DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU KOZMETIKA AFRODITA … · 2018-08-24 · Afrodita d. o. o. in posamezne procese, ki se znotraj le-te odvijajo. Zajeli bomo področja vse od planiranja

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU

KOZMETIKA AFRODITA D. O. O.

DISTRIBUTION LOGISTICS IN COMPANY

KOZMETIKA AFRODITA LTD.

Kandidatka: Polona Renier

Študentka rednega študija

Številka indeksa: 81628195

Študij: redni

Program: univerzitetni

Študijska smer: marketing

Mentor: dr. Klavdij Logožar

Podčetrtek, avgust, 2010

2

PREDGOVOR

Distribucijska logistika v podjetjih dandanes postaja vedno bolj pomembna. Proizvodno

usmerjena podjetja morajo proizvedene izdelke, če želijo biti konkurenčna na trgu,

dostaviti svojim kupcem v najkrajšem možnem času, v dogovorjenih količinah in ustrezni

kvaliteti. V primeru, da želijo doseči omenjeno, mora podjetje skrbno načrtovati vsak

proces, ki se odvija v sklopu distribucijske logistike, saj bo lahko le na ta način dosegel

želeni cilj. Skrbno načrtovanje distribucijske logistike vpliva tudi na zmanjšanje stroškov,

ki se navezujejo na le-to.

Sama distribucijska logistika pa ne zajema samo dostavo končnih izdelkov kupcem in

organiziranje transporta, ampak se njeni procesi v podjetju pričnejo že takrat, ko se končni

izdelki enkrat predajo iz proizvodnje na mesto, po navadi na skladišče gotovih izdelkov in

jih je potrebno ustrezno pripraviti za odpremo in naklad na ustrezno transportno sredstvo.

Vse premike izdelkov morajo v podjetju skrbno načrtovati in ustrezno v smislu

dokumentacije beležiti in voditi. Vse več podjetij se dandanes odloča za investiranje v

informacijsko podprte sisteme, ki procese, ki se odvijajo v sklopu distribucijske logistike,

informacijsko podpirajo in zmanjšujejo možnost nastanka napak med samimi procesi na

eni strani ter na drugi strani olajšujejo delo.

Glede na dejstvo, da se proces same distribucijske logistike prične v trenutku, ko so gotovi

izdelki predani iz proizvodnje in jih je potrebno pripraviti na odpremo za dostavo končnim

kupcem, je zelo pomembna tudi organiziranost samega skladiščnega prostora, znotraj

katerega se odvijajo procesi, ki jih lahko prištevamo k distribucijski logistiki. Podjetja

morajo skrbno načrtovati samo infrastrukturo skladišč, saj lahko imajo v nasprotnem

primeru velike težave, ki vplivajo, da se procesi odvijajo počasi in je njihovo izvajanje

posledično močno oteženo. V praksi lahko zgolj en centimeter vpliva, da se viličarist s

transportnim sredstvom ne more približati želenim izdelkom, ali da na svoji transportni

poti ne more obrniti transportnega sredstva. V tem primeru lahko investicija v novo

skladišče, s katerim je želelo podjetje v svojem poslovanju pridobiti na dodatni vrednosti,

pomeni, da bo podjetje iz smisla finančnega vložka imelo večjo izgubo kot pa korist.

Na podlagi omenjenega lahko vidimo, da je načrtovanje procesov v okviru distribucijske

logistike izrednega pomena za vsako podjetje. Tega se zavedajo tudi v podjetju Kozmetika

Afrodita d. o. o, zato veliko pozornosti namenjajo le-tem, kar bomo podrobneje predstavili

skozi diplomsko delo. Glede na dejstvo, da gre za eno izmed najuspešnejših podjetij v svoji

branži na našem trgu, se v podjetju zavedajo, da je celotna veriga močna toliko, kot je

močan njihov najšibkejši člen znotraj verige, zato vse procese vključno s tistimi v okviru

distribucijske logistike načrtujejo izredno skrbno in se ob enem zavedajo, da je

zadovoljstvo kupcev najpomembnejše, in da nanj vpliva tudi hitra, kvalitetna in količinsko

dogovorjena dostava izdelkov, kar lahko prištevamo kot primarni cilj distribucijske

logistike.

3

KAZALO

1 UVOD ...........................................................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .........................................................................6

1.4 Predvidene metode raziskovanja ..............................................................................6

2 TEORIJA POSLOVNE LOGISTIKE .............................................................................7

2.1 Zgodovinski razvoj logistične vede ..........................................................................7

2.2 Opredelitev logistike ...............................................................................................7

2.3 Gospodarski pomen logistike ....................................................................................9

2.4 Položaj poslovne logistike v podjetju ..................................................................... 10

2.5 Organiziranost logistične funkcije ......................................................................... 11

3 LOGISTIČNI PODSISTEMI V PROIZVODNJEM PODJETJU .................................. 14

3.1 Nabavna logistika .................................................................................................. 14

3.2 Notranja logistika .................................................................................................. 15

3.3 Distribucijska logistika .......................................................................................... 16

3.4 Poprodajna logistika .............................................................................................. 17

4 PREDSTAVITEV PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA D. O. O. .......................... 19

4.1 Zgodovinski razvoj podjetja .................................................................................. 19

4.2 Organizacijska struktura podjetja ........................................................................... 19

4.3 Ponudba izdelkov .................................................................................................. 21

4.4 Konkurenčne prednosti .......................................................................................... 21

5 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU KOZMETIKA AFRODITA D. O. O.

........................................................................................................................................ 22

5.1 Planiranje proizvodnje ........................................................................................... 22

5.1.1 Glede na prodajni plan podjetja ....................................................................... 22

5.1.2 Po naročilu kupcev ......................................................................................... 24

5.2 Predaja gotovih izdelkov iz proizvodnje ................................................................ 24

5.2.1 Označevanje gotovih izdelkov ........................................................................ 25

5.2.2 Prenos transportno skladiščnih enot na skladiščne lokacije.............................. 26

5.3 Planiranje transporta .............................................................................................. 27

5.3.1 Lastni transport podjetja ................................................................................. 27

5.3.2 Transport kupca .............................................................................................. 28

5.3.3 Druge oblike transporta .................................................................................. 28

5.4 Potek dela v skladišču gotovih izdelkov................................................................. 29

4

5.4.1 Komisioniranje ............................................................................................... 29

5.4.2 Označevanje pakirnih enot in končnih palet .................................................... 31

5.4.3 Priprava in potrjevanje odpreme ..................................................................... 33

5.4.4 Izskladiščenje celih homogenih palet in komisioniranih palet ......................... 35

5.5 Vračilo blaga ......................................................................................................... 36

5.5.1 Reklamacije kupcev ........................................................................................ 36

5.5.2 Vračilo sezonskega blaga ................................................................................ 36

6 PRENOVA SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV V PODJETJU KOZMETIKA

AFRODITA D. O. O. ....................................................................................................... 39

6.1 Izračun kapacitet novega skladišča ........................................................................ 39

6.2 ABC analiza pretoka materialov ............................................................................ 41

6.3 Procesi v novem skladišču in primerjava z obstoječim stanjem .............................. 49

7 SKLEP ......................................................................................................................... 60

8 SEZNAM LITERATURE ............................................................................................ 64

SEZNAM SLIK ............................................................................................................... 66

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ............................................................................ 67

PRILOGE ..........................................................................................................................1

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

V diplomski nalogi bomo predstavili distribucijsko logistiko v podjetju Kozmetika

Afrodita d. o. o. in posamezne procese, ki se znotraj le-te odvijajo. Zajeli bomo področja

vse od planiranja proizvodnje glede na plan podjetja ali naročila kupcev, operativne

priprave dela, planiranje transporta in do odpreme blaga; skratka vse procese, ki potekajo v

podjetju in so vezani na distribucijsko in poprodajno logistiko.

V nalogi bomo predstavili tudi možnost prenove skladišča gotovih izdelkov podjetja

Kozmetika Afrodita d. o. o., ki omogoča optimizacijo logističnih procesov.

Konkurenca v svetu danes postaja vse močnejša. Podjetje, ki želi danes uspeti in rasti, se

mora prilagajati in vlagati v svoj razvoj na vseh področjih. Mnogokrat se podjetja ne

zavedajo in posvečajo premalo pozornosti prav logistiki oziroma logističnim procesom v

podjetju. V našem primeru, ko gre za proizvodno-prodajno podjetje, je distribucijska

logistika še toliko bolj pomembna. Kupci danes zahtevajo točno določene izdelke,

dostavljene ob določenem času, v določenih količinah, kar pomeni, da trend nabavljanja ni

več na zalogo kot včasih, ko so se nabavljale cele palete določenih izdelkov. Podjetja

nabavljajo manjše količine določenih izdelkov za sprotno prodajo, kar pomeni, da mora

podjetje dobavljati večkrat manjše količine, kar pripelje do drobljenja odpreme. Včasih so

se »just in time« sistema nabave posluževala le večja proizvodna podjetja, danes pa se ta

trend širi na vsa področja oskrbe.

Prav zaradi tega pa mora podjetje, ki želi slediti željam in zahtevam kupcev, oblikovati

takšen sistem, ki mu bo to omogočal. Logistične procese mora zastaviti v skladu kupčevih

zahtev in želja, kar se nanaša predvsem na točnost dostave, upoštevanje standardov,

kakovosti izdelkov …

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomskega dela je prikaz različnih procesov, ki jih lahko pripišemo distribucijski

logistiki, in zajemajo vse od oblikovanja naročil, organiziranje transporta, do predaje

izdelkov kupcem. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo predstavili osnove logistike

in njenih procesov na različnih področjih. Aplikativni del naloge se bo navezoval na

podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o., in sicer na njihovo distribucijsko logistiko. Zaradi

pomanjkanja prostora oziroma prisotnosti prostorske stiske v skladišču gotovih izdelkov se

je podjetje odločilo za izgradnjo novega skladišča, naš namen pa bo prikazati prednosti

optimizacije logističnih procesov, ki jih bo selitev v novo skladišče omogočila.

Cilji diplomskega dela so naslednji:

opredelitev logističnih procesov s poudarkom na distribucijski logistiki;

predstavitev procesov v okviru distribucijske logistike;

opis skladiščenja in infrastrukture v podjetju;

opredelitev težav;

6

predlogi izboljšav;

analiza gibanja materiala kot pomoč pri optimizaciji logističnih procesov.

Trditve, ki jih bomo skušali dokazati, so:

informacijska tehnologija kot podpora logističnim procesom vpliva na izboljšanje

distribucijskih logističnih procesov;

analize procesov so pomoč pri načrtovanju tako procesov kot logistične

infrastrukture.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Glede na dejstvo, da se funkciji prodaje in njene logistike močno prepletata, bi lahko imeli

težave s pridobivanjem podatkov, kot so na primer prodajni rezultati glede na vrsto,

značilnost, pokvarljivost, reklamacije. To vpliva na same procese v distribucijski logistiki,

ki se navezujejo na organiziranost, čas odpreme, na racionalnejše komisioniranje.

Literatura, ki se navezuje na samo distribucijsko logistiko in na splošno logistiko samo, je

relativno omejena, kar lahko pripišemo podjetjem, ki se še vedno premalo zavedajo

pomembnosti logistike ter njenih prednosti pri zmanjševanju stroškov v samem podjetju.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Naša metoda raziskovanja bo poslovna, saj gre za preučevanje prodaje in distribucijske

logistike proizvodno-prodajnega podjetja.

Uporabili bomo dinamično metodo, saj bomo preučili in primerjali strukturo in procese v

novem skladišču v primerjavi z obstoječim stanjem.

V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:

metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo v prvem delu naloge

in pojme ter ugotovljena dejstva;

metoda klasifikacije, kjer bomo definirali določene pojme v diplomski nalogi.

V okviru analitičnega pristopa:

metoda analize (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije);

metoda sinteze (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v

celoto).

Podatke bomo pridobili s pomočjo interneta, literature iz knjižnice, raznih člankov ter iz

internih virov podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o..

7

2 TEORIJA POSLOVNE LOGISTIKE

2.1 Zgodovinski razvoj logistične vede

Kolikor daleč segajo človeški spomini, je vedno obstajal osnovni ekonomski problem, in

sicer relativna redkost dobrin. In prav zaradi tega razloga je človek začel razvijati

raznorazne dejavnosti, s katerimi ga je skušal razrešiti. Iz tega in mnogih drugih razlogov

so nastajale kolonije, prihajalo je do selitev narodov in začela se je razvijati trgovina. Ko

opazujemo naravo, lahko ugotovimo, da se tudi v njej sami dogajajo razne selitve bodisi iz

takšnih ali drugačnih razlogov. Če pa ostanemo pri ljudeh, lahko skozi zgodovino

opazujemo razne spremembe, inovacije in posledično razvoj, ki nas je pripeljal do

današnjih dni. Danes se skorajda nobena odločitev v poslovnem svetu ne zgodi naključno.

Vsaka od omenjenih odločitev ima v ozadju analize, raziskave, razna proučevanja ali

temelji vsaj na instinktu. Na ta način se je tudi gospodarstvo razvijalo skozi čas. Tako smo

od lokalnega naturalnega gospodarstva prišli do današnjega, v večini sveta razvitega

kapitalizma in globalizacije. Logistika je zelo stara dejavnost, ki sega v daljno preteklost

vse od prvih organiziranih načinov trgovanja. Kot področje proučevanja se je prvič

pojavila v začetku 20. stoletja, in sicer na področju distribucije kmetijskih izdelkov (Vorina

2010, 5).

Dokler logistika v gospodarstvu ni postala vprašanje preživetja tako kot v vojski, kjer enote

brez logistične podpore ne morejo preživeti, je bila odrinjena in ni dobila pravega mesta.

Tako je na primer leta 1960 propadlo ali pa se združilo 80 % distributerjev farmacevtskih

izdelkov. Kasnejše analize so pokazale, da so propadli predvsem zaradi težav z logistiko

(Čižman 2002, 9).

Logistika kot znanstvena veda je doživela razmah šele v drugi polovici 20. stoletja in zato

težko najdemo enotno opredelitev pojma logistika. Za lažje razumevanje logistike je

smiselno podati njen pregled skozi zgodovino. Logistika kot dejavnost je znana že zelo

dolgo, saj so že pred našim štetjem vojskovodje skrbeli za preskrbo svojih čet, s katerimi

so gnali črede živine kot živo zalogo mesa. Pri tem so morali natančno preračunavati poti,

da so živali našle zadostne pašnike, vojaki pa ustrezno namestitev (Vorina 2010, 6).

Prihodnost logistike prinaša vse več zahtev po povezovanju logističnih sistemov in

partnerskih organizacij, kupcev, prodajalcev in drugih v enoten logističen sistem. Te

povezave ne poznajo državnih meja, zato se vse bolj uveljavlja koncept mednarodne

logistike. Pri vseh teh povezavah bosta veliko vlogo odigrali računalniška izmenjava

podatkov in mednarodna distribucijska mreža. Pojavlja se tudi vse več logističnih

svetovalnih organizacij in tudi tako imenovani outsourcing – zunanja oskrba v logistiki

(prav tam, 6).

2.2 Opredelitev logistike

Logistika je razmeroma mlada veda, njen nenehni razvoj se vidi tudi v razvoju definicij oz.

različnih konceptov. V literaturi najdemo različne definicije avtorjev glede opredelitve

logistike.

8

Številni avtorji poudarjajo, da izvira pojem logistika iz vojaške terminologije. Večinoma

navajajo dve grški besedi »logos« – misliti in »logicos« – računati, pravilno misliti, biti

razumen. Prav tako navajajo francosko besedo »loger« – namestitev, nastanitev,

preskrbovanje (Čižman 2002, 15).

Ogorelc (1996, 11) opredeljuje logistiko kot proces vodenja vseh aktivnosti, namenjenih za

premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od dobaviteljev, nato znotraj

podjetja samega pa do kupcev.

Katnekar (1993, 37) razume logistiko kot dejavnost, ki s strateškim upravljanjem vseh

materialnih in z njimi povezanih informacijskih tokov, v organizaciji in njenih povezavah z

nabavnim in prodajnim trgom, zagotavlja povezanost in optimizacijo vseh tokov in s tem

plansko oskrbo vseh porabnikov.

Po Štoru in Mošinoviču (2008, 85) bi lahko logistiko definirali tudi kot vedo, ki ugotavlja,

načrtuje, krmili in nadzoruje materialne, dokumentacijske in informacijske tokove od

dobavitelja do končnega porabnika oziroma uporabnika ter nasprotno, in katere namen je

zagotoviti ustrezno raven servisiranja odjemalcev ob sprejemljivih stroških. Organizira se

lahko kot del procesa posamezne dejavnosti ali pa je povezana v sistem logistične

dejavnosti v podjetju in njegovih medorganizacijskih odnosih.

Po Vorini (2010, 7) je logistika znanstvena veda, ki se ukvarja s premagovanjem, torej s

transportom informacij (I), materiala (M), osebja (O) in energije (E), v času in prostoru od

dobavitelja do kupca. (IMOE – I = informacije, M = material, O = osebje, E = energija).

Ogorelc (1996, 1) meni, da je bistvo sodobne logistične zasnove, da obravnava procese

transportiranja, shranjevanja in fizičnih manipulacij.

Transportiranje je premagovanje prostorskih razlik med krajem proizvodnje in

porabe oziroma med posameznimi fazami procesa proizvodnje.

Shranjevanje je premestitev časovnih razlik.

Fizične manipulacije so nakladanje, razkladanje in drugo.

Logistika postaja vse pomembnejša znanstvena disciplina. Razvit logistični sistem je

pomemben razvojni dejavnik narodnega gospodarstva (Vorina 2010, 8).

Poslovna logistika obravnava logistične procese v poslovnem sistemu. V praksi pomeni

veščino vodenja vseh aktivnosti, ki pospešujejo premikanje materiala in proizvodov od

izvora do končnega porabnika (Vorina 2010, 8).

Kot glavno vlogo vodenja podjetja je po našem mnenju potrebno razumeti koordiniranje. V

tem smislu je ob upoštevanju materialnih in informacijskih tokov potrebno na eni strani

oblikovati delna logistična področja in na drugi strani vzpostaviti povezave med temi

delnimi področji in drugimi področji podjetja, tako da je mogoče uresničiti celostni

optimum glede logistike kot miselnosti. Temu sledi, da je vidik logistike kot funkcije

podrejen vidiku logistike kot miselnosti. Tretji vidik opazovanja logistike, logistika kot

institucija se pojavi, kadar logistiko izenačimo s konkretno organizacijsko enoto npr. z

logističnim oddelkom podjetja. To pomeni, da dejavnost organiziranja, ki pripada

vodstvenim nalogam, pri tem ni vključena. Ne glede na to pa je organizacijsko enoto,

9

institucijo potrebno razumeti kot rezultat permanentnega procesa organiziranja. Pri tem je

potrebno upoštevati, da organizacija ni sama sebi namen, temveč se prilagaja, prav tako

njena oblika, ciljem podjetja in logističnim ciljem, oz. da jo je treba presojati po njenem

prispevku k uresničevanju ciljev (Marsič 2003, 7).

