Embed Size (px)
Citation preview
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
Emil Firšt
DIZAJN SODOBNEGA PLAKATA IN NJEGOVA UMESTITEV V ZGODOVINSKI DISKURZ
Magistrsko delo
Maribor, september 2013
DIZAJN SODOBNEGA PLAKATA IN NJEGOVA
UMESTITEV V ZGODOVINSKI DISKURZ
Magistrsko delo
Študent(ka): Emil Firšt
Študijski program: študijski program 2. stopnje
Medijske komunikacije
Mentor(ica): doc. dr. Andrej Skrbinek, UM FS
Lektor(ica): Natalija Sinkovič, profesorica slovenskega jezika
I
Dizajn sodobnega plakata in njegova umestitev v zgodovinski diskurz
Ključne besede: sodoben plakat, zgodovinska obdobja, kompozicijska načela
UDK: 004.925:659.133(043.2)
Povzetek
Magistrsko delo se ukvarja s primerjavo sodobnega plakata z značilnostmi zgodovinskih
obdobij v likovni umetnosti.
Delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer so opisana načela pri oblikovanju sodobnih
plakatov in analize razvoja plakata, od industrijske revolucije do danes. V empiričnem delu
smo primerjali dva plakata, ki smo ju oblikovali sami, in dva naključno izbrana sodobna
plakata z značilnostmi zgodovinskih stilov, na podlagi česar smo dognali, da sodobni
plakati temeljijo na kombinacijah sodobnih načel oblikovanja in nekaterih načel, razvitih
skozi zgodovino umetnosti, in da sledijo novim trendom. Z metodo intervjuja povprečnih in
ekstremnih uporabnikov plakatov smo ugotovili tudi, da so plakati še vedno iskan, zaželen
in učinkovit medij oglaševanja.
II
Modern poster design and its placement in the historical discourse
Key words: modern poster, historical periods, composition rules
UDK: 004.925:659.133(043.2)
Abstract
Master's thesis deals with the comparison of modern poster with characteristics of
historical periods in the visual arts.
Master's thesis consists of a theoretical part where principles in the modern poster design
are described, as long with the analysis of the poster development from the Industrial
revolution period to the present. In the empirical part, two designed and two well-known
posters are compared with the historical styles, which led to the conclusions that modern
poster design are based on a combination of the principles developed in art history, but
are also following new trends. With the method of interview, average and extreme users
have made the decision that the posters are popular and effective medium.
III
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................ 1
2 OPIS PROBLEMA ......................................................................................................... 2
3 PLAKAT KOT OGLAŠEVALSKI MEDIJ ........................................................................ 3
4 PLAKAT KOT UMETNIŠKO DELO ............................................................................... 4
5 NAČELA OBLIKOVANJA SODOBNEGA PLAKATA .................................................... 5
5.1 Kompozicija ............................................................................................................. 5
5.1.1 Kompozicijski elementi ......................................................................................... 6
5.1.2 Kompozicijska načela .......................................................................................... 11
5.1.3 Vrste kompozicij ..................................................................................................19
6 ZGODOVINSKI RAZVOJ PLAKATA OD 19. STOLETJA DO DANES .........................22
6.1 Industrijska revolucija .............................................................................................22
6.2 Modernizem ...........................................................................................................25
6.3 Art Nouveau ..........................................................................................................29
6.4 Kubizem .................................................................................................................34
6.5 Futurizem ...............................................................................................................36
6.6 Avantgarda .............................................................................................................38
6.7 Vojna propaganda ..................................................................................................39
6.8 Dada ......................................................................................................................43
6.9 Bauhaus .................................................................................................................46
6.10 Art Deco ...............................................................................................................48
6.11 Pop Art ..................................................................................................................51
6.12 Digitalno obdobje in Novi val ................................................................................54
7 EMPIRIČNI DEL RAZISKAVE: OBLIKOVANJE IN UMESTITEV SODOBNEGA
PLAKATA V ZGODOVINSKI DISKURZ ..........................................................................58
7.1 Namen raziskave in uporabljene metode ................................................................58
7.2 Oblikovanje naših plakatov in izbira sodobnih plakatov ..........................................59
IV
7.3 Določitev smernic za primerjavo plakatov ...............................................................62
7.4 Intervju in njegova interpretacija .............................................................................83
7.5 Trendi in predvidevanje prihodnosti razvoja plakatov ..............................................91
8 SKLEPI .........................................................................................................................93
V
KAZALO SLIK
Slika 5.1: Linija kot temeljni element sodobnega plakata. [6] ..............................................7
Slika 5.2 : Odvisnost elementa in prostora. .........................................................................8
Slika 5.3: Ilustracija v kombinaciji z tipografijo. [7] ..............................................................8
Slika 5.4: Fotografija v kombinaciji z tipografijo. [8] ............................................................9
Slika 5.5: Primeri globine. ...................................................................................................9
Slika 5.6: Uporaba globine na sodobnih plakatih. [9] ........................................................10
Slika 5.7: Primer serifne tipografije. [13] ...........................................................................12
Slika 5.8: Primer sans serifne tipografije. [14] ..................................................................12
Slika 5.9: Barvni krogi (primarne barve, sekundarne barve, terciarne barve). [17] ...........13
Slika 5.10: Zlati rez – razmerje a:b. [18] ............................................................................15
Slika 5.11: Pravilo tretjin. [20] ............................................................................................16
Slika 5.12: Primer teže. .....................................................................................................18
Slika 6.1: Pierre Bonnard – oglas za francoski šampanjec (1891). [24] ............................23
Slika 6.2 : Leonetto Cappiello - plakat «Thermogene warms you up» (1909). [25] ..........24
Slika 6.3 : Edward McKnight Kauffer – British Herald plakat (1919). [27]..........................26
Slika 6.4 : Cassandre – L'Intransigeant plakat (1925). [28] ...............................................27
Slika 6.5 : Herbert Matter – Pontresina plakat (1936). [30]................................................28
Slika 6.6: Pablo Picasso – Vallauris (1951). [31]................................................................28
Slika 6.7: Jules Chéret - «Olympia» plakat (1894). [33] ………………………………....….30
Slika 6.8 : Henria de Toulousa – Lautra - «Divan Japonais» plakat (1893). [34] ..............31
Slika 6.9 : Otto Eckmann - «5 swans» (1897). [35] ...........................................................32
Slika 6.10: Naslovnica «The Chap Book» revije, Will Bradley (1895). [36] .......................32
Slika 6.11: Mucha - plakat za predstavo «Gismonda» (1894). [37] ...................................33
Slika 6.12: Pablo Picasso - Les Demoiselles d'Avignon (1907). [40] ................................35
Slika 6.13: Kazimir Malevich - Kompozicija z Mona Lisom (1914). [41] ………………......35
Slika 6.14: Filippo Tommasso Marinetti – "Le soir, couchée dans..." (1919). [43] .............36
Slika 6.15: Umberto Boccioni – Brunate (1909). [44] ........................................................37
Slika 6.16 : El Lessitzky - Premagajte bele z rdečim klinom – ratna propaganda (1920).
[47] ....................................................................................................................................39
Slika 6.17 : Leonetto Cappiello - plakat «Maurin Quina» (1906). [48] ...............................40
Slika 6.18 : James Montgomery Flagg-Ameriški propagandni plakat (1917). [49].............41
Slika 6.19 : Alfred Leete - Britanski propagandni plakat (1914). [50] ................................41
Slika 6.20: Savile Lumley - Britanski propagandni plakat (1915). [51] ..............................42
VI
Slika 6.21: Sovjetski plakat. [53] .......................................................................................43
Slika 6.22: John Heartfield – Die Rote Fahne (1928). [55] ................................................44
Slika 6.23 : John Heartfield – Adolf the Superman (1932). [56] ........................................45
Slika 6.24: Joost Schmidt – Nacionalna razstava Bauhaus (1923). [59] ...........................46
Slika 6.25: Belo II – Kandinsky (1923). [60] ......................................................................47
Slika 6.26: Poto Leifi – plakat za šampanjec (1929). [63] .................................................49
Slika 6.27: A.M. Cassandre – plakat za Pivolo aperitiv (1925). [64] ..................................49
Slika 6.28: A.M. Cassandre – L'Atlantique. [58] ................................................................50
Slika 6.29: Eduardo Paolozzi – Dr Pepper, kolaž (1948). [69] ..........................................52
Slika 6.30 : Andy Warhol – Marilyn Diptych (1962). [70] ...................................................52
Slika 6.31: Plakat za film "Grešna blondina" (1950). [71] ..................................................53
Slika 6.32: April Greiman – plakat v reviji "Design Quarterly" (1985). [72] .......................54
Slika 6.33: Neville Brody – "Graphic Art Message Tokyo" (1992). [73] .............................55
Slika 6.34 : Minimalizem - vintage plakat. [74] ..................................................................56
Slika 7.1 : Oblikovani plakat – 2Cellos (2013). ..................................................................59
Slika 7.2: Oblikovani plakat – Out Of The Box Students (2013) .......................................60
Slika 7.3: PLAKAT 1- Starbucks (2013). [76] ....................................................................61
Slika 7.4 : PLAKAT 2 – Evrovizija (2013). [77] …………………………………….………....61
VII
KAZALO TABEL
Tabela 7.1: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Art Nouveau...................................67
Tabela 7.2: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Kubizmom......................................68
Tabela 7.3: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Futurizmom....................................70
Tabela 7.4: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Ratno propagando.........................71
Tabela 7.5: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Dado...............................................73
Tabela 7.6: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Bauhausom ...................................74
Tabela 7.7: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Art Decom .....................................76
Tabela 7.8: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Pop Artom .....................................77
Tabela 7.9: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Digitalnim obdobjem ......................79
1
1 UVOD
Sodobni čas zelo hitro prinaša nove dosežke na področju tehnologij, kar zelo vpliva tudi
na oblikovanje, produkcijo in distribucijo plakatov. Vsak dan srečujemo najrazličnejše
oglase na spletnih portalih ali socialnih omrežjih, tudi na mestnih ulicah. V magistrskem
delu smo raziskali, kako so oblikovani, kako vplivajo na občinstvo in poskušali predvideti,
kako se bodo razvijali.
Namen magistrskega dela je v teoretičnem delu pojasniti pojem plakata v smislu plakata
kot medija za oglaševanje in kot umetniškega dela ter nato opisati sodobna pravila in
kompozicije, ki se uporabljajo pri oblikovanju sodobnih plakatov. Skozi empirični del
magistrskega dela smo raziskali tudi, ali sodobni plakati sledijo novim trendom oziroma ali
oblikovalci iščejo navdih v pravilih, ki so se razvijala skozi zgodovino umetnosti. Prav tako
smo poskušali predvideti razvoj oblikovanja plakatov v prihodnosti.
Na začetku magistrskega dela je plakat opisan kot oglaševalni medij in kot umetniško
delo, sledi kratek opis osnov likovne teorije, ki vsebuje načela oblikovanja plakata od
kompozicijskih elementov in načel do vrsti kompozicij. Šesto poglavje opisuje zgodovinski
razvoj plakata od industrijske revolucije, ki predstavlja začetek masovne produkcije
plakatov, preko modernističnih stilov Art Nouveau, kubizma, futurizma, avantgardnih
obdobij, vojne propagande, dadaizma, Bauhausa, Art Decoa do postmodernističnih stilov
Pop Arta, digitalne dobe in novega vala. Temu sledi empirični del, v katerem je prikazan
plakat, ki smo ga sami izdelali, in dva izbrana plakata znanih znamk. Vsi trije so
postavljeni v zgodovinski diskurz in primerjani s karakteristikami prej opisanih obdobij in
stilov. Sledijo intervjuji s povprečnimi in ekstremnimi uporabniki plakatov. Na koncu pa so
napisani trendi in lastno predvidevanje razvoja plakatov v prihodnosti.
2
2 OPIS PROBLEMA
V današnjem času, ko je razvoj tehnologije na višku v zgodovini človeštva, v času, ko se
zdi, da tiskani mediji izumirajo, predstavljajo plakati še zmeraj enega izmed popularnih
medijev za vizualno komuniciranje, oglaševanje in širjenje sporočil. Plakate je mogoče
videti tudi v okviru umetniških del, ki prinašajo novo dimenzijo oglaševanja. Ob
upoštevanju pomembnosti plakata kot medija, so številni udeleženci poslovnega,
političnega in sveta šovbiznisa odvisni od plakata, saj njihova dejavnost brez plakatov ne
bi bila izvedljiva. V 21. stoletju so plakati del popularne kulture, sporočajo stanje z vseh
področjih družbenega življenja, ga kritizirajo, oponašajo, izzivajo in šokirajo.
V magistrski nalogi še ugotavljamo, kako so sodobni plakati oblikovani, ali sledijo trendom
ali se vračajo nazaj in imajo karakteristike stilov zgodovine umetnosti?
V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili, iz katerih elementov sestoji plakat in kratek
razvoj plakata skozi zgodovino.
3
3 PLAKAT KOT OGLAŠEVALSKI MEDIJ
Kot ena izmed oblik grafičnega oblikovanja spada plakat v kategorijo predstavitev in
promocij, na katerem se slike in besedilo med seboj dopolnjujejo, s čemer ustvarjajo
popolno, enostavno informacijo. [1] Plakat je od začetka predstavljal edinstven medij za
komuniciranje z občinstvom na javnih površinah. Plakati so bili na ulicah hitro rastočih
mest ob koncu 19. stoletja izrazna sredstva gospodarskega, družbenega in kulturnega
življenja. Privabljali so potencialne kupce različnega blaga in tudi občinstvo k zabavi. Torej
lahko presodimo, da je plakat sredstvo vizualne komunikacije. [1]
Področje, na katerem oblikovalci predstavljajo plakat kot grafični dizajn, je mogoče
razdeliti na dva prostora, realni prostor in tiskovine. Realni prostor predstavljajo ulice,
vhodi, železniške postaje, pločniki, stopnišča, izložbe, delovna mesta ipd. Tiskovine so
npr. standardni format papirja A4, ali plakati različnih velikosti, ki se izdelajo z uporabo
tiskalnika ali kamere. [1]
Vizualna komunikacija je zelo širok pojem s precej dolgo zgodovino. Že pračlovek se je
srečeval z znaki in simboli (npr. živalske sledi v naravi, ki so ga je opozorile na nevarnost,
da je žival nekje v bližini). Grafike so lahko znaki (npr. črke) ali sistemi znakov (npr.
prometni znaki). Grafično oblikovanje je torej izbira in razporeditev znakov in podob na
določeni podlagi, ki sporočajo idejo, ki jo želimo posredovati. Ta prenos in komuniciranje
ideje je najpomembnejša funkcija plakata kot oglaševalskega medija. Njegova funkcija je
še vedno enaka, čeprav se je skozi zgodovino estetsko razvijal in spreminjal. [1]
4
4 PLAKAT KOT UMETNIŠKO DELO
Pojav prvih plakatov sega dvesto let nazaj. Takrat so prevladovali besedilni plakati in so
npr. oglaševali Shakespearove predstave, javnosti prenašali vladna sporočila ipd. Sodobni
plakati so se začeli razvijat leta 1870 z rojstvom litografije, ki je omogočila njihovo poceni
in množično produkcijo. Takrat je bil plakat tudi spoznan kot umetniško delo. Ustvarjali so
ga številni umetniki, ki so v prihajajočem obdobju pustili svoj pečat na vsakem svojem
delu. [2]
Naslednji revolucionaren izum je fotografija, ki se je pri oblikovanju plakatov začela
uporabljati v kombinaciji z besedilom. Zaradi kompleksnosti produkcije in tiska fotografij so
umetniki risali in slikali plakate, ki so nato ročno preklopili na ravne površine litografskih
tiskarskih kamnov tako, da je vsaka barva zahtevala svoj kamen. Ta barvna litografska
tehnika je omogočila reprodukcijo popolnega spektra nians in barv, in so jo uporabljali do
konca druge svetovne vojne. [1] Plakati so se začeli pojavljati tudi po mestnih ulicah, in
doživeli velik komercialni uspeh. leta 1884 je bila v Parizu velika razstava, ki je potrdila
njihov pomen. [2]
Od začetka dvajsetega stoletja do danes se je razvilo veliko različnih stilov in smeri, preko
katerih je plakat mogoče videti kot umetniško delo, čeprav smo se dotaknili le
najpomembnejših. Plakat danes zajema oblike in stile sodobnega časa, ki se z razvojem
obstoječih in novih tehnologij spreminja hitreje kot kadarkoli prej.
5
5 NAČELA OBLIKOVANJA SODOBNEGA PLAKATA
Dejstvo je, da je plakat najopaznejša in najbolj množična grafična oblika. Njegova naloga
je, da z obliko in privlačnim videzom pritegne poglede in radovednost mimoidočih. Dober
plakat mora biti oblikovan na treh nivojih. Ne le, da vizualno pritegne pozornost in sporoči
informacijo, ampak je pomembno tudi oblikovanje interpretacije, pri kateri ima oblikovalec
popolno svobodo. To pomeni, da mora biti plakat atraktiven - opazovalec zazna nekaj, kar
ni bilo očitno na prvi pogled. Takrat gledalec še drugič pogleda plakat in si ga tako
zapomni. Brez tretjega nivoja plakat ostane samo besedilo na papirju in izgubi svojo
funkcijo. Za dosego atraktivnosti plakata je treba uporabiti red s kompozicijo, s čemer se
doseže celota elementov, in upoštevati določena pravila oblikovanja.
5.1 Kompozicija
Umetniška dela, ne glede na to ali so vizualna ali arhitekturna, vsebujejo likovne
elemente, ki so medsebojno povezani in razporejeni znotraj neke celote. [3] Taka ureditev
se imenuje kompozicija in pomeni sestavljanje. Za izraz „kompozicija“ se uporabljajo tudi
izrazi „dizajn“ ali „struktura oblike“, vendar bomo v nadaljevanju uporabljali termin
„kompozicija“. [4]
Večina literature ugotavlja, da je kompozicija skupek pravil in zakonov, ki jih je treba
upoštevati pri oblikovanju likovnega dela. Slovenski akademski slikar Tone Rački
opozarja, da je tako razmišljanje napačno, in pojasnjuje, da so pravila pravzaprav
družbene pogodbe in prisilen način vedenja, in da jih manj zahtevni umetniki upoštevajo,
da bi se znebili odgovornosti. Včasih umetniki ustvarjajo svoja lastna pravila izražanja, ki
obveljajo kot del njihovega sloga. Če bi pri likovnem oblikovanju obstajala pravila, bi se
lahko reklo ali je neko delo dobro ali slabo, enako je s kompozicijo. Rački pravi, da se
pravila in dokazi v umetnosti ne upoštevajo. [5]
Plakat, kot predmet analize te študije, spada med vizualne umetnosti in njegova glavna
značilnost je kompozicija, od katere je odvisno, ali bo plakat kot sredstvo oglaševanja
uspešen. Da bi lahko analizirali sodoben plakat, potrdili hipoteze in ga postavili v
6
zgodovinski diskurz, je treba pojasniti kompozicijske elemente, kompozicijska načela in
vrste kompozicij.
5.1.1 Kompozicijski elementi
Umetniško delo, v tem primeru plakat, ni ustvarjeno neposredno iz figurativnih motivov
(likov, pohištva, predmeta, roža), ampak iz abstraktnih motivov oziroma različnih oblik –
večjih, manjših, oglatih, oblih, svetlih, temnih, ravnih ali poševnih. [5]
Lastnosti elementa so: linija, oblika, položaj v prostoru, barva, težišče, smer in dinamika.
LINIJA
Linija v naravi ne obstaja, ampak je optična iluzija, ki nastane, ko se opazovani objekt
odmika v daljavo. [4]
V likovnem delu linija v večini primerov ni samostojen element, pri grafičnemu oblikovanju,
zlasti na plakatih, pa se pogosto uporablja. Rački ugotavlja, da linija pri opazovalcu vzbuja
mešane občutke, in jo lahko razdelimo na mehko in trdo, ostro in nežno, padajočo in
rastočo, ritmično, krivuljo, odprto in zaprto linijo. Prav tako je linija lahko debela, tanka,
kratka, dolga, ravna, ukrivljena, polna ali črtkana. [5] Krivulje se uporabljajo, da bi se
pokazal potek slik. V nasprotju z ravnimi linijami, so krivulje mehke, fine, prijetne in
povečajo dinamiko kompozicije. [4]
Linije so pogosto sestavni elementi sodobnega plakata, kjer igrajo zelo različne vloge.
