA 14. PSIHOLOGIJA KOMUNICIRANJA 15. RAZVOJNE ŠTUDIJE 16. SOCIALNA IN POLITIČNA ANTROPOLOGIJA 17. SOCIALNA IN POLITIČNA PSIHOLOGIJA 18. SOCIOLOGIJA 19. ŠTUDIJE VSAKDANJEGA ŢIVLJENJA 20. ŠTUDIJE ŢIVLJENJSKIH POTEKOV 21. TRŢNO KOMUNICIRANJE 22. UPRAVLJANJE IN RAZVOJ ORGANIZACIJ 23. VARNOSTNE ŠTUDIJE 24. VOJAŠKE DRUŢBOSLOVNE ŠTUDIJE

koordinira Akademija za glasbo: 1. GLASBENA PEDAGOGIKA 2. KOMPOZICIJA IN GLASBENA TEORIJA

koordinirata Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede: 1. AMERIŠKI ŠTUDIJI 2. BALKANSKI ŠTUDIJI 3. DRUŽBOSLOVNA METODOLOGIJA 4. EPISTEMOLOGIJA HUMANISTIKE IN DRUŽBOSLOVJA 5. ETNIČNI IN MIGRACIJSKI ŠTUDIJI 6. EVROPSKE ŠTUDIJE 7. GLOBALIZACIJSKI ŠTUDIJI 8. MEDIJSKI ŠTUDIJI 9. ŠTUDIJI SPOLA

koordinirajo Filozofska fakulteta, Fakulteta za družbene vede in Teološka fakulteta: 1. RELIGIOLOGIJA

koordinirajo Filozofska fakulteta, Fakulteta za računalništvo in informatiko in Fakulteta za matematiko in fiziko: 1. TEORETSKA IN APLIKATIVNA LOGIKA

Heritologija

• Heritologija je veda o varovanju kulturne dediščine v okolju na podlagi komuniciranja vsebin v muzejih in v primarnem okolju ohranjenih spomenikov kulturne dediščine.

• Heritologija v prvi vrsti temelji na interdisciplinarnosti, hkrati pa varovanja in muzealizacije dediščine ne more biti brez znanja, ki ga zagotavlja obvladovanje muzeološke teorije in muzeografije ter konservatorske teorije z osnovami dediščinske zakonodaje.

• Študij heritologije bo potekal kot posebno, interdisciplinarno področje v okviru dogovorjenih študijskih oblik doktorskega študija na FF. Tako bo obsegal dva obvezna temeljna predmeta − Muzeologijo in Konservatorstvo, ki bosta pokrivala obe področji varovanja dediščine, premične in nepremične −, doktorski seminar ter širok nabor izbirnih usmeritvenih in zunanjih izbirnih predmetov, ki bodo bodočim doktorandom omogočali zares interdisciplinaren študij.

Stanje 2014:

- 22 študentov od 2009/2010

- 11 Odd. za arheologijo- 10 Odd. za umetnostno zgodovino- 1 Odd. za etnologijo in kult. antropologijo

- 2 doktorata zaključena

Doktorske teme (arheološka heritologija)

• Vpliv politike na oblikovanje arheološke dediščine: primer prezentacij arheološke dediščine v Ljubljani

• Vloga arheološke dediščine v muzejski vzgoji in izobraževanju• Problematika konservatorskih prezentacij arheoloških ostalin

na Slovenskem od konca 19. stoletja do danes• Strategija celostnega varovanja dediščine Krope in Kamne

Gorice • Odnos javnosti do arheološke dediščine v Ljubljanski regiji in

na Krasu• Metode slikovnega jezika v arheologiji• Informacijski in komunikacijski potencial računalniško podprte

vizualizacije arheoloških objektov • Vpliv lastnosti fizičnega okolja in njegovih sprememb na

ohranjanje podpovršinskih arheoloških ostalin in situ• Vloga kolektivnega in zgodovinskega spomina pri percepciji

povojnih grobišč kot kulturne dediščine

• Strategija varovanja in ohranjanja ruševin na začetku 21. stoletja: Primer gradu Planina pri Sevnici

• Načini pridobivanja gradiva v slovenskih muzejih v 20. stoletju

• Model javne ustanove na lokalni ravni za sodobno ohranjanje, varovanje in prezentiranje kulturne dediščine na primeru občine Litija

• 3D-tehnologije kot podpora muzejski razstavi industrijskega oblikovanja

• Muzej kot prostor mediacije v identitetnih procesih• Upravljanje varovanih zgodovinskih mestnih območij v

Sloveniji• Konservatorsko-restavratorska problematika posegov na

lesenih oltarnih nastavkih širšega 17. stoletja v Sloveniji

Doktorske teme (umetnostnozgodovinska heritologija)