2.3 Gospodarski pomen logistike

Gospodarski razvoj podjetij lahko opišemo na osnovi treh ciljev, ki imajo z vidika

globalizacije podjetniške dejavnosti in dinamike tehnološkega razvoja velik vpliv na

podjetniške odločitve. To so spremembe stroškov, tržišč in tveganja. Zaradi globalizacije

podjetniške dejavnosti in dinamike v tehnološkem razvoju narašča pritisk na stroške

poslovanja. Vsako podjetje mora zato biti sposobno doseči ugoden stroškovni položaj

svojega poslovanja, ki se kaže s cenovno prednostjo (economies of arbitrage), velikostno

prednostjo (economies of scale), prednostjo povezovanja (economies of scope), časovno in

hitrostno prednostjo (economies of speed) ter prednostjo v spremembah (economie of

structure) (Oblak 2007, 36).

Ugotavljanje procesnega logističnega pretoka stvari, energije in ljudi v

medorganizacijskem vidiku daje šele dovolj jasno sliko o delitvi dela v gospodarstvu in s

tem v zvezi ustrezno razlikovanje potreb, vezanih na prostorsko namestitev industrijskih,

trgovinskih in storitvenih poslovnih sistemov ter gospodinjstev. Če to obravnava le

posamezen nosilec določene logistične naloge, vodi to do parcialnih rešitev za

zadovoljevanje lastnih koristi tega posameznega nosilca, pri tem pa se zanemarja funkcija

logistike in njene koristi za druge udeležence ter za celotno narodno in mednarodno

gospodarstvo (Oblak 1997, 29).

Iz globalizacije in razvoja tehnologije pa izhaja tudi pritisk tržišča. Komitenti so vedno bolj

zahtevni in se hitro učijo prenašati pozitivne izkušnje z enih tržišč na druga tržišča. To pa

zahteva izjemno naravnanje podjetja na zahteve njegovih komitentov. Podjetje se lahko

uveljavi pred konkurenco zlasti z diferenciranim, na tržne segmente prikrojenim dajanjem

ponudb za reševanje problemov svojih komitentov. Te ponudbe za reševanje problemov

zahtevajo poleg proizvodnih inovacij tudi naraščajoče procesne inovacije (Oblak 2007,

36).

Rizikom podjetniškega odločanja bo v prihodnje potrebno posvetiti večjo pozornost, saj se

odpirajo škarje med zahtevami na pripravljenost tveganja podjetja in njegovo sposobnost

tveganja ter jih tudi nositi (prav tam, 36).

To je predvsem posledica naraščajoče kompleksnosti in dinamike tržišč, ki je zvezana s

slabšimi možnostmi prognoziranja podjetniških odločitev in slabljenja njihovih odnosov.

Takšno stanje zahteva povečano skrb za finančne posledice podjetniških odločitev. Iz tega

pa lahko izpeljemo dve težišči za management.

Prvo težišče izhaja iz zmanjšanja podjetniških donosov in zahteva večjo skrb za

rentabilnost poslovanja. Ne gre več le za prihodkovno razmišljanje, ampak je v zvezi z

rentabilnostjo poslovanja v središču težnja h kakovostnim in ne le količinskim tržiščem.

Zato se preučujejo potencialne možnosti ustvarjanja večjega prihodka tudi z vidika za to

10

potrebnega porasta stroškov, ki lahko večkrat pripelje do novih problemov ne pa k

njihovemu odpravljanju.

Drugo težišče managementa izhaja iz dinamike tržišč in s tem zvezanimi krajšimi

reakcijskimi časi za podjetniške odločitve. To pa zahteva ustrezno izgradnjo planskega in

kontrolnega sistema podjetja, saj se le tako lahko pravočasno spoznajo nevarnosti in prilike

iz okolja za podjetje. Vendar pa tudi z visoko razvitim planiranjem in kontrolingom ne

moremo v celoti odpraviti (ne)sigurnosti pri sprejemanju poslovnih odločitev, zato ima

vedno večji pomen fleksibilnost, s katero podjetje lahko kratkoročno reagira na spremembe

v okolju. Za doseganje fleksibilnosti podjetja je treba zagotoviti fleksibilne strukture

organiziranosti, najbolj z odpravo birokratizacije organiziranosti. Fleksibilne strukture

organiziranosti omogočajo odločitvene procese, s katerimi podjetje reagira na

nepredvidene situacije. Fleksibilne logistične verige se lahko dosežejo tudi s specializacijo

(Supply chain).

Novi težišči managementa kažeta na pomen poslovne logistike za podjetje. Logistična

zasnova poslovanja lahko doprinaša takoj na proizvodne dejavnike usmerjenem

managementu kot tudi k fleksibilnosti podjetja (Oblak 2007, 37-38).

2.4 Položaj poslovne logistike v podjetju

Dolgo časa se je logistiki pripisoval le pomen instrumenta racionalizacije. Glede na to se je

od logistike kot servisne funkcije pričakovalo, da bo izpolnjevala predpisane naloge z

minimalnimi stroški. V tem smislu opravlja nabavna logistika oskrbni servis, distribucijska

logistika pa dobavni servis. Najizrazitejša formulacija tega razumevanja je načelo 5P, po

katerem morajo logistični koncepti poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času

in z minimalnimi stroški. Taka definicija prisoja logistiki čisto podporno funkcijo v

trenutnih okvirih (Logožar 2004, 36).

Poslovna logistika nima za vsa podjetja enakega pomena. Njen položaj bo odvisen zlasti od

pomena delovnega servisa za proizvodnjo in od logističnih stroškov. Večja kot je možnost

substitucije za določen proizvod, večji je pomen dobavnega servisa (npr. menjava

prevoznika). Večje so zahteve za storitveno sposobnost transporta, pakiranja in

skladiščenja, ki izhajajo iz fizičnih lastnosti izdelkov, večji je pomen dobavnega servisa

(npr. dobava hitro pokvarljivega blaga).

Višja kot je raven dobavnega servisa konkurence, večji je pomen dobavnega servisa (npr.

koncentracija ponudnikov izvajalcev). Večja kot je odvisnost komitenta od nekega

proizvoda zaradi proizvodnih, skladiščnih in prodajnih pogojev, toliko večji pomen ima

dobavni servis (npr. visoki stroški, zmanjšanje prodaje). Pomembni pa so tudi logistični

stroški in njihovo proučevanje z vidika oddaljenosti nabavnih in prodajnih tržišč podjetja.

Bolj kot so oddaljena nabavna in prodajna tržišča, tem večji je delež logističnih stroškov v

strukturi stroškov podjetja in tudi prihodka. S tem v zvezi ne smemo pozabiti na možnost

stroškovno razdaljne degresije. Večji kot je vrednostno težinski oz. vrednostno-

prostorninski obseg blaga, tem nižji je od začetka relativni delež logističnih stroškov na

prihodku. Od določenega obsega pa ta delež narašča, ker pride do različnih transportnih in

skladiščnih stroškov. Bolj kot je nevarno ali občutljivo blago, večji je relativni delež

11

logističnih stroškov v prihodku. Iz tega izhaja, da logistika nima enakega pomena za vse

branže, saj je ta odvisen od blaga, ki teče skozi logistični sistem (Oblak 2007, 39).

2.5 Organiziranost logistične funkcije1

Koordiniranje logističnih nalog bo olajšano, če se bo izvajalo v za to specializiranih

organizacijskih enotah poslovnega sistema. To poudarjamo zaradi domneve, da je v takšnih organizacijskih enotah s specializiranimi nosilci logističnih nalog manjša potreba po koordiniranju, manjši pa je tudi odpor proti koordiniranju. Zlasti pri poslovnih sistemih, kjer ima logistika pomemben položaj za dosego poslovnih ciljev sistema, je treba njene aktivnosti podpreti z ustrezno organiziranostjo. Z ustrezno organiziranostjo mislimo na centraliziranje logističnih nalog, s tem da se le-te planirajo, krmilijo, izvajajo in kontrolirajo. To pa pomeni, da se logistična koncepcija tako organizacijsko uresniči. Pri decentralizaciji ostanejo logistične naloge organizirane in organizacijsko razporejene v različne funkcije poslovnega sistema.

Centraliziranje oz. koncentriranje logističnih nalog v enovito funkcijsko področje se lahko

opravi na dva načina:

1 . Vse logistične naloge se strnejo v samostojno logistično funkcijo, ki je enakovredna

drugim poslovnim funkcijam v poslovnem sistemu. Glede na temeljne poslovne

funkcije ima prežemajoč značaj;

2 . Vse logistične naloge se združijo v sestav neke že obstoječe poslovne funkcije

poslovnega sistema.

Decentralizirana delitev logistične funkcije po področjih poslovanja bo prišla v poštev pri velikih poslovnih sistemih s številnimi produkti z različnimi za logistiko pomembnimi značilnostmi in s posebnimi zahtevami. Pri takšni področni organiziranosti po vrsti proizvodov in tržiščih njihovega odjema se potem vse logistične naloge v zvezi s tem združijo v enotno organizacijsko področje. Takšna decentralizacija pa ima lahko tudi slabe strani, saj je znano, da je gospodarnost določenega materialnega toka odvisna od njegovega obsega delovanja v določenem času.

Centralizacija ima prednost, ker združuje različne blagovne tokove različnih področij poslovanja v sistem, ki ga lahko koristno uporabljamo za vse proizvode ali blago. Možnosti za centralizacijo, h kateri težijo perspektivno tudi tisti poslovni sistemi, ki danes poslujejo po področni decentralizaciji logističnih nalog, so omejene z individualnimi zahtevami, ki zadevajo transport, skladiščenje, pretovor in pakiranje ter jih postavljajo tržišče in lastnosti proizvoda. Poleg tega nastajajo pri tem novi problemi koordiniranja, ker je logistična funkcija centralizirana, druge funkcije pa ostanejo npr. področno

decentralizirane.

Funkcija poslovne logistike je usmerjena k ustvarjanju poslovnih učinkov za uporabnike logističnih storitev. Načrtno delovanje je naravnano k uresničevanju določenega smotra na podlagi logičnega zaporedja logističnih operacij. Logistično poslovanje ima potemtakem določen namen in poteka v okviru posameznega poslovnega sistema, zanj in za njegove podsisteme, vključuje pa se naj ustrezno v logistiko višjega sistema, katerega del je

1 Povzeto po (Oblak 1997, 69-78).

12

opazovani sistem. Tudi pri poslovni logistiki gre za delovni proces, pri katerem so za nemoteno poslovanje potrebne predvsem štiri prvine poslovnega procesa, in sicer: delavci s svojo delovno silo in opravljenim delom, delovna sredstva, delovni predmeti in storitve

drugih. Ko se le-te kakovostno, količinsko, krajevno in časovno združijo, so odprte možnosti za opravljanje določenih logističnih storitev, katerih prodaja prinaša poslovnemu (pod)sistemu redni prihodek. Poslovanje vključuje torej preskrbo, pripravljenost in porabo teh prvin, ki pa se ne more (v tržnem gospodarstvu) opraviti brez denarja.

Danes težimo k procesno naravnani organiziranosti poslovne logistike. Pri procesno

naravnani organiziranosti gre v nasprotju s funkcionalno organiziranostjo za to, da stoji v ospredju management procesov. Tukaj se ne izvajajo vnaprej natančno zapisani poteki po vnaprej postavljenih strukturah, temveč je strukturiranje poteka poslovanja naravnano na vsakokratne poslovne procese. Ta zasnova organiziranosti omogoča primerno pot iskanja novih oblik organiziranosti poslovne logistike, ki presega posamezna področja poslovanja, omogoča ustrezno koordinacijo in potekanje naročil. Zasnova sloni na celotnem opazovanju potekanja naročil. Pri takšnem celostnem opazovanju se začenja izvajanje naročil vedno pri komitentu, vključuje vse dobavitelje in se končuje zopet pri komitentu.

2.6 Kadri v logistiki

Z organizacijo smo postavili določena razmerja med ljudmi. Učinkovitost same

organizacije bo zato v veliki meri odvisna od tega, kakšni so ljudje, ki v ta razmerja

stopajo. S tehničnim, z ekonomskim in organizacijskim razvojem se povečuje tudi potreba

po strokovnosti delavcev v različnih službah. Pravilna kadrovska zasedba je pogoj za

uspešnost poslovanja vsake organizacije. Če pri tem izpostavimo dejstvo, da je logistika

interdisciplinarna dejavnost, je potreba po dobro teoretično in praktično usposobljenih

kadrih na različnih področjih znotraj logistične dejavnosti dodatna obveza organizacije, ki

razume pomen in vlogo logistike za uspešno poslovanje (Križman 2010, 9).

Kaltnekar (1993, 87) ugotavlja, da je pravilna kadrovska zasedba vseh delovnih mest ključ,

ki odpira vrata k uspešnemu delovanju. Nepravilna zasedba lahko namreč povzroči niz

neprijetnosti, kot so netočna in nepravočasna nabava in s tem nezadostne zaloge,

nestrokovno in neurejeno skladiščenje, nepravilna izbira transportnih poti in sredstev,

poškodbe in izgube blaga pri skladiščenju ali transportu, pomanjkljivosti pri zavarovanju

blaga, nepravilno ravnanje z blagom ipd.

Vendar pa je v praksi še vedno prevladujoče mnenje, da so logistične naloge razmeroma

nezahtevne in prav zaradi tega logistična delovna mesta zasedajo ljudje brez primerne

izobrazbe in potrebnih znanj; še huje, tudi danes v naših podjetjih na logistična delovna

mesta zaposlujejo ljudi, ki zahtevanim nalogam ne ustrezajo.

Križman (2010, 10) meni, da moramo pri postavljanju delovnih mest in ugotavljanju

potreb po strokovnosti izhajati iz nalog, ki jih ima celotna logistična služba v podjetju. Ko

smo vse naloge podrobno preučili in oblikovali primerno organizacijsko strukturo službe,

bomo lahko ugotovili, kakšne in kolikšne so potrebe po ljudeh, ki bodo te naloge

opravljali. V okviru organiziranja logistične dejavnosti bo v podjetju potrebno še:

izdelati program potrebnih kadrov v logistiki podjetja;

13

pripraviti koncept izobraževanja vodstva in neposrednih izvrševalcev logističnih

nalog; pripraviti sistem nagrajevanja delavcev v logistični dejavnosti;

analizirati delovne razmere; preizkusiti osebje v logističnem procesu in spremljati njihovo delo.

Kaltnekar (1993, 89) dodaja, da mora strokovnjak v tej službi uspešno planirati, organizirati, voditi in kontrolirati celotno logistično poslovanje in ga pravilno vključiti v

celoto. Njegov interes je čim bolj usklajeno delovanje ob čim večji produktivnosti in čim

nižjih stroških.

Podjetja se razlikujejo po obsegu logističnih nalog in po pomenu, ki jih imajo logistične

aktivnosti. Organizacijska struktura, velikost podjetja, delež materialnega poslovanja v

podjetju, struktura prodaje, značilnosti nabavnih in prodajnih trgov, raven oskrbe za

odjemalce … Vse našteto ima velik vpliv na odločanje o potrebnih kadrih v logistiki. Ko

so cilji določeni in naloge dodeljene, pride na vrsto vprašanje, katera so primerna znanja in

sposobnosti, ki jih morajo imeti vodstveni kadri v logistiki. Logistika je interdisciplinarna

veda, tako da so poleg širokega ekonomskega, organizacijskega in tehničnega znanja

potrebna nenehna dodatna izobraževanja in usposabljanja, ki jih zahteva specifičnost

stroke. V glavnem velja, da mora imeti vodja logistike izredno sposobnost upravljanja –

organiziranje, koordiniranje, delo z ljudmi, objektivnost. Seveda mora dobro poznati

posamezne aktivnosti v logističnem poslovanju, pa tudi sicer mora poznati procese v

proizvodnji in ostalem poslovanju podjetja, da lahko pravilno vključi logistiko v celoto.

Njegov interes je čim bolj usklajeno delovanje ob zagotavljanju skupnih ciljev podjetja in

odjemalcev (Križman 2010, 10).

Po Ogorelcu (1996, 51), mora vodja poslovne logistike izpolnjevati naslednje zahteve:

poznati mora soodvisnosti znotraj celovitega logističnega področja kakor tudi

soodvisnosti logistike z drugimi poslovnimi procesi;

imeti mora dobro znanje o poslovni ekonomiji in širše ekonomsko znanje;

poznati in uporabljati mora metode sodobne organiziranosti poslovanja in dela;

oceniti in izkoristiti mora možnosti, ki jih ponujajo dosežki na področju logistične

tehnologije in tehnike, to pa pomeni poznavanje tehnike pri transportu, pretovoru,

uskladiščevanju, pakiranju, paletizaciji, kontejnerizaciji;

odprt mora biti za sodobne kvantitativne metode in tehnike ter poznati iz tega

osnovne pojme. Poznati mora možnosti za uporabljanje teh metod v logistiki za

uspešno sodelovanje s specialisti;

imeti mora solidno tehnično znanje za razumevanje proizvodnih in logističnih

procesov;

imeti mora potrebno strokovno znanje, ki ga pridobi s študijem in izkušnjami v

praksi.

14

3 LOGISTIČNI PODSISTEMI V PROIZVODNJEM PODJETJU

Glede na to, da se diplomska naloga nanaša na distribucijsko logistiko v proizvodnem

podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o., strokovnjaki pa navajajo, da je potrebno podjetniško

logistiko zaradi boljšega razumevanja preučevati po njenih delih ali podsistemih, smo se

odločili, da podsisteme v nadaljevanju podrobneje opišemo.

Pri analizah stanja logistike v proizvodnem podjetju je zaradi boljšega razumevanja

običajno potrebno poslovno logistiko proučevati po njenih delih ali podsistemih. Pri tem je

potrebno izbrati določene kriterije za to delitev. Za potrebe našega nadaljnjega

razpravljanja bomo izbrali pri oblikovanju podsistemov poslovne logistike osnovne

funkcije, ki jih moramo izvrševati v vsakem proizvodnem podjetju, kot so nabava

materialov za proizvodnjo, proizvodnja, distribucija blaga, razbremenjevanje podjetja in

poprodajna dejavnost (Logožar 1999, 22).

V zvezi z gornjo delitvijo bomo v naslednjih poglavjih obravnavali tele podsisteme

poslovne logistike, kot jih je v svojih delih opredelil prof dr. Oblak:

nabavno logistiko;

notranjo logistiko;

distribucijsko logistiko;

poprodajno logistiko.

Za prve tri in delno tudi za zadnjo velja, da potekajo materialni tokovi od dobavitelja do

uporabnika, torej od mesta, kjer blago pridobivamo za predelave v proizvodnih sistemih,

do njegove porabe in/ali uničenja. Del materialnega toka poprodajne faze poteka v

nasprotni smeri, predvsem ko gre za vračanje pomožnih transportnih sredstev ali embalaže

(Križman 2010, 20).