Lahko so osnovni elementi oziroma motiv plakata (na primer ilustracija), lahko ločijo
vsebino (npr. motiv od besedila), lahko so samo obrisi fotografije in lahko poudarjajo del
besedila na plakatu. Uporaba navpičnih linij v vlogi glavnega motiva je prikazana na Sliki
5.1.
7
Slika 5.1: Linija kot temeljni element sodobnega plakata. [6]
PROSTOR
Rački razlaga, da je dvodimenzionalni prostor osnovni kompozicijski element, ki se
imenuje tudi slikovno polje ali slikovna površina. Vsi elementi plakata, vključno z motivi in
ozadjem, se nahajajo v prostoru. Prostor, ki je lahko navpičen, vodoraven ali kvadraten,
že na prvi pogled pri gledalcu vzbuja občutke. Vsak položaj prostora ima drugačen učinek
na gledalca, navpični položaj teži k višini, horizontalni izraža blagost, pasivnost, mir, širino
in realnost, medtem ko je kvadratna oblika prostora nevtralna. V kompoziciji ima velik
pomen razmerje elementov v prostoru, ki doseže pri gledalcu določen občutek. Npr. na
Sliki 5.2 je prikazan motiv kvadrata v prostoru. V primeru A (Slika 5.2) je kvadrat v
središču prostora in je spokojen in brezčasen; v primeru B (Slika 5.2) je kvadrat v spodnji
polovici prostora in spodbuja gledalčevo zavest o prostoru okrog motiva; v primeru C
(Slika 5.2) je kvadrat v zgornji levi polovici prostora, kjer poskuša spodbuditi iluzijo
gibanja. [5]
8
Slika 5.2: Odvisnost elementa in prostora.
Kombinacija različnih tehnik ustvarjanja umetniškega dela lahko preprosto spremeni
celotno kompozicijo. Npr. učinek ni enak, če je na plakatu ročno narisana ilustracija v
kombinaciji s tipografijo (Slika 5.3), kar je danes zelo aktualna tehnika, ali fotografija (Slika
5.4), ki je že postala klasika v oblikovanju plakatov, še posebej za film.
Slika 5.3: Ilustracija v kombinaciji s tipografijo. [7]
9
Slika 5.4: Fotografija v kombinaciji s tipografijo. [8]
GLOBINA
V zgodovini umetnosti se je razvila tehnika vertikalne perspektive oziroma tehnika
prikazovanja slikovne globine – umetniki so bližje prizore namestili na spodnji del slike,
bolj oddaljene pa nad njimi. Ta tehnika vključuje pokrivanje (primer A na Sliki 5.5), ko
kvadrat prekriva krog in imamo ne glede na velikosti objektov vtis, da je krog bolj oddaljen,
zmanjševanje (primer B na Sliki 5.5), ko manjše elemente zaznavamo kot bolj oddaljene,
in izginjanje (primer C na Sliki 5.5), ko se elementi bolj bledih barv zdijo bolj oddaljeni. [5]
Slika 5.5: Primeri globine.
V nadaljevanju sledi primer plakata z dobro vidno globino. Na plakatu Slika 5.6 je knjiga
glavni motiv. Iz nje izhaja več drugih knjig, ki se razlikujejo po barvi in velikosti. Z razlikami
10
v velikosti se doseže učinek globine, saj se zdijo manjše knjige bolj oddaljene od večjih, ki
so v ospredju.
Slika 5.6: Uporaba globine na sodobnih plakatih. [9]
BARVA
Barva včasih ni opredeljena kot element likovne kompozicije, čeprav je ena izmed
najpomembnejših elementov. Njen namen je razlikovanje in povezava elementov znotraj
kompozicije. Barva je bolj pojasnjena v naslednjem poglavju.
SMER
Prostorska smer (enega lika ali skupine likov) je pomemben element za likovno
kompozicijo. Skupino elementov, ki se ponavljajo v določeni smeri, opazovalec poveže v
linijo, ki postane sama po sebi kompozicijski element. Tudi najmanjši elementi, ki so
komponirani na določen način, dosežejo preskakovanje oči gledalca z enega elementa na
drugega, s čimer se ustvarja fiktivna (navidezna) linija, ki povezuje elemente v nove
kompozicije. Tak učinek lahko ustvarijo tudi barve. Smer spodbuja učinek gibanja v
določeni smeri, kar oblikovalec lahko uporabi za vodenje gledalca po plakatu, od
elementa do elementa, npr. od naslova do motiva in na koncu do besedila. Ta
manipulacija je pri izdelavi plakatov zelo pomembna. [5]
11
DINAMIKA
Dinamika je v likovni umetnosti prisotna enako kot v naravi, v obliki energije in sile.
Dinamika je posledica medsebojnega delovanja nasprotij, npr. veliko in majhno, uporaba
nasprotnih smeri linij, svetlo in temno. Sama po sebi ni kompozicijski element zato, ker je
dinamika rezultat organizacije elementov na slikovnem polju. V kompoziciji se dinamika
lahko doseže samo z enim elementom, npr. če je ta nagnjen. Slika, ki vsebuje dinamiko,
daje vtis, da se na njej nekaj giba. [5] Statični elementi lahko delujejo, kot da se gibajo, če
so na dinamično razmeščeni znotraj prostora. Tudi linearna perspektiva, kontrast in ritem
lahko vzbujajo občutek gibanja na sliki. [4]
HIERARHIJA ELEMENTOV
Dober oblikovalec mora biti sposoben ugotoviti, koliko prostora pripada nekemu elementu,
da bi bila kompozicija urejena in funkcionalna. Tako se elementi razmestijo hierarhično, da
bi bila celota jasna, ne glede na to, koliko elementov je na njej. Pri hierarhiji morajo biti
nekateri elementi glavni, drugi pa podrejeni. Če se tega ne upošteva, lahko manj
pomembni elementi delujejo nepomembno in nepotrebno. Če na umetniškem delu obstaja
hierarhija, to ne pomeni, da so podrejeni elementi manj vredni, ampak, da so manj
pomembni v primerjavi z glavnimi elementi. Na plakatih npr. so večji elementi glavni in
pritegnejo več pozornosti, manjši elementi pa so manj pomembni, a imajo tudi svojo
vrednost. Pomembno je le, da elementi med seboj ne tekmujejo, ampak da se
dopolnjujejo in so harmonično povezani. [5]
5.1.2 Kompozicijska načela
TIPOGRAFIJA
Veliko ljudi izraz „grafični dizajn“ povezuje z neko podobo v grafični obliki in ne upošteva
pomena pisave – pri profesionalcih pa je pisava najpomembnejši del grafične
komunikacije. Tipografija je temeljni in zelo močan element vseh plakatov. Danes obstaja
neomejeno število različnih pisav, in oblikovalci vedno iščejo popolno za potrebe svojih
plakatov. Tipografijo razdelimo na dve osnovne vrsti - serif in sans serif.
Značilnosti serifne tipografije (Slika 5.7) so majhne linije in odebelitve na koncih potez črk,
ki se imenujejo serifi. Te linije olajšajo branje, saj služijo kot smernice za oči. Zaradi tega
12
se serifna tipografija pogosto uporablja pri večjih blokih besedila. [10] Najbolj znane
serifne pisave so Times New Roman, Garamond, Lucida in druge.
Sans serifna tipografija (Slika 5.8) nima serife in je znana kot sodobna tipografija.
Najpogosteje se uporablja pri velikih naslovih, na primer v revijah in na spletnih straneh,
zato ker je najmanj zapletena in primerna za branje na zaslonih. [10] Najbolj znane sans
serifne pisave so Arial, Futura, Myriad, Verdana in druge.
Pri uporabi tipografije na plakatih je pomembno, da se ne uporabi več kot treh različnih
pisav, sicer to deluje na bralce moteče in je težje brati. Če se uporabljajo (do) tri pisave,
morajo biti v kontrastu. Zelo poudarjena dekorativna pisava je videti zelo zmedeno.
Čeprav je pomembno pritegniti pozornost, ima lahko preveč narobe izbrane dekoracije
povsem nasproten učinek in lahko škodi sporočilu plakata. Enostavna pisava je pogosto
najbolj učinkovita, še posebej, če je na plakatu več elementov. [11]
Pisava mora biti enostavna, ampak tudi drugačna in neobičajna, saj to ustvari plakat
originalen. Treba se je izogniti standardnim in vsakdanjim pisavam, vendar je treba tudi
paziti na njihovo berljivost. [12]
Levo - Slika 5.7: Primer serifne tipografije. [13]
Desno - Slika 5.8: Primer sans serifne tipografije. [14]
13
BARVA
Barva je osnovni element likovne umetnosti in zato je njena uporaba eden od osnovnih
načel pri oblikovanju plakatov. Barva ima moč pritegniti pozornost, olajša organizacijo
elementov in ima eno zelo pomembno značilnost za oglaševanje in propagando – izziva
občutke. [15]
Barve so tudi v naravi eden od najbolj pomembnih elementov in ljudje po njih
prepoznavajo svet okrog sebe. Glavni značilnosti barve kot razlikovalnega elementa sta
temperatura in nasičenost. Elementi enakih barv (tudi z različnimi odtenki) so med seboj
bolj povezani kot z elementi drugačnih barv. Rački ugotavlja, da je barva pomemben
element v likovni umetnosti tudi zato, ker lahko sprememba barve spremeni celotno sliko,
čeprav ostane oblikovanje elementov enako. Zaradi tega grafični oblikovalci pri izdelavi
različnih grafičnih izdelkov, tudi plakatov, barve skrbno izbirajo. [5]
Pri oblikovanju je treba upoštevati harmonijo barv, njihovo medsebojno delovanje, kulturo,
iz katere izhaja ciljna skupina in namen plakata. Barve iz narave ustvarjajo pri opazovalcu
občutek udobja. Da bi lažje izbrali ustrezne barve, moramo poznati barvni krog, običajno
sestavljen iz dvanajstih barv. Obstajajo trije različni barvni krogi, ki določajo harmonsko
kombinacijo barv - krog z osnovnimi (primarnimi) barvami, sekundarnimi in terciarnimi
barvami, kot na (Sliki 5.9). [16]
Osnovne barve so rdeča, rumena in modra. Po teoriji barv so to barve, ki jih ni mogoče
dobiti z mešanjem drugih barv. Vse druge se dobijo z mešanjem teh treh barv.
Sekundarne barve nastanejo z mešanjem osnovnih barv, to so zelena, oranžna in
vijolična. Terciarne pa so rumeno-oranžna, rdeče-oranžna, rdeče-vijolična, modro-
Slika 5.9: Barvni krogi (primarne barve, sekundarne barve, terciarne barve). [17]
14
vijolična, modro-zelena in zeleno-rumena. Te dobimo z mešanjem osnovnih in
sekundarnih barv. [16]
V krogu nasprotne si barve so komplementarne barve in so med seboj najbolj kontrastne.
To so rdeča in zelena, vijolična in rumena ter modra in oranžna. Barve, ki so v krogu
druga pri drugi, so analogne barve.
Barve lahko delimo tudi na tople in hladne. Tople so odtenki od rdeče do rumene, medtem
ko so hladne odtenki od modro-zelene do modro-vijolične, vključno s sivimi niansami.
Taka razdelitev ima psihološke učinke. Tople barve se v slikarstvu in grafičnem
oblikovanju pogosto uporabljajo, hladne pa pri modnem kreiranju in dizajnu interjerja.
Tople barve gledalca spodbujajo, medtem ko ga hladne barve sproščajo in pomirjajo. [15]
Barve so lahko različne tudi zaradi konteksta. Rdeča barva ima na različnih ozadjih
popolnoma drugačen učinek. Bolj je poudarjena na črnem ozadju (deluje močna, večja in
bleščeča), kot na oranžnem (deluje manjša, dolgočasna in brez življenja). [16]
ZDRUŽEVANJE
Prvo načelo enotnosti združevanja je utemeljeno na naravnem načelu: stvari, ki pripadajo
druga drugi, gredo skupaj. Ko so elementi tako združeni na plakatu, jih gledalec
samodejno povezuje. Združevanje ljudi, predmetov, slik in besedila povečuje namen in
sporočilo plakata. Pri več elementih, ki so blizu drug drugemu, se gledalčevo oko premika
od elementa do elementa in jih povezuje v celoto. Združevanje je zelo pomembno za
ohranitev strukture elementov znotraj kompozicije. Vsi elementi zunaj skupine so za
oblikovalca sekundarni. [11]
PONAVLJANJE
Naslednji način za doseganje enotnosti in povezanosti oblikovanja je ponavljanje oblik in
barv. Ko opazovalec vidi elemente, ki se ponavljajo na različnih delih površine, jih
povezuje, čeprav vizualno niso združeni. Eden od načinov uporabe ponavljanja je ozadje
iz vzorcev. Ponavljajoč vzorec doseže učinek celovitosti in enotnosti v ozadju.
15
Naslednji način je ponavljanje elementov proti glavnemu motivu (sporočilu, logotipu, sliki),
tako da ti elementi vodijo gledalca v želeni smeri. Elementi lahko delujejo, kot da so
združeni, čeprav se ne ponavljajo subtilno. [11]
PROPORCIJE: ZLATI REZ IN KOREN IZ DVE (√2)
Pri oblikovanju plakatov in uporabi kompozicij večina profesionalnih oblikovalcev izbira
proporcije po svoji intuiciji. Vendar je včasih dobro uporabiti že obstoječa pravila razdelitve
prostora. Zlati rez izvira iz antične Grčije in se uporablja kot kompozicijsko načelo in način
razdelitve prostora, najbolj pogosto v arhitekturi, likovni umetnosti, fotografiji. Zelo je
priročen in umetniki ga radi uporabljajo za hitro ureditev svojih del. [5]
Zlati rez je razmerje, ki ločuje celoto na dva dela tako, da se manjši nanaša na večjega
enako, kot se večji del nanaša na celoto. To prikazuje Slika 5.10.
Razmerje stranic pri zlatem rezu je 1:1,618.
Ljudje najbolj pogosto uporabljajo razmerje zlatega reza po intuiciji, ker taka kompozicija
gledalcu zagotavlja najboljši občutek ravnovesja in naravnosti. Zlati rez je prisoten tudi v
naravi, na živih bitij - rastlinah in v razmerjih človeškega telesa.
Pri oblikovanju plakatov se uporablja tudi nekoliko drugačna oblika zlatega reza, ki se
imenuje »koren iz dve«. Njegovo razmerje stranic je 1:1,414, kar ustreza kvadratnemu
korenu iz dve. Pri delitvi plakatov na dele z uporabo te proporcije, se dobita dva
uravnotežena dela na površini. [11]
Slika 5.10: Zlati rez – razmerje a:b. [18]
16
PRAVILO TRETJIN
Za ureditev kompozicije se pravilo tretjin uporablja pogosteje kot zlati rez. Pravilo tretjin je
skupek kompozicijskih linij, ki delijo površino na devetih enakih delov oziroma na tretjine,
horizontalno in vertikalno. Najbolj pomemben element je treba namestiti na te linije ali na
njihova križišča. Uporaba tega pravila je najbolje je prikazana na fotografiji, na Sliki 5.11
Horizont se običajno namesti na zgornjo ali spodnjo linijo, medtem ko je glavni motiv na
levi ali desni navpični liniji. [19]
Pravilo tretjin se uporablja zato, da bi se izognili postavitvi elementov v središče slike, ali
postavitvi horizonta tako, da deli sliko na dve enaki polovici. Kompozicija, ki je urejena po
pravilu tretjin je očem najbolj prijazna in deluje naravno.
RITEM
Doseganje ritma je eno od najpomembnejših načel oblikovanja, ne le v vizualni umetnosti,
ampak tudi v glasbi – ritem poda osnovno strukturo celotnemu delu vizualne umetnosti,
enako kot v glasbi ritmično razmerje posameznih delov doseže, da se ga lažje zapomni in
ga naredi uspešnejšega.
Obstaja več načinov doseganja vizualnega ritma – ponavljajoči, izmenični in progresivni
ritem.
Slika 5.11: Pravilo tretjin. [20]
17
Ponavljajoči ritem ustvari tok zaporednih elementov ali skupine elementov, če se
ponavljajo njihove značilnosti, kot so barve, oblike, velikosti, smeri itd. Lahko se npr.
ponavljajo kvadrati iste velikosti, ampak različnih barv.
Izmenični ritem se doseže, če se dva motiva ali več motivov izmenjuje v neki vzorec. Z
uporabo tipografije se lahko doseže dober izmenični ritem, npr. z uporabo dveh različnih
pisav. Da ritem funkcionira, so dovolj tudi najmanjše razlike med elementi.
Progresivni ritem se doseže s stopnjevanjem elementov. Npr. pri stopnjevanju rdečih
krogov so le-ti lahko vse svetlejši. Tako so lahko elementi vse večji ali manjši, vse bolj ali
manj vidni, vse bolj nagnjeni in tako naprej. Pri tem morajo biti nekatere značilnosti enake
pri vseh elementih – npr. rdeči krogi, ki se stopnjujejo, so vedno v obliki kroga, a se jim
spreminjajo barve in velikosti. Tak ritem daje plakatu dinamičnost. [11]
RAVNOVESJE
Ravnovesje ima pomembno vlogo pri oblikovanju plakatov, zato ker naredi kompozicijo
prijaznejšo gledalcu. Ravnovesja se učimo že od otroštva – učimo se ohranjati ravnovesje
med tem, kar lahko zmoti harmonijo. Podobno je pri oblikovanju oziroma kompoziciji, kjer
predpostavljamo, da obstaja pri plakatu nevidna navpična os, ki deli levo in desno
polovico in je na obeh straneh te osi teža elementov enaka. Ravnovesje je pri plakatih še
bolj poudarjeno, če je plakat na čistem ozadju in ga ne obkroža nič, kar bi lahko zmotilo
kompozicijo.
Ravnovesje se deli na dve osnovni vrsti – simetrično in asimetrično ravnovesje.
Simetrično ravnovesje se pogosto pojavi v naravi – metulj, snežinke, človek, roža … Pri
oblikovanju plakatov oblikovalci pogosto namestijo glavni motiv vzdolž navpične centralne
osi, tako da je na obeh polovicah plakata enaka teža tega motiva. Tako ravnovesje pri
opazovalcu vzbuja prijetne občutke. Če je simetrično uravnotežen motiv človeški obraz ali
telo, se pri gledalcu vzbuja čustvena povezava s celoto. Simetrično ravnovesje se lahko
doseže tudi z razmestitvijo elementov po načelu zrcalne simetrije (dva elementa, vsak na
svoji polovici plakata, enako oddaljena od središča in na enaki višini). Uporaba
simetričnega ravnovesja ni nujna, saj včasih umetnik noče, da je delo lepo. Namen
plakata je predstaviti neko idejo, dogodek ali izdelek, in da spodbuja mimoidoče k akciji.
Zaradi tega se včasih ravnovesje uporablja drugače.
18
Asimetrično ravnovesje se uporablja, da bi se izognili kaosu pri ustroju elementov
različnih oblik, barv in položajev. Asimetrično ravnovesje se deli na ravnovesje oblike in
položaja ter na ravnovesje barv.
Ravnovesje oblike in položaja vpliva na enotnost elementov v kompoziciji. Večji elementi
dosežejo ravnovesje v prisotnosti manjših, prej pritegnejo pozornost kot manjši, ki so prav
tako pomembni. Da bi bilo ravnovesje bolj funkcionalno, je treba elemente pravilno
razmestiti. Prvo pravilo je, da je vizualna teža elementa manjša, ko je bližje središču
plakata. Manjši element lahko obdrži ravnovesje z večjim elementom, če je postavljen bolj
proti robu plakata. Npr. majhen logotip na levem robu je v ravnovesju z veliko sliko na
desni strani kompozicije.
Ravnovesje umetniki dosežejo tudi po lastnem občutku, vendar je treba vseeno slediti
določenim pravilom. Majhna količina barve doseže ravnovesje velikega praznega
področja, saj barva privlači več pozornosti kot prazen prostor, in podari majhnemu
obarvanemu deležu enako težo. Tople barve imajo večjo težo od hladnih, tako je večje
področje hladne barve enakovredno z manjšim področjem tople barve. Tudi bolj
intenzivna in bolj nasičena barva je težja od tiste manj intenzivne in manj nasičene. [11]
Kot primer ravnovesja smo vzeli enega človeka v nasprotju s skupino ljudi. Na levem
primeru Slike 5.12 je skupina na desni strani podrejena človeku na levi strani, ko pa je na
desnem primeru Slike 5.12 človek na desni strani podrejen skupini na levi strani slike. [5]
Slika 5.12: Primer teže.