3.1 Nabavna logistika

Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni

količini in kakovosti. Z blagom se pri tem misli na surovine, materiale, polproizvode in

proizvode, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo proizvodnega programa. Blago

mora biti podjetju dostavljeno ob pravem času, na pravem mestu in z ekonomsko

upravičenimi stroški (Logožar 2004, 100).

Oblak (1997, 42) definira nabavno logistiko kot podsistem mikrologistike poslovnega

sistema za njegovo oskrbo s prostorsko-časovno določenimi dejavnostmi prevzema in

dostave potrebnega blaga v dani količini in kakovosti. Z blagom mislimo pri tem na vse

potrebne surovine, materiale, polizdelke in izdelke, ki jih poslovni sistem rabi za izvedbo

svojega proizvodnega programa. Funkcija nabavne logistike je torej podpirajoča in

prežemajoča sestavina za delovanje funkcije nabave, ki je lahko marketinško zasnovana in

kot takšna sestavina marketinške politike določenega nelogističnega poslovnega sistema.

Grochla (1986, 23) pri nabavi materiala navaja tri načine, ki postavljajo različne zahteve

nabavni logistiki.

15

Prvi in najpreprostejši način priskrbe materiala se nanaša na posamezno nabavo

določenega materiala takrat, kadar ga v poslovnem sistemu potrebujejo. Prednosti tega

načina se kažejo v notranji logistiki, ker odpade potreba po skladiščenju tega blaga, to pa

zmanjšuje stroške skladiščenja in obratnih sredstev, vezanih v zalogah materiala. Lahka pa

pride do zastojev v proizvodnji, če material pravočasno ne prispe v poslovni sistem.

Posledici sta prekoračitev dobavnega roka in neustrezna izraba proizvodnih zmogljivosti.

Ta način se uporablja pri nabavi blaga, ki je na nabavnem tržišču vedno na voljo, in za

tisto blago, ki ga potrebujemo nenadoma in ga zato nismo upoštevali v planu nabave.

Drugi način je nabava materiala na zalogo, tako da je material vedno pripravljen, ko ga

potrebujejo v proizvodnji. S tem se poslovni sistem zavaruje pred riziki zunanje priskrbe,

ki se nanašajo na tržna nihanja ponudbe za to blago in na dobavno nezanesljivost pri

dobaviteljih. Pri tem načinu pa nastajajo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški

skladiščenja. S stroškovnega vidika nastaja pri tem načinu potreba po ugotovitvi

optimalnih količin materiala (Oblak 1997, 43).

Tretji način priskrbe materiala je sinhronizirana izdelava ali pa dobava materiala, s čimer

se želijo odpraviti pomanjkljivosti prejšnjih dveh načinov. Pri tem načinu mora dobavitelj

dobaviti blago v točno določenem roku, ki je opredeljen s potrebami po tem materialu v

proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo,

pri kateri je značilno, da se material dostavlja iz transportnega sredstva neposredno na

proizvodna mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materiala. Pri tem načinu ima

poslovni sistem le varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja kar

se da nizki. Potrebni pa so zanesljivi dobavitelji in med njimi in prejemnikom blaga pride do poglobljenega poslovnega sodelovanja, ki zahteva intenzivnejšo izmenjavo informacij.

To je pomembno zlasti v primerih, kadar prejemnik materiala spremeni svoj proizvodni

program, ki se mu mora pravočasno prilagoditi tudi dobavitelj (Oblak 1987, 37).

3.2 Notranja logistika

Med prvine notranje logistike prištevamo tako delovno silo, notranji transport, transportne

poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in

pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga, čigar namen je skrajšati čas za

oblikovanje posameznih pošiljk in znižanje pogostosti napak. Z dobrim organiziranjem

komisioniranja lahko skrajšamo čas tudi do 50% (Waters 2003, 53).

Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega

materiala prek proizvodnje do skladišča gotovih izdelkov. Oblak (1997, 50) definira

notranjo logistiko kot funkcijo notranje logistike. ki se začenja s količinskim in

kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala z oddaljenih domačih

in tujih tržišč v poslovni sistem. Blago se razvrsti in po količinskem in kakovostnem

pregledu uskladišči, pri čemer so poleg stroškov skladišč in skladiščenja pomembni tudi

stroški delovne sile in vezanih obratnih sredstev v zalogah. Notranja logistika mora

vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov za proizvodni proces,

skrbeti mora za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala (ali polizdelkov),

kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. Le-ti morajo biti tudi

16

ustrezno pakirani in obstajati mora primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih

lahko distribucijska logistika s svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem.

3.3 Distribucijska logistika

Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oz. prodajalca

do končnih porabnikov, tako da pride proizvod v roke porabnika v zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času in na pravem kraju, nepoškodovan in z optimalnimi stroški. V

okvir delovanja distribucijske logistike štejemo skladiščenje gotovih proizvodov, zunanji

transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela

(Logožar 1999, 29).

Distribucijska logistika po Oblaku (1997, 53) skrbi za izročitev določenega

blaga v zahtevani količini in kakovosti ter v določenem času uporabniku na kraju, ki ga je

določil v kupni pogodbi. S časovnega vidika lahko gre za enkratne, občasne in

kontinuirane dostave blaga. S parametri, kakršni so dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, prilagodi ponudnik svojo dobavo blaga včasih sorazmerno

nepreglednim časovnim potrebam kupcev.

Na učinkovitost distribucijske logistike vplivajo različni subjektivni in objektivni

dejavniki. Na dobavni čas vpliva npr. čas, v katerem prispe naročilo od kupca do

proizvajalca, čas obdelave naročila in izbira naročenega blaga v skladišču, čas

oblikovanja pošiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo ter tudi čas transporta

blaga do kupca, na transportni čas pa izbira prometnih poti in seveda prometnih sredstev ter razvitosti prometne infrastrukture.

Vložki v sistem distribucijske logistike so pravzaprav stroški, povezani z izvajanjem

distribucijske logistike, ki nastanejo pri transportu, kontroli zalog, v skladiščnih in

distribucijskih centrih, pri pripravljanju pošiljk za prevoz ter pri obdelavi naročil in

posredovanju informacij.

Zaradi tveganja oz. negotovosti ima podjetje zaloge. Negotovost se lahko pojavlja iz različnih notranjih in zunanjih vzrokov. Med notranje vzroke bi lahko šteli predvsem

neracionalne in neučinkovite odločitve v zvezi z vložki v sistem distribucijske logistike in

njegovimi učinki. Med zunanje vzroke za pojav negotovosti prištevamo predvsem

zahteve in reakcije kupcev, obnašanje konkurentov, odločitve, ki so v rokah države in

družbe, ter vpliv drugih organizacij (Logožar 2004, 108-109).

Zaloge v podjetju predstavljajo veliko finančno breme in zmanjšujejo učinkovitost

podjetja. Zato je upravljanje (kontrola) zalog ena najpomembnejših logističnih dejavnosti

tako v proizvodnih kot neproizvodnih organizacijah in neposredno povezana z nabavno

logistiko (Čižman 2001, 31). Optimalne zaloge se lahko dosežejo le, če je mogoče

prikazati nasprotujoče si cilje in s tvornim sodelovanjem vseh služb rešiti nastale konflikte

(Marn 2002, 27).

17

Kotler (2004, 551) pravi, da načrtovanje distribucijske logistike poteka v štirih korakih:

1. Odločanje o ponujeni vrednosti za kupce. (Kakšen standard o pravočasni dobavi naj

podjetje ponudi? Katere ravni točnosti naročanja in plačevanja računov naj podjetje

doseže?)

2. Odločanje o najboljši zasnovi tržnih poti in strategiji mreže za doseganje kupcev. (Ali

naj podjetje oskrbuje kupce neposredno ali prek posrednikov? Katere izdelke iz katerih

proizvodnih obratov naj dobavlja? Koliko skladišč imeti in kje jih locirati?)

3. Razvijanje operativne odličnosti pri napovedovanju prodaje ter managementu

skladiščenja, prevoza in materialov.

4. Izvajanje rešitev z najboljšimi informacijskimi sistemi, opremo, politikami in postopki.

Zaradi potrebe po gospodarnosti distribucije poslovnega sistema je naloga distribucijske

logistike poiskati in uvesti takšne vzajemne odnose med stroški proizvodnje in pakiranja

na eni strani in stroški distribucijske logistike na drugi strani, da so odprte možnosti

organiziranja za njihovo skupno optimiranje ne samo v okviru poslovnega sistema,

temveč tudi na njegovi medorganizacijski ravni. Drugi vidik, ki je seveda enako

pomemben, kot so nizki logistični stroški, je logistični servis, ki se zahteva za logistične storitve pri distribuciji določenega blaga in njegovem dobavnem servisu (Oblak

1997, 52).

V zvezi s tem želimo ponovno opozoriti, da na splošno velja vse, kar smo povedali pri

nabavni logistiki, tudi za distribucijsko logistiko. Razlika je samo v tem, da opazovani

poslovni sistem sedaj ne nabavlja, ampak prodaja svoje končne izdelke uporabnikom.

Oblak (1997, 55) meni, da je distribucijska logistika področje transfera med dvema transformacijskima sektorjema, in sicer med področjem priprave in področjem tržnega

odjema blaga. S področjem priprave blaga je mišljena proizvodnja določenega izdelka na

koncu proizvodnega procesa. Tržni odjem blaga je nakup blaga. Distribucijska logistika

teži za čim boljšim načinom razpečave blaga, ki je opredeljena s samim izdelkom, s

tehnologijo prometnih sredstev, infrastrukturo, stroški idr. Distribucijska logistika se

ukvarja z zasnovo logističnih kanalov pretoka blaga (logistična infrastruktura) in z

izvajanjem teh procesov. Input kot element distribucijskega sistema zajema v glavnem: načrtovanje skladišč, skladiščenje, transport, pakiranje in potekanje naročil;

informacije iz sistemov, ki so potrebni za dosego cilja;

krmilne aktivnosti, ki krmilijo in uravnavajo sistem po načelu povratne zveze.

3.4 Poprodajna logistika

Poprodajna logistika s svojimi aktivnostmi je lahko pomemben vir konkurenčnih prednosti

podjetja, pri čemer niso pomembni le prihranki pri stroških, ki jih omogoča, temveč je

potrebno posebej poudariti tudi poglabljanje odnosov med prodajalci in kupci, kar je nujna

posledica medsebojnih stikov in izmenjav informacij tudi po zaključenem kupoprodajnem

poslu. Poglobljeno sodelovanje lahko pomeni tudi povečanje medsebojnega zaupanja, kar

je lahko v danih razmerah, torej razmerah trga kupca, odločilen dejavnik za sklepanje

novih in tudi večjih poslov (Logožar 1999, 31).

Po Oblaku (1997, 60) lahko aktivnosti poprodajne logistike ločimo na:

poprodajne servisne storitve prodajalca;

18

razbremenilno logistiko.

Poprodajne servisne storitve prodajalca zajemajo aktivnosti, kot so:

montažo in poskusno obratovanje strojev;

servisno, tekoče in investicijsko vzdrževanje;

dostava potrebnih rezervnih delov.

Razbremenilna logistika pa vključuje tele aktivnosti:

vračanje pomožnih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih

nakladalnih zabojev, embalaže za večkratno uporabo itd.);

ponovno uporabo ali uničenje odpadkov oz. ostankov iz proizvodnega procesa;

reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago.

19

4 PREDSTAVITEV PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA D. O. O.

4.1 Zgodovinski razvoj podjetja

Kozmetika Afrodita, d. o. o. je podjetje za proizvodnjo in prodajo kozmetičnih izdelkov, ki

temelji na učinkih naravnih zelišč in plodov. Dejavnost Kozmetike Afrodita je proizvodnja

kozmetičnih preparatov široke potrošnje in specialnih preparatov, ki so namenjeni

izključno profesionalni uporabi v kozmetičnih in frizerskih salonih.

Začetki podjetja segajo v leto 1970, ko je gospa Danica Zorin Mijošek odprla prvi

kozmetični salon za nego obraza in telesa v Rogaški Slatini v okviru zdraviliškega jedra.

Povpraševanje po kozmetičnih storitvah je bilo veliko, saj so učinkovito dopolnjevale

ponudbo zdravilišča, ki je bilo zelo obiskano. Težavo pa je predstavljalo pomanjkanje

kozmetičnih izdelkov za nego obraza in telesa. Zato so začeli izdelovati različne zeliščne

maske na osnovi lastnega znanja. Obiskovalci kozmetičnega salona so bili zelo zadovoljni

in so se z veseljem vračali. Prav to je spodbudilo idejo o lastni proizvodnji kozmetičnih

izdelkov. Na začetku so proizvajali le različne maske za obraz, kasneje pa še razne kreme

za nego. Ti kozmetični izdelki so hitro osvojili trg, ki je bil takrat zelo velik. Domači trg je

obsegal celotno področje bivše Jugoslavije. Prodaja je hitro naraščala in prodajni asortiman

se je širil.

Z odcepitvijo Republike Slovenije od Jugoslavije je podjetje Kozmetika Afrodita izgubilo

trg vseh bivših republik. Usmerili so svoje raziskave na vzhodnoevropske države, in sicer

na Madžarsko, Češko, Poljsko in Rusijo. Vzhodnoevropski trgi so omogočili podjetju

preživetje kriznega obdobja, ki je trajalo približno do leta 1993. V tem času se je začelo

ponovno odpiranje južnih trgov, predvsem Hrvaške in Makedonije. Podjetje je že imelo

izkušnje s teh trgov, tako da jim je poznavanje njihovih značilnosti omogočilo hiter vstop

na trg ter rast tržnega deleža.

4.2 Organizacijska struktura podjetja

Gre za centralizirano organizacijo podjetja, kar pomeni, da vse pomembne odločitve

sprejema vodstvo podjetja. Organizacijski program je popolnoma prilagojen osnovnemu

poslanstvu podjetja. V skladu s tem je opredeljena tudi hierarhija odgovornosti. Določene

funkcije v podjetju opravljajo tako, da ob lastnici podjetja prevzemajo zahtevnejša opravila

in odgovornosti tudi drugi zaposleni.

Zaposleni in izobraževanje

Podjetje zaposluje 120 delavcev različne izobrazbene strukture in osebnostnih razvojnih

ambicij. Management podjetja zavestno skrbi za zaposlene na vseh drugih ravneh

organizacije podjetja, da se ponašajo v skladu z marketinškimi načeli in da popolnoma

čutijo pripadnost podjetju. Zavedajo se, da so ljudje kljub visokim tehnologijam vedno

ključ do uspeha. Zato je potrebno le-te v podjetju dobro seznaniti s poslanstvom in cilji

podjetja, hkrati pa motivirati za učinkovito in uspešno delo.

20

20 % zaposlenih ima visoko strokovno izobrazbo, ki zasedajo zahtevna delovna mesta in

so s svojim delom angažirani predvsem na razvoju izdelkov in kontroli kvalitete izdelkov,

na področju marketinga in v managementu podjetja. Strokovno usposobljeni in visoko

motivirani delavci so vsekakor lahko eden od faktorjev konkurenčne prednosti in uspeha

podjetja.

Prav struktura zaposlenih kaže, da v Kozmetiki Afrodita polagajo veliko pozornost

kvaliteti kadrov, zavedajoč se, da je uspeh podjetja v veliki meri odvisen zlasti od

strokovne usposobljenosti in zavzetosti zaposlenih. Posledica tega je v delovni obveznosti

zaposlenih tudi kontinuirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje tako doma kot v

tujini. S tako usposobljenim kadrom je izpolnjen eden od bistvenih pogojev, da se

realizirajo zastavljeni cilji in strategije podjetja in tudi omogoči fleksibilni odziv podjetja

na nastale tržne spremembe.

Ves kolektiv usmerjajo h kulturnemu in spoštljivemu komuniciranju s strankami.

Vizija podjetja

Podjetje ima začrtano dolgoročno vizijo razvoja podjetja:

Proizvodnja kozmetičnih preparatov za široko potrošnjo in profesionalni program

»salon exclusive«. Proizvodi se po svoji namembnosti razvrščajo v proizvode za

nego obraza, telesa in las. Koncipiranje in razvoj izdelkov oziroma preparatov

temelji na vgrajevanju aktivnih naravnih substanc rastlinskega izvora.

Opravljanje kozmetičnih storitev.

Cilji podjetja so kratkoročni in dolgoročni ter finančni cilji:

Kratkoročni strateški cilji Kozmetike Afrodita je zadržati svoje konkurenčne

prednosti: naravne sestavine, hitra prilagodljivost spremembam na trgu,

zadovoljevati potrebe svojih sedanjih in potencialnih kupcev, zadržati tržne deleže

na obstoječih trgih, skrbeti za zadovoljstvo zaposlenih.

V dolgoročnih strateških ciljih pa želi Kozmetika Afrodita v prvi vrsti povečati

svoje tržne deleže na obstoječih trgih, osvojiti nova tržišča ter razvoj izdelkov na

bazi aktivnih naravnih sestavin in si tako zagotoviti temelje dolgoročnega razvoja

podjetja ter hiter odziv na pojavljanje konkurenčnih izdelkov na trgu. Podjetje se

danes uvršča v srednje veliko podjetje in kaj več od tega statusa ne načrtuje, ker

želi tudi v prihodnje ostati dovolj fleksibilno in hitro odzivno podjetje za

spremembe na trgu in v panogi.

Finančni cilji so: ustvarjati dobiček z minimalnimi stroški, kar je možno le s

povečano proizvodnjo in prodajo.

Ko govorijo o vrednotah podjetja, imajo v mislih vrednote okolja, vrednote, ki temeljijo na

kakovosti, akcijsko usmerjene vrednote in druge vrednote, ki temeljijo na naravnih

substancah rastlinskega izvora.

21

4.3 Ponudba izdelkov

Proizvodni program podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o. obsega široko paleto izdelkov za

nego telesa, obraza in las, ki so bazirani na naravnih sestavinah, zeliščnih in naravnih

plodovih. Njihovi izdelki se delijo v dve skupini, in sicer:

1. Program za široko potrošnjo in

2. Program »salon exclusive«.

Program široke potrošnje je z izdelki za nego obraza, telesa in las zaradi vedno večje

uporabe naravnih učinkovin iz leta v leto bolj cenjen in je pridobil mednarodne

razsežnosti. Kozmetika Afrodita je v prodaji anticelulitnih izdelkov v trgovskih verigah

vodilna na slovenskem trgu, s programom obrazne in telesne nege pa zaseda drugo mesto.

Skupna vrednost prodaje v tujino presega 50 % celotne proizvodnje.

V sklopu trgovskih sistemov in drogerij na izbranih tržiščih oskrbuje več kot 10.000

trgovin po celem svetu: v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori,

Makedoniji, na Kosovu, na Poljskem, Madžarskem, v Iranu, Združenih arabskih emiratih

(Dubaju), na Češkem, v Italiji, Nemčiji in številnih drugih državah.