19
5.1.3 Vrste kompozicij
Kompozicija pomeni red in organizacijo v polju z elementi. Skozi zgodovino so se razvile
številne vrste kompozicij, medtem ko so najbolj učinkovite uporabljajo še danes. V
različnih zgodovinskih obdobjih, so se umetniki bolj posvečali različnimi vrstami
kompozicij. Izbira kompozicije je odvisna od vsebine, umetnikovega odnosa do teme in
njegovega stila. Rački deli kompozicije na simetrične in nesimetrične; simetrične
kompozicije deli še na centralnosimetrične in zrcalnosimetrične, na horizontalne in
vertikalne kompozicije, kompozicijski okvir, diagonalne kompozicije, kompozicijsko mrežo,
svobodne kompozicije, trikotniške kompozicije, piramidalne in ovalne kompozicije. [5]
CENTRALNOSIMETRIČNA IN ZRCALNOSIMETRIČNA KOMPOZICIJA
Pri centralnosimetrični kompoziciji je poudarek v centru, iz katerega izhajajo vsi drugi
elementi. V centru je težišče kompozicije. Taka kompozicija se najbolj pogosto uporablja v
dekorativni umetnosti, vendar je prisotna tudi v grafičnem oblikovanju.
Pri zrcalnosimetrični kompoziciji se slika / plakat razdeli na dve polovici, levo in desno,
elementi na teh dveh polovicah so zrcalno simetrični. Znotraj vsake polovice se lahko
uporabijo druga načela kompozicije, vendar se mora vse, kar se izpelje na eni strani,
uporabiti tudi na drugi strani. Središče je lahko prazno. [5]
HORIZONTALNA I VERTIKALNA KOMPOZICIJA
Pri horizontalni kompoziciji so elementi razporejeni drug za drugim v horizontalni liniji, in
jih gledalec „bere“ z leve strani proti desni. Lahko je več motivov, elementi so lahko
razporejeni dinamično ali monotono. Enako je pri vertikalni kompoziciji, le da so elementi
razporejeni drug za drugim v navpični smeri, in opazovalec „bere“ elemente od zgoraj
navzdol. Obe vrsti kompozicij sta v primerjavi z drugimi najbolj enostavni. [5]
Horizontalna in vertikalna kompozicija se zelo pogosto uporabljata pri oblikovanju večine
plakatov in drugih grafičnih izdelkov.
KOMPOZICIJSKI OKVIR
Pri kompozicijskem okvirju obstajajo robovi, ki usmerjajo pogled na središče slike. Ti
okvirji so najbolj pogosto robovi na levi in desni strani slike. Lahko so diskretni, lahko pa
20
so v ospredju in poudarjeni. Npr. okenski okvir, znotraj katerega se nekaj dogaja.
Kompozicijski okvir je lahko ovalne, okrogle, pravokotne ali trikotne oblike, odvisno od
motiva. [5]
DIAGONALNA KOMPOZICIJA
Pri diagonalni kompoziciji so pomembni elementi razporejeni po nevidni diagonalni liniji, in
oči gledalca vodijo po njej. Z uporabo diagonalne kompozicije se doseže dinamičnost
slike. Diagonalo lahko odigra samo en element ali pa skupina elementov. Ni pomembno
ali so razporejeni po matematično natančni diagonali – dovolj je, da vsaj približno. Če se v
kompoziciji uporabi več diagonalnih smeri, je pomembno, da je en dominanten, drugi pa
podrejen, in da je njihova hierarhija ustrezno razporejena. Rački ugotavlja, da se
diagonala lahko uporabi zelo diskretno, z namenom voditi gledalčevo oko v želeno smer.
[5]
KOMPOZICIJSKA MREŽA
Po prej navedenih kompozicijah in elementih ima gledalec že smisel za organizacijo in red
na plakatu, in ni nujno, da je uporaba linij in križišč matematično popolna – pomembno je,
da ni preveč odstopanj. Ko so elementi dobro usklajeni na sliki, gledalčeva domišljija
omogoča zaznavo urejenosti kompozicije, in da si na podlagi tega predstavi mrežne črte.
Mreže so temelj pri oblikovanju in priporočljivo je, da oblikovalec naredi skico mreže, po
kateri bo ustvarjal. Rački ugotavlja, da je oblika mreže odvisna od tega, katere elemente
gledalec opazuje. Gledalec zaznava predvsem center in linije, ki delijo zgornjo in spodnjo,
ter levo in desno stran; potem zaznava tretjine, četrtine in diagonale, ko kompozicijska
mreža temelji na trikotni strukturi. [5]
Kompozicijske mreže so se precej uporabljale v zgodovini, danes pa posebej, ko so trendi
minimalizem, ploskost (flat design) in abstrakcija.
SVOBODNA KOMPOZICIJA
Svobodna kompozicija ni popolnoma svobodna razporeditev elementov na površini, torej
slika ni brez strukture in ni kaotična. Umetniku, ki se sklicuje na svoj občutek za red in
kompozicijo, ni treba nujno uporabiti obstoječe kompozicije. Elemente razdeli intuitivno,
brez strogih omejitev, enako kot funkcionira v naravi. To ni lahka naloga. Ko avtor
uporablja svobodno kompozicijo, ne uporablja obstoječih kompozicij, ampak po občutku
upošteva kompozicijska načela. [5]
21
TRIKOTNIŠKA KOMPOZICIJA
Trikotniška kompozicija, poudarja Rački, spada v skupino kompozicijskih likov, skupaj s
piramidno in krožno kompozicijo. Elementi in motivi imajo pogosto sami po sebi obliko
trikotnika in se, glede na to da je trikotnik dinamičen lik, enostavno porazdelijo v njegovo
obliko. Najbolj pogosto se pri trikotniški kompoziciji uporabljajo enakokraki trikotniki in
pokončni enakostranični trikotniki. Stranice trikotnika so lahko sekundarni elementi, ker so
motivi lahko razporejeni tako, da samo ustvarjajo obliko trikotnika. Najbolj pogosto se v
grafičnem oblikovanju in fotografiji s trikotniško kompozicijo poudarjajo vrhovi trikotnika.
[5]
PIRAMIDALNA KOMPOZICIJA
Piramidalna kompozicija je pravzaprav trikotniška kompozicija, vendar bolj spominja na
obliko piramide. Glavna značilnost piramidalne kompozicije je, da deluje enako kot
piramidna hierarhija družbe – najpomembnejši element je na vrhu, vsi drugi elementi so
podrejeni. Smer gibanja take oblike je proti vrhu, in to predstavlja težnjo k višjim
področjem, proti nebu. [5]
KROŽNA KOMPOZICIJA
Zadnji element, ki tvori formo za kompozicijo, je krog, pri katerem so sekundarni elementi
razporejeni v navidezen krog, ko je glavni motiv znotraj njega. Lahko so tudi glavni
elementi razporejeni v obliko kroga. Take kompozicije so lahko zelo diskretne, medtem ko
se njihova funkcija ne spremeni. [5]
22
6 ZGODOVINSKI RAZVOJ PLAKATA OD 19. STOLETJA
DO DANES
6.1 Industrijska revolucija
V svetovni zgodovini je imela enega največjih vplivov na vsa področja življenja, tudi na
umetnost, industrijska revolucija. Začela se je v Veliki Britaniji okoli leta 1760 in trajala do
približno 1830. V tem obdobju je do takrat pretežno manufakturna in podeželska družba v
Evropi in Ameriki postala industrijska in urbana. Industrija se je preselila iz domov, kjer je
potekala manufaktura, v avtomatizirane tovarne z množično proizvodnjo, ki so potrebovale
manj človeškega dela. [21, 22]
Industrijska revolucija je prispevala tudi k razvoju tehnologij v umetnosti in oblikovanju.
Družba je našla nove načine (predvsem komercialne) uporabe grafičnega oblikovanja in
prišlo je do razvoja novih tehnologij za proizvodnjo plakatov. Izum stroja za proizvodnjo
velikih površin papirja skupaj z drugimi tehnologijami so omogočili nižje stroške tiska in
papirja in tako se umetniška dela razširijo do občinstva bolj množično kot kadarkoli prej.
Plakati so postali zelo priljubljen medij v oglaševanju izdelkov in prireditev. Pred 19.
stoletjem je bila uporaba kurentnih in verzalnih črk, kurziv, punkcij, dekoracij in margin
določena s konvencijo o oblikovanju v knjigah. V času industrijske revolucije, pa so bila
pravila podrejena funkciji in usmerjena v prodajo izdelkov. Tiskalniki so razvijali nove vrste
oglasov z velikimi, odebeljenimi, dekorativnimi črkami, da so plakati še bolj privabljali
mimoidoče. [23]
Kot je zapisano v poglavju 4, je plakat postal še bolj priljubljen, ko sta izumljeni litografija
in barvna litografija, ko so umetniki začeli ustvarjati raznobarvne plakate, ki so krasili
stene hiš. Vsi elementi in slike so se risali ročno in postajali umetniška dela. Po
industrializaciji procesa tiskanja so prosto oblikovali elegantne okraske in različne oblike
tipografije. Pionir med oblikovalci tega obdobja je bil francoski umetnik Jules Chéret, ki je
svojo kariero, v kateri so integrirani umetniška in industrijska produkcija, začel leta 1867 z
oblikovanjem litografskih barvnih plakatov, na katerih je uporabljal teksture in parole v
23
kombinaciji z živahnimi in močnim figurami, ki so bile največje značilnosti njegovih del.
Chéret je višek svojega ustvarjanja dosegel leta 1880 in sprejeli so ga številni drugi
umetniki, še posebej Pierre Bonnard (Slika 6.1) in Henri de Toulouse – Lautrec. [1]
Chéretova tiskarna je proizvajala in oblikovala plakate velikih formatov. V primerjavi s
kolegi je Chéretov stil izstopal. Na svojih plakatih je poudarjal žensko telo in jih uporabljal
kot provokativne tržne trike in tako je ustvaril nov koncept umetnosti v marketingu. [2]
Umetniki zunaj Francije so zaradi njegovih plakatov videli Pariz kot prestolnico umetnosti.
Prav tako so umetniško dragoceni plakati izhajali iz različnih šol: amsterdamske,
budimpeške, bruseljske, münchenske, berlinske, dunajske, praške, barcelonske,
madridske, newyorške in milanske. Umetnik iz Milana, ki je imel velik vpliv, je bil Leonetto
Cappiello, ki je skozi svojo kariero oblikoval več kot tisoč plakatov (Slika 6.2). Na začetku
sta ga navdihovala Lautrec in Chéret in od njiju je sprejel polnobarvna ozadja. [1]
Slika 6.1: Pierre Bonnard – oglas za francoski šampanjec (1891). [24]
24
Slika 6.2: Leonetto Cappiello – plakat «Thermogene warms you up» (1909). [25]
Značilnosti plakatov iz obdobja industrijske revolucije:
vertikalni format,
veliki format,
kombinacije različnih velikosti in stilov tipografije nastavljene po horizontalnih
linijah, poravnanih levo in desno,
okrasi,
živahne in kontrastne barve,
dvodimenzionalnost,
krivulje,
teksturna ozadja,
ploskost,
horizontalna in vertikalna kompozicija.
25
6.2 Modernizem
Umetniški stili so se na začetku 20. stoletja razvijali vzporedno. Pojem, ki zajema stile in
obdobja od druge polovice devetnajstega do druge polovice dvajsetega stoletja, je
modernizem. V likovni umetnosti modernizem izrecno zavrača ideologijo realizma in
razsvetljensko mišljenje in uporablja zgodovinska dela, iz katerih tvori nove oblike.
Uvod v modernizem je stil Art Nouveau, za njim pa sledi avantgarda. Popularna kultura se
je razvila iz množične produkcije in je spodbudila modernistične inovacije. Sodobne
rešitve so se začele uporabljati pri oblikovanjih logotipov, naslovnic, plakatov in vseh
vizualnih izdelkih. Lahko rečemo, da je modernizem začel spreminjati in preoblikovati
način življenja. [26]
Glavni nosilci modernizma so bili komercialni grafični izdelki, plakati, zloženke in oglasi v
revijah in časopisih. Primer zgodnjega modernizma v komercialnem smislu je bil plakat
ameriškega umetnika, Angleža Edwarda McKnight Kauffera za britanski časopis "Daily
Herald" leta 1919. (Slika 6.3). Pri oblikovanju tega plakata, ki prvotno ni bil namenjen
časopisu, so uporabljene futuristične dinamične oblike, ki prikazujejo ptice v letu, in na njih
ni bilo besedila. Šele ko je Daily Herald to oblikovanje odkupil, so mu dodali ustrezno
besedilo. Tako je motiv ptic metaforično povezan s prizadevanjem za uspeh časopisa.
Motiv ptic predstavlja simbol upanja in enotnosti. Dinamika je dosežena z diagonalnim
gibanjem ptic, ki težijo k okvirju slike, in s črnimi velikimi trikotniki, ki predstavljajo gibanja
kril. [23]
26
Naslednji znani modernistični oblikovalec navdihnjen s kubizmom je bil Adolphe Mouron,
znan pod psevdonimom Cassandre. Pri oblikovanju je uporabljal geometrijske in
monumentalne oblike, ki jih je mogoče videti na njegovem plakatu za pariški časopis
"L'Intransigeant" leta 1925 (Slika 6.4). Štirje krogi držijo formo, položaj ušesa, oči, usta in
glave je znotraj omrežja definiranega iz dveh kvadratov, diagonalnimi in vertikalnimi
linijami. Cassandre ni pustil, da bi zapletenost sheme vplivala na preprostost končne
podobe. Z razpršilcem je dosegel stopnjevanje barve, besedilo pa je spominjalo na kolaž.
To so značilnosti kubizma. [23]
Slika 6.3: Edward McKnight Kauffer – British Herald plakat (1919). [27]
27
Abstraktno gibanje, ki je tudi zaznamovalo obdobje modernizma, je bil minimalizem.
Pojavil se je leta 1960 in je zavračal idejo subjektivnega slikanja in zapletenost
ekspresionističnih površin. Ideja minimalizma je bila, da lahko ekstremna enostavnost
zajeme vse, kar je treba prikazati v umetnosti. [26] Značilnosti minimalizma so bile: jasna
in enostavna forma, poudarek na čistih oblikah in monokromatskih površinah. [29]
Minimalizem je zaznamoval oblikovanje 21. stoletja, ko se je uporabljal na skoraj vseh
grafičnih izdelkih, prav tako pri oblikovanju plakatov in je zelo priljubljen med uporabniki.
Med najbolj znanimi minimalisti so bili Donald Judd, Robert Morriss, Richard Tuttle,
Michael Heizer, Robert Serra idr.
Spodaj je prikazan plakat "Potresina" (Slika 6.5), švicarskega modernističnega oblikovalca
Herberta Mattera iz leta 1936, ki je oblikovan s pomočjo fotomontaže in konstruktivistične
tipografije.
Slika 6.4: Cassandre – L'Intransigeant plakat (1925). [28]
28
V petdesetih letih prejšnjega stoletja so mnogi umetniki začeli oblikovati plakate kot njihovi
predhodniki. Med njimi je španski slikar Pablo Picasso, ki je v petindvajsetih letih oblikoval
več kot 70 plakatov. Večina jih je bila namenjena oglaševanju njegovih razstav. Vsaka
oznaka in element na njegovih plakatih je bil sad njegovih rok. Kot primer navedimo plakat
"Vallauris" iz leta 1951 (Slika 6.6), na katerem so vsak list, oblika in linija videti, kot da jih
je narisal fant s slike. [23]
Slika 6.6: Pablo Picasso – Vallauris (1951). [31]
Slika 6.5: Herbert Matter – Pontresina
plakat (1936). [30]
29
Pomembni Modernistični umetniki so bili Pablo Picasso, Henri Matisse, Eduardo Paolozzi,
Norman Rockwell, Lester Beall, Giovanni Pintori, Herb Lubalin in drugi.
6.3 Art Nouveau
Stil v umetnosti, filozofiji in arhitekturi, ki se je pojavil in bil zelo priljubljen v obdobju od
leta 1890 do 1914 je bil stil Art Nouveau, kar v prevodu iz francoščine pomeni "nova
umetnost". V Avstriji je znan kot Secesija, v Nemčiji kot Jugendstil, v Rusiji pa kot
moderna. [32]
Art Nouveau je ustanovljen s posebnim namenom ustvariti novo vrsto umetnosti. Med
številnimi stili tega obdobja je Art Nouveau postal stil svojega časa. Glavna značilnost je
dekorativnost oziroma uporaba dinamičnih linij v sinkopiranem ritmu. [23]
Art Nouveau je bil navdihnjen z naravnimi strukturami in oblikami, s floro in krivuljami.
Filozofija tega stila bila je, da mora biti umetnost način življenja in je zaradi tega večina
ljudi živela v hišah, ki so bile navdahnjene z njim. [32]
Zadnje desetletje 19. stoletja je doba plakatov. V nasprotju s tiskom iz reformacije, kjer je
bil poudarek na veri in politiki, so bili plakati Art Nouveaua usmerjeni posvetno, s
poudarkom na oglaševanju in zabavi. Napredek barvne litografije je omogočil
oblikovalcem uporabljati večje formate plakatov z večjo količino barv. Prav tako se je
spremenil pristop predstavitve plakatov, ki se niso več lepili na vsakem prostem predelu
ulice, namenjeni so jim bili posebni okvirji. To je bilo najbolj opazno v Parizu, kjer so bile
mestne ulice okrašene z velikimi barvni slikami. Tako imenovani kralj plakatov in odločilen
navdih številnim umetnikom je bil Jules Chéret. Z uporabo posebnih litografskih postopkov
je razširil paleto barv in efektov. Kombiniral je obrise z nežnimi kombinacijami svetlih barv.
Povezal je svojo tehniko s prikazano radostno in privlačno mlado žensko, katere živahnost
in spolnost sta kult užitka, kot vidimo na Sliki 6.7. [23]
30
Slika 6.7: Jules Chéret - «Olympia» plakat (1894). [33]
Na dela evropskih umetnikov Art Nouveaua je imela velik vpliv japonska umetnost. Eden
izmed prvih umetnikov pod tem vplivom je francoski oblikovalec Henri de Toulouse –
Lautrec. Na svojem plakatu za nočni klub, "Divan Japonais" (Slika 6.8) se sklicuje na
minimalizem. Glavne značilnosti so velike barvne površine, pomanjkanje perspektiv in
sence, efekt tridimenzionalnega in izrez, ki je japonska značilnost. Uporabljal je tudi
asimetrijo in napise nastavljal tako, da je dosegel ravnovesje. Pomembno se mu je zdelo,
da abstraktne oblike ne skrijejo tematike. Želel je zadržati stopnjo resničnosti. Tak stil je bil
pod velikim vplivom oblik z narave. Načelni elementi tega stila bili so cvetlične oblike s
pecljem, cvetom in listjem, ki so poenostavljeni v ritmične ukrivljene oblike. [23]
31
Slika 6.8: Henri de Toulouse – Lautrec - «Divan Japonais» plakat (1893). [34]
V Nemčiji so Art Nouveau imenovali Jugendstil. Središča Jugendstila bila so v Münchnu in
Darmstadtu. Umetniki so uporabljali trde linije enako kot ukrivljene. Na plakatih in oglasih
se je uporabljala kombinacija tipografije, ki je bila pogosto unikatna in harmonična s
slikami. Najbolj priljubljeni nemški umetnik je bil Otto Eckmann s svojimi motivi laboda
(Slika 6.9), ki so predstavljali glavni motiv Jugendstila. [32]
32
Slika 6.9 : Otto Eckmann - «5 swans» (1897). [35]
Stil Art Nouveau se je razširil tudi na ameriško vzhodno obalo, kjer je bil najbolj priljubljen
oblikovalec Will Bradley. Njegov plakat za naslovnico revije "The Chap Book" (Slika 6.10)
prikazuje uporabo ritmičnih krivulj s pomočjo pregibih ogrinjal in obleke. [23]
Slika 6.10: Naslovnica «The Chap Book» revije, Will Bradley (1895). [36]
33
Posebnost tega stila je bila tudi, da so želeli umetniki oblikovanju podati svojo osebnost in
avtorstvo, natančneje, avtorji so se podpisali na svoje plakate in tako želeli podati
komercialno vrednost dela. Tako so dosegali slavo, ugled in postajali uglednejši. [23]
Mednarodno znan oblikovalec je bil tudi Čeh Alphonse Mucha. Proslavil ga je plakat za
znano pariško igralko Sarah Bernhardt in njeno predstavo "Gismonda" (Slika 6.11).