Program izdelkov za profesionalno nego sestavljajo izdelki Salon Exclusive in Home

Care, ki jih v praksi preizkušajo v lastnem testnem centru, na zadovoljstvo strank pa jih

uporabljajo pri tretmanih v dveh kozmetičnih salonih Afrodita v Rogaški Slatini in v dveh

Beauty centrih Afrodita v Zagrebu. Njihovi kakovosti pa istočasno zaupa že več kot 5000

kozmetičnih salonov in wellness centrov doma in po svetu. Vsi izdelki se snujejo in

razvijajo v kompleksu lastnih laboratorijih, kjer so podvrženi natančnim kemičnim in

mikrobiološkim testom. Mednarodno certificirana testiranja se izvajajo na svetovno

priznanih inštitutih, med drugim tudi na Derma Consult Concept Inštitutu v Bonnu. V

Kozmetiki Afrodita ne izvajajo poizkusov na živalih. Na podlagi tega izhodišča izbirajo

tudi svoje dobavitelje surovin.

4.4 Konkurenčne prednosti

Kot glavne konkurenčne prednosti v podjetju Kozmetika Afrodita navajajo:

naravne sestavine - ponudba izdelkov Kozmetike Afrodita temelji na naravnih

sestavinah, kar pomeni, da so okolju in predvsem uporabnikom prijazne in

neškodljive;

znanje, strokovna usposobljenost in inovativnost kadrov;

široka paleta izdelkov - podjetje Kozmetika Afrodita je ena redkih proizvajalcev

kozmetike, ki lahko ponudi ne le izdelke za nego kože, ampak tudi izdelke za nego

in styling las;

lasten razvoj - vsi izdelki so narejeni v lastnih razvojnih laboratorijih;

trajna in stabilna kakovost izdelkov;

kakovostno servisiranje kupcev;

cenovna dostopnost izdelkov.

22

5 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU KOZMETIKA AFRODITA D.

O. O.

Distribucijska logistika obsega tok gotovih proizvodov od proizvajalca do kupca. Njena

skrb je pravilna dostava blaga pravemu kupcu v naročeni količini in kakovosti, ob pravem

času in v dogovorjenem kraju z optimalnimi stroški. Neskladje, do katerega običajno

prihaja med proizvodnjo in porabo, je potrebno premostiti z vnaprej načrtovanimi procesi,

za katere skrbi distribucijska logistika. Sem štejemo: skladiščenje gotovih proizvodov,

zunanji transport, manipulativne operacije in administrativna dela, povezana s temi

dejavnostmi. Koristnost blaga je za odjemalca dosežena šele, ko odjemalec blago poseduje,

torej ima možnost izrabiti njegove koristne lastnosti (Križman 2010, 27).

Naš namen je, da v tem poglavju predstavimo distribucijsko logistiko in procese, ki se v

okviru le-te odvijajo v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o.. Sam proces v podjetju

Kozmetika Afrodita v okviru distribucijske logistike se začne s planiranjem proizvodnje in

konča z odpremo izdelkov kupcu le-teh. Potrebno je poudariti, da sami procesi, ki se

odvijajo v okviru distribucijske logistike, še niso poslovno informacijsko podprti. To

pomeni, da vso dokumentiranje, označevanje končnih izdelkov, zalogovnikov, palet,

kamor izdelke shranjujejo za odpremo, premiki izdelkov iz skladišča gotovih izdelkov na

komisionirno lokacijo oziroma odpremno mesto, skladiščniki oziroma odgovorne osebe še

vedno opravljajo ročno s popisom ustrezne dokumentacije.

V podjetju v prihodnosti načrtujejo izvedbo projekta, ki bo te procese informacijsko podprl

in omogočil podjetju lažje, uspešnejše in predvsem s stališča stroškov ekonomičnejše

poslovanje. Omeniti velja, da je sam projekt že bil v pripravi in se izpeljal do nivoja

nabavne in notranje logistike, kjer poslovno informacijski sistem z imenom LARGO in z

njim integriran WMS (E-Logis) skrbita za informacijsko podporo procesom znotraj

omenjenih logističnih delov. V podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. v prihodnosti

načrtujejo tudi izgradnjo novega skladišča, ki bo s svojo kapaciteto močno olajšal

shranjevanje gotovih izdelkov in zmanjšal organizacijske napore odgovornih ljudi, kako

razporediti vse izdelke, ki jih danes proizvaja podjetje. Iz omenjenega problema so v

podjetju izdelali tudi ABC analizo, ki jo bomo podrobneje predstavila v podpoglavju 6.2.

Tako novo kot obstoječe skladišče bo v prihodnosti, kot smo že omenili, informacijsko

podprto, zato bomo v predhodno omenjenem poglavju predstavili in opisali, kako bodo

temeljni procesi znotraj distribucijske logistike potekali oziroma se izvajali.

5.1 Planiranje proizvodnje

5.1.1 Glede na prodajni plan podjetja

Planiranje je eno od področij v podjetjih in še posebej v proizvodnih podjetjih, ki povezuje

posamezne poslovne procese (prodaja, nabava, proizvodnja) v funkcionalno celoto in

zagotavlja usklajeno delovanje podjetja.

Glede na to da je podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o. proizvodno prodajno podjetje, se

zelo dobro zavedajo, da morajo skrbno in načrtno planirati proizvodnjo. Dandanes so

23

najpomembnejše želje kupcev, zato ne smemo ničesar prepustiti naključju in treba je biti

pripravljen na vse mogoče bodoče dogodke.

V podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. planiranje proizvodnje izhaja iz plana prodaje.

Vsako leto se naredi letni plan prodaje za vse prodajne trge skupaj, vendar pa si vsak trg

posebej naredi svoj plan prodaje po izdelkih, ki se nato upošteva v sklopu celotnega plana

in se ovrednoti po posameznih trgih. Iz letnega plana prodaje se nato naredijo mesečni

plani prodaje, v katerih se upoštevajo vsi izdelki, tudi novi, ki se planirajo v posameznih

obdobjih. Prav tako se upoštevajo že v naprej znane letne aktivnosti, ki jih bo podjetje

izvajalo, še posebej pa se prilagajajo sezonskim vplivom (npr. izdelki za sončenje).

Iz mesečnega plana prodaje se nato naredi plan proizvodnje. Proizvodnja se planira vsaj za

tri mesece vnaprej, saj je dobavni rok surovin in embalaže tudi od 60 do 80 dni. Seveda pa

je potrebno pri tem upoštevati tudi dopuste, za italijanski trg posebej v avgustu.

Tržišče pa je seveda živo in ne gre vse vedno po planu. Dogaja se, da so določene

močnejše akcije s strani trgovcev potrjene v zadnjem trenutku, in tako se količine, ki so

planirane in proizvedene, spremenijo, kar pa se ne pozna takoj vendar kakšen mesec

kasneje. V takšni situaciji odigra glavno vlogo odnos z njihovimi dobavitelji. Potrebno je

predčasno ali pa vsaj delno dobiti embalažo ali kakšne surovine, ki jih potrebujejo za

proizvodnjo naročenih izdelkov. Prav zaradi takšnih situacij v podjetju vsake tri mesece

pregledajo razmerje med planiranim – proizvedenim - prodanim, da vidijo razhajanja. Če

ugotovijo, da ta razhajanja obstajajo, da je na primer dosti manj prodanega, kot so

predvidevali, se znižajo količine pri naročilih, v primeru pa da je prodanega več, se

količine povečajo.

Samo planiranje proizvodnje je zelo zahtevno delo, še posebej pri novih izdelkih, saj se

nikoli ne ve kako bo trg dejansko odreagiral nanje. Pri tem je potrebno upoštevati vsa

prodajna mesta, saj ne gredo vsi izdelki vedno na vsa prodajna mesta. Prav zaradi tega je

potrebno prvenstveno vedeti, kam bo izdelek prodan, da se naplanirajo količine prvega

polnjenja ter ponovnega naročanja.

Pri planiranju se jemlje torej število prodajnih mest krat 3 ali krat 6 komadov, ter dodatno

kakšnih 20 % planirane količine. Vse to pa je odvisno od tega, za kakšen izdelek gre, ali

gre za masovni izdelek ali pa za drogerijski izdelek. Če trg odreagira pozitivno, kar je

vedno želja podjetja, se lahko zgodi, da je letna planirana količina prodana že v manj kot

pol leta.

V podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. dela mesečni plan prodaje direktor prodaje. Plan

naredi delno z upoštevanjem aktivnosti na domačem trgu in delno z upoštevanjem

aktivnosti na posameznih tujih trgih. To delo je izredno zahtevno in ga ne morejo jemati

enostavno, saj v kolikor se ne planira pravilno, se lahko zgodi, da imajo do kupcev,

trgovskih sistemov neizdobavljena naročila. Dovoljeno je do 5 % neizdobavljivosti

izdelka, kar je zavedeno tudi v pogodbenih členih, kar pomeni, da v kolikor je več, kupec

pošlje obračun neizdobav, ki pa niso majhne, saj si kupec obračuna tudi izpad svojega

dohodka. V podjetju prejemajo obračune neizdobav, vendar pa jih vedno pregledajo in

argumentirajo. Včasih so bile neizdobave argumentirane na letnem nivoju, sedaj pa se že

delajo kvartalni obračuni s strani kupca.

24

5.1.2 Po naročilu kupcev

V veliki večini primerov proizvodnja temelji na zgoraj opisanem primeru oziroma glede na

prodajni plan podjetja. V podjetju pa se tako kot v večini proizvodno prodajnih podjetjih

pojavljajo tudi primeri, ko se konkreten kupec odloči za nabavo določenega izdelka iz

asortimana ponudbe podjetja. V teh primerih gre v večini za kupce, ki naročajo manjše

količine izdelkov in jih lahko podjetje na podlagi naročila s povečanjem obsega

proizvodnje tudi izpolni. Naročila s strani velikih podjetij, kot so DM, Spar, Mercator, Tuš,

Konzum itd. pa podjetje Kozmetika Afrodita izpolni na podlagi v naprej oblikovanega

polletnega mesečnega plana proizvodnje. Ta plan se pripravi na podlagi lanskega plana

proizvodnje in na podlagi indeksa rasti.

V primeru, da v podjetju pride do napake pri samem planiranju proizvodnje, kar pomeni da

morajo v določenem primeru dobaviti večje količine od planiranih, blago le delno

izdobavijo in o tem v naprej obvestijo stranko, ter se tako v podjetju izognejo določenemu

številu neizdobav. Ostanek naročila pa izpolnijo takoj, ko je blago proizvedeno.

5.2 Predaja gotovih izdelkov iz proizvodnje

Celotni fizičen potek dela v skladišču gotovih izdelkov, se prične s predajo gotovih

izdelkov iz proizvodnje. Proizvedeno blago je potrebno iz proizvodnje prenesti in shraniti

v skladišču gotovih izdelkov. Šef proizvodnje sporoči v skladišče, da je blago proizvedeno

in da je potrebno izvršiti predajo. V skladišču prevzame blago določena oseba, ki je na dan

predaje določena za prevzem. Ob prevzemu blaga v skladišče gotovih izdelkov se podpiše

medskladiščna prenosnica, na kateri je točno zapisano, katere izdelke so v skladišče

prevzeli in v kakšnih količinah. Vodja izmene ali oseba, ki je tisti dan odgovorna za

prevzem gotovih izdelkov iz proizvodnje po prevzemu, podatke iz medskladiščne

prenosnice vnese v računalnik, saj se na ta način vodijo zaloge, ki se v skladišču gotovih

izdelkov nato povečajo.

Gotove izdelke je potrebno prenesti iz proizvodnje, kjer so jih proizvedli na določeno

lokacijo, ki je v našem primeru skladišče gotovih izdelkov. Na sliki 1 smo to skladišče tudi

ponazorili z merami. Skica skladišča GI je dejanska slika skladišča podjetja Kozmetika

Afrodita d. o. o..

25

Slika 1: Skladišče gotovih izdelkov

Vir: Lastni vir.

Predaja gotovih izdelkov poteka v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. v označenih

manipulacijskih enotah. Manipulacijska enota je lahko:

paket oziroma karton;

plastični zabojček;

paleta ali

zalogovnik.

V primeru, ko gre za predajo gotovih izdelkov iz proizvodnje v paketih ali na paletah,

delavec na izhodu polnilne linije zlaga izdelke v pakete. Pakete nato označi z

deklaracijskimi etiketami, ki so vnaprej natisnjene.

5.2.1 Označevanje gotovih izdelkov

Vse proizvedene izdelke je najprej potrebno pravilno označiti. Vsi gotovi izdelki se v

podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. označujejo s pred tiskanimi etiketami. Velikost

posamezne etikete je odvisna od same embalaže izdelka. Etikete se oblikujejo v

oblikovnem oddelku in so narejene na osnovi sprejetega designa za posamezni izdelek.

Kolut z etiketami za določen izdelek delavec, ki je zadolžen za označevanje gotovih

izdelkov, vstavi v stroj. Delavec izdelke, ki jih želi označiti, zlaga na tekoči trak, na

katerem se nahaja etikirni stroj, ki avtomatsko označi izdelek, ko se ta zapelje mimo njega.

Vsaka etiketa vsebuje EAN kodo izdelka. EAN koda je trinajst mestno numerično število

in predstavlja oznako, na podlagi katere se različni izdelki razlikujejo med seboj. Poleg

EAN kode nalepka za označevanje gotovih izdelkov vsebuje tudi naslednje podatke o

26

izdelku. Če vzamemo za primer nalepko, s katero označimo izdelek - Mleko za sončenje,

so ti podatki naslednji:

podatki o zaščiti;

podatki o uporabi;

sestavine izdelka;

rok uporabe;

vsebovano količino;

podatke o proizvajalcu.

Ko so izdelki enkrat označeni, kar pomeni, da so polepljeni in pripravljeni za končno

prodajo, se po navadi začnejo pakirat po v naprej določenih količinah. To pomeni, da

potujejo naprej po tekočem traku vse do vakumirne naprave, ki izdelke ovije z ovijalno

folijo. Ker gre za komercialno pakiranje, omenjena naprava ovija po 3 ali 6 izdelkov

skupaj. Do razlike prihaja takrat, ko je izdelek še dodatno pakiran v zloženko oziroma

škatlico, saj je potrebno ročno zložiti zloženko, nato ročno postaviti izdelek v zaščitno

embalažo in šele nato je izdelek pripravljen za komercialno pakiranje. Delavec nato

izdelke začne zlagati v kartonaste škatle ali zalogovnike, odvisno od izdelka. V primeru, da

gre za šampon, delavec le-tega zlaga v kartonaste škatle, v nasprotnem primeru, pa da gre

po embalaži za manjše izdelke, kot so različne kreme, pa jih delavec zlaga v zabojnike.

5.2.2 Prenos transportno skladiščnih enot na skladiščne lokacije

Kot smo že omenili v točki 5.2, odgovorni delavec gotove izdelke zlaga v različne

manipulacijske enote. Te je potrebno glede na vsebovano vsebino prenesti na primerno

skladiščno lokacijo v okviru skladišča gotovih izdelkov. Kot primer lahko vzamemo kremo

za obraz, ki jo zaradi same velikosti nosilne embalaže v podjetju zlagajo v zalogovnike, ki

sprejme 1000 kosov. Odgovorni delavec mora nato zalogovnik postaviti na ustrezno

lokacijo, kot to določa režim v skladu s skladiščem gotovih izdelkov.

Zaradi vedno večjih naročenih količin in posledično večje mesečne proizvodnje ter

proizvodnje vedno več novih izdelkov prihaja v skladišču GI do prostorske stiske. Če

vzamemo za primer samo izdelek krema za roke, katere mesečna polnitev znaša 5000

kosov, v en zalogovnik pa jih od tega lahko zložijo največ 1000, lahko hitro ugotovimo,

da v skladišču podjetja GI prihaja do pomanjkanja prostora. Odgovorna oseba zato napolni

samo dva, oziroma kolikor ji tisti trenutek kapaciteta skladišča omogoča, ostale izdelke pa

z ročnim viličarjem prenese na tako imenovano pomožno skladišče, ki se nahaja v drugem

nadstropju v okviru skladišča gotovih izdelkov. Ko pride do pomanjkanja, oziroma ko se

zaloga začne zmanjševati in pade na določeno točko, mora odgovorni delavec to sporočiti

vodji izmene, ta pa mora poskrbeti da se zaloga znotraj skladišča GI dvigne oziroma

dopolni na določeno raven. Delavec, ki dopolnjuje zalogo, gre z ročnim viličarjem v

pomožno skladišče, kjer naloži nov poln zalogovnik in ga pripelje na mesto, kjer nastaja

manko. Prazen zalogovnik z viličarjem začasno prestavi in na njegovo mesto postavi

polnega. Začasno prestavljen zalogovnik nato odpelje nazaj v proizvodnjo, kjer ga

ponovno uporabijo za skladiščenje istega ali drugega izdelka. Ponovno sledi zgoraj opisan

proces.

27

V podjetju Kozmetika Afrodita se na podlagi zgoraj opisanega postopka soočajo v večini s

težavami, ki so vezane na kapaciteto skladišča GI in pomanjkanjem prostora, tako iz

primera, ki je vezan na samo shranjevanje izdelkov kot tudi težavnostnega dela, ki se

navezuje na uporabo transportnih sredstev, ki jih znotraj podjetja uporabljajo. Prostor med

zalogovniki odgovornemu delavcu ne omogoča dostopa z viličarjem. Tako mora delavec

ročno raztovoriti viličarja in blago fizično prenesti na določeno lokacijo (zalogovnik), pri

tem pa prihaja do nepotrebne časovne izgube.

V primeru, da gre za izdelke, ki so po sami nosilni embalaži večji in težji (na primer:

šamponi, geli za tuširanje, različna mleka za nego telesa itd.), le-te shranjujejo v

pomožnem skladišču, ki je locirano v neposredni bližini skladišča gotovih izdelkov.

Pomembno je poudariti, da se te izdelke shranjuje in zlaga na palete, ki se nato z

viličarjem, ki deluje na plin, prenesejo na omenjeno lokacijo.

5.3 Planiranje transporta

Transport je pomemben element logistične oskrbe, saj se v njegovih podsistemih vrši

premagovanje prostorskih nesorazmerij med mestom proizvodnje in mestom potrošnje.

Zunanji transport ima tako pomembno vlogo tako v nabavni kot v distribucijski logistiki.

Ker posamezni podsistemi prinašajo različne prednosti in slabosti, se v podjetju Kozmetika

Afrodita d. o. o. odločajo o izbiri transporta na osnovi štirih ključnih dejavnikov, in sicer

najpomembnejši dejavnik predstavlja cena transporta. To pomeni, da se izbere tisti

prevoznik, s katerim imajo najnižje stroške v razmerju s storitvami, ki jih ponuja, saj v

podjetju Kozmetika Afrodita zahtevajo visoko kakovost in ničesar ne prepustijo naključju.