Pomembna značilnost njegovih plakatov je bila uporaba popolnoma novih barv, ki so bile
temnejše, prefinjene, rahlo rjave, turkizne, ter zlate in srebrne. [23]
Slika 6.11: Mucha - plakat za predstavo «Gismonda» (1894). [37]
34
Značilnosti plakatov obdobja Art Nouveau:
okraski,
naravne strukture in oblike (flora),
dinamične linije,
ritem,
veliki format,
živahnost,
širok razpon barv,
pomanjkanje perspektive in senc,
izrez,
ravnovesje in harmonija,
tipografija po vzoru japonskih čopičev,
poudarjanje lepote žensk,
podpisi,
vertikalna kompozicija,
krožna kompozicija.
6.4 Kubizem
V Franciji sta leta 1908, v času, ko je bil Art Nouveau na vrhuncu, španski umetnik Pablo
Picasso in francoski umetnik Georges Braque razvila najvplivnejši umetniški stil, kubizem.
Ta se je razvil na temeljih francoskega impresionista Paula Cezannea in njegovih teorijah,
da se vse, kar obstaja v naravi lahko vizualno prikaže z osnovnimi liki, torej kockami,
kroglami in stožci. Kubizem se je ukvarjal z rekonstrukcijo objektov in odpravo
subjektivnosti, da bi dosegel celotno obliko, pri čemer je osnovni element kocka.
Pomembna značilnost kubizma je, da slike sočasno prikazujejo z več zornih kotov to, kar
se v resnici nahaja na časovni premici. [38]
Kubistični umetniki so zavračali podedovan princip kopiranja narave in tradicionalne
tehnike perspektiv in oblikovanja. Namesto tega so želeli poudariti dvodimenzionalnost.
Zato so zmanjšali in lomili objekte v geometrijske oblike, potem pa so jih usklajevali v
reliefne prostore. [39]
35
Spodaj so na Sliki 6.12 in Sliki 6.13 prikazana najbolj znana dela Pabla Picassa in plakat
Kazimira Malevicha.
Slika 6.13: Kazimir Malevich - Kompozicija z Mona Lisom (1914). [41]
Slika 6.12: Pablo Picasso - Les Demoiselles d'Avignon (1907). [40]
36
Značilnosti kubističnih plakatov so:
poudarek na dvodimenzionalnosti,
izogibanje perspektivam, sencam in svetlobi,
geometrijske oblike,
prikazovanje motiva z več zornih kotov sočasno,
izkrivljanje.
6.5 Futurizem
Futurizem je kulturno-umetniško gibanje, ki se je pojavilo v začetku 20. stoletja v Italiji.
Razširilo se je tudi na glasbo, gledališče, film, gastronomijo ipd. [42] Znani futuristični
pesnik Stephane Mallerme je v svojih pesmih poskušal ustvariti čisto formo brez uporabe
klišejev. Svoje verze in kitice je s kombinacijo različnih veličin črk in margin, oblikoval v
edinstvene forme, ki so podale poetične ritme in verbalno-vizualne asociacije. Naslednji
znani pesnik Filippo Tommaso Marinetti je uporabljal svobodno komponirano tipografijo, ki
je omogočala izražanje poetskega smisla besed. Razlikovanje oblike besed je bilo
definirano z vrsto tipografije, kurentom, kurzivo, nagibom črk, iluzija globine pa je
ustvarjena z velikimi, krepkimi črkami. Bralec njegovih besed je moral iskati začetke
stavkov. To se lahko vidi v primeru na Sliki 6.14. [23]
Slika 6.14: Filippo Tommasso Marinetti – "Le soir, couchée dans ..." (1919). [43]
37
Cilj oblikovanja je bil doseči občutek destruktivnosti, hitrosti, primitivizma in neposrednosti.
Umetnik ni imel časa za urejanje sintakse in oblike stavkov, preziral je eleganco in nianse
in je opazovalcu postregel z vizualnimi senzacijami. [23]
Posebnost tega stila je, da je prevladujoči element dinamika, kar pomeni, da v gibanju
sodelujeta objekt in prostor. Dinamiko poudarjajo komplementarne barve. Zanimiva
značilnost je, da futuristi poskušajo prikazati zvok, s čimer se približajo abstrakciji. [42]
Futuristični umetniki so Giacomo Balla, Umberto Boccioni (primer njegovega dela je na
Sliki 6.15), Gino Severini, Ljubov Popova, Carlo Carra.
Slika 6.15: Umberto Boccioni – Brunate (1909). [44]
Značilnosti plakatov v futurizmu so:
eksperimentiranje s tipografijo, geometrijskimi oblikami in barvo,
tehnika divizionizma – delitev svetlobe barv na točke,
svobodno sestavljena tipografija – kaos, različne velikosti pisave, rotacije,
iluzija globine,
38
destruktivnost,
neposrednost,
prezir elegance,
komplementarne barve,
poskus predstavitve zvoka,
svobodna kompozicija,
premagovanje toplih barv,
asimetrija.
6.6 Avantgarda
Avantgarda označuje nadaljevanje modernizma in predstavlja dramatična, inovativna in
eksperimentalna gibanja na področju likovne umetnosti, kulture in politike. Avantgarda
premika prejšnje meje umetnosti in kulture. Začne se s konstruktivizmom, ki ga zaradi
splošne podrobnosti nismo temeljito predelali, ampak smo nekaj malo povedali o njem.
Konstruktivizem je bilo gibanje razvito v Rusiji in njegova filozofija je bila zavračanje čiste
umetnosti in razumevanje umetnosti, kot sredstva za spodbujanje socializma in
konstrukcije socialističnega sistema. Nove tehnike tega stila je razvil El Lissitzky, ki je s
svojimi inovacijami spremenil področje tipografije, razstavnega oblikovanja, oblikovanja
knjig in fotomontaž, in je bil znan tudi po svojih plakatih vojne propagande. [45, 46]
V nadaljevanju sledi obdobje vojne propagande in umetniških gibanj dada in Bauhaus.
39
6.7 Vojna propaganda
Pomemben vpliv na grafično oblikovanje in vizualne komunikacije sta imeli prva in druga
svetovna vojna. V tem zelo občutljivem obdobju so primarno mesto zasedli številni znaki
in simboli, ki so bili lahko razumljivi in so opozarjali na družbene, gospodarske in politične
razmere, v katerih se je znašel svet. Plakati so bili polni pozivov k obrambi domovine in
klicev k akciji. Države, ki so bile v vojni so odražale karakter in stopnjo razvoja grafičnega
oblikovanja. Velika Britanija, Sjedinjene Američke Države, Njemačka i Rusija su bile vrlo
istaknute u ratnoj propagandi čija svrha nije bila samo propaganda već motivacija
građanima da se uključe u rat i pridonesu svojoj domovini na najrazličitije načine. [1]
Začetek dvajsetega stoletja je bil v znamenju dveh pomembnih smeri v grafičnem
oblikovanju. Prvi je bil nemirni skok eksperimentiranja, ki ga je vodila majhna skupina
radikalnih umetnikov, ki so želeli škandal. Vse konvencije so obrnili na glavo in želeli
obrniti umetnost v izziv družbi. Drugo, nasprotno smer, je vodila mirnejša skupina
umetnikov, ki so želeli zmanjšati razliko med osebnimi in javnimi okusi. Razvili so
Slika 6.16 : El Lessitzky - Premagajte bele z rdečim klinom –
vojna propaganda (1920). [47]
40
enostavnejši grafični jezik z lahko zapomljivimi sporočilih. Taka oblikovanja so bila
usmerjena na komercialna oglaševanja, a je bil zaradi vojne njihov poudarek na osebnem
preživetju, ker je bilo življenje posameznika včasih odvisno od uspešnih komunikacijskih
grafičnih sporočil. Plakati so prvi vstopili na novo pot enostavnejše oblike komunikacije.
Poudarek je bil na predstavitvi enostavne grafike s karikaturami in minimalnimi
tipografijami. To je bil čas množične mehanizacije in razvoja transportnih sredstev in
zaradi tega so bili enostavni plakati lahko opazljivi iz avtomobilov. Cilj je torej bil, da ljudje
enostavno in z lahkoto berejo sporočila. Taki minimalistični so bili plakati italijanskega
oblikovalca in karikaturista Leonetta Cappiella, ki ga zaradi svojstvenega stila imenujemo
za očeta sodobnega oglaševanja. Cappello je razvil temačen stil, v katerem je centralni lik
skupaj z minimalno količino besedila umeščen na črno ozadje. Ta primer se vidi na
mogoče njegovem najbolj znanem plakatu za podjetje Maurin, ki je proizvajalo alkoholne
pijače (Slika 6.17). [23]
Slika 6.17 : Leonetto Cappiello - plakat «Maurin Quina» (1906). [48]
Najbolj znani plakati vojne propagande so bili ameriški "I want you for U.S. Army", ki je
prikazan na (Slika 6.18), britanski "Britons wants you" in prikazan na (Slika 6.19), "Daddy,
what did YOU do in the Great War?", prikazan na (Slika 6.20). [1, 2]
41
Slika 6.18 : James Montgomery Flagg-Ameriški propagandni plakat (1917). [49]
Slika 6.19 : Alfred Leete - Britanski propagandni plakat (1914). [50]
42
Slika 6.20: Savile Lumley - Britanski propagandni plakat (1915). [51]
V obdobju vojne je ročno slikanje in risanje nadomestila tehnika tiskanih grafik. Črno bele
fotografije, ki so posnele dogodke, so se enostavno reproducirale in so možnosti studijske
svetlobe, retuširanja in montaže povečale napetost, glamur in navdušenje, ter tako
omogočile novo izkušnjo. [1]
V obdobju druge svetovne vojne je politični plakat prevzel kulturni status, še posebej na
področju komunističnega režima. Sprva je služil kot orožje v družbenem boju za človeško
emancipacijo in kasneje kot medij umetniškega izražanja na trgu. Plakat je imel
pomembno vlogo v komunističnem, sovjetskem obredu, služil je kot aktivna podpora
ideologiji, spodbujanje državljanov pred Hitlerjem, bil je v muzejih, galerijah, z razvojem
televizije kot medija njegova pa je vloga dosegala simboličen pomen (Slika 6.21). [52]
43
Značilnosti plakatov vojne propagande so:
enostavna grafika,
karikature,
minimalna količina besedila,
retuširanje fotografij,
senčenje,
kontrastna ozadja,
centralnosimetrična in diagonalna kompozicija,
pretežno tople barve,
uporaba sans serfifne in rokopisne tipografije.
6.8 Dada
Dada je umetniško gibanje, nastalo leta 1916, v času prve svetovne vojne. Umetniki so iz
v vojni prizadetih Francije in Nemčije pobegnili v nevtralno Švico. Bili so tako jezni, da so
se odločili za protest skozi umetnost. Uporabili so vsak razpoložljivi javni forum, da bi
metaforično "pljuvali" po nacionalizmu, materializmu in vsakem drugem "-izmu", za
Slika 6.21: Sovjetski plakat. [53]
44
katerega so menili, da je vpleten v vojno. Niso hoteli biti del take družbe in tradicije. Zato
ker po njihovem mnenju, ni bilo nič smiselno, imenovali so se ne-umetniki. Tudi ime
gibanja "dada" ni imelo smisla, saj je to prvi, nesmiseln govor otroka. V javnosti so
uporabljali blage nespodobnosti, humor in vsakdanje predmete, kar so imenovali
umetnost. [54]
Značilnost dade je, da ni nikoli razvila svojega stila, čeprav je višja stopnja usklajenosti
najbolj izrazna v grafičnem oblikovanju. Njena prevladujoča značilnost pa je moč
fotomontaže, ki se je razvila iz futurističnega kolaža in je bila primarni medij umetnosti.
Čeprav so dadaisti prvi potrdili fotomontažo kot formo avantgarde, je niso izumili, ampak
so jo obudili iz tradicije realizma. Grafična moč montaže je bila generirana iz dveh sil, s
svobodo in hitrostjo ustvarjanja. Med volitvami v Nemčiji leta 1928 je umetnik John
Heartfield za volilni plakat nemške komunistične partije uporabil obrezano podobo
dvignjene roke (Slika 6.22). Prsti so razširjeni, tako da je videti, kot da bodo zdaj zdaj
zgrabili gledalca. Ta gesta je pritegnila pozornost gledalcev. [23]
Slika 6.22: John Heartfield – Die Rote
Fahne (1928). [55]
45
Heartfield je tudi razvil novo, bolj nadrealistično tehniko kolaža, pri čemer je obrezoval,
sestavljal in s čopičem slikal na fotografije, da bi lahko dosegel odmik od originala. Kot
primer je Heartfieldov plakat "Adolf the Superman" iz leta 1932 (Slika 6.23). Ta stil se je
najbolj pogosto uporabljal za prikaz politične satire. [23]
Značilnosti dadaističnih plakatov so:
obstajalo je eno pravilo: nikoli ne uporabljaj znanih pravil,
provociranje emocionalnih reakcij gledalca,
uporaba kolaža,
fotomontaža,
nadrealizem,
satira,
eksperimentalna tipografija,
asimetrija,
svobodna kompozicija.
Slika 6.23 : John Heartfield – Adolf the
Superman (1932). [56]
46
6.9 Bauhaus
Po prvi svetovni vojni, ki je Nemčijo pripeljala v bankrot, se je mlajša generacija nagibala k
ustvarjanju pozitivnih sprememb. V Nemškem mestu Weimar je leta 1919 arhitekt Walter
Gropius ustanovil šolo Bauhaus s ciljem povezovati in združevati umetnost, oblikovanje
ter industrijo in obrti. V tej šoli so študenti pridobili teoretično in praktično znanje na vseh
področjih uporabne umetnosti, se učili povezati veščine z uporabno umetnostjo z novimi
tehnologijami, da bi lahko oblikovali in proizvajali izdelke, ki so obenem praktični in lepi.
[57]
Za učitelje Bauhausa so bili izbrani najboljši talenti, ki so učili, urili in motivirali študente.
Najbolj znan slikar Bauhausa bil je Rus Wassily Kandinsky, ki je znan po uporabi
geometrijskih likov (Slika 6.25). V večini njegovih del se pojavlja krog. Vsak umetnik
Bauhausa je imel svoj stil, vsi pa so se posebej zanimali za barvo. Leta 1923 je bil
ustvarjen plakat za šolo (Slika 6.24), da bi spodbudil ljudi, da opazijo edinstveno tipografijo
in oblikovanje. Pri oblikovanju je bil poudarjena učinkovita vizualna komunikacija. [58]
Slika 6.24: Joost Schmidt – Nacionalna razstava Bauhaus (1923). [59]
47
Bauhaus je do danes kreativni navdih za številne sodobne umetnike na vseh področjih.
Tipografija v stilu Bauhausa se uporablja v sodobnem oblikovanju plakatov, letakov, CD-
ovitkov in podobno. [58]
Značilnosti Bauhausa so:
pomembnost funkcije in estetike,
enostavnost,
utripajoče barve,
asimetrija,
ravnovesje,
kontrasti,
harmonija,
geometrijske oblike,
uporaba krepke sans serifne tipografije,
jasna tipografija,
horizontalna, vertikalna, rotirana usmeritev tipografije,
besedilo okrog objektov,
barvne ključne besede,
vertikalna in diagonalna kompozicija.
Slika 6.25: Belo II – Kandinsky (1923). [60]
48
6.10 Art Deco
Medtem ko so si modernistični oblikovalci prizadevali po vojni ustvariti družbo po svojih
utopičnih idealih, je modernistično oblikovanje v veliki meri usmerjeno v potrošniški svet.
Veliko gibanje v dekorativni umetnosti in arhitekturi, ki je nastalo v zahodni Evropi in
Ameriki v 20. in 30. letih 19. stoletja imenujemo Art Deco ali moderna. Art Deco, katerega
glavna zahteva je bila, da morajo biti vsa dela popolnoma modernistična, brez
prepisovanja zgodovinskih stilov, predstavlja modernizem spremenjen v modo, katerega
izdelki sestavljajo posamično narejene luksuzne predmete in množično proizvedena
oblačila. [61] Skratka, cilj je bil ustvariti gladko, energično in netradicionalno eleganco, ki
je simbolizirala bogastvo in prefinjenost. Velik vpliv na Art Deco so imeli stili Art Nouveau,
Bauhaus in kubizem, dekorativne ideje pa so jemali od Indijancev, Egipčanov in iz narave.
[62]
Art Deco je vplival na vse načine oblikovanja, od dekorativnih umetnosti do mode, filma,
fotografije in oblikovanja izdelkov. Nemški nacisti in italijanski fašisti, francoski komunisti in
britanski socialisti so ta stil uporabljali pri svojih propagandah. Art Deco je izgubil svojo
dominacijo v času druge svetovne vojne.
Znana oblikovalca Art Decoja sta bila ameriška oblikovalca Poto Leifi in Cassandre (Slika
6.26 in Slika 6.27) [61]
49
Slika 6.26: Poto Leifi – plakat za šampanjec (1929). [63]
Slika 6.27: A.M. Cassandre – plakat za Pivolo aperitiv (1925). [64]
50
Značilnosti Art Decoja so:
enostavne, sodobnejše in jasne oblike,
ilustracije,
geometrijski okrasi – krogi, poligoni, pravokotniki, trapezi, "zig zag",
simetrija,
ponavljanje elementov,
motivi golih žensk, živali, listja,
živahne barve,
linearna perspektiva,
centralnosimetrična, zrcalnosimetrična, piramidalna, trikotniška, vertikalna in
diagonalna kompozicija.
Slika 6.28: A.M. Cassandre –
L'Atlantique. [58]
51
6.11 Pop Art
Pop Art je postmodernistično umetniško gibanje, ki je nastalo v Veliki Britaniji okoli leta
1948 in je trajalo do 1970. To gibanje si je prizadevalo za sodobnejšo umetnost. Umetniki
Pop Arta so sprejeli popularno kulturo, materializem in potrošništvo, ki so jih obravnavali
kot dejstva, uprli so se abstrakciji, in so na koncu želeli izraziti svoj optimizem in
prizadevanje za spremembami. [66]
Velik vpliv na umetnike Pop Arta je imel dadaizem, od katerega so posvojili kolaž.
Britanski Pop Art je uporabljal enako vizualno tehniko, s poudarkom na popularni kulturi.
Najbolj znani predstavniki Britanskega Pop Arta sta bila Richard Hamilton in Eduardo
Paolozzi (Slika 6.29), ki veljata tudi za ustanovitelja tega gibanja. Pop Art se je nekaj časa
kasneje razvil tudi v Ameriki. Množično kupovanje in potrošnja so spodbudili oblikovanje
embalaž in oglasov za izdelke. Tam je bil znan umetnik Jasper Johns, tudi navdihnjen z
dado. Njegova dela izražajo vizualne večplastne ideje, ki komunicirajo na različnih ravneh.
Prvi umetnik, ki je personaliziral Pop Art je bil Andy Warhol z delom "Marilyn Diptych",
prikazanim na Sliki 6.30. [67] To delo je končano po smrti Marilyn Monroe in prikazuje
njeno življenje in smrti. Delo je sestavljeno iz 25 barvnih slik na levi strani in 25 črno belih
slik na desni strani. To delo je razglašeno kot najvplivnejše delo sodobne umetnosti. [68]
Plakati tega obdobja so pogosto oglaševali filme in koncertne nastope, tedaj priljubljenih
Beatelsov in Elvisa Presleya. Njihovi liki so se prikazovali kot junaki iz stripov, barve so
bile tople, tipografija pa bolj narisana, s serifi ali brez njih. Kot primer je plakat, ki naznanja
film "Grešna blondinka" z igralko Diano Dors (Slika 6.31).
52
Slika 6.29: Eduardo Paolozzi – Dr Pepper, kolaž (1948). [69]
Slika 6.30 : Andy Warhol – Marilyn Diptych (1962). [70]
53
Značilnosti Pop Arta so:
uporaba in preoblikovanje slik oziroma posnetkov popularnih izdelkov,
uporaba skoraj vseh pretežno toplih barv z malo več svetlobe,
uporaba slik znanih oseb,
kolaž,
velika količina elementov,
efekt stripa,
različna, bolj narisana tipografija, s serifi ali brez njih,
svobodna kompozicija.