Kot drugi zelo pomemben dejavnik navajajo hitrost transporta. To pomeni, da mora biti

prevoz na voljo ob točno določenem času in kraju, saj lahko zamuda pri dostavi za njih

predstavlja velik strošek in posledično seveda izguba zaupanja pri njihovih strankah. Kot

tretji zelo pomemben dejavnik v podjetju navajajo zanesljivost transporta. To pomeni, da

mora biti prevozno sredstvo na voljo takrat, kot je bilo dogovorjeno, saj morajo v

nasprotnem primeru, kot pravijo, v podjetju kalkulirati z dodatnimi časovnimi in

blagovnimi rezervami, ki pa seveda ponovno povzročajo dodatne nepotrebne stroške. Ta

dejavnik je v podjetju pomemben predvsem zaradi tega, saj določeni kupci že zahtevajo

dostavo ob točno določeni uri posameznega dneva. Kot zadnji dejavnik pa navajajo

kakovost transportnih storitev. To pomeni, da morajo biti storitve najvišje kakovosti in

zanesljive, saj kot je bilo že prej rečeno, dodatna kalkuliranja in spremembe pri transportu

povzročajo dodatne stroške.

5.3.1 Lastni transport podjetja

Podjetje Kozmetika Afrodita se pri prevozih blaga po Sloveniji, Hrvaški in Srbiji

največkrat poslužuje lastnega transporta ali pa transport za njih opravlja pogodbeni

prevoznik podjetje SISI d. o. o., ki za njih vrši fizično distribucijo. Vozni park podjetja

Kozmetika Afrodita sestavljajo kombi vozila, ki imajo nosilnost od 1,5 t do 3,5 t, in trije

kamioni, ki imajo nosilnost do 14 ton. Prevozov s kombi vozili se poslužujejo predvsem

takrat, kadar gre za dostavo manjših količin blaga različnim manjšim prodajalnam, ki so

locirane v središčih mest ali pa na lokacijah, kamor večja prevozna sredstva ne bi mogla

28

peljati. Teh vozil se seveda poslužujejo tudi takrat, kadar je blago pakirano v posamezne

pakete in ne na palete, saj odjemalci, ki jemljejo manjše količine nimajo viličarjev ali pa

kakšnih drugih pripomočkov, s katerimi bi lahko raztovorili paleto. V podjetju se dnevno

odločajo o načinu odpreme pošiljk. Večji del pošiljk v podjetju odpelje njihov pogodbeni

prevoznik SISI d. o. o., ki mu tudi dnevno pošiljajo naloge za naklad.

5.3.2 Transport kupca

Kot smo že omenili zgoraj v podpoglavju 5.3.1, podjetje Kozmetika Afrodita dostavlja

blago z lastnimi prevoznimi sredstvi samo v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. V ostale države

bivše Jugoslavije, v države Evropske unije in ostali svet pa v podjetju transporta ne

organizirajo. To pomeni, da si mora kupec sam organizirati prevoz. V tem primeru mora

kupec v naprej obvestiti podjetje o datumu prihoda transportnega sredstva, prav tako pa

mora poslati tudi podatke o šoferju, ki bo blago prevzel; podatke o tipu vozila in številko

registrske tablice, saj tako narekuje medsebojni dogovor med kupcem in odjemalcem. V

podjetju ob prejemu navedenih podatkov iz strani kupca v logističnem oddelku oblikujejo

nakladalni nalog. Ta poleg že omenjenih podatkov vsebuje tudi številko dobavnice, število

paketov oziroma palet, ki jih bo prevzel, ter skupno težo celotnega tovora. Ti podatki so

zelo pomembni predvsem zato, da se v podjetju ve, do kdaj mora biti blago pripravljeno na

prevzem in da se v izvoznem oddelku pripravi vsa potrebna dokumentacija za carinjenje. V

primeru, ko kupec sam organizira prevoz, je le-ta odgovoren zanj, vse od trenutka, ko se

blago natovori na transportno sredstvo in šofer podpiše dobavnico.

5.3.3 Druge oblike transporta

V današnjem času se je trend naročanja blaga v primerjavi s preteklostjo drastično

spremenil. Odjemalci blaga se ne odločajo več za naročanje celih homogenih palet

določenega izdelka, ki ga kasneje shranijo na zalogo, ampak se vedno bolj poslužujejo

naročanja blaga na police. To pomeni, da se naroča majhna količina posameznega izdelka,

ki ga ob prejemu direktno zložijo na prodajne police, ter ko ta poide, ponovno naročijo.

Tudi podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o. se srečuje s takšnimi težavami, saj morajo

obdelati in odpremiti veliko število naročil z majhno vrednostjo blaga v čim krajšem času.

Pošiljke pa so posledično zaradi majhne količine tudi po teži zelo lahke, in sicer za

Slovenijo je povprečna teža paketa med 31 kg in 40 kg, za Hrvaško pa med 51-100 kg. V

prilogi 1 prikazujemo analizo pošiljk za Hrvaško v obdobju od 1.1.2009 do 31.8.2010.

Za Slovenski trg se v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. zaradi tega poslužujejo servisa

paketne distribucije, kot so ACK, DHL, Pošta Slovenije in Hitra pošta, v Hrvaški pa za

podjetje dostavlja pakete podjetje Overseas. Za uporabo storitev teh podjetij so se odločili

predvsem zato, ker so cenovno ugodni, imajo kratek čas dostave in najpomembnejše je za

podjetje to, da so zanesljivi in ne prihaja do nobenih problemov pri dostavi. Z vsemi temi

podjetji imajo sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Tranzitni čas dostave

pošiljk po Sloveniji je 24 ur, v Hrvaški pa 48 ur, kar je zelo hitro glede na to, da je

potrebno blago cariniti in pripeljati do končnega odjemalca. Poslovanje pa poteka še

hitrejše in nemoteno zato, ker imajo v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. računalniški

29

program njihovih dostavljavcev paketov, kar pomeni, da vsak karton opremijo s

transportno kodo, po kateri ga kurir prevzame in je sledljiv do kupca.

5.4 Potek dela v skladišču gotovih izdelkov

5.4.1 Komisioniranje

Komisioniranje pomeni zbiranje različnih izdelkov za eno naročilo. Skladiščni delavec na

podlagi naročila nabira s palet ali polic različne izdelke v količinah, ki so navedene na

naročilu. Po navadi jih nalaga na paleto, ki jo vozi s seboj (lahko tudi v voziček). Ko je

naročilo končano, se taka paleta še povije, označi in naloži na kamion (Zupančič 2009).

Trendi na področju naročil s strani kupca kažejo na zmanjšanje izdaje celih palet izdelkov

ter bistveno povečanje operacij komisioniranja in s tem na izdaji povečano število palet, ki

jih oblikujemo s komisioniranjem. Pri tem podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o. ni izjema,

zato je pravilno organiziranje in komisioniranje kot proces dela v skladišču in

distribucijske logistike še toliko bolj pomemben.

V podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. se komisioniranje prične, ko odgovorna oseba v

oddelku za prodajo prejme naročilo kupca preko epošte ali po RIP-u, ga nato obdela in

preda naročilo, bodisi osebno ali pa ga pošljejo preko epošte v skladišče gotovih izdelkov.

V primeru, da je naročilo poslano preko epošte, ga skladiščnik, ki je takrat zadolžen za

omenjeno delo, odpre na osebnem računalniku in ga natisne. Vsa prejeta naročila

skladiščnik sortira glede na regijo (Štajerska, Primorska, Notranjska itd.), večja mesta

(Maribor, Ljubljana, Celje itd.) in na tuje države, s katerimi podjetje posluje, to so

večinoma Hrvaška, Srbija, Makedonija, Slovaška, Poljska. Komisioniranje oziroma

izpolnjevanje zahtev kupca iz naročila poteka na podlagi vsakodnevno pripravljenih

relacijskih planov. To pomeni, da skladiščnik začne z nabiranjem izdelkov tistih naročil,

katera bodo kasneje odpremljena glede na tisti dan predvideno relacijo. Če v podjetju

komisioniranje poteka na primer v ponedeljek, delavec glede na pred pripravljen relacijski

plan ve, da mora izpolnjevati naročila, ki so vezana na primer na relacijo Gorenjska, saj je

v planu določeno, da bo na ta dan prevoznik dostavljal odpremljeno blago na omenjeno

regijo.

Sam fizičen potek komisioniranja se v podjetju prične, ko delavec, ki je prejel naročilo ali

kot mu pravijo v podjetju - komisionirni list, le-tega odloži v odjemno mesto. Isti ali drug

delavec nato vzame naročilo in se odpravi do zalogovnikov, ki se nahajajo v skladišču

gotovih izdelkov in začne z nabiranjem izdelkov. Izdelke zlaga v škatle, ki jih nato postavi

na komisionirni voziček, ali pa izdelke zlaga neposredno na omenjeno notranje transportno

sredstvo. Komisionirni voziček, ki ga uporabljajo v podjetju Afrodita d. o. o., je prikazan

na sliki 2. V primeru, da pri samem komisioniranju delavec ugotovi, da ni dovolj

zahtevanih izdelkov na zalogi, mora o nastali situaciji obvestiti prodajni oddelek. Prodajni

referent nato obvesti stranko o nastali situaciji. Lahko se dogovori za kasnejši rok dobave

ali pa naročilo spremeni, kar pomeni, da se stranki dobavi količina izdelkov, ki so na

zalogi, ostala količina pa se dostavi takoj, ko je proizvedena in pripravljena za odpremo.

30

Slika 2: Komisionirni voziček

Vir: Lastni vir.

V primeru, da gre za večje naročilo, si delavec pomaga z ročnim viličarjem, na katerega

namesti prazno paleto in nanjo zlaga v škatle nabrane izdelke. Postopek je prikazan na sliki

3.

Slika 3: Komisioniranje z ročnim viličarjem

Vir: Lastni vir.

Vsak prevzeti izdelek odgovorni delavec označi na komisionirnem listu. Po opravljenem

zbiranju izdelkov se odpravi na komisionirno lokacijo, ki se nahaja v skladišču gotovih

izdelkov in ni fizično ločena. Komisionirna lokacija sestoji iz komisionirnega pulta, kamor

31

se zlagajo in razporejajo nabrani izdelki. Delavec nato izdelke zloži v kartonaste škatle, pri

tem pa še enkrat preveri ali je količina nabranih izdelkov v skladu z naročilom. Kontrolo

skomisioniranih izdelkov opravi še drugi delavec, ki s podpisom potrdi komisionirni list.

Škatle nato zloži na paleto, ki jo kasneje stroj za ovijanje palet primerno zaščiti z ovijalno

folijo. Stroj za ovijanje palet je prikazan na sliki 4.

Slika 4: Stroj za ovijanje palet

Vir: Lastni vir.

Po opravljenem komisioniranju se komisionirni list obdela v dobavnico. Odgovorna oseba

pri oblikovanju dobavnice na osebnem računalniku še enkrat preveri, ali je skomisionirana

količina skladna s količino na dobavnici, popravi datum odpreme, vpiše število kartonov

ter ime odgovorne osebe, zadolžene za komisioniranje. Dokument – komisionirni list – je

prikazan v prilogi 2. Pomembno je poudariti, da je na dobavnici možno spremeniti vse

podatke, ki so vezani na določeno naročilo, razen cen izdelkov, saj so le-te določene

avtomatsko po ceniku. Ko je dobavnica pripravljena in po možnosti spremenjena tako, da

se ujema z naročilom, jo odgovorna oseba na osebnem računalniku potrdi. Po potrditvi se

zaloga avtomatsko zmanjša za naročeno količino.

Problem, ki se nanaša na komisioniranje kot proces dela v skladišču, je pomanjkanje

prostora oziroma premajhna komisionirna lokacija. Problem se pojavi predvsem takrat,

kadar gre za več večjih naročil, ki jih je potrebno izpolniti na en dan. Takrat

skomisionirane in ovite palete postavijo pred skladišče, saj na sami komisionirni lokaciji

zmanjka prostora.

5.4.2 Označevanje pakirnih enot in končnih palet

V podjetju po opravljenem komisioniranju pričnejo z označevanjem manipulacijskih enot,

ki smo jih opredelili v poglavju 5.2. Etikete, s katerimi označujejo pakete, so v podjetju

32

pred tiskane, kar pomeni, da se v naprej natisne večje število etiket za vsak posamezen

izdelek. Same etikete se razlikujejo glede na državo, kamor se blago odpremi. Na sliki 5

(levo) je podan primer etikete, ki jo odgovorna oseba nalepi na določen paket, če je le-ta

namenjen na Hrvaško. Na etiketo se natisne ime in naslov trgovca, ki blago naroča. To je

bistvena razlika med etiketo, ki je prikazana na sliki, in etiketo, ki jo prikazujemo na sliki 5

(desno) in jo bo delavec nalepi na paket, ki bo kasneje odpremljen v eno izmed slovenskih

trgovin. Prav tako je zelo zanimivo pri etiketah, s katerimi se označuje blago, namenjeno

na Hrvaško, to, da so označene po GS1 standardu, saj Hrvaški kupci to zahtevajo, v

Sloveniji pa kupci nimajo teh zahtev, kar pomeni, da podjetje za označevanje omenjenega

blaga uporablja interne etikete. Na sliki 5 levo spodaj vidimo tudi, da etiketa za

označevanja blaga, namenjenega na Hrvaško, vsebuje tudi številko prodajnega naloga in

rok uporabe izdelka. Ker pri označevanju tega blaga, kot smo že zgoraj omenili,

uporabljajo aplikacijske identifikatorje po GS1 standardu, bomo v nadaljevanju na sliki 5

(levo), tudi opisali, katere informacije posamezna koda poda. Prva koda označena z A nam

poda informacije o:

(02) identifikacija vsebovanih enot (GTIN) in

(37) količina pakiranih izdelkov.

Druga koda, ki smo jo označili z B, pa nam poda informacije o:

(15) datum minimalne trajnosti izdelka;

(3103) teža izdelka;

(240) interna koda izdelka in

(10) številka serije oziroma šarža.

Slika 5: Etiketa za označevanje kartonov za Hrvaško (levo) in za Slovenijo (desno)

Vir: Politika označevanja izdelkov (interno gradivo).

B

A

33

Na obeh etiketah so tudi podatki o:

imenu izdelka;

vsebovani količini izdelka;

šifra izdelka;

število kosov znotraj manipulacijske enote;

EAN koda izdelka;

EAN koda kartona;

temperatura vzdrževanja izdelka;

in sedež podjetja Kozmetika Afrodita d. o. o.

Pomembno je, da delavec, ki je odgovoren za označevanje paketov, potrebno oznako

nalepi na vsak posamezen paket posebej.

Delavec v skladišču pakete zloži na palete, ki jih mora prav tako ustrezno označiti. Pri tem

mora biti pazljiv, da označene kartone z izdelki zloži tako, da je etiketa na zunanji strani

palete in tako omogoča delavcu, da tudi po ovijanju palete prepozna njeno vsebino.

Potrebno je poudariti, da v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. ne uporabljajo posebnih

etiket, s katerimi bi označevali končne palete. Odgovorna oseba na ovito paleto označi

tako, da nanjo na vidno mesto ročno s pisalom napiše naslov kupca in datum odpreme.

5.4.3 Priprava in potrjevanje odpreme

Priprava odpreme se prične v oddelku logistike, ko odgovorna oseba pripravi interni

dokument, ki ga v podjetju imenujejo nalog za naklad. Na nakladnem nalogu so naštete vse

stranke, za katere je potrebno naložiti naročeno blago na prevozno sredstvo. Kot smo že

omenili, se naklada vrši, oziroma je povezana s samo relacijo, ki je za tisti dan določena v

tedenskem planu. Z drugimi besedami to pomeni, da podjetje Kozmetika Afrodita

zagotavlja dobavo blaga po vnaprej določenem tedenskem planu.

Za optimalno oblikovanje logističnih poti so v podjetju Slovenijo in Hrvaško razdelili po

regijah oziroma po potnikih, ki določen teren obdelujejo. Slovenijo so tako razdelili na

naslednje regije: Gorenjska, Dolenjska, Ljubljana z okolico, Maribor z okolico, Celje z

okolico, Koroška, Ptuj z okolico in Prekmurje. Hrvaško pa na: Zagreb z okolico,

Dalmacija, Istra, severni del Hrvaške, Slavonija.

Pri sami izdelavi nakladnega naloga je potrebno paziti na skupno težo pošiljk, volumen in

število strank. To se nanaša predvsem na optimiranje stroškov, ki so povezani s samo

dostavo in odpremo. Če ponazorimo s primerom to pomeni, da se v podjetju v primeru, da

gre za pošiljko, katere teža znaša manj kot 500 kilogramov, rajši odločijo za dostavo blaga

s hitro pošto, kot pa da odpremijo tovornjak, ki bi s sabo potegnil razmeroma višje stroške.

Prav tako pa lahko v tem primeru pride do zamude pri dostavi blaga drugim kupcem, ki so

naročili večje količine blaga, saj v tistem trenutku ni na voljo prevoznega sredstva, ki lahko

dostavlja težje pošiljke.

Služba v podjetju, ki je zadolžena za samo logistiko in z njo povezano odpremo, dnevno

pošilja v skladišče nakladne naloge, kjer že čakajo na podlagi naročila pripravljene

pošiljke. Skladiščnik na podlagi prejetega naloga naloži blago na prevozno sredstvo. Pri

34

tem si v večini primerov pomaga z viličarjem, v primeru da gre za paket manjše teže, pa ga

ročno preda v prevozno sredstvo. Skladiščnik po predaji blaga na tovorno sredstvo opravi

še tako imenovani kontrolni pregled blaga. To pomeni, da še enkrat na podlagi naloga za

naklad prešteje naložene količine. Pomembno je, da skladiščnik pri odpremi odgovorni

osebi za dostavo blaga preda nalog za naklad, saj ta kasneje služi kot priloga k računu za

opravljeno storitev prevoza.

V primeru, da gre za izpolnjevanje naročila, ki ga je podjetje prejelo iz tujine, bodisi preko

RIP-a ali faxa, velja pariteto fca tovarna, kar pomeni da nosi riziko poškodbe blaga

Kozmetika Afrodita d. o. o., vse do takrat, dokler se blago ne prevzame in naloži na

prevozno sredstvo kupca, ki ga sam organizira in predhodno najavi prihod kamiona

podjetju. Sam postopek priprave odpreme je enak postopku, ko gre za odpremo domačemu

kupcu, kar pomeni, da se pripravljeno blago naloži na prevozno sredstvo. Razlika pri

odpremi blaga, ki je namenjeno v tujino, je ta, da je naloga skladiščnika, da pred odhodom

prevoznika o tem obvesti fakturni oddelek, ki je zadolžen za izstavitev izvozne fakture ter

vse potrebne dokumentacije. V izvoznem oddelku pa morajo pripraviti najavo za

carinjenje, ki vsebuje naslednje podatke:

podatki o blagu;

podatki o bruto in neto teži;

podatki o vozilu in vozniku;

ter mejni prehod, na katerem bo šofer izstopil iz Slovenije.

Šofer mora pred odhodom prejeti s strani osebe v oddelku izvozne službe spremno

dokumentacijo, katera zajema:

EUL obrazec z MRN2 številko;

Cmr obrazec;

izvozno fakturo.

Ob prihodu šoferja na mejni prehod so že vsi podatki v carinskem informacijskem sistemu,

saj ima podjetje dovoljenje za brezpapirno poslovanje, kar pomeni, da najave za carinjenje

pošiljajo nadzornemu carinskemu organu po RIP-u.

Pomembno velja omeniti, da je podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o. pooblaščen izvoznik,

kar pomeni da imajo hišno carinjenje. To v podjetju ocenjujejo kot veliko prednost, saj na

podlagi omenjenega podjetje zmanjšuje špediterske stroške in predvsem pridobi na času.

Zelo pomembno je v podjetju, da služba za logistiko določi pravi način in dinamiko

samega prevoza. To se navezuje predvsem na dejstvo, da v podjetju prejemajo vedno več

naročil z malo vrednostjo blaga, ki jih je potrebno izpolniti in odpremiti v čim krajšem

času. Te pošiljke so zelo lahke in glede na statistične podatke zavzemajo težo od 31-40

kilogramov v Sloveniji, ter 50-100 kilogramov v Hrvaški. V Sloveniji se zato za odpremo

takšnih pošiljk poslužujejo servisa paketne distribucije, kot sta ACK in Pošta Slovenije, v

Hrvaški pa Overseas.

2 Številka na nacionalnem nivoju sestavljena iz osemnajstih znakov. S tem ima carina možnost opravljati kontrolo nad tranzitom kjerkoli, vsak nadzor pa je zabeležen v tranzitni deklaraciji.

35

Celoten postopek potrjevanja odpreme pa se zaključi takrat, ko je vso blago, ki čaka na

odpremo, že zloženo na določeno transportno sredstvo, in je šofer, ki bo blago dostavil,

podpisal prevzem blaga. Sedaj potrjevanje še vedno poteka ročno in ni nobenega

posebnega postopka, ko pa bodo v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. uvedli uporabo

sistema za vodenje skladiščnega poslovanja WMS, pa bo potrjevanje odpreme potekalo

drugače.

V podjetju nimajo v naprej določenega načina, kako bodo odpremili pošiljke. Tukaj vidimo

za podjetje določen izziv in pripravo načrta, s katerim bi ta problem rešili, saj podjetje na ta

način večkrat plača za odpremo blaga prevozniku več, kot bi to v primeru, če bi v podjetju

odpremo planirali v naprej. Statistično največji del pošiljk po opravljeni odpremi odpelje k

naročnikom njihov pogodbeni prevoznik podjetje SISI d. o. o. Vsem pogodbenim

prevoznikom, s katerimi ima podjetje sklenjeno pogodbo, dnevno pošiljajo naloge za

naklad.

5.4.4 Izskladiščenje celih homogenih palet in komisioniranih palet

Postopek izskladiščenja tako homogenih kot komisioniranih palet v podjetju poteka na

enak način. Razlika je le v tem, da gre v primeru izskladiščenja homogenih palet za večjo

naročeno količino istega izdelka. Skladiščniku ni potrebno izdelkov komisionirati, ampak

viličarist pripelje iz pomožnega skladišča gotovih izdelkov že ovito paleto, na kateri so

zloženi zahtevani izdelki, ter jo postavi na odpremno lokacijo. Paleto se nato ročno označi

na enak način, kot je opisan v podpoglavju 5.4.2. Edina posebnost pri označevanju

komisioniranih palet pa je ta, da ko se na transportno sredstvo nalaga več palet za različne

kupce, le-te oštevilčijo, na primer 1- Spar, 2- Mercator, 3- Tuš itd., kar olajšuje delo pri

ponovni kontroli ter raztovarjanju blaga. Prav tako pa se poleg te oznake zraven ročno

napiše tudi število paketov, ki so na določeni paleti in se označijo tako, na primer 53#, kot

vidimo na sliki 6. Pri homogenih paletah je potrebno poudariti, da se na njej nahajajo

samo isti izdelki, kar je glavna razlika v primerjavi s komisionirano paleto.

Komisionirane palete so palete, ki so oblikovane na podlagi predhodnega komisioniranja in

sestojijo iz več različnih izdelkov. Tudi njihovo označevanje poteka na enak način, kot

smo omenili v prejšnjem odstavku.

Slika 6: Komisionirana paleta, ki čaka na odpremo

Vir: Lastni vir.

36

5.5 Vračilo blaga

V podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. pa se seveda srečujejo tudi z vračilom blaga. Bodisi

gre za vračilo sezonskega blaga ali pa vračila blaga na podlagi reklamacij. Glede na to,

katero blago se vrača, se v podjetju odvije določen postopek.

5.5.1 Reklamacije kupcev

V primeru, da kupec ugotovi, da je s prejetim blagom nekaj narobe, ga reklamira. Postopek

reklamacije poteka na naslednji način. Najprej mora kupec izdati reklamacijski dokument,

kjer je navedeno ime kupca, ki blago vrača, poslovalnica (v primeru, da gre za verigo

trgovin), datum reklamacije, količina izdelkov, ki se vrača, in EAN koda vsakega izdelka

ter vzrok, zakaj je do reklamacije sploh prišlo. Izdelki se vrnejo bodisi preko pošte, kadar

gre za manjše količine reklamiranega blaga, bodisi blago prevzamejo šoferji, kadar gre za

večje količine reklamiranega blaga. Ob prejetju blaga v skladišče, se to pregleda in naredi

prevzem, v kolikor so izdelki seveda še aktualni. Prevzem izvrši vodja skladišča ali pa

njegov namestnik.

V primeru pa da so prevzeti izdelki poškodovani, pa se prevzamejo na skladišče

poškodovanega blaga. Vsi izdelki, ki so prejeti na skladišče poškodovanega blaga, se

najprej pregledajo. Vse napake, ki se pojavijo na reklamiranem blagu, odpravi vodja

proizvodnje. V kolikor gre za napako,na primer da je potrebno zamenjati kakšen zamašek,

pokrov ali zloženko, se to blago popravi ali zamenja ter nato ponovno prestavi v skladišče

gotovih izdelkov, kjer se blago ponovno pripravi za prodajo.

Pogoj, ki se navezuje na vsako reklamacijo, je, da je le-ta podpisana s strani odgovorne

osebe ali vodje posameznega trga, ter na drugi strani s strani osebe, ki prevzema izdelke na

skladišče.

5.5.2 Vračilo sezonskega blaga

Vračilo blaga se v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. navezuje na blago, predvsem

sezonskega značaja. V nadaljevanju bomo opisali postopek, kako poteka vračilo blaga iz

uvoza na primeru Hrvaške in postopek, ko pride do vračila blaga s strani kupca iz

Slovenije.

V podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. načeloma vračila blaga iz uvoza ne prakticirajo, saj

s tem povzročijo dodatne stroške sebi ter kupcu v tujini. Pomembno je poudariti, da je

vračilo blaga možno samo iz Hrvaške in le v primeru, da gre za blago sezonskega značaja.

Vračilo blaga iz omenjenega trga se izvrši enkrat v letu, saj podjetje Kozmetika Afrodita d.

o. o. na območju Hrvaške nima skladišča, kjer bi lahko izdelke za sončenje hranili do

naslednje sezone. Drugi razlog je, da morajo biti izdelki za naslednjo sezono pregledani,

očiščeni, pakirani v komercialno ter transportno pakiranje ter zloženi po šaržah. Skratka,

izdelki morajo biti v takšni obliki, kot da bi prišli iz proizvodnje.

37

Za primer lahko vzamemo izdelke iz kolekcije sončenje, ki so sezonskega značaja. Kadar

kupec vrne blago iz posamezne trgovine na začasno lokacijo, se le-to pregleda, zloži,

prešteje in na podlagi tega naredi račun s strani kupca na Hrvaškem, podjetja Afrodita

commerce Zagreb za Kozmetiko Afrodita d. o. o. Rogaška Slatina. Po tem ko je vso

vrnjeno blago na začasno lokacijo pregledano, se naredi kompleten carinski postopek

uvoza blaga v Slovenijo. Vsi izdelki, ki so prišli nazaj, se ponovno temeljito pregledajo,

zložijo, obrišejo in očistijo ter pripravijo za prodajo za naslednjo sezono. Vse tiste izdelke,

ki jim je potekel rok trajanja ali pa so poškodovani, se ne vračajo v Slovenijo, temveč

ostanejo na Hrvaškem.

Iz vseh ostalih tujih trgov, kamor podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o. prodaja svoje

izdelke, pa je vračilo blaga načeloma mogoče, vendar pa se v podjetju Kozmetika Afrodita

d. o. o. tega ne poslužujejo. V primeru, da pride do situacije, da kupec prejme kakršno koli

problematično blago ali pa da je prišlo pri izdelkih do skrite napake, jih mora o tem

obvestiti in pripraviti poškodovano blago v pogled. Na podlagi opravljenega pregleda

blaga se v podjetju odločijo, ali gre za napako, ki jo lahko pripišejo sebi in v skladu s tem

ustrezno ukrepajo. Kupcu tako priznajo reklamacijo in jo vrednostno ovrednotijo ter

upoštevajo pri naslednjih dobavah. Do takšnih situacij prihaja zelo redko, saj v podjetju

Kozmetika Afrodita d. o. o. težijo k popolnosti in natančnosti, kar je v skladu z njihovo

vizijo in poslanstvom.

Pri vračilu blaga v Sloveniji pa se zopet postavi vprašanje, zakaj se izdelki vračajo. Razlogi

za vračilo blaga na slovenskem trgu so naslednji:

vračilo zaradi napačno izdobavljenega blaga.

V tem primeru se prejeto blago vrne in napravi dobropis kupcu. Na osnovi tega dokumenta

se blago prevzame nazaj na stanje skladišča. V kolikor gre za dostavo napačnega blaga, na

primer da podjetje dostavi hranilno kremo namesto vlažilne kreme, ima kupec na voljo dve

možnosti. Blago lahko obdrži, v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. pa morajo v tem

primeru narediti prenos med posameznimi izdelki, da se zaloge uskladijo. Druga možnost,

ki jo ima kupec na voljo, pa je da blago vrne.

vračilo zaradi viška pri izdobavi.

Do vračila blaga zaradi viška pri izdobavi ne prihaja pogosto. Vendar pa so nekateri kupci

takšni, ki jih opozorijo o višku in jim blago vrnejo. V primeru vrnitve takšnega blaga ni

nikakršnega dokumenta, v podjetju so le veseli, da takšni kupci še obstajajo.

vračilo poškodovanega blaga.

Kadar vračilo lahko pripišemo zgoraj navedenem razlogu, je potrebno najprej ugotoviti na

osnovi česa je prišlo do poškodbe blaga. Podjetje nastalo situacijo v večini primerih reši v

dobrobit kupca, razen takrat ko je v pogodbi naveden (kalo, lom, razsip) in se za to

plačujejo določeni zneski.

38

vračilo zaradi skrite napake v izdelku.

V primeru, da pride do vračila blaga zaradi skrite napake v izdelku, se to blago prevzame

na sedež podjetja. Kupcu se v tej situaciji izstavi dobropis ali pa se vrnjeno blago

nadomesti z novim izdelkom. Za katero varianto se kupec odloči, je odvisno od

medsebojnega dogovora med stranko in podjetjem.

vračilo sezonskega blaga.

Vsa podjetja, ki niso uspela prodati sezonskega blaga zaradi takšnih in drugačnih razlogov,

imajo po pogodbi pravico do vrnitve blaga nazaj v podjetje. Postopek pregleda vrnjenega

blaga je enak postopku vračila blaga, ki ga v podjetje vrnejo kupci s Hrvaškega trga,

vendar brez carinjenja, ki smo ga že opisali na začetku podpoglavja. Komercialisti v

podjetju redno spremljajo zaloge sezonskih izdelkov na policah svojih kupcev in jih

opozarjajo ter svetujejo glede premikov blaga med njihovimi poslovalnicami. To pomeni,

da se izdelki prevzamejo v tistih prodajalnah, kjer je zaloga izdelkov večja in verjetnost da

se prodajo manjša, ter se prestavijo v tiste poslovalnice, kjer je povpraševanje večje in se

bodo prej prodali.

39

6 PRENOVA SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV V PODJETJU KOZMETIKA

AFRODITA D. O. O.

6.1 Izračun kapacitet novega skladišča

V podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. so se zaradi vedno večje proizvodnje in vedno

večjega števila novih izdelkov, ter posledično pomanjkanja prostora v obstoječem

skladišču GI, odločili za izgradnjo novega in večjega skladišča. Novo skladišče se bo

nahajalo v neposredni bližini obstoječega, kar bo omogočalo dinamiko med obema

skladiščema, saj bo staro skladišče še vedno aktualno.

V nadaljevanju bomo podrobneje opisali kapaciteto novega skladišča na podlagi priloženih

slik načrta novega skladišča.

Na sliki 7, kjer je prikazan tloris skladišča, lahko vidimo, da bo novo skladišče gotovih

izdelkov merilo 14 metrov v dolžino in 30 metrov v širino. Glede na to, da je obstoječe

skladišče, kot je razvidno iz slike 1, dolgo le 20 metrov in široko 12 metrov, lahko vidimo

da bo novo skladišče veliko večje in da bo odpravilo problem prostorske stiske, s katero se

v podjetju konstantno srečujejo. V skladišču bo tako postavljenih 12 regalnih vrst, med

regali pa bo transportna pot, katere širina bo znašala tri metre in bo omogočala vožnjo z

viličarjem. V podjetju bodo uporabljali čelni trokolesni viličar, ki lahko dvigne paleto na

višino do 6 metrov. Na koncu vsake regalne vrste bo odlagalna lokacija, kamor bo

skladiščnik postavil že skomisionirano vendar ne ovito paleto. Kasneje se bo ista ali druga

oseba vrnila po to ne ovito paleto, jo bo ovila in postavila na že določeno odpremno

lokacijo za določen transport. V primeru pa da odpremna lokacija za transport še ni

določena, pa bo ovito paleto odložil nazaj na odlagalno lokacijo. V novem skladišču bodo

imeli dve pakirni lokaciji, kar lahko vidimo na sliki 7, in sicer v zgornjem desnem kotu.

Med obema pakirnima lokacijama pa se bo nahajala naprava za ovijanje palet. Ko se bo

vso zahtevano blago zbralo skupaj na to lokacijo, se bo preneslo na, kot vidimo na sliki 7,

zeleno obarvano odpremno lokacijo, ki se nahaja v levem zgornjem kotu.

Na sliki 8 pa lahko vidimo prerez regalov. Vsak regal bo imel tri zalogovna mesta in

odlagalno mesto. Odvisno od tega, ali bo imel izdelek za komisionirno mesto celo paleto,

karton ali pa kos, pa se bodo regali med seboj razlikovali, saj bodo le-ti montažni in se

bodo lahko spreminjali glede na potrebe v skladišču.

40

Slika 7: Tloris skladišča gotovih izdelkov

Vir: Procesi distribucijski logistiki (interno gradivo).

Slika 8: Prerez regalov

Vir: Procesi distribucijski logistiki (interno gradivo).

41

6.2 ABC analiza pretoka materialov

Mnoge organizacije imajo na zalogi velike količine različnih predmetov, zato bi za pregled

lastnosti vsakega predmeta in za izbiranje ustreznega sistema zalog porabili preveč časa.

Pri reševanju tovrstnih problemov si pomagamo z ABC razvrstitvijo ali porazdelitvijo

predmetov po pomembnosti glede na stroške skladiščenja, ki jih ti predmeti povzročajo,

kar nam omogoča tudi izbiro primernega sistema za kontrolo zalog. ABC metoda omogoča

sortiranje predmetov v tri skupine ali razrede, ki jih označimo z A, B in C, glede na letne

stroške, ki jih predmeti povzročajo ( Čižman 2002, 66).

Po Čižmanu (2002, 66) lahko materialne postavke razdelimo v tri skupine:

Razred A vključuje od 10 do 20 procentov predmetov, za katere letno potrošimo od

60 do 80 procentov celotne denarne vrednosti zalog.

Razred B predstavlja v podjetju od 20 do 30 procentov uskladiščenih predmetov, za

katere letno porabimo od 15 do 30 procentov denarja.

Razred C obsega 50 do 70 procentov vseh predmetov, ki jih analiziramo, za katere

leno porabimo najmanj denarja, in sicer od 5 do 10 procentov skupne vrednosti

zalog.

Z razvrstitvijo materialov v razrede A, B in C se lahko ugotovi, za katere materiale bi se

naj uvedla oskrba »just in time« (za materiale iz skupine A) in za katere bi naj oskrba

potekala (za materiale skupine B in C) preko skladišč (Završnik 2000, 70-71).

Stroški zalog materiala v skupini A so v primerjavi z ostalimi največji, zato jih je potrebno

vsaj enkrat letno in skrbno kontrolirati. Predmete iz skupine B se lahko kontrolira manj

pogosto, saj predmeti iz te skupine predstavljajo manjše stroške kot predmeti iz skupine A.

Za kontrolo predmetov iz skupine C pa je primeren sistem dveh zabojnikov, kar pomeni,

da sta osnova za ta sistem dva zabojnika, ki vsebujeta zalogo materiala, potrebno za

nadaljnjo proizvodnjo. To pomeni da ko izpraznimo prvi zabojnik, pride do ponovnega

naročila materiala, ki prispe ravno v času, ko izpraznimo drugi zabojnik, tako ponovno

napolnimo oba.

Kot ključen cilj so si v podjetju zadali, da bodo vsi procesi distribucijske logistike, ki se

bodo odvijali v novem skladišču, informacijsko podprti z informacijskim sistemom WMS.

Po pogovoru z vodjo skladišča smo izvedeli, da jim bo ta sistem zelo olajšal delo in

prihranil veliko časa, saj se bo v skladišču nivo uporabe papirnatih dokumentov zmanjšal

na minimum in prav zaradi tega se bo zmanjšalo tudi število napak, do katerih prihaja, ko

mora delavec vse ročno beležiti na papir.

Osnovni pogoj za izgradnjo vsakega skladišča pa je seveda ABC analiza izdelkov. Tudi v

podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. so dali analizo opraviti zunanjemu podjetju, zato jo

bomo v nadaljevanju tudi podrobneje opisali.

Osnovne izračune, ki jih je podala analiza, so izvedli s programsko aplikacijo ABC, v

kateri so predhodno (v skladu z zahtevano strukturo) uvozili naslednje šifrante in datoteke:

artikli;

pakiranje artiklov;

pakirne enote;

42

transakcije;

tipi transakcij.