Slika 6.31: Plakat za film "Grešna
blondina" (1950). [71]
54
6.12 Digitalno obdobje in Novi val
Revolucionarni razvoj sodobnih tehnologij je zaznamoval novo obdobje od leta 1984 do
danes in se izrazil tudi v grafičnem oblikovanju in umetnosti. Tistega leta je danes eno od
najbolj znanih in priljubljenih podjetij, Apple Macintosh, javnosti predstavilo edinstveno
tehnologijo, ki je spremenila svet – osebni računalnik. Nobeno drugo podjetje ni razvilo
tako "osebnega" osebnega računalnika, kot Apple. Razvili so razna orodja, ki so postala
bistvenega pomena za sodobno grafično oblikovanje. Ti izumi so postali temelj digitalnega
obdobja in novega vala v oblikovanju in umetnosti. [23]
Med prvimi je estetski potencial novih digitalnih tehnologij uporabila ameriška oblikovalka
April Greiman, ki je živela in delala v Kaliforniji, kjer je danes središče računalniške
industrije. Zgodnji primer njenega oblikovanja je bil plakat za revijo "Design Quarterly", ki
je prikazan na Sliki 6.32.. Plakat, velikosti 60 cm x 180 cm, je bil umeščen v revijo. Na
njem je bil njen osebni portret v realni velikost. Na spodnjem delu plakata je časovnica
(ang. timeline) tehnoloških inovacij od začetka solarnega sistema do Apple Macintosha.
Glavna tehnična značilnost tega plakata je bila, da je natisnjen iz datoteke na računalniku,
druge njegove značilnosti pa so velik format, oblike, ki spomnijo na kolaž, video stil, ročno
narisani simboli in besedila, ter fotografija iz slikovnih točk (pixlov). [23]
Slika 6.32: April Greiman – plakat v reviji "Design Quarterly" (1985). [72]
55
Računalniški programi so postopoma postajali naprednejši, tako da so oblikovalcem
omogočali uporabo digitalnih efektov, s katerimi je bilo zelo enostavno in hitro zabrisati
objekte (ang. blur), dodati 3D-učinke, teksture, stopnjevati barve (ang. gradient), upravljati
z barvami in podobno. Razvili so se tudi programi za izdelavo lastnih tipografij, torej je
število različnih pisav v kratkem času postalo skoraj brezkončno. Oblikovalci, kot je Neville
Brody, so eksperimentirali z elementi znanstvene fantastike (Slika 6.33). Oblikovanje
besedila je postalo hitrejše in enostavnejše, zato so lahko oblikovalci namesto
horizontalnih poravnav začeli besede in besedila rotirati v vseh smereh.
V zadnjih letih je, po naših opažanjih, v trendu minimalistično oblikovanje plakatov, kar
pomeni, da se pri oblikovanju uporablja minimalna, a učinkovita grafika, ki z minimalno
količino besed izraža želeno sporočilo. Poudarek je na estetski eleganci grafike in
tipografije. Oblikovalci uporabljajo osnovne geometrijske oblike ter sodobno sans serifno
tipografijo v kombinaciji s fotografijo ali ilustracijo, igrajo se s kontrasti, barvami, obrisi in
tipografijami. Sodobna tehnologija in najnovejši grafični programi, kot so Adobe Photoshop
in Illustrator, omogočajo uresničenje vseh oblikovalčevih domišljij. V sodobnem
oblikovanju so plakati obogateni z nasičenimi in nenasičenimi barvami ter črno belimi
kombinacijami, ki izražajo eleganco in vizualno dober občutek. Kompozicijska načela so
pogosto izražena. Uporabljajo se zlati rez, pravilo tretjin, ravnovesje, ritem, združevanje,
Slika 6.33: Neville Brody – "Graphic Art Message Tokyo" (1992). [73]
56
horizontalne, vertikalne, krožne, diagonalne in trikotniške kompozicije, tudi pa
kompozicijska omrežja. Priljubljen stil je tako imenovani "vintage" oziroma efekt
starinskosti v kombinaciji s sodobnostjo. Primeri takih plakatov so na Sliki 6.34 in Sliki
6.35.
Značilnosti digitalnega obdobja so:
uporaba računalniških programov,
minimalizem,
abstrakcija,
eksperimentalno oblikovanje,
starinski efekt,
efekt mrež,
sodobna tipografija – Helvetica, sans serif,
ustvarjanje novih tipografskih form in pisav,
včasih spremenjene oblike črk,
Slika 6.34 : Minimalizem - vintage plakat. [74]
57
mešanje tipografij,
številne možnosti organizacije besedila,
uporaba različnih velikosti besedila,
močni kontrasti,
foto-manipulacija,
manipulacija barv,
uporaba digitalnih efektov,
spreminjanje 2D-objektov v 3D-objekte,
zabrisana ozadja in objekti,
elementi znanstvene fantastike,
pravilo tretjin,
zlati rez,
kompozicijska omrežja,
krožna, centralnosimetrična, horizontalna, vertikalna, svobodna in trikotniška
kompozicija.
58
7 EMPIRIČNI DEL RAZISKAVE: OBLIKOVANJE IN
UMESTITEV SODOBNEGA PLAKATA V ZGODOVINSKI
DISKURZ
7.1 Namen raziskave in uporabljene metode
Primarni cilj naše raziskave, ki je sestavljena iz treh delov, je bilo izvedeti, ali oblikovanje
plakata sledi trendom oblikovanja sodobnih plakatov ali pa oblikovalci iščejo navdih v
pravilih, razvitih v zgodovini umetnosti. Z metodo intervjuja smo želeli zvedeti, kako
pogosta je uporaba plakatov med povprečnimi in ekstremnimi uporabniki in ali ima plakat
kot oglaševalski medij določen vpliv oziroma namen. Osnova tega dela bila je umestitev
sodobnega plakata v zgodovinski diskurz, oblikovanje svojega in izbira naključnega
sodobnega plakata, ter njihova primerjava z značilnostmi zgodovinskih stilov. Za vsakega
od teh plakatov smo tako dobili zaključke o podobnostih sodobnega plakata z značilnostmi
zgodovinskih obdobij.
V raziskavi so bile uporabljene metode:
- primerjava dveh oblikovanih in dveh izbranih plakatov,
- intervju s povprečnimi in ekstremnimi uporabniki.
S pomočjo dobljenih rezultatov smo potrdili ali zavrnili hipoteze:
Hipoteza 1: Oblikovani sodobni plakat temelji na kombinacijah sodobnih načelih oblikovanj
ter nekaterih načelih, razvitih v zgodovini umetnosti.
Hipoteza 2: Oblikovani sodobni plakat temelji na novih, nikoli uporabljenih načelih
oblikovanj.
Hipoteza 3: Danes uporabljajo plakati sodobna načela oblikovanja in razvijajo nove
trende.
59
Hipoteza 4: Plakati so popularen in učinkovit medij oglaševanja, priljubljen pri povprečnih
in ekstremnih uporabnikov in se še naprej razvijajo vzporedno z novimi tehnologijami.
Hipoteza 5: Plakati so konvencionalen medij oglaševanja, ki ima vpliv na povprečne in
ekstremne uporabnike, z novimi digitalnimi tehnologijami tiskani plakati počasi postajajo
zgodovina.
Hipoteza 6: Plakat nima pomembnega učinka na povprečne uporabnike in jih zaradi tega
ekstremni uporabniki manj uporabljajo pri oblikovanju oglaševalskih materialov in za
oglaševanje svojih storitev in izdelkov.
7.2 Oblikovanje naših plakatov in izbira sodobnih plakatov
Za potrebe raziskave smo oblikovali plakat (Slika 7.1) velikega formata za glasbeni
dogodek hrvaške skupine 2Cellos. V nadaljevanju smo ga primerjali s posameznimi
zgodovinskimi obdobji.
Plakat smo oblikovali po sodobnih načelih in trendih.
Slika 7.1 : Oblikovani plakat – 2Cellos (2013).
60
Naslednji plakat, ki smo ga primerjali, je plakat za študentski dogodek Out Of The Box
Students (Slika 7.2). Plakat je bil izbran med sedemnajstimi plakati drugih oblikovalcev kot
končna rešitev za plakatno oglaševanje dogodka.
Da bi lahko sodobni plakat umestili v zgodovinski diskurz, je bilo treba iz množice plakatov
izbrati take, ki se dejansko uporabljajo. Zaradi njihove različnosti in trendov, ki jim sledijo,
smo izbrali najnovejše plakate znanih svetovnih znamk podjetja Starbucks in mednarodno
znani dogodek Evrovizija leta 2013 (Slika 7.3).
Slika 7.2: Oblikovani plakat – Out Of The Box Students (2013)
61
Slika 7.4 : PLAKAT 2 – Evrovizija (2013). [77]
Slika 7.3: PLAKAT 1- Starbucks (2013). [76]
62
ANALIZA PLAKATA 1
V primerjavi z velikostjo plakata je količina elementov majhna in tudi količina besedila v
razmerju z grafičnimi elementi. Na plakatu je uporabljena sodobna sans serifna tipografija
v treh velikostih. Ozadje plakata je tekstura s ponavljajočimi geometrijskimi liki trapeza.
Glavni element na plakatu je fotografija pijače, ki jo plakat oglašuje. Kompozicija na
plakatu je vertikalna in centralnosimetrična. Uporabljena kompozicijska načela so
ravnovesje, hierarhija, ritem, ponavljanje, zlati rez in simetrija. Uporabljene barve so tople.
ANALIZA PLAKATA 2
V primerjavi z velikostjo plakata je količina elementov srednja, količina besedila v
razmerju z grafičnim elementi pa majhna. Na plakatu je uporabljena sodobna sans serifna
tipografija. Glavni element na plakatu je besedilo in tudi ilustracija metulja, katerega krila
so narejena s fotomontažo. Kompozicija na plakatu je vertikalna in centralnosimetrična.
Uporabljena so kompozicijska načela ravnovesja in simetrije. Prevladujejo hladne barve, v
glavnem elementu pa so rdeča, rumena in vijolična.
7.3 Določitev smernic za primerjavo plakatov
Da bi dosegli cilj magistrske naloge in umestili sodobni plakat v zgodovinski diskurz, smo
uporabili metodo primerjave sodobnega plakata s karakteristikami zgodovinskih obdobij.
Tako smo izvedeli, ali oblikovanje sodobnega plakata sledi trendom sodobnega
oblikovanja, ali pa oblikovalci iščejo inspiracijo v pravilih, razvitih skozi zgodovino
umetnosti. Naš plakat in izbrani plakati so predstavniki sodobnih plakatov. Vsakega od
njih smo primerjali s plakati iz prejšnjih obdobij. Za vsakega smo tako dobili oceno o
podobnosti sodobnega plakata s plakati drugih obdobij, s čemer smo lahko ugotovili, ali so
zaključki medsebojno podobni. Metodo primerjave smo razdelali na naslednji način.
Za vsak plakat smo določili kriterije, ki so se v zgodovini spreminjali pri oblikovanju
plakatov. Za smernice na podlagi smo primerjali plakate, določili količino elementov v
razmerju z velikostjo plakatov, količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi na
plakatu, glavnim elementom, vrsto grafike, barvo, vrsto kompozicije, uporabljena načela in
tipografijo. Za vsako izmed teh smernic smo določili faktorje podobnosti, ki smo jim dali
63
ocene -1, 0 in 1. Pri tem je ocena -1 predstavljala različnost pri uporabi določenega
kriterija v sodobnem plakatu in pri uporabi tega kriterija v obravnavanem zgodovinskem
obdobju, ocena 0 podobnost pri uporabi določenega kriterija in ocena 1 enakost pri
uporabi določenega kriterija.
KOLIČINA ELEMENTOV V RAZMERJU Z VELIKOSTJO PLAKATA je lahko velika, enaka
ali majhna. Npr. če je celoten plakat izpolnjen z elementi, je količina velika; če je plakat
umirjeno izpolnjen z elementi, je količina enaka; če je na plakatu veliko praznega prostora,
je količina majhna. S tem smo primerjali sodoben plakat s karakteristikami posameznih
obdobij:
velika (količina elementov na plakatu ali v obdobju) – velika (količina
elementov v obdobju ali na plakatu) = 1 (ocena) - pomeni, da če imata sodoben
plakat in značilnosti obdobja oba veliko elementov v primerjavi z velikosti plakata,
je ocena 1, ker sta po tej značilnosti enaka;
majhna - majhna = 1 - pomeni, da če imata sodoben plakat in značilnosti obdobja
oba malo elementov v primerjavi z velikosti plakata, je ocena 1, ker sta po tej
značilnosti enaka;
enaka - enaka = 1 - pomeni, da če imata sodoben plakat in značilnosti obdobja
oba umirjeno izpolnjen plakat z elementi, je ocena 1, ker sta po tej značilnosti
enaka;
enaka - majhna = 0 - pomeni, da če je sodoben plakat umirjeno izpolnjen z
elementi, in je značilnost obdobja, da ima malo elementov na plakatu (ali obratno),
je ocena 0, ker sta si po tem podobna – razlika ni zelo velika;
enaka - velika = 0 - pomeni, da če je sodoben plakat umirjeno izpolnjen z
elementi, in je značilnost obdobja, da ima veliko elementov na plakatu (ali
obratno), je ocena 0, ker sta si po tem podobna – razlika ni zelo velika;
velika - majhna = -1 - pomeni, da če ima sodoben plakat veliko elementov na
plakatu, a je značilnost obdobja, da ima malo elementov na plakatu (ali obratno), je
ocena -1, ker se po tem razlikujeta – razlika je velika.
KOLIČINA BESEDILA V RAZMERJU S KOLIČINO GRAFIČNIH ELEMENTOV je lahko
večja (več besedila kot grafičnih elementov), enaka (približno enaka količina besedila in
grafičnih elementov) ali manjša (manjša količina besedila kot grafičnih elementov):
64
večja - večja = 1 (je enako);
manjša - manjša = 1 (je enako);
enaka - enaka = 1 (je enako);
enaka - manjša = 0 (je podobno);
enaka - večja = 0 (je podobno);
večja – manjša = -1 (je različno).
GLAVNI ELEMENTI so lahko grafika (grafike prevladujejo nad tipografijo) ali tipografija
(tipografija prevladuje nad grafiko):
grafika - grafika = 1 (na sodobnem plakatu in zgodovinskem obdobju prevladuje
grafika);
grafika - tipografija = -1 (na sodobnem plakatu prevladuje grafika, na
zgodovinskem obdobju pa tipografija, ali nasprotno);
tipografija - tipografija = 1 (na sodobnem plakatu in zgodovinskem obdobju
prevladuje tipografija).
VRSTE KOMPOZICIJ
več kot ena enaka = 1 (če je več kot ena enaka kompozicija na obeh);
ena enaka kompozicija = 0 (če je ena enaka kompozicija v primeru, da jih je več);
ni enakih = -1 (če ni enakih kompozicij).
KOMPOZICIJSKA NAČELA
več kot eno enako = 1 (če je več kot eno enako kompozicijsko načelo na obeh);
eno enako = 0 (če je eno enako kompozicijsko načelo v primeru, da jih je več);
ni enakih = -1 (če ni enakih kompozicijskih načel).
VRSTA GRAFIKE je lahko fotografija (glavna grafika je fotografija) ali ilustracija (glavna
grafika je ilustracija):
fotografija - fotografija = 1 (na sodobnem plakatu in v zgodovinskem obdobju je
glavna grafika fotografija);
fotografija - ilustracija = -1 (na sodobnem plakatu je glavna grafika fotografija, v
65
zgodovinskem obdobju pa je glavna grafika ilustracija, ali nasprotno);
ilustracija - ilustracija = 1 (na sodobnem plakatu in zgodovinskem obdobju je
glavna grafika ilustracija).
BARVE so lahko tople (skoraj vse barve so tople), hladne (skoraj vse barve so hladne) ali
kombinirane (barve so tople in hladne):
tople - tople = 1 (na sodobnem plakatu in v zgodovinskem obdobju se uporabljajo
tople barve);
tople - hladne = -1 (na sodobnem plakatu so uporabljene tople barve, v
zgodovinskem obdobju pa so uporabljajo hladne barve, ali nasprotno);
hladne - hladne = 1 (na sodobnem plakatu in v zgodovinskem obdobju so
uporabljene hladne barve);
tople/hladne - tople = 0 (na sodobnem plakatu je uporabljena kombinacija toplih
in hladnih barv, v zgodovinskem obdobju pa so uporabljene tople barve, ali
nasprotno);
tople/hladne - hladne = 0 (na sodobnem plakatu je uporabljena kombinacija toplih
in hladnih barv, v zgodovinskem obdobju pa so se uporabljale hladne barve, ali
nasprotno).
TIPOGRAFIJA je lahko serifna (tipografija s serifi), sans serifna (tipografija brez serifov)
ali njuna kombinacija (del tipografije je s serifi in del sans serifna tipografija).
serif - serif = 1 (na sodobnem plakatu in zgodovinskem obdobju je uporabljena
serifna tipografija);
serif - sans serif = -1 (na sodobnem plakatu je uporabljena serifna tipografija, v
zgodovinskem obdobju pa se je uporabljala sans serifna tipografija, ali obratno);
sans serif - sans serif = 1 (na sodobnem plakatu in v zgodovinskem obdobju je
uporabljena sans serifna tipografija);
kombinacija = 0 (na sodobnem plakatu in v zgodovinskem obdobju je uporabljena
serifna in tudi sans serifna tipografija).
Kriteriji in ocene so predstavljeni v tabelah, za vsako obdobje posebej.
66
Rezultati primerjave
Rezultate primerjave plakatov z zgodovinskimi obdobji smo analizirali tako, da smo za
vsako obdobje navedli končno oceno primerjave z vsakim izmed štirih plakatov – za prvi
in drugi lastno oblikovan plakat, ter za prvi in drugi izbrani plakat. Končne ocene za
določeni plakat so vsote vseh ocen, ki jih je ta plakat dobil v primerjavi z določenim
obdobjem. Na koncu smo za vsako obdobje določili, kako je podobno sodobnemu plakatu.
ART NOUVEAU (poglavje 6.3)
Prvi plakat, ki smo ga sami oblikovali, uporablja drugačno količino elementov v razmerju z
velikostjo plakata, drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačne
barve in drugačno tipografijo, kot je značilno za obdobje Art Nouveau; uporablja pa enako
vrsto glavnega elementa, enake kompozicije, eno enako kompozicijsko načelo in enako
vrsto grafike, s čimer je dobil oceno -1 v primerjavi z obdobjem Art Nouveau, kar pomeni,
da je odstotek podobnosti med njima 43,75.
Drugi plakat uporablja drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi,
drugačne glavne elemente in drugačno tipografijo, kot je značilno za obdobje Art
Nouveau; uporablja pa enako vrsto grafike, enake barve, vrsto glavnega elementa, eno
enako kompozicijo in eno enako kompozicijsko načelo, s čimer je plakat dobil oceno 0 v
primerjavi z obdobjem Art Nouveau, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 50.
Prvi izbrani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačno vrsto grafike in
tipografije, v primerjavi z obdobjem Art Nouveau; uporablja pa enak glavni element, eno
enako kompozicijsko načelo, enako vrsto kompozicije in podobne barve, s čimer je prvi
izbrani plakat dobil oceno -1 v primerjavi z obdobjem Art Nouveau, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 43,75.
Drugi izbrani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
ne veliko razliko v količini besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačen glavni
element in drugačno tipografijo, v primerjavi z obdobjem Art Nouveau; uporablja pa enako
vrsto kompozicije, eno enako kompozicijsko načelo, enako vrsto grafike in kombinacijo
67
barv, s čimer je drugi izbrani plakat dobil oceno -1, kar pomeni, da je odstotek podobnosti
med njima 43,75.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.1.
Tabela 7.1: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Art Nouveau.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v razmerju
z velikostjo plakata
-1 1 -1
-1
Količina besedila v razmerju z
grafičnimi elementi
-1 -1 -1 0
Glavni element 1 -1 1 -1
Vrsta kompozicije 1 0 1 1
Kompozicijska načela 0 0 0 0
Vrsta grafike 1 1 -1 1
Barve -1 1 1 0
Tipografija -1 -1 -1 -1
SKUPAJ -1 0 -1 -1
KUBIZEM (poglavje 6.4)
Prvi oblikovani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo
plakata, drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačno vrsto
kompozicije, drugačna kompozicijska načela in drugačne barve kot v obdobju kubizma;
uporablja pa enak glavni element, enako vrsto grafike in tipografijo, s čimer je oblikovani
plakat dobil oceno -2 pri primerjavi z obdobjem kubizma, kar pomeni, da je odstotek
podobnosti med njima 37,5.
Drugi oblikovani plakat uporablja drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi
elementi, drugačen glavni element in drugačno tipografijo, kot je bilo značilno za kubizem;
uporablja pa enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata, eno enako
kompozicijo, eno enako kompozicijsko načelo, enako grafiko in kombinacijo barv, s čimer
68
je oblikovani plakat dobil oceno -1 pri primerjavi z obdobjem kubizma, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 43,75.
Prvi izbrani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačna kompozicijska
načela in drugačno vrsto grafike, v primerjavi z obdobjem kubizma; uporablja pa enak
glavni element, enake barve, enako vrsto tipografije in eno enako kompozicijo, s čimer je
prvi izbrani plakat dobil oceno -1 pri primerjavi z obdobjem kubizma, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 43,75.
Drugi izbrani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
majhno razliko v količini besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačno vrsto
kompozicije, drugačna kompozicijska načela in drugačne barve, kot se uporabljalo v
obdobju kubizma; uporablja pa enak glavni element, enako vrsto grafike in enako vrsto
tipografije, s čimer je drugi izbrani plakat dobil oceno -1, kar pomeni, da je odstotek
podobnosti med njima 43,75.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.2.
Tabela 7.2: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov s kubizmom.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v razmerju
z velikostjo plakata
-1 1 -1 -1
Količina besedila v razmerju z
grafičnimi elementi
-1 -1 -1 0
Glavni element 1 -1 1 1
Vrsta kompozicije -1 0 0 -1
Kompozicijska načela -1 0 -1 -1
Vrsta grafike 1 1 -1 1
Barve -1 0 1 -1
Tipografija 1 -1 1 1
SKUPAJ -2 -1 -1 -1
69
FUTURIZEM (poglavje 6.5)
Prvi oblikovani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo
plakata, drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačni glavni
element, drugačno vrsto kompozicije, drugačna kompozicijska načela in drugačne barve,
kot obdobje futurizem; uporablja pa enako vrsto grafike in tipografije, s čimer je oblikovani
plakat dobil oceno -4 pri primerjavi z obdobjem futurizma, kar pomeni, da je odstotek
podobnosti med njima 25.
Drugi oblikovani plakat uporablja drugačno vrsto kompozicije in drugačna kompozicijska
načela kot obdobje futurizem; uporablja pa enako količino elementov v razmerju z
velikostjo plakata, enako količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni
element, enako vrsto grafike, enake barve in enako vrsto tipografije, s čimer je oblikovani
plakat dobil oceno 4 pri primerjavi z obdobjem futurizma, kar pomeni, da je odstotek
podobnosti med njima 75.
Prvi izbrani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačen glavni element,
drugačno vrsto kompozicije, drugačna kompozicijska načela in drugačno vrsto grafike, v
primerjavi z obdobjem futurizma; uporablja pa enake barve in enako vrsto tipografije, s
čimer je prvi izbrani plakat dobil oceno -4 pri primerjavi z obdobjem futurizma, kaj pomeni,
da je odstotek podobnosti med njima 25.
Drugi izbrani plakat uporablja drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi,
majhno razliko v količini elementov v razmerju z velikostjo plakata, drugačen glavni
element, drugačno vrsto kompozicije, drugačna kompozicijska načela in drugačne barve,
kot v obdobju futurizma; uporablja pa enako vrsto grafike in enako vrsto tipografije, s
čimer je drugi izbrani plakat dobil oceno -3, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med
njima 68,75.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.3.
70
Tabela 7.3: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov s futurizmom.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v
razmerju z velikostjo plakata
-1 1 -1
0
Količina besedila v razmerju z
grafičnimi elementi
-1 1 -1 -1
Glavni element -1 1 -1 -1
Vrsta kompozicije -1 -1 -1 -1
Kompozicijska načela -1 -1 -1 -1
Vrsta grafike 1 1 -1 1
Barve -1 1 1 -1
Tipografija 1 1 1 1
SKUPAJ -4 4 -4 -3
VOJNA PROPAGANDA (poglavje 6.7)
Prvi oblikovani plakat uporablja drugačne barve kot obdobje vojne propagande; uporablja
pa enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata, enako količino besedila v
razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni element, eno enako vrsto kompozicije, enaka
kompozicijska načela, enako vrsto grafike in enako vrsto tipografije, s čimer je oblikovani
plakat dobil oceno 5 pri primerjavi z obdobjem vojne propagande, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 81,25.
Drugi oblikovani plakat uporablja manjšo količino elementov v razmerju z velikostjo
plakata, drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi in drugačen glavni
element, kot obdobje vojne propagande; uporablja pa eno enako vrsto kompozicije, eno
enako načelo kompozicije, kombinacijo barv, enako vrsto grafike in enako vrsto
tipografije, s čimer je oblikovani plakat dobil oceno 0 pri primerjavi z obdobjem vojne
propagande, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 50.
71
Prvi izbrani plakat uporablja drugačno vrsto grafike v primerjavi z obdobjem vojne
propagande; uporablja pa enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata, enako
količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni element, enako vrsto
kompozicije, enaka kompozicijska načela, enake barve in enako vrsto tipografije, s čimer
je prvi izbrani plakat dobil oceno 6 pri primerjavi z obdobjem vojne propagande, kar
pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 87,5.
Drugi izbrani plakat uporablja drugačen glavni element in drugačne barve v primerjavi z
obdobjem vojne propagande; uporablja pa enako količino elementov v razmerju z
velikostjo plakata, enako količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, enako vrsto
kompozicije, enaka kompozicijska načela in enako vrsto tipografije, s čimer je prvi izbrani
plakat dobil oceno 4 pri primerjavi z obdobjem vojne propagande, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 75.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.4.
Tabela 7.4: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z vojno propagando.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v razmerju
z velikostjo plakata
1 0 1
1
Količina besedila v razmerju z
grafičnimi elementi
1 -1 1 1
Glavni element 1 -1 1 -1
Vrsta kompozicije 0 0 1 1
Kompozicijska načela 1 0 1 1
Vrsta grafike 1 1 -1 1
Barve -1 0 1 -1
Tipografija 1 1 1 1
SKUPAJ 5 0 6 4
72
DADA (poglavje 6.8)
Prvi oblikovani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo
plakata, drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačen glavni
element, drugačno vrsto kompozicije, drugačna kompozicijska načela, drugačno grafiko in
drugačne barve kot obdobje dada; uporablja pa kombinacijo tipografij, s čimer je
oblikovani plakat dobil oceno -7 pri primerjavi z obdobjem dada, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 6,25.
Drugi oblikovani plakat ima majhno razliko v količini elementov v razmerju z velikostjo
plakata, drugačno vrsto kompozicije, drugačna kompozicijska načela, drugačno vrsto
grafike in drugačno barvo kot obdobje dada; uporablja pa enako količino besedila v
razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni element in kombinacijo tipografije, s čimer je
oblikovani plakat dobil oceno -2 pri primerjavi z obdobjem dada, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 37,5.
Prvi izbrani plakat uporablja drugačno količinu elementov v razmerju z velikostjo plakata,
drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačen glavni element,
drugačno vrsto kompozicije in drugačna kompozicijska načela, v primerjavi z obdobjem
dada; uporablja pa enako vrsto grafike, enake barve in kombinacijo tipografije, s čimer je
prvi izbrani plakat dobil oceno -3 pri primerjavi z obdobjem dada, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 31,25.
Drugi izbrani plakat uporablja drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi,
drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo plakata, drugačno vrsto kompozicije,
drugačna kompozicijska načela in drugačne barve, kot se je uporabljalo v obdobju dada;
uporablja pa enak glavni element, enako vrsto grafike in kombinacijo tipografije, s čimer je
drugi izbrani plakat dobil oceno -3 pri primerjavi z obdobjem dada, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 68,75.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.5.
73
Tabela 7.5: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z dado.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v razmerju
z velikostjo plakata
-1 0 -1 -1
Količina besedila v razmerju z
grafičnimi elementi
-1 1 -1 -1
Glavni element -1 1 -1 1
Vrsta kompozicije -1 -1 -1 -1
Kompozicijska načela -1 -1 -1 -1
Vrsta grafike -1 -1 1 1
Barve -1 -1 1 -1
Tipografija 0 0 0 0
SKUPAJ -7 -2 -3 -3
BAUHAUS (poglavje 6.9)
Prvi oblikovani plakat uporablja drugačen glavni element in drugačne barve kot obdobje
Bauhaus; uporablja pa enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata, enako
količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, eno enako vrsto kompozicije, enaka
kompozicijska načela, enako vrsto grafike in enako vrsto tipografije, s čimer je oblikovani
plakat dobil oceno 4 pri primerjavi z obdobjem Bauhausa, kar pomeni, da je odstotek
podobnosti med njima 75.
Drugi oblikovani plakat uporablja drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi
elementi in drugačno tipografijo kot obdobje Bauhaus; uporablja pa enako količino
elementov v razmerju z velikosti plakata, enak glavni element, enako vrsto kompozicije,
enaka načela kompozicije, kombinacijo barv in enako vrsto grafike, s čimer je oblikovani
plakat dobil oceno 3 pri primerjavi z obdobjem Bauhausa, kar pomeni, da je odstotek
podobnosti med njima 68,75.
74
Prvi izbrani plakat uporablja ne veliko razliko v količini besedila v razmerju z grafičnimi
elementi, različni glavni element in različno vrsto grafike, v primerjavi z obdobjem
Bauhausa; uporablja pa enako količino elementov v razmerju z velikosti plakata, enako
vrsto kompozicije, enaka kompozicijska načela, enake barve in enako vrsto tipografije, z
čim je prvi izbrani plakat dobil oceno 3 pri primerjavi z obdobjem Bauhausa, kar pomeni,
da je odstotek podobnosti med njima 68,75.
Drugi izbrani plakat uporablja ne veliko razliko v količini besedila v razmerju z grafičnimi
elementi, različni glavni element in različne barve, v primerjavi z obdobjem Bauhausa;
uporablja pa enako količino elementov v razmerju z velikosti plakata, enako vrsto
kompozicije, enaka kompozicijska načela, enako vrsto grafike in enako vrsto tipografije, z
čim je prvi izbrani plakat dobil oceno 5 pri primerjavi z obdobjem Bauhausa, kar pomeni,
da je odstotek podobnosti med njima 81,25.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.6.
Tabela 7.6: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Bauhausom.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v
razmerju z velikostjo plakata
1 1 1
1
Količina besedila v razmerju z
grafičnimi elementi
1 -1 0 0
Glavni element -1 1 -1 1
Vrsta kompozicije 1 1 1 1
Kompozicijska načela 1 1 1 1
Vrsta grafike 1 1 -1 1
Barve -1 0 1 -1
Tipografija 1 -1 1 1
SKUPAJ 4 3 3 5
75
ART DECO (poglavje 6.10)
Prvi oblikovani plakat uporablja enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
enako količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni element, eno enako
vrsto kompozicije, enaka kompozicijska načela, enako vrsto grafike, kombinacijo barv in
enako vrsto tipografije, s čimer je oblikovani plakat dobil oceno 6 pri primerjavi z
obdobjem Art Decoja, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 87,5.
Drugi oblikovani plakat uporablja drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi
elementi, drugačen glavni element in drugačno tipografijo kot obdobje Art Deco; uporablja
pa enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata, eno enako vrsto kompozicije,
enaka kompozicijska načela, enake barve in enako vrsto grafike, s čimer je oblikovani
plakat dobil oceno 1 v primerjavi z obdobjem Art Decoja, kar pomeni, da je odstotek
podobnosti med njima 56,25.
Prvi izbrani plakat uporablja drugačno vrsto grafike, v primerjavi z obdobjem Art Deco;
uporablja pa enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata, enako količino
besedila v razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni element, eno enako vrsto
kompozicije, enaka kompozicijska načela, enake barve in enako vrsto tipografije, s čimer
je prvi izbrani plakat dobil oceno 5 pri primerjavi z obdobjem Art Decoja, kaj pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 81,25.
Drugi izbrani plakat uporablja drugačen glavni element, v primerjavi z obdobjem Art Deco;
uporablja pa enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata, enako količino
besedila v razmerju z grafičnimi elementi, eno enako vrsto kompozicije, eno enako
kompozicijsko načelo, enako vrsto grafike, kombinacijo barv in enako vrsto tipografije, s
čimer je prvi izbrani plakat dobil oceno 4 pri primerjavi z obdobjem Art Decoja, kar
pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 75.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.7.
76
Tabela 7.7: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z Art Decojem.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v
razmerju z velikostjo plakata
1 1 1
1
Količina besedila v razmerju z
grafičnimi elementi
1 -1 1 1
Glavni element 1 -1 1 -1
Vrsta kompozicije 0 0 0 0
Kompozicijska načela 1 1 1 0
Vrsta grafike 1 1 -1 1
Barve 0 1 1 0
Tipografija 1 -1 1 1
SKUPAJ 6 1 5 4
POP ART (poglavje 6.11)
Prvi oblikovani plakat uporablja drugačno količino elementov v razmerju z velikostjo
plakata, ne veliko drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačno
vrsto kompozicije, drugačna kompozicijska načela in drugačno vrsto tipografije kot
obdobje Pop Art; uporablja pa enak glavni element, enako vrsto grafike in kombinacijo
barv, s čimer je oblikovani plakat dobil oceno -2 pri primerjavi z obdobjem Pop Art, kar
pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 37,5.
Drugi oblikovani plakat uporablja manjšo drugačno količino elementov v razmerju z
velikostjo plakata, drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi in drugačen
glavni element kot obdobje Pop Art; uporablja pa eno enako kompozicijo, eno enako
kompozicijsko načelo, enako vrsto grafike, kombinacijo barv in enako vrsto tipografije, s
čimer je oblikovani plakat dobil oceno 0 pri primerjavi z obdobjem Pop Art, kar pomeni, da
je odstotek podobnosti med njima 50.
77
Prvi izbrani plakat uporablja ne veliko drugačne količine elementov v razmerju z velikostjo
plakata, ne veliko drugačno količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, drugačna
kompozicijska načela in drugačno vrsto grafike, v primerjavi z obdobjem Pop Art;
uporablja pa enak glavni element, enake barve, enako vrsto tipografije in eno enako
kompozicijo, s čimer je prvi izbrani plakat dobil oceno -1 pri primerjavi z obdobjem Pop
Art, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 43,75.
Drugi izbrani plakat uporablja ne veliko drugačne količine elementov v razmerju z
velikostjo plakata, ne veliko drugačne količine besedila v razmerju z grafičnimi elementi,
drugačen glavni element, kot je značilno za obdobje Pop Art; uporablja pa eno enako
vrsto kompozicije, eno enako kompozicijsko načelo, enako vrsto grafike, kombinacijo barv
in kombinacijo tipografije, s čimer je drugi izbrani plakat dobil oceno 0 pri primerjavi z
obdobjem Pop Art, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 50.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.8.
Tabela 7.8: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov s Pop Artom.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v
razmerju z velikostjo plakata
-1 0 0
0
Količina besedila v razmerju z
grafičnimi elementi
0 -1 0 0
Glavni element 1 -1 1 -1
Vrsta kompozicije -1 0 -1 0
Kompozicijska načela -1 0 0 0
Vrsta grafike 1 1 -1 1
Barve 0 0 1 0
Tipografija -1 1 -1 0
SKUPAJ -2 0 -1 0
78
DIGITALNO OBDOBJE IN NOVI VAL (poglavje 6.12)
Prvi oblikovani plakat uporablja enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
enako količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni element, enako
vrsto kompozicije, enaka kompozicijska načela, enako vrsto grafike, kombinacijo barv in
enako vrsto tipografije, s čimer je oblikovani plakat dobil oceno 7 pri primerjavi z digitalnim
obdobjem, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 93,75.
Drugi oblikovani plakat uporablja manjšo razliko v količini elementov v razmerju z
velikostjo plakata, manjšo razliko v količini besedila v razmerju z grafičnimi elementi kot
digitalno obdobje; uporablja pa enak glavni element, enaka vrsto kompozicije, enako
načelo kompozicije, enaka vrsta grafike, enake barve in enaka vrsta tipografije, s čimer je
oblikovani plakat dobil oceno 6 pri primerjavi z digitalnim obdobjem, kar pomeni, da je
odstotek podobnosti med njima 87,5.
Prvi izbrani plakat uporablja enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
enako količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni element, enako
vrsto kompozicije, enaka kompozicijska načela, enako vrsto grafike, enake barve in enako
vrsto tipografije, s čimer je prvi izbrani plakat dobil oceno 8 pri primerjavi z digitalnim
obdobjem, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 100.
Drugi izbrani plakat uporablja enako količino elementov v razmerju z velikostjo plakata,
enako količino besedila v razmerju z grafičnimi elementi, enak glavni element, enako
vrsto kompozicije, enaka kompozicijska načela, enako vrsto grafike, kombinacijo barv in
enako vrsto tipografije, s čimer je prvi izbrani plakat dobil oceno 7 pri primerjavi z
digitalnim obdobjem, kar pomeni, da je odstotek podobnosti med njima 93,75.
Primerjava je narejena v tablični obliki v Tabeli 7.9.
79
Tabela 7.9: Kriteriji in ocene pri primerjavi plakatov z digitalnim obdobjem.
KRITERIJI OBLIKOVANI
PLAKAT 1
OBLIKOVANI
PLAKAT 2
IZBRANI
PLAKAT 1
IZBRANI
PLAKAT 2
Količina elementov v
razmerju z velikostjo plakata
1 0 1 1
Količina besedila v razmerju
z grafičnimi elementi
1 0 1 1
Glavni element 1 1 1 1
Vrsta kompozicije 1 1 1 1
Kompozicijska načela 1 1 1 1
Vrsta grafike 1 1 1 1
Barve 0 1 1 0
Tipografija 1 1 1 1
SKUPAJ 7 6 8 7
Oblikovani plakati (Slika 7.1 in Slika 7.2) in izbrani sodobni plakati (Slika 7.3 in Slika 7.4)
so z metodo primerjave analizirani z značilnostmi zgodovinskih obdobij in stilov ter so
prinesli rezultate pomembne za obravnavano problematiko, na temelju katerih so
oblikovani določeni sklepi.
Vsota ocen je preračunana v odstotke podobnosti, zato so končni rezultati tudi tako
predstavljeni. Pri tem velja da, če je podobnost večja od 50 % je plakat podoben
določenem obdobju, če pa je podobnost manjša, plakat ni podoben. Kriteriji in ocene so
predstavljeni v tabelah, iz katerih so preneseni tudi grafični rezultati za vsak plakat
posebej.
Treba je še poudariti, da obstaja možnost, da je prišlo v rezultatih do realnih odmikov v
odstotkih podobnosti, ker je poudarek na vsoti ocen posameznih kriterijev, ki so lahko
presplošni. Razlog za tako možnost je obširnost obravnavanega področja.
80
Iz prvega grafa (Graf 7.1) se jasno vidi, da naš prvi oblikovani plakat vsebuje največ
značilnosti iz digitalnega obdobja, ter stila Art Deco, nekaj manj pa iz obdobja vojne
propagande in Bauhausa.
Podobnost teh obdobij znaša:
digitalno obdobje in novi val = 93,75 %
Art Deco = 87,5 %
vojna propaganda = 81,25 %
Bauhaus = 75 %
Graf pokaže, da se plakat razlikuje od stilov: Art Nouveau (43,75 %), Pop Art (37,5 %),
kubizem (37,5 %), futurizem (25 %) in dada (6,25 %).
Art Nouveaukubizem
futurizemvojna prop.
dadaBauhaus
Art DecoPop Art
dig. obdobje
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
Graf 7.1: Prvi oblikovani plakat – grafični rezultati
Iz drugega grafa (Graf 7.2) je razvidno, da vsebuje naš drugi oblikovani plakat največ
značilnosti iz digitalnega obdobja, futurizma, Bauhausa ter nekaj manj iz Art Decoja, vojne
propagande, Pop Arta in Art Nouveauja.