Celotna ABC analiza, ki so jo opravili, se je nanašala na pretok materiala oziroma

frekventnost izdelkov. Analiza je bila opravljena v časovni skupini »leto«, in sicer v

obdobju od 1. 5. 2007 do 30. 4. 2008.

Za izdelavo analize so predhodno nastavili parametre, po katerih so kasneje podatke

klasificirali. Nekateri od parametrov se nanašajo na posamezen artikel, drugi se nanašajo

na skupino, ki jo artikel tvori na nivoju vseh obdelanih transakcij znotraj posamezne

analize.

Za posamezni artikel so opredelili:

Volumski razred (VR) volumen 1 artikla

Frekvenčni razred (FR) pogostost pojavljanj artikla v izbrani časovni skupini

(npr. mesec, leto …)

Težinski razred (TR) teža 1 artikla

Za preračun statističnih podatkov v analizi je bilo uporabljeno naslednje:

število mesecev v izbranem časovnem obdobju: 12 mesecev

število tednov v izbranem časovnem obdobju: 48 tednov

število dni v izbranem časovnem obdobju: 22 delovnih dni

Postavljen je bil tudi pogoj, naj zaloga na komisionirni lokaciji zadostuje za najmanj

odpremo enega povprečnega meseca.

Volumski razred – VR (obseg podatkov v razredu je v L):

01 (01) podatek o volumnu ni opredeljen

02 (02) 0 do 1 dl

03 (03) od 1 do 5 dl

04 (04) od 0,5 do 1 lit

05 (05) od 1 do 5 lit

06 (06) več kot 5 lit

Frekvenčni razred- FR

01 (01) 1-krat

02 (02) manj kot 1-krat mesečno

03 (03) od 1-krat mesečno do 1-krat tedensko

04 (04) od 1-krat tedensko do 1-krat dnevno

05 (05) večkrat dnevno

ABC razred po volumnu:

A 80 %

B 15 %

C 5 %

43

Odprema gotovih izdelkov kupcem po mesecih

V analiziranem obdobju od maja 2007 do aprila 2008 je število odpremljenih pozicij

znašalo 281.742, skupni volumen odprem je bil cca 4.700 m3, skupna teža vse odprem pa

je znašala 2.140 ton.

Porazdelitev odprem je bila skozi celotno obravnavano obdobje relativno enakomerna, kar

pomeni da ni bilo izrazitih odstopanj v določenem mesecu, vendar pa je bilo opaziti porast

odpremljenih transakcij v predpoletnih in poletnih mesecih. Največ odpremljenih pozicij je

bilo tako opravljenih v mesecu juliju, in sicer 9,6 %, nekaj manj pa v mesecu aprilu in

maju. Najmanjše število odpremljenih pozicij je bilo v mesecu januarju, in sicer 6,6 %.

Največji odpremljen volumen je bil opravljen v mesecu maju saj je znašal 9,7 %, prav tako

pa je bila v tem času odpremljena tudi največja skupna teža artiklov, ki je znašala 213.165

kilogramov.

Tabela 1: Odprema gotovih izdelkov kupcem po mesecih

Mesec

Število transakcij (odpremljenih pozicij) % transakcij

Volumen odprem (L) % volumna

Teža odprem (kg) % teže

Maj 2007 26.636 9,5% 455.197 9,7% 213.165 10,0%

Junij 2007 24.734 8,8% 443.497 9,5% 202.515 9,5%

Julij 2007 27.117 9,6% 417.847 8,9% 194.433 9,1%

Avgust 2007 21.511 7,6% 381.062 8,1% 174.305 8,1%

September 2007 21.192 7,5% 381.378 8,1% 178.703 8,4%

Oktober 2007 25.061 8,9% 390.727 8,3% 181.508 8,5%

November 2007 23.426 8,3% 360.662 7,7% 166.726 7,8%

December 2007 23.191 8,2% 343.925 7,3% 154.492 7,2%

Januar 2008 18.687 6,6% 288.946 6,2% 131.983 6,2%

Februar 2008 21.897 7,8% 362.226 7,7% 159.927 7,5%

Marec 2008 21.881 7,8% 425.961 9,1% 188.614 8,8%

April 2008 26.409 9,4% 439.202 9,4% 193.380 9,0% Skupaj 281.742 100,0% 4.690.629 100,0% 2.139.752 100,0%

Vir: ABC analiza (interno gradivo).

Izskladiščenje celih palet ali komisioniranje

Pri pripravi analize so upoštevali odpremo celih palet, komisioniranje paketov in

komisioniranje kosov. Transakcije, pridobljene iz poslovno informecijskega sistema, so

zato razdelili na pet transakcij, in sicer:

Cela paleta – količina na transakciji se izide na količino cele palete (brez ostanka).

Paleta + paket + kos – količina na transakciji je večja od cele palete, vendar pa

zraven zahteva tudi izdajo v paketih in kosih.

Paket – količina na transakciji se izide na število polnih paketov.

Paket + kos – količina na transakciji je manjša od cele palete, količina se ne izide

na število polnih paketov. Poleg izdanih paketov je potrebno komisionirati tudi

ostanek.

44

Kos – količina na transakciji je manjša od količine v paketu.

Glede na zgornje razdelitve transakcij so ugotovili naslednje.

Tabela 2: Število posameznih transakcij

PALETA PALETA + PAKET + KOS PAKET PAKET + KOS KOS Skupaj

Število artiklov 40 16 270 218 553 555

% artiklov 7,21% 2,88% 48,65% 39,28% 99,64% 100,00%

Število transakcij 368 17 31.759 3.623 245.868 281.635

% transakcij 0,13% 0,01% 11,28% 1,29% 87,30% 100,00%

Količina v kosih 424.332 107.131 3.135.462 283.747 2.008.138 5.958.810

% količine 7,12% 1,80% 52,62% 4,76% 33,70% 100,00%

Volumen (L) 755.959 61.595 2.678.260 160.046 1.034.769 4.690.629

% volumna 16,12% 1,31% 57,10% 3,41% 22,06% 100,00%


40 artiklov se je izdajalo v količinah cele palete. Z njimi je bilo opravljenih 368 transakcij.

Te transakcije so v skupnem številu predstavljale manj kot 1 % vseh odprem in 7 %

celotne količine (731 palet oz. v povprečju 61 palet mesečno, 3 palete dnevno). Volumen

teh odpremljenih artiklov je znašal 756 m3, v povprečju 63 m

3 mesečno. Polna

odpremljena paleta je v povprečju znašala 1.032 L.

16 artiklov je bilo takšnih, kjer se količina na transakciji ni izšla na polno paleto, pač pa je

bilo potrebno poleg palete izdajati tudi količine v paketih in kosih. S temi artikli je bilo

opravljenih 17 transakcij, kar predstavlja manj kot 2 % vseh transakcij skupaj, količine in

volumna.

Skoraj polovica artiklov se je izdajala v količinah, ki so se popolnoma ujemale s količino v

paketu. S temi 270 artikli so iz podjetja odpremili več kot polovico (53%) celotne količine,

ki je predstavljala 57 % oz. 2.678 m3 odpremljenega volumna. V povprečju to znese 223

m3 odpremljenega volumna mesečno oz. cca 10 m

3 dnevno.

39 % artiklov je bilo takšnih, s katerimi so se odpremljale količine, ki so bile manjše od

količine na paleti in se niso ujemale s količinami polnih paketov. To pomeni da bodo

morali imeti v novem skladišču gotovih izdelkov dve komisionirni lokaciji za te izdelke, in

sicer v paketih in zalogovnikih.

Praktično vsi artikli (razen dveh) so se v celotnem obravnavanem obdobju komisionirali

tudi po kosih. S temi artikli je bila opravljenih večina transakcij (87 % oz. 245.868), kar

znaša v povprečju 900-1000 transakcij na dan (transakcija pomeni pozicija na dokumentu).

Z artikli, ki so se komisionirali po kosih, je bilo odpremljene nekaj več kot 1/3 celotne

količine, odpremljeni volumen pa je znašal 1.035 m3 oz. 86 m

3 mesečno oz. 4 m

3 dnevno.

Ta podatek nam pokaže, kako pomembno je komisioniranje v podjetju Kozmetika Afrodita

d. o. o., zato je ključno, da bo novo skladišče gotovih izdelkov skrbno načrtovano.

45

Izskladiščenje celih palet

Tabela 3: Numerični prikaz izskladiščenja celih palet

Cele palete

Število transakcij 385

Količina v kosih 519.300

Volumen (L) 813.225

Število palet 783


Pri pripravi analize so upoštevali tudi izskladiščenje celih palet. Pri tem so ugotovili, da se

je le 54 artiklov vsaj enkrat v obravnavanem obdobju izskladiščilo v količini cele palete.

Za pridobitev tega podatka so sešteli vse izdelke, ki so se izskladiščili kot cela paleta, teh je

bilo 40, in izdelke, ki so se izskladiščili kot paleta+paket+kos, katerih je bilo 16. Od teh 16

izdelkov pa so dva odšteli, saj sta se že prej pojavila med izdelki, ki so se izskladiščili kot

cela paleta. S temi artikli je bilo opravljenega 17,3 % celotnega odpremljenega volumna in

manj kot 1 % vseh odpremljenih transakcij. Skupno število odpremljenih palet je znašalo

783 oziroma v povprečju 65 palet na mesec. Izskladiščenje teh artiklov poteka direktno iz

zalogovnih lokacij skladišča, ne pa iz komisionirnih. Seznam izdelkov, ki so se v

obravnavanem obdobju izskladiščili kot cele palete prikazujemo v prilogi 3.

Komisioniranje paketov in kosov

Zaradi narave izdelkov in načina odpreme se veliko več izdelkov komisionira, kot pa se jih

odpremi v obliki celih homogenih palet. Prav zaradi tega je v nadaljevanju namenjena

večja pozornost komisioniranju izdelkov.

V tem delu so zajete naslednje transakcije:

Paleta + paket + kos

Paket

Paket + kos

Kos

Iz prve zgoraj navedene transakcije so v nadaljevanju dodatno izločili količine, ki so bile

izskladiščene kot cele palete.

Komisioniranje so razdelili na komisioniranje paketov in kosov. Glede na omenjeno

razdelitev pa so ugotovili naslednje.

46

Tabela 4: % prikaz komisioniranja paketov in kosov

Komisioniranje paketov

Komisioniranje kosov Skupaj

Število transakcij 35.767 249.508 285.275

% transakcij 13% 87% 100%

Količina v kosih 3.383.638 2.055.872 5.439.510

% količine 62% 38% 100%

Volumen (L) 2.812.961 1.064.297 3.877.258

% volumna 73% 27% 100%


Od vseh 555 artiklov, ki so se komisionirali v paketih in/ali kosih, je bilo z artikli, ki so se

odpremljali v količini celih paketov odpremljene 62 % celotne količine (1.632 paketov oz.

v povprečju 136 paketov na mesec oz. v povprečju nekaj več kot 6 paketov na dan) in 73

% celotnega volumna.

87 % transakcij je bilo takšnih, pri katerih so se artikli odpremljali v kosih. S temi artikli je

bilo opravljenih 38 % transakcij in 27 % celotnega volumna.

V podjetju danes nekaj gotovih izdelkov že v proizvodnji pakirajo v transportno embalažo

(kartone).

V primeru zahteve po komisioniranju kosov morajo komisionarji formiran paket

razdreti in iz njega odvzeti zahtevano količino. To nato praviloma skupaj z ostalimi

izdelki zapakirajo v drugo embalažo.

V primeru odpreme polnih paketov je takšen način povsem primeren in podjetju ne

povzroča dodatnih stroškov (stroški embalaže, porabljenega časa …).

Nekaj gotovih izdelkov pa podjetje iz proizvodnje v skladišče prenese v zalogovnikih.

V primeru zahteve po komisioniranju kosov je takšen način povsem primeren in

podjetju ne povzroča dodatnih stroškov (stroški embalaže, porabljenega časa …).

Skladiščnik nabere zahtevno količino in jo zapakira v paket skupaj z ostalimi

izdelki.

V primeru zahteve po komisioniranju paketa skladiščnik opravi enak postopek (v

drugo embalažo).

V kolikor bi podjetje uporabljalo način, ko bi komisioniranje kosov opravljali iz

zalogovnikov in komisioniranje paketov iz paketov, ki so bili formirani že v proizvodnji, bi

se v podjetju posledično znižali stroški porabljenega časa in embalaže iz tega naslova.

Izračun števila potrebnih komisonirnih lokacij

Za natančen izračun potrebnih komisionirnih lokacij so uporabili naslednje predpostavke:

komisioniranje kosov – predlagana lokacija je zalogovnik.

komisioniranje paketov – predlagana lokacija je polna paleta.

uporabilo se je mesečno povprečje.

47

v kolikor dosega volumen povprečne mesečne komisionirane količine manj kot 30

% volumna predlagane komisionirne lokacije, se kot komisionirna lokacija uporabi

polica.

V nadaljevanju bomo ločeno predstavili obravnavano:


Komisioniranje kosov


Za komisioniranje paketov sta primerni lokaciji paleta ali pa polica.

Tabela 5: Povprečno število transakcij paketov na mesec

Povprečno število na mesec

Transakcij 2.980

Količine 71.348

Volumna (L) 67.598


V kolikor se ne oziramo na frekvenco pojavljanj, je pri komisioniranju paketov 44 artiklov

takšnih, ki jih v roku povprečnega meseca dni porabijo več kot 1/3 palete. Nekaj teh

artiklov se po paketih izda v skupni mesečni količini, ki presega eno paleto, vendar ne več

kot 6-7 palet. To pomeni, da je te artikle na komisionirni lokaciji potrebno dopolnjevati

največ 4 krat mesečno oz. 1-krat tedensko.

245 artiklov je takšnih, ki se komisionirajo v povprečni mesečni količini, ki je manjša od

1/3 palete. Te artikle postavimo na polico.

177 artiklov je takšnih, pri katerih niso imeli logističnih podatkov, saj so v podjetju vedeli,

da so ti izdelki zelo nefrekventni in posledično nepomembni za organizacijo in načrtovanje

novega skladišča gotovih izdelkov. Predlog skladiščenja za te artikle je lahko: paleta ali

polica.

Tip komisionirne lokacije Število artiklov

Paleta 44

Polica 245 Ni logističnih podatkov 177

48

Komisioniranje kosov

Za komisioniranje kosov sta primerni lokaciji zalogovnik ali polica.

Tabela 6: Povprečno število transakcij kosov na mesec


V kolikor se ne oziramo na frekvenco pojavljanj, je pri komisioniranju kosov 107 artiklov

takšnih, ki jih v roku povprečnega meseca dni porabimo več kot 1/3 zalogovnika. 34

artiklov se po kosih izda v skupni mesečni količini, ki presega en zalogovnik, vendar ne

več kot 4 zalogovnike. To pomeni, da je te artikle na komisionirni lokaciji potrebno

dopolnjevati največ 1-krat tedensko.

270 artiklov je takšnih, ki se komisionirajo v povprečni mesečni količini, ki je manjša od

1/3 zalogovnika, zato takšne artikle postavimo na polico.

Skupna kapaciteta potrebnih komisionirnih lokacij v skladišču

Da so pri analizi dobili odgovor na vprašanje o potrebni kapaciteti pravih komisionirnih

lokacij, so pregledali razmerje med izdajami v paketih in v kosih. Na podlagi tega so

ugotovili naslednje:

Nekaj artiklov je tipično skladiščenih v paletah, nekaj v zalogovnikih.

Artikli, za katere je predlagan način skladiščenja pri transakcijah paketov polica, je

polica predlagana tudi pri transakcijah kosov. In obratno.

Nekaj artiklov je takšnih, za katere predlagamo 2 komisionirni lokaciji.

Tabela 7: Predlogi lokacij za določen izdelek

Predlog lokacije Število artiklov

Število zalogovnikov

Število palet Število polic

Ni znano 177 ? ? ?

Paleta 1 0 1 0

Paleta Zalogovnik 42 42 42 0

Polica 270 ►►► 0 0 270

Polica Zalogovnik 39 39 0 39

Zalogovnik 25 25 0 0

Zalogovnik Paleta 1 1 1 0

Skupaj 555 107+ 44+ 309+


Povprečno število na mesec

Transakcij 20.792

Količine 171.323

Volumna (L) 88.703

Tip komisionirne lokacije Število artiklov

Zalogovnik 107

Polica 270

Ni logističnih podatkov 177

49

Za potrebe komisioniranja artiklov tako potrebujemo 107 zalogovnikov, 44 palet ter 309

lokacij na policah. Števila lokacij, ki jih potrebujemo za artikle brez logističnih podatkov,

ne morejo izračunati.

V nadaljevanju pa še podajamo teoretični primer, kako bo potekalo komisioniranje v

novem skladišču gotovih izdelkov in ob uvedbi informacijskega sistema WMS.

V skladišče bodo na podlagi delovnega naloga videli, katere izdelke morajo skomisionirati

za določeno stranko in sicer:

2000 kosov izdelka X

1200 kosov izdelka Y

1250 kosov izdelka Z

70 kosov izdelka W

Preko RF terminala, s pomočjo katerega se bo izvajalo komisioniranje izdelkov, saj bodo

komisionirni listi ukinjeni, bo skladiščnik točno videl, na kateri lokaciji se določen

zahtevan izdelek nahaja in kako ga naj glede na zahtevano količino komisionira.

Na RF terminalu bo skladiščnik dobil ukaz, kateri izmed zahtevanih izdelkov se bodo

odpremili, kot cela homogena paleta, ki vsebuje 1000 kosov določenega izdelka, na

primer:

2000 kosov izdelka X = 2 paleti

1000 kosov izdelka Y = 1 paleta

1000 kosov izdelka Z = 1 paleta

Ko se cele palete odpremijo, bo dobil podatke, koliko izmed zahtevanih izdelkov, ki se

niso odpremili v celih paletah, se bo skomisioniralo v celih paketih, ki vsebujejo 100 kosov

vsakega izdelka, na primer:

200 kosov izdelka Y = 2 paketa

200 kosov izdelka Z = 2 paketa

in še na zadnje, koliko izdelkov, ki se še niso odpremili, se bo skomisioniralo kosovno, na

primer:

50 kosov izdelka Z

70 kosov izdelka W

Takšen sistem bo delo v skladišču GI zelo olajšal in prihranil veliko dragocenega časa.

Skladiščnik bo takoj vedel, kako naj določen izdelek skomisionira in na kateri lokaciji se

izdelek nahaja.

6.3 Procesi v novem skladišču in primerjava z obstoječim stanjem

Izgradnja novega skladišča za podjetje Kozmetika Afrodita ne prinaša zgolj rešitve na

področju prostorske stiske, s katero se danes podjetje ukvarja, temveč tudi lažje,

učinkovitejše izvajanje procesov znotraj distribucijske logistike, saj bodo le-ti

informacijsko podprti. To je tudi največja razlika v primerjavi s obstoječim skladiščem.

50

V podjetju Kozmetika Afrodita uporabljajo poslovno informacijski sistem (PIS) LARGO, s

katerim je integriran WMS – Elogis. Slednji je specializiran informacijski sistem, ki ga v

podjetju Kozmetika Afrodita uporabljajo za podporo skladiščnemu poslovanju in

logističnim procesom materialnega toka. Sistem Elogis je slovenski produkt, ki se

uporablja v mnogih naših in tujih podjetjih. Produkt je standardizirano integriran z drugimi

software aplikacijami, za katere so podatki tega sistema potrebni.

V podjetju so z omenjenim specializiranim informacijskim sistemom WMS Elogis podprti

že vsi procesi, ki se odvijajo v sklopu nabavne in notranje logistike. Na isti način bodo v

podjetju s izgradnjo novega skladišča informacijsko podprli tudi vse procese v okviru

distribucijske logistike.

Za izvajanje procesov, ki bodo informacijsko podprti, bodo morali v podjetju novo

zgrajeno skladišče pokriti s RF signalom, saj bodo na ta način omogočili uporabo

logističnega informacijskega sistema. Delavci bodo pri svojem delu uporabljali RF

terminale, ki imajo vgrajene laserske čitalce kode, s katerimi bodo odčitavali črtne kode

bodisi lokacij, izdelkov ali dokumentov. Po odčitani črtni kodi se bo številka prenesla na

sam strežnik, na katerem so shranjeni podatki, le-ta pa bo nazaj poslal informacije, ki jih

bo delavec prebral na RF terminalu. Omenjeni terminal je enak običajnemu s to razliko, da

ima vgrajen radijski del, ki zna komunicirati z bazno postajo brezžično, ki je povezana z

glavnim računalnikom.

Naš namen v tem podpoglavju je prikazati, kako se bodo procesi odvijali v novem

skladišču v primerjavi z obstoječim. Zaradi same vsebinske omejitve v diplomskem delu se

bomo osredotočili le na najpomembnejše oziroma temeljne procese.

Predaja gotovih izdelkov iz proizvodnje

Predaja gotovih izdelkov iz proizvodnje v skladišče gotovih izdelkov bo s strani TSE

ostala nespremenjena. Delo odgovorne osebe, ki zlaga izdelke v pakete in kasneje na

palete, bo v fizičnem smislu nespremenjena. Sprememba v primerjavi z obstoječim

stanjem bo v samem označevanju teh paketov in prenosu gotovih izdelkov iz proizvodnje v

skladišče gotovih izdelkov. Po novem se bodo le-ti označevali z deklaracijskimi

nalepkami, ki bodo v skladu s standardom GS1 in bodo oblikovane na podlagi vnaprej

znanega delovnega naloga. V trenutku, ko bo delavec formiral paleto, bo opravil predajo

izdelkov s pomočjo RF terminala, tako da bo na slednjem izbral možnost predaja izdelkov

in poslikal kodo palete ter potrdil predlagano količino na RF terminalu, v kolikor bo paleta

polna. V primeru, da paleta ne bo polna, pa bo na RF terminalu vpisal število paketov, ki

se nahajajo na paleti in potrdil predajo in jo s tem tudi zaključil.

V kolikor gre za izdelke, ki se ne pakirajo v transportno embalažo, kot je karton, ki

predstavlja en paket, delavec zlaga izdelke v zalogovnike.

Označevanje gotovih izdelkov

Po predaji gotovih izdelkov iz proizvodnje v skladišče bo potrebno blago, bodisi kartone,

palete ali zalogovnike ustrezno označiti.

51

Po novem bo varianta pakiranja definirana na delovnem nalogu. Na osebnem računalniku,

bo v tem trenutku imel DN stanje pripravljenosti, kar pomeni, da je le-ta kreiran in čaka na

izvedbo. Na osnovi tega se bodo oblikovale:

Deklaracijske etikete (za označitev paketov, kartonov) – v kolikor bo potekalo

pakiranje in označevanje v kartonih.

Etikete za označitev TSE (za označitev palet ali zalogovnikov), ki je osnova za

predajo gotovih izdelkov.

Deklaracijske etikete in etikete za označitev TSE se bodo kreirale v programski rešitvi

Nice Label, ki bo skrbel za tiskanje etiket, izpisovale pa se bodo iz WMS-a. Sliki 9 in 10,

prikazujta možnost označitve obeh zgoraj omenjenih variant. Običajno je delovna postaja

in tiskalnik za tisk etiket postavljen v operativni pripravi proizvodnje, lahko pa je

nameščen tudi v proizvodnji ob izhodu iz linije. Etikete se tiskajo preko uporabniškega

vmesnika (WEB-a), na podlagi DN pred samim pričetkom izdelave.

V kolikor se bo med tekom označevanja izkazalo, da etiket za označitev ni zadosti, bo

etikete mogoče dodatno natisniti. Zahtevek za dodaten tisk etiket bo odgovorna oseba

sprožila na osebnem računalniku v uporabniškem vmesniku.

Deklaracijske etikete se izpisujejo vnaprej s količino polnega paketa. V kolikor pa paket ne

bo poln, to se po navadi zgodi pri zadnjem paketu, bodo v podjetju imeli dve možnosti.

Prvič, paketa se z deklaracijsko etiketo ne označi, saj količina izdelkov v paketu ni enaka

količini izdelkov na deklaracijski etiketi. Drugič, za paket se natisne nova etiketa z

ustrezno količino. Takšno etiketo je mogoče natisniti iz uporabniškega vmesnika, na

podlagi konkretnega naloga in pozicije, kamor se vpiše količina izdelkov v zadnjem

paketu. Zelo pomembno pri označevanju takšnih paketov je poznavanje EAN kode paketa,

ki služi za prepoznavo oziroma identifikacijo izdelka.

Kot vidimo spodaj na sliki 9, v podjetju Kozmetika Afrodita d. o. o. označujejo končne

palete v spodnjem, na konkretni sliki desnem kotu. Čeprav standardi za označevanje

končnih homogenih palet zahtevajo drugačno označevanje, kar se v podjetju seveda

zavedajo, pa se tega označevanja ne poslužujejo, saj znaša odprema celih palet manj kot 1

%. Če bi označevali te palete po standardih, bi morali nalepiti etiketo, ki označuje

določeno paleto na dve strani ovite palete, in sicer na daljšo in krajšo stranico. Nalepke bi

morale biti nalepljene na folijo, s katero se paleta ovije. To pa bi prav tako predstavljalo

določen problem, saj kot smo že omenili, odprema celih palet znaša manj kot 1 % vseh

transakcij in ko bi se cele palete razdrle, da bi dobili določeno število paketov izdelkov za

odpreme, bi se prav tako odstranila oznaka palete in podatki o vsebini bi bili izgubljeni.

52

Slika 9: Označevanje gotovih izdelkov v paketih in na paletah

Vir: Procesi v distribucijski logistiki – novo skladišče (interno gradivo).

Slika 10: Etiketa za označitev zalogovnikov – natisnjena na podlagi DN in

predtiskana

Vir: Procesi v distribucijski logistiki – novo skladišče (interno gradivo)

Prenos transportnih skladiščnih enot na skladiščne lokacije

Postopek predaje gotovih izdelkov iz proizvodnje na skladiščne lokacije bo po novem v

primerjavi s obstoječim stanjem potekal na naslednji način. Viličarist oziroma skladiščnik

bo imel na voljo dve možnosti. Prenos bo lahko opravil enofazno ali dvofazno.

V primeru, da se bo odločil, da bo prenos opravil enofazno, bo le-ta potekal na naslednji

način. Na RF terminalu bo izbral funkcijo preskladiščnje. V naslednjem koraku bo odčital

kodo TSE, ki jo bo želel prenesti. WMS mu bo po odčitani kodi na RF terminalu izpisal

cono, kjer se izdelke, za katerega opravlja prenos, uskladiščuje. Odgovorna oseba za

omenjeno delo bo nato odčitala kodo skladišča in odpeljala paleto na priporočeno lokacijo.

53

Postopek prenosa izbranega izdelka zaključi z odčitavanjem kode lokacije, kamor je

pripeljano blago uskladiščil. S tem je postopek zaključen. WMS v tem trenutku

avtomatično kreira preskladiščnico na skladišče gotovih izdelkov.

V kolikor v danem trenutku ne more ali ne želi opraviti pospravljanja na skladiščne

lokacije, bo TSE postavil na prevzemno lokacijo v skladišču in odčital njeno kodo. Tako

bo TSE pospravil na skladiščno lokacijo ob prostem časovnem terminu. To bo storil na

način, da bo izbral na RF terminalu funkcijo za pospravljanje in poslikal kodo, s katero je

TSE označen (palete ali zalogovnika). WMS mu bo izpisal cono, v kateri se izdelek

uskladiščuje. Skladiščnik bo TSE odpeljal v bližino predlagane lokacije in odčital kodo

tiste lokacije, na katero je izdelke odložil in zaključi postopek pospravljanja. Opisani

postopek predstavlja drugo možnost, v našem primeru dvofazni prenos.

Na sliki 11 sta prikazani obe opisani možnosti. Rdeča puščica na sliki prikazuje enofazni

prenos, medtem ko modra prikazuje dvofazni prenos.

Slika 11: Prenos gotovih izdelkov iz proizvodnje v skladišče gotovih izdelkov


Komisioniranje

Sam fizičen potek komisioniranja izdelkov bo v novem skladišču potekal na naslednji

način. Skladiščnik bo pričel s komisioniranjem v trenutku, ko mu bo odgovorna oseba, ki

jo bomo v tej točki imenovali dispečer, dala signal za začetek in bo transport postavljen v

status »pripravljen«, kar bo skladiščnik videl tudi na RF terminalu, s katerim si bo pomagal

pri samem delu.

Skladiščnik, ki bo odgovoren za komisioniranje in ga bomo imenovali komisionar, se bo

na začetku moral prijaviti v komisionirno cono. Na RF terminalu, bo videl, katere izdelke

mora zbirati. Prazno paleto, na katero bo zlagal izbrane izdelke, bo moral ustrezno označiti

s SSCC kodo. Za mesto, na katero bo zlagal izbrane izdelke, lahko izbere tudi fiksno

označen voziček ali paket. Komisionar nato izbere transportni val, ki ga bo začel

54

pripravljati. Transportni val je osnovni dokument, s katerim določajo odpremo in je vezan

na eno transportno sredstvo (npr. en kamion). V transportni val se združijo en ali več

nalogov za odpremo (NO). V začetni fazi poslika črtno kodo na izpisanem nalogu in ga

nato izbere na RF terminalu. Pred pričetkom komisioniranja v fizičnem smislu bo

komisionar odčital SSCC kodo palete, s katero jo je označil ali fiksno kodo vozička

oziroma paketa. Sistem mu bo nato na RF terminalu odprl nalog za odpremo, na podlagi

katerega bo videl, kateri je zahtevan izdelek., tip pakiranja ter lokacijo, na katerem se ta

izdelek nahaja. Nato se bo odpravil do predlagane lokacije in poslikal kodo TSE-ja, iz

katerega bo izdelek vzel.

V kolikor ima izdelek samo EAN kodo izdelka (npr. da se nahaja v zalogovniku), ga mora

komisionar pred postavitvijo na označeno paleto postaviti na svoj TSE, da ga bodo lahko v

pakirnici še zapakirali in paket ustrezno označili z deklaracijsko nalepko po GS1

standardu. Tako mora komisionar formirati novi TSE. To stori tako, da z RF terminalom

odčita kodo, s katero bo izdelek označil, in na terminalu vnese izbrano količino. V kolikor

se označevanje artiklov pri pakiranju ne zahteva, lahko komisionar vse artikle nabira na isti

NE. Pri nabiranju mu posameznega artikla ni potrebno označevati, za artikle se v sistemu

kreirajo kode virtualnih TSE-jev.

Ko bo komisionar pripravil vse potrebne izdelke, bo formiranje haterogene nosilne enote

(NE) zaključil s ponovnim odčitavanjem kode na paleti. Paleto bo postavil na:

cono lokacij, namenjenih začasni hrambi pripravljenih komisionov (na koncu

regalov), v kolikor pakirna lokacija ne bo definirana;

pakirnico do ovijalca, v kolikor je pakirna lokacija določena.

Na sliki 12 sta prikazani obe možnosti, ki jih ima komisionar, odvisno ali je pakirna

lokacija določena ali ne, kam bo palete postavil. Krajša polna črta prikazuje mesto, kamor

bo moral paleto postaviti, če lokacija ne bo definirana in bo definirana nadoknadno. Daljša

polna črta prikazuje mesto, kamor bo odložil paleto, če je lokacija definirana.

Slika 12: Možne lokacije za odlaganje palet


55

V vsakem primeru pa bo moral komisionar po postavitvi palete na omenjeni lokaciji

odčitati kodo lokacije kamor je NE odložil.

V kolikor komisionar celotne količine ne bo mogel pripraviti na/v eno transportno enoto, si

bo odprl drugo, jo ustrezno označil in odčital kodo ter po istem postopku nadaljeval z

delom. Ko skomisionira vse artikle, bo z ustrezno tipko na RF terminalu zaključi delo.

Posamezen dokument, ki ga je komisionar obdeloval, bo prešel v status »komisioniranje

opravljeno«.

Sistem WMS bo omogočal komisioniranje po najkrajši možni poti ali komisioniranje po

teži.

Komisionirne lokacije artiklov so »fiksne«, praviloma so dodeljene glede na to, kako

pogosto se izdajajo iz skladišča. Sistem bo uporabnika vodil po najkrajši komisionirni poti,

kar pomeni, da bo artikle, ki jih bo nabiral za izbran NO, razvrstil glede na zaporedje

lokacije v skladišču.

S komisioniranjem po teži pa mislimo na izdelke, ki so težji in se kljub frekvenci izdelka

nahajajo na začetku komisionirne poti, saj se najprej naberejo težji izdelki nato pa lažji.

Označevanje končnih palet

Paleto, ki je pripravljena na označevanje, bo odgovorna oseba postavila na lokacijo

ovijalnega stroja. Skladiščnik bo na RF terminalu izbral funkcijo za tisk transportnih etiket.

Nato bo odčital SSCC kodo palet in kodo najbližjega tiskalnika za tiskanje etiket. WMS bo

prepoznal kupca, za katerega je paleta pripravljena in preko tiskalnika za tiskanje etiket

iztiskal ustrezno transportno etiketo. Skladiščnik bo nato na ovito paleto prilepil iztiskano

etiketo in jo z RF terminalom odčital.

WMS bo predlagal lokacijo, na katero naj skladiščnik ovito paleto postavi. Lokacija je

lahko:

konkretna odpremna lokacija - v kolikor je za transport, kateremu nalog pripada, že

definirana in vrstni red naklada ni pomemben ali

poljubna lokacija v odlagalni coni (odlagalne police na višjih nivojih) - v kolikor

odpremna lokacija za ta odpremni nalog še ni definirana oz. je odpremna lokacija

že definirana, vendar je vrstni red naklada pomemben.

Grafičen prikaz obeh zgoraj navedenih možnosti je prikazan na sliki 13.

Skladiščnik na koncu odčita kodo lokacije, na katero je označeno paleto postavil.

56

Slika 13: Prenos artiklov na odpremne lokacije ali v odpremni regal


Izskladiščenje celih palet

Skladiščnik, ki je odgovoren za pripravo celih palet, bo te po navodilih RF terminala

nabirali iz skladiščnih lokacij na zgornjih nivojih regalov, kar je prikazano na sliki 14.

Slika 14: Skladiščne lokacije na zgornjih nivojih regalov


Izskladiščenje celih palet lahko izvaja ista oseba kot izvaja komisioniranje, lahko pa ga

izvaja druga oseba – skladiščnik.

57

Signal za izskladiščenje celih palet bo podal dispečer preko uporabniškega vmesnika

(WEBu) v trenutku, ko dokument (transport) postavi v status »pripravi«.

Skladiščnik se bo prijavil z uporabniškim imenom in geslom in bo tako lahko dostopal do

vsebin, ki so mu dodeljene. V naslednjem koraku bo izbral transportni val, za katerega bo

pripravljal cele palete, znotraj le-tega pa bo izbral želeni nalog za odpremo. WMS mu bo

izpisal prvi artikel, ki ga je potrebno izskladiščiti, in lokacijo, na kateri se nahaja. Ko bo

skladiščnik prišel do želene palete, ki jo želi izkladiščiti, bo z RF terminalom odčital kodo

palete, WMS pa bo preveril, ali je izvedena zahteva pravilna. V kolikor je odgovor

pritrdilen, bo izbrano paleto odpeljal na zahtevano lokacijo. Pri tem bo imel na izbiro dve

možnosti:

na mesto za pakiranje in ovijanje – pred ovijalni stroj - v kolikor je pakirna lokacija

že definirana ali

na začasne lokacije na spodnjem nivoju odlagalnih lokacij - v kolikor informacije o

pakirni lokaciji ni.

Postopek bo zaključil z odčitavanjem lokacija, na katero je paleto postavil.

Prenos palet na odpremno mesto

Prenos palet na odpremne lokacije bo mogoč v trenutku, ko dispečer definira odpremno

lokacijo transporta. To se lahko zgodi:

v trenutku, ko so vse palete skomisionirane oz. izskladiščene, zapakirane, ovite in

označene ter zanje v tem trenutku že obstaja odpremna lokacija, hkrati pa velja, da

vrstni red naklada ni pomemben ali transportni val vsebuje samo en nalog za

odpremo - prenos palet iz pakirnice direktno na odpremno lokacijo;

v trenutku, ko so vse palete skomisionirane oz. izskladiščene, zapakirane, ovite in

označene ter postavljene v bufferju, zanje pa v tem trenutku že obstaja odpremna

lokacija - prenos palet iz odlagalnih lokacij (bufferja) na odpremno lokacijo.

Slika 15: Prenos palet na odpremno mesto


58

Prenos palet na transportno mesto

Prenos palet na transportno sredstvo bo mogoč od trenutka, ko v skladišče fizično prispe

transportno vozilo, ali od trenutka, ko odgovorna oseba (dispečer) transport postavi v status

»naloži«.

Slika 16: Prenos pripravljenega blaga na transportno sredstvo


Potrjevanje odpreme

S potrjevanjem odpreme označujemo zaključevanje dokumentov, ki se izvede v sistemu. V

trenutku potrditve dokument preide v status »zaključen«.

Transportni val je zaključen v trenutku, ko se izvede naklad na transportno sredstvo. V tem

primeru bo imel viličarist na voljo dve možnosti:

Viličarist bo pri nakladu na tovornjak odčital samo TSE/NE, ki jih naklada, ne bo

pa odčital transportnega sredstva, na katerega naklada. Gre za primer kadar izhod ni

določen.

Viličarist bo pri nakladu poleg odčitavanja posamezne TSE/NE, odčital tudi kodo

transportnega sredstva, na