Podobnost teh obdobij znaša:
Digitalno obdobje in novi val = 87,5 %
futurizem = 75 %
81
Bauhaus = 68,75 %
Art Deco = 56,25 %
vojna propaganda = 50 %
Pop Art = 50 %
Art Nouveau = 50 %
Graf je pokazal, da se plakat razlikuje od kubizma (43,75 %) in dade (37,5 %).
Art Nouveaukubizem
futurizemvojna prop.
dadaBauhaus
Art DecoPop Art
dig. obdobje
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
Graf 7.2: Drugi oblikovani plakat – grafični rezultati
Iz tretjega grafa (Graf 7.3) je razvidno, da vsebuje prvi izbrani plakat enake značilnosti,
kot jih ima digitalno obdobje in nekaj manj, ampak še vedno veliko, iz obdobij vojne
propagande, Art Decoja in Bauhausa.
Podobnost teh obdobij znaša:
digitalno obdobje in novi val = 100 %
vojna propaganda = 87,5 %
Art Deco = 81,25 %
Bauhaus = 68,75 %
Graf je tudi pokazal, da se plakat razlikuje od stilov: Pop Art (43,75 %), kubizem (43,75
%), Art Nouveau (43,75 %), dada (31,25 %) in futurizem (25 %).
82
Art Nouveaukubizem
futurizemvojna prop.
dadaBauhaus
Art DecoPop Art
dig. obdobje
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
Graf 7.3: Prvi izbrani plakat – grafični rezultati
Iz četrtega grafa (Graf 7.4) je razvidno, da drugi izbrani plakat vsebuje največ značilnosti
iz digitalnega obdobja, Bauhausa, Art Decoa, vojne propagande, dade, futurizma in Pop
Arta.
Podobnost s temi obdobji znaša:
digitalno obdobje in novi val = 93,75 %
Bauhaus = 81,25 %
Art Deco = 75 %
vojna propaganda = 75 %
dada = 68,75 %
futurizem = 68,75 %
Pop Art = 50 %
Graf je pokazal, da se plakat razlikuje od obdobij Art Nouveau (43,75 %) in kubizem
(43,75 %).
83
Art Nouveaukubizem
futurizemvojna prop.
dadabauhaus
Art DecoPop Art
dig. obdobje
-4
-2
0
2
4
6
8
Graf 7.4: Drugi izbrani plakat – grafični rezultati
7.4 Intervju in njegova interpretacija
V študiji, v kateri Shefali Walia raziskuje in preučuje vpliv različnih oglaševalskih medijev,
je navedeno, da so raziskave OAAA (Outdoor Advertising Association of America)
pokazale, da ljudje preživijo več časa zunaj svojega doma, kar prinaša dva ključna
dejavnika. To sta povečanje mobilnosti uporabnikov, ki so pogosto razpeti med domom in
službo, ter povečanje števila zaposlenih v družini. [78]
Cilj metode intervjuja je pridobiti in analizirati mnenja vprašanih, ki lahko pomenijo vsaj
približen vpogled v problematiko uporabe in razvoja plakatov. Uporabniki oziroma (v
likovnem in oglaševalskem kontekstu) opazovalci so pomembni poročevalci, brez katerih
ne bi bilo mogoče analizirati funkcije in estetike plakata. Z analizo lahko izvemo kako,
komu in zakaj oblikovati plakat. Uporabniki oblikujejo trende in so glavni pokazatelji
uspešnosti, zato je treba poznati njihove osebne profile in življenjske izkušnje.
Metodologija raziskave uporabnikov je opravljena s kratkimi intervjuji in je najprej
zahtevala definiranje »povprečnih in ekstremnih uporabnikov«.
84
Povprečni uporabnik je (za namen te raziskave) definiran, kot posameznik z zasebnim,
strokovnim, kulturnim in socialnim ozadjem, ki se pri opravljanju svojih poklicnih in
prostočasnih dejavnosti bolj ali manj pogosto giblje na določenih poteh v mestu in zunaj
njega, in tako prihaja bolj ali manj v neposreden stik s plakati.
Na podlagi intenzivnosti njihovi dejanj, lahko povprečne uporabnike razdelimo v dve
skupini:
- aktivni – uporabniki sledijo dogodkom, se udeležujejo koncertov in so zainteresirani za
nove izdelke,
- neaktivni – uporabniki, ki ne hodijo ven, so prezaposleni in nezainteresirani.
Ekstremni uporabnik je (za namen te raziskave) definiran, kot podjetje ali posameznik, ki
se ukvarja z oblikovanjem ali proizvajanjem plakatov oziroma spodbuja ustvarjanje
plakatov za namen lastne promocije, ali promocije drugih. Podjetja uporabljajo plakate za
oglaševanje, odvisno od področja svojega delovanja. Npr. nočni klubi s plakati redno
oglašujejo in pozivajo občinstvo. Naslednji primer so živilska podjetja, ki oglašujejo svoje
nove izdelke ali akcije. Primeri ekstremnega uporabnika so tudi profesionalni oblikovalci in
umetniki, ki se ukvarjajo z oblikovanjem promocijskih materialov oziroma plakatov in glede
na to analizirajo oblikovanja plakatov na ulicah.
Intervju je osnovna metoda in pomemben za ta del raziskave, saj z njim pridobivamo
dragocena mnenja ekstremnih uporabnikov. Po elektronski pošti smo intervjuvali tri osebe,
različnih profilov iz skupine povprečnih uporabnikov, profesionalnega oblikovalca in
predstavnika podjetja iz skupine ekstremnih uporabnikov. Vprašanja so bila kratka in
jasna. Vprašani so želeli ostati anonimni, zato smo jih imenovali Maja, Toma, Valentina in
Andrija. Intervjuvali smo tudi predstavnico podjetja Podroom Drink and Music Club iz
Čakovca. Sledijo vprašanja in odgovori povprečnih in ekstremnih uporabnikov.
85
PROFILI POVPREČNIH UPORABNIKOV
Maja
Starost: 28
Poklic: samostojna fotografinja
Hobiji: potovanja
Toma
Starost: 29
Poklic: inženir strojništva
Hobiji: poslušanje glasbe, DJ, koncerti, šport, paintball
Valentina
Starost: 32
Poklic: profesorica angleškega jezika
Hobiji: poslušanje glasbe, gledanje filmov, raziskovanje ustvarjalnosti, kolesarjenje,
potovanja, druženja
INTERVJU:
1. Ali zaznavate zidne plakate, panoje (jumbo plakate) v krajih, skozi katerih se
gibljete?
M: "Ker obožujem dizajn in umetnost, si zelo pogosto oglejujem plakate, letake, reklamne
materiale, bannere."
T: "Ker sem starejši in ljubim staro šolo, rad opazujem in berem plakate in letake; raje
preberem dober plakat ali letak in tako izvem za nek dogodek, kot da čakam, da mi
novodobna tehnologija sporoči, kje se kaj dogaja. Plakati so zakon, če pa so dobro
oblikovani, so lahko okras za vsako mesto.„
V: "Pogosto opazim plakate na stenah in panoje, pogosto mi pritegnejo pozornost in
mislim, da so odlični načini oglaševanja. Oglaševanje prek drugih medijev je lahko
učinkovito, vendar se zdi nepopolno, če ni začinjeno s plakatom. Poleg tega, ko gledamo
televizijske in slišimo radijske oglase, pogosto zamenjamo program, v časopisih pogosto
preskočimo strani z oglasi, a ko opazimo dober plakat, nas pritegne vizualna vsebina.“
86
2. Kaj se vam zdi najbolj privlačno?
M: "Lahko me pritegnejo izzivalni, provokativni in domiselni plakati. Pravi primer je recimo
plakat za predstavo „Fine mrtve djevojke“ v gledališču Gavella. O tem se je nekaj tednov
govorilo v medijih in na socialnih omrežij, in to je bila odlična promocija za predstavo in
gledanost je bila odlična. Mislim, da je to pravi primer dobrega plakata, provokativnega in
ustvarjalnega.“
T: "Velikokrat me pritegne dober dizajn plakata, in ga iz radovednosti preberem. Najbolj
me pritegne plakat velikega formata in dizajn s poudarjenimi barvami in velikimi naslovi. „
V: "Pritegne me provokativen plakat, z veliko barv in z okrepljeno pisavo."
3. Kako plakati vplivajo na vas?
M: "Grafično oblikovanje ima prav gotovo vpliv name, včasih dober in včasih slab. Če je
vtis dober, mu pristopim in natančno pogledam, kaj sporoča. Če je vtis slab, kot da ga ni –
ne bom ga prebrala.“
T: "Če plakat nagovarja k nekemu zanimivemu dogodku, in če je izrazit, se o dogodku bolj
informiram in ga obiščem. Dober plakat v meni vzbuja dobre občutke, in menim, da je to
zmagovalna kombinacija.“
V: "Seveda vplivajo, učinkovitost plakatov je odvisna od področja, ki ga želite oglaševati.
Na področju, ki me osebno zanima, so plakati sestavni del zgodbe, v glasbeni in filmski
umetnosti, na različnih kulturnih prireditvah, in aktivizmu. Filmski plakati so že zavzeli
kultno mesto v zgodovini oglaševanja, medtem ko so plakati za različne glasbene
dogodke prav tako dobrodošli. Prav tako, če vas zanima aktivizem katerekoli vrste, boste
s provokativnim plakatom pritegnili pozornost, in morda tudi spodbudili občinstvo, da
razmišlja o problemu, ki ga želite prikazati.“
4. Kaj mislite o plakatih kot načinu promocije?
M: "Vsak resen dogodek, gledališka predstava ali koncert, mora imeti plakat, saj vsi ne
uporabljajo socialnih omrežij in nimajo vsi dostopa do interneta - zato so neposredni,
fizični plakati še vedno potrebni za promocijo določenega dogodka. Tudi za uporabnike
87
socialnih omrežij je plakat pomemben, ker jih vizualni učinek lahko pritegne ali odvrne.
Plakati so precej relevanten medij in mislim, da bodo tudi v prihodnje uspešni.“
T: "Plakati so bili vedno zelo uspešen način promocije, ampak na žalost mislim, da počasi
vse bolj izgubljajo v boju z novimi tehnologijami. Obstajajo oglasi v digitalni obliki, na
internetu, na socialnih omrežjih itd. in mislim da mlajše generacije niso pozorne na ulične
plakate.“
V: "Plakati so uspešen način promocije, vendar pogosto slišim, da bo njihov čas minil,
zaradi tehnologije – a jaz ne mislim tako. Seveda, morda se bodo v neki daljni prihodnosti
pojavili v neki drugi obliki, vendar ta čas še ni prišel. Mislim, da so še vedno uspešni.“
PROFILI EKSTREMNIH UPORABNIKA
Andrija Rugoz
Starost: 28
Poklic: Ilustrator, grafični oblikovalec
Hobiji: plavanje, igranje, kolesarjenje
INTERVJU:
1. Ali zaznavate zidne plakate, panoje (jumbo plakate), v krajih, skozi katerih se
gibljete?
"Zaznavam plakate, to je moj poklic – moram opazovati, kako oglašujejo druge agencije,
katere rešitve uporabljajo, kako komunicirajo.“
2. Kako plakati vplivajo na vas?
"Če je plakat vizualno privlačen, pritegne mojo pozornost, dobim interes za agencijo /
avtorja, ki je izdelal plakat, razmišljam o ciljni skupini, ki ji je plakat namenjen, ali je
sporočilo podano in oblikovano optimalno.
3. Glede na to, da se ukvarjate z oblikovanjem, kaj razmišljate, ko vidite plakat?
"Najprej opazim, ali je estetsko privlačen, potem ocenjujem ali je oblikovanje ustrezno
glede na lokacijo), kjer se nahaja, glede na temo, ki jo sporoča in glede na ciljno skupino.
88
V bistvu je zaporedje: estetika – funkcionalnost – uspešnost komuniciranja, posredovanja
sporočila.“
4. Kaj menite o trenutnih trendih pri oblikovanju plakatov?
"Všeč mi je minimalističen, ploščat (ang. flat) dizajn, pri katerem so plakati vizualno
minimalistični in je sporočilo kar najbolj stisnjeno. Na primer plakati za različne živilske
izdelke in za nakupovalne centre so zelo slabi. Plakati za pivo imajo neko zgodbo, kar jim
da večjo vrednost, ampak na našem trgu niso nič posebnega.“
5. Ali pri oblikovanju plakatov uporabljate načela, pravila ali stile iz nekaterih
umetniških obdobij, kot so Art Nouveau, Bauhaus in drugi?
"Ni nujno. Večinoma upoštevam za kaj je plakat, kakšen je njegov namen, in na podlagi
tega oblikujem nekaj vizualnega, kar ustreza temi in ciljni skupini. Včasih iščem navdih v
preteklih obdobjih in naredim neko mešanico.“
1. Kaj mislite o plakatih kot načinu oglaševanja?
"Plakat je eden od osnovnih sredstev oglaševanja in se bo zaradi tega obdržal v
prihodnosti. Je odličen medij za uporabo vizualno atraktivnega sporočila s precej nizkimi
stroški proizvodnje.“
Podroom Drink and Music Club, Čakovec, Hrvaška
Starost: 28
Poklic: Ilustrator, grafični oblikovalec, referent za odnose z javnostmi
1. Kakšna je dejavnost v vašem podjetju?
P: "Podroom Drink And Music Club je uvod v drugačno sceno Čakovca, od jutranje
degustacije kave, do večerne zabave v prijetnem ambientu z akustično glasbo ali DJ-jem.
Kakovostni domači ali tuji avtorji / skupine, glasba v živo, blues, jazz, rock, country,
rockabilly, funk, soul, swing, reggae, soul, in vse do lounge, house, d'n'b glasbe, so samo
en del glasbenega programa. Želimo odpreti vrata vsem mladim umetnikom /
glasbenikom, ki se prvič predstavljajo v javnosti, spodbujati vse oblike alternativnega
kulturnega (glasbenega, gledališkega in likovnega) ustvarjanja, in podpiranje vseh
projektov povezanih s kulturnimi, socialnimi in drugimi interesi mladine.“
89
2. Katere načine oglaševanja in promocije uporabljate?
P: "Oglaševanje in promocija sta vrsti komunikacije, katere namen je informiranje,
obveščanje potencialne publike o storitvah in dogodkih, ki jih ponujamo. Danes se za
oglaševanje najbolj uporabljajo množični mediji, kot so televizija, radio, revije, časopisi,
internet, plakati vseh oblik. Vsi ti kanali so nam na voljo in jih uporabljamo, odvisno od
ciljne skupine, ki jo želimo pripeljati na določen dogodek. Glavno orodje je internet –
portali in socialna omrežja. Čeprav so to vse znani načini, da bi pritegnili zanimanje za
dogodek, je najboljši način biti kreativen in narediti nekaj, kar še ni naredil nihče. Na
primer veliko mladih nadarjenih skupin igra v našem klubu. Niso imeli kakovostnih
portfeljev in fotografij - tukaj smo videli priložnost, da jih promoviramo. V medijih objavimo
slike in intervjuje skupin v klubu, in je to promocija za vse.
3. Kaj mislite o plakatih kot načinu oglaševanja?
P: "Plakat je grafični prikaz dogodka, besedilo zgodbe, ki se posreduje, lahko je prvi stik
gledalca z dogodkom. Mislim, da je plakat lahko odličen zato, ker pritegne pozornost, če
se upoštevajo pravila dizajna, namen in seveda njegov položaj.
Odvisno od vsebine plakata bi bilo dobro vsak plakat razstaviti vsaj en teden pred
dogodkom. Pri nas je problem pozicioniranja – obstaja samo eno podjetje, ki se ukvarja s
plakati in ne morejo zagotoviti, da bo plakat viden in nedotaknjen vseh sedem dni.
Problem so tudi dež, veter, vandali in podobno. Naša politika je, da z zanimivim plakatom
pokažemo svoj napor, s katerim bi lahko prišli do občinstva, ampak plakat zagotovo ni
orodje, s katerim lahko merimo to učinkovitost. Tako da mislim, da plakat ni dovolj in niti ni
najučinkovitejši način oglaševanj.
Kot opazovalci se zavedamo politike oglaševanja, in morda nočemo biti obravnavani kot
del množice, ki z enim pogledom na plakat sprejema informacije in ustvarja pozitivno
mnenje o njem, ne da bi veliko mislili. Občinstvo danes potrebuje več, dvosmerna
komunikacija je zelo pomembna, in tukaj pride v igro internet, ki je veliko bolj prilagodljiv
kot plakat.
90
4. Ali ste zadovoljni z učinkom, doseženim s pomočjo plakatov?
P: "V sedanjih okoliščinah ni dobro čakati na reakcijo občinstva na plakat – težko je meriti
učinkovitost. Mislim, da so najbolj učinkoviti načini za preverjanje promocijske dejavnosti
(spletna stran, Facebook, spletne oglaševalske akcije prek portalov, radio, nagradne igre
in podobno), v njihovih spremenjenih okoliščinah, tudi kot stalna dvosmerna komunikacija,
v katero so vključeni vsi opazovalci določene dejavnosti.
Torej ni lahko ugotoviti učinka plakatov - lahko samo ugotovimo učinek kombinacije vseh
vrst promocij, ki jih uporabljamo.
ANALIZA IN INTERPRETACIJA INTERVJUJA
Analiza intervjuja povprečnih in ekstremnih uporabnikov plakatov je pripeljala do
določenih splošnih sklepov, ki so nam dali vpogled v problematiko uporabe in razvoja
plakatov.
Iz prvega vprašanja povprečnih uporabnikov se opazi soglasje ob dejstvu, da plakati v
veliki meri služijo svojemu namenu in da za vsakega uporabnika predstavljajo učinkovit in
zanimiv način oglaševanja.
Pri drugem vprašanju smo ugotovili različna mnenja, ki sporočajo, da je za povečanje
zanimivosti potrebna provokacija, druga mnenja pa so, da je pomembna velikost plakata,
kompozicija elementov in barva. Torej lahko ocenimo, da je najpomembnejša značilnost
plakata presenetljivost.
Iz intervjuja se tudi razbere, da morajo za povprečne uporabnike imeti plakati velik vpliv
na posameznega kandidata in lahko zaključimo, da je njihov namen upravičen.
Intervju s profesionalnim oblikovalcem nas je pripeljal do zaključka, da mora oblikovalec
slediti trendom in novostim na tem področju. Slediti je treba tudi premikom konkurence,
njenim rešitvam in načinom komuniciranja. Ko profesionalec vidi plakat na ulici, takoj
začne razmišljati, kdo ga je oblikoval in ga podrobno analizira. Iz tega vidimo, da ni nujno,
da profesionalci iščejo navdih v zgodovinskih stilih.
91
Naslednji intervju je opravljen z vodjo oddelka za odnose z javnostmi v Drink & Music
Club Podroom. Razložila nam je, katere načine oglaševanja uporabljajo, in poudarila, da
poleg konvencionalnih medijev stavijo tudi plakate vseh form. Po njenem mnenju sta
ključnega pomena za uspešno oglaševanje kreativnost in edinstvenost. Iz njenih
odgovorov lahko ugotovimo, da mora biti plakat oblikovan z določenimi likovnimi ali
marketinškimi kriteriji, čeprav je za njegovo uspešnost pomemben njegov položaj in čas
objave. Pove tudi, da je danes pomembna dvosmerna komunikacija in da je internet
odličen medij oglaševanja, plakat pa že malo potlačen. Končna ugotovitev tega intervjuja
je, da je uspešnost oglaševanja odvisna od prepleta marketinških in oglaševalnih dejanj.
7.5 Trendi in predvidevanje prihodnosti razvoja plakatov
Plakati so danes prisotni povsod, so oglaševalsko usmerjeni medij, v vseh dimenzijah, od
najmanjših do gigantskih. Oblikovanje plakatov, ki jih danes srečujemo na ulicah ali na
spletu, spoštujejo pravila minimalizma in se naslanjajo na nekatere značilnosti
zgodovinskih obdobij. Sodobna digitalna tehnologija, ki se je razvijala v zadnjih letih, je
omogočila hitrejše, cenejše in množičnejše proizvajanje plakatov. Dejstvo je, da lahko
danes vsak, ki uporablja računalnik z ustreznim softverjem, izdela plakat ali kakršenkoli
oglas in ga natisne na svojem tiskalniku. Glede na hitrost in stroške proizvodnje in
dostopnosti tehnologij lahko vidimo degradacijo ustvarjalnega procesa. Po drugi strani pa
to omogoča mladim oblikovalcem, da lahko njihov talent izstopi iz morja "oglaševalskih
smeti". [79]
Kljub konvencionalni in materialni uporabi plakatov kot oglaševalskega medija, se v
zadnjih letih zelo pogosto oglašuje preko interneta, najbolj preko socialnih omrežij, kot sta
Facebook ali Twitter, kjer je plakat prevzel popolno drugačen, virtualen način razstavljanja.
Tak model oglaševanja se uporablja za kulturne in zabavne dogodke in promocijo izdelkov
brez stroškov, kar je še kako primerno za tiste, ki šele začenjajo. Kljub temu, so plakati še
vedno priljubljena oblika okrasitve prostora. Po razvoju tehnologije, od pametnih telefonov
in televizorjev s tankimi zasloni, do ekranov tankih kot papir, lahko predpostavljamo, da se
bodo plakati namesto, da bi se natisnili na papir, v prihodnosti prikazovali na tankem
računalniku in bodo lahko animirani in dinamični. Tak razvoj ima lahko tudi ekološki učinek
in zmanjša veliko krčenje gozdov zaradi proizvajanja papirja.
92
Kljub temu menimo, da bo v prihodnosti zagotovo še vedno prostor za tiskane plakate in
lahko vidimo, da je še vedno želja ljudi po taki obliki oglaševanja. Ljudje radi vidijo plakate
na ulicah, zlasti tiste velikih formatov, ob katerih še vedno uživajo. Tudi radi vidijo pridih
umetnosti v sinergiji z informativnostjo, ker se ljudje lahko čustveno vpletejo v to, kar
plakat spodbuja.
93
8 SKLEPI
V magistrskem delu smo raziskovali sodoben plakat v primerjavi z obdobji zgodovine
likovne umetnosti: modernistično obdobje Art Nouveau, kubizem, avantgardna obdobja,
vojna propaganda, futurizem, dada, Bauhaus, Art Deco, ter postmodernistična obdobja
Pop Art in digitalno obdobje. Seveda je bilo v teh obdobjih, ki so trajala okoli 100 let,
razvito še nekaj umetniških gibanj, a smo za analizo uporabili le tista, ki so imela na
oblikovanje plakata največji vpliv.
Za potrebe raziskave smo oblikovali sodoben plakat za koncert skupine 2Cellos, izbrali
tudi naš plakat za dogodek Out OF The Box Students, in izbrali še dva naključna plakata -
oglas za Starbucks in za Evrovizijo in jih umestili v zgodovinski diskurz.
Z metodo primerjave smo prišli do zanimivih rezultatov, kljub temu, da smo imeli pri
raziskavi težave: pravilno izbiro kriterijev za primerjavo (izbrali smo jih osem,
najpomembnejših in najustreznejših za primerjavo), obširnost področja likovne umetnosti
(omejili smo se na področja ki so nam se zdela najbolj vplivna), dejstvo, da v vsakem
obdobju obstajajo plakati, ki ne uporabljajo vseh pravil obdobja, ki mu pripadajo (zaradi
tega smo primerjali plakate z značilnostmi iz obdobij), majhno število ekstremnih
uporabnikov pri intervjuju, in tudi težave z vzpostavitvijo komunikacije s Hrvaškim
Narodnim Gledališčem v Varaždinu.
Da bi prišli do kakovostnih rezultatov, smo morali nujno določiti kriterije in način njihovega
vrednotenja. Plakate smo primerjali po osmih najpomembnejših kriterijih in jih vrednotili z
ocenami, katerih vsota je dala odstotke podobnosti.
S pridobljenimi rezultati smo zaključili, da so naši plakati (Slika 7.1 in Slika 7.2) najbolj
podobni plakatom iz digitalnega obdobja, torej so zelo sodobni; velik je tudi odstotek
podobnosti z Art Decojem, Bauhausom in z vojno propagando. Čeprav pri oblikovanju
nismo uporabljali značilnosti zgodovinskih obdobij, je do njih prišlo nezavedno.
Rezultati primerjave prvega izbranega plakata (Slika 7.3) prikazujejo 100 % podobnost z
digitalnim obdobjem, s čimer smo ocenili, da so sodobni plakati oblikovani po
kompozicijskih načelih, ki so se razvijala od pojava računalnika do danes. Prav tako smo
94
ocenili, da je velika podobnost z obdobji vojne propagande, Art Decojem in Bauhausom, in
obstaja nekaj podobnosti z drugimi obdobji. Torej, nekatera uporabljana načela
oblikovanja izvirajo iz zgodnjih obdobij. Na osnovi dobljenega 100 % rezultata smo
sklepali, da se bodo v prihodnosti spet razvijala nekatera nova načela oblikovanja, vendar
bo vedno obstajala povezava z nekimi pravili iz zgodovinskih obdobij.
Rezultati primerjave drugega izbranega plakata (Slika 7.4) so pokazali, da ima ta sodobni
plakat veliko podobnosti in značilnosti večine zgodovinskih stilov, pri čemer je najvišji
odstotek z digitalnim obdobjem, Bauhausom, Art Decojem, vojno propagando, dado,
futurizmom in Pop Artom. Torej lahko ugotovimo, da izbrani plakat temelji na kombinacijah
novih načel in načel, razvitih skozi zgodovino umetnosti. S tem se razvijajo tudi nova
načela oblikovanja. Okvir tega dela je bila metoda primerjave.
Navedene ugotovitve potrjujejo hipotezo 1 in hipotezo 3, ter zavračajo hipotezo 2, ki smo
jih predstavili v poglavju 7.1.
Po primerjavi intervjujev (poglavje 7.4) s povprečnimi in ekstremnimi uporabniki plakatov,
lahko ugotovimo, da imajo nekatere skupne točke. Tako vsi ocenjujejo plakat kot temeljni
in zelo učinkovit medij oglaševanja, ki ima, če je dobro oblikovan, močan vpliv na
mimoidoče. Oglaševanje preko spleta je v velikem zamahu, najbolj v zadnjih letih, ko so
se pojavila socialna omrežja. To pa ne pomeni, da tiskane oblike izginjajo, saj ljudje še
vedno velik del svojega časa preživijo na ulicah. Pri tem so ulični plakati pravo
oglaševalno orodje.
Iz odgovorov treh kandidatov iz skupine povprečnih uporabnikov se jasno vidi, da imajo
pozitivno in dobro mnenje o plakatih. Da bi pritegnili pozornost, morajo biti plakati
privlačni, kar pa je pogojeno z barvo, s formatom, tipografijo, provokacijo in z izvirnostjo.
Odgovori ekstremnih uporabnikov so nam odprli vpogled v mnenja iz drugačnih zornih
kotov. Profesionalci sledijo temu, kar se dogaja na področju razvoja plakatov in
uporabljajo svoje rešitve.
Končni rezultat analize intervjujev je, da so plakati, kljub grožnjam digitalnega obdobja, še
vedno pravi medij oglaševanja, ki ga uporabljajo skoraj vsi. Razvijajo se skupaj z
digitalnimi tehnologijami, čeprav je opaziti, da jih bodo prerasle. Cilj metode intervjuja je
pridobiti mnenja o uporabi in vplivu plakatov.
Navedene ugotovitve potrjujejo hipotezo 4 in hipotezo 5, ter zavračajo hipotezo 6, ki so
predstavljene v poglavju 7.1.
95
VIRI
[57] Abstract Art Framed: The Bauhaus. Dostopno na: http://www.abstract-art-
framed.com/bauhaus.html [10. 8. 2013]
[52] Aulich, J. Sylvestrova, M. Political posters in central and eastern Europe 1945-95.
Singapore: Craft Print Pte Ltd., 2000., 1
[16] Color Matters: Basic Color Theory. Dostopno na: http://www.colormatters.com/color-
and-design/basic-color-theory [18. 6. 2013]
[23] Cramsie, P. The story of graphic design. London: The British Library, 2010., 123–124,
219, 220, 263, 149, 149–150, 153, 156, 157, 158, 175–178, 179, 180–192, 182
[62] Encyclopedia Britannica: Art Deco. Dostopno na:
http://www.britannica.com/EBchecked/topic/36505/Art-Deco [10. 8. 2013]
[29] Gersh-Nesic, B. Minimalism or Minimal Art – Art History 101 Basics: Mid-1960s to
Present. Dostopno na: http://arthistory.about.com/od/modernarthistory/a/minimalism-10-
one.htm [5. 8. 2013]
[66] Gersh-Nesic, B. Pop Art – Art History 101 Basics. Dostopno na:
http://arthistory.about.com/od/modernarthistory/a/Pop-Art-Art-History-101-Basics.htm
[10. 8. 2013]
[61] Graphic Design History: Deco. Dostopno na:
http://visualartsdepartment.wordpress.com/deco/ [10. 8. 2013]
[12] Graphic Design: Tips. Trends. Technology.: How to Design a Good Poster. Dostopno
na: http://elbowroomdesign.com/musings/610/how-to-design-a-good-poster/ [17. 6. 2013]
[22] History: Industrial Revolution. Dostopno na: http://www.history.com/topics/industrial-
revolution [30. 7. 2013]
[1] Hollis, R. Graphic Design: A Concise History. London: Thames and Hudson Ltd, 1994.,
11, 7, 119–121, 7, 11, 11–13, 11–13, 32, 33–34, 33–34, 36
[3] Huzjak, M. Likovna analiza – kompozicija i format. Dostopno na: http://likovna-
kultura.ufzg.unizg.hr/miro2.htm [5. 6. 2013]
[79] Kiršfleds, A. Poster Design, Then and Now?, 25 .1. 2013. Dostopno na:
http://www.arterritory.com/en/news/1947-poster_design,_then_and_now/ [27. 8. 2013]
[15] Make Your Ideas Art: How can I choose colours for my designs? Dostopno na:
http://makeyourideasart.com/design/how-can-i-choose-colours-for-my-designs/ [17. 6.
2013]
[10] Miller, E. Graphic Design: Basic Typography Terminology. Dostopno na:
http://graphicdesign.about.com/od/typographyfonts/tp/basic_type_terms.htm [17. 6. 2013]
96
[11] Nilsson, P. Graphic Design Portfolio - Builder: Poster Design. Dostopno na
http://www.creativepro.com/files/story_images/posters.pdf [17. 6. 2013]
[67] Pop Art – The Art Of Popular Culture. Dostopno na:
http://www.artyfactory.com/art_appreciation/art_movements/pop_art.htm
[10. 8. 2013]
[5] Rački, T. Veščina likovne kompozicije v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji, filmu,
kiparstvu, arhitekturi in gledališču. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2004.,
7-8,18, 29, 19, 23, 35, 39, 65–66, 42, 35, 22, 70–71, 70–71, 73, 74–75, 79–81, 82, 84,
76–77, 77, 78–79
[39] Rewald, S. Cubism. Dostopno na:
http://www.metmuseum.org/toah/hd/cube/hd_cube.htm [8. 8. 2013]
[58] Ross, S. Bauhaus: Ninety Years of Inspiration. Dostopno na:
http://www.smashingmagazine.com/2009/08/02/bauhaus-ninety-years-of-inspiration/
[10. 8. 2013]
[54] Shelley, E. What is Dada? Dostopno na:
http://arthistory.about.com/cs/arthistory10one/a/dada.htm [10. 8. 2013]
[46] The History of Visual Communication. Dostopno na:
http://www.citrinitas.com/history_of_viscom/avantgarde.html [9. 8. 2013]
[78] Walia, S. Comparative study of effectiveness of various Mediums of Advertising. Amity
University, Noida. Dostopno na: http://www.slideshare.net/ShefaliW/comparative-study-of-
effectiveness-of-various-mediums-of-advertising [18. 7. 2013]
[32] Wikipedia: Art Nouveau. Dostopno na:
http://en.wikipedia.org/wiki/Art_Nouveau#Painting_and_graphic_arts [5. 8. 2013]
[45] Wikipedia: Avant-garde. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Avant-garde [9. 8.
2013]
[4] Wikipedia: Composition (visual arts). Dostopno na:
http://en.wikipedia.org/wiki/Composition_(visual_arts) [5. 6. 2013]
[42] Wikipedia: Futurizam. Dostopno na: http://hr.wikipedia.org/wiki/Futurizam [8. 8. 2013].
[21] Wikipedia: Industrial Revolution. Dostopno na:
http://en.wikipedia.org/wiki/Industrial_Revolution [30. 7. 2013]
[38] Wikipedia: Kubizam. Dostopno na: http://hr.wikipedia.org/wiki/Kubizam [8. 8. 2013]
[68] Wikipedia: Marilyn Diptych. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Marilyn_Diptych
[10. 8. 2013]
[26] Wikipedia: Modernism. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Modernism [30. 7.
2013]
97
[2] Wikipedia: Poster. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Poster [4. 6. 2013]
[19] Wikipedia: Rules of thirds. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Rule_of_thirds
[26. 7. 2013]
VIRI SLIK
[33] Accents-n-Art.com: Canvas Prints, Framed Art and Photos to Canvas. Jules Cheret
Olympia Prints. Dostopno na: http://www.accents-n-art.com/canvas-prints/5x7-
CPM00638.html
[8. 8. 2013]
[48] Allposters: Leonetto Cappiello (maurin Quina) Art Print Poster. Dostopno na:
http://www.allposters.com/-sp/Leonetto-Cappiello-Maurin-Quina-Art-Print-Poster-
Posters_i8764459_.htm [9. 8. 2013]
[37] ART and ARCHITECTURE, mainly. The Divine Sarah Bernhardt in Australia, 1891.
Dostopno na: http://melbourneblogger.blogspot.com/2010/07/divine-sarah-bernhardt-in-
australia.html
[8. 8. 2013]
[25] Brakedown: Archive for the „Advertising“ Category. Dostopno na: http://brake-
down.com/category/design/advertising-design/ [30. 7. 2013]
[51] Chaktsiris, M. OBJECTifying the Past: Using Objects to Talk about Past and Present.
Dostopno na: http://thenhier.ca/en/content/objectifying-past-using-objects-talk-about-past-
and-present [9. 8. 2013]
[56] Contracorrientes. Dostopno na: http://letrascontraletras.blogspot.com/2009/02/mas-
de-mi-bitacora-acuariana-09-de.html [10. 8. 2013]
[14] Firgs. Serif vs Sans Serif: The Typography Starting Point. Dostopno na:
http://www.tipsquirrel.com/serif-vs-sans-serif/ [17. 6. 2013]
[8] I, Robot: Laws Are Made to Be Broken (2004), 2012. Dostopno na:
http://danhairfield.wordpress.com/2012/05/14/i-robot-laws-are-made-to-be-broken-2004/
[10. 6. 2013]
[50] Keep Calm and Carry On: Britons wants you, Lord Kitchener Poster. Dostopno na:
http://www.keepcalmcarryon.me.uk/shop/posters-prints/britons-wants-you-lord-kitchener-
poster-1552302019587546/ [9. 8. 2013]
[49] Leotie: Tin Sign I WANT YOU FOR U.S. ARMY. Dostopno na:
http://www.leotie.de/Alcohol-Tin-Sign-Bar-Decor-Metal-Shield_528 [9. 8. 2013]
98
[9] Miami Book Fair International. Dostopno na:
http://www.miamibookfair.com/membership/merchandise.aspx [10. 6. 2013]
[43] Moma: The collection. Filippo Tommaso Marinetti. Dostopno na:
http://www.moma.org/collection/object.php?object_id=7680 [9. 8. 2013]
[13] Professional Geographer. Map Font Basics (Article 1): Typography. Dostopno na:
http://drjill.net/2009/01/map-fonts-article-1-the-basics-of-typography-for-cartography/
[17. 6. 2013]
[6] Young M. P. Retro Revival: Vintage Posters For Modern Movies. Dostopno na:
http://www.buamai.com/image/32937 [10. 6. 2013]
[7] Youssef I. QT Tribute Posters. Dostopno na: http://blog.2modern.com/2010/03/qt-
tribute-posters.html [10. 6. 2013]
[41] Zazzle. Composition with Mona Lisa, Kazimir Malevich Poster. Dostopno na:
http://www.zazzle.com/composition_with_mona_lisa_1914_kazimir_malevich_poster-
228362892529398409 [8. 8. 2013]
[40] Dostopno na: http://artmusette.files.wordpress.com/2013/05/les-demoiselles-
d_avignon.jpg [8. 8. 2013]
[34] Dostopno na: http://ayay.co.uk/background/paintings/toulouse_lautrec/le-divan-
japonais-poster/ [8. 8. 2013]
[74] Dostopno na: http://cdn.thenextweb.com/wp-
content/blogs.dir/1/files/2012/08/350244774768_m6tggxfF_l.jpg [11. 8. 2013]
[75] Dostopno na: http://cdn.thenextweb.com/wp-
content/blogs.dir/1/files/2012/08/64933031212_GiBirWWy_l.jpg [11. 8. 2013]
[35] Dostopno na: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Eckmann_Otto,_5_Swans.jpg
[8. 8. 2013]
[36] Dostopno na: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:The_Chap-
Book,_Thanksgiving_number,_advertising_poster,_1895.jpg [8. 8. 2013]
[27] Dostopno na: http://cs.nga.gov.au/IMAGES/MED/8029.jpg [30. 7. 2013]
28] Dostopno na: http://designhistorytimeline.info/wp-
content/uploads/2012/11/intransigeant.jpg [30. 7. 2013]
[47] Dostopno na: http://el-lissitzky.wild-butterfly.com/media/lissitzky-red-wedge-1919.jpg
[9. 8. 2013]
[77] Dostopno na:
http://eurovisionshop.tv/ShopGroups/Eurovision/img/product_images/product_large_imag
es/409155.6004_1.jpg [11. 8. 2013]
99
[30] Dostopno na: http://farm8.staticflickr.com/7168/6812284095_1fcf613767.jpg [5. 8.
2013]
[31] Dostopno na: http://galeriemichael.com/works/911408.jpg [5. 8. 2013].
[72] Dostopno na: http://idsgn.org/images/design-discussions-april-greiman-on-
technology/design_quarterly__full.jpg [11. 8. 2013]
[59] Dostopno na: http://labyrinth-bcn.com/blog/wp-content/gallery/bauhaus/poster-
bauhau.jpg [10. 8. 2013]
[63] Dostopno na: http://luc.devroye.org/PotoLeifi-Golden-Sable-I-Posters.jpg [10. 8. 2013]
[55] Dostopno na: http://paulbogan.com/wp-
content/uploads/2008/06/5fingers1928heartfield.jpg [10. 8. 2013]
[64] Dostopno na:
http://shard4.1stdibs.us.com/archivesE/upload/8611/507/XXX_8611_1342905116_1.jpg
[10. 8. 2013]
[69] Dostopno na:
http://theredlist.fr/media/database/fine_arts/arthistory/painting/pop_art/eduardo_paolozzi_
2/005-eduardo-paolozzi-theredlist.jpg [10. 8. 2013]
[60] Dostopno na: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/3/39/Kandinsky_white.jpg
[10. 8. 2013]
[70] Dostopno na:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/thumb/8/87/Marilyndiptych.jpg/300px-
Marilyndiptych.jpg [10. 8. 2013]
[24] Dostopno na: http://uploads7.wikipaintings.org/images/pierre-bonnard/poster-
advertising-france-champagne-1891.jpg!Blog.jpg [30. 7. 2013]
[65] Dostopno na: http://visualartsdepartment.files.wordpress.com/2011/03/screen-shot-
2011-04-05-at-5-25-48-pm.png [10. 8. 2013]
[76] Dostopno na: http://www.annabellebreakey.com/wp-
content/uploads/2012/02/starbucks2013-poster1.jpg [11. 8. 2013]
[17] Dostopno na: http://www.colormatters.com/images/images3/theory-wheels-3-6-12.gif
[20. 6. 2013]
[18] Dostopno na: http://www.evenfallstudios.com/woodworks/wp-
content/uploads/2012/09/golden_rectangles.png [26. 7. 2013]
[73] Dostopno na: http://www.jaddesignsolutions.com/thesis/brody.jpg[11. 8. 2013]
[44] Dostopno na: http://www.leninimports.com/umberto_boccioni_poster.jpg [9. 8. 2013]
[20] Dostopno na: http://www.shutterstock.com/blog/wp-
content/uploads/2012/02/rule_of_thirds_image1.jpg [26. 7. 2013]
100
[53] Dostopno na: http://www.sovmusic.ru/jpg/posters/ussr0059.jpg [9. 8. 2013]
[71] Dostopno na: http://www.vinmag.com/online/media/gbu0/prodlg/AP1327-diana-dors-
blonde-sinner-movie-poster-1950s.jpg [10. 8. 2013]
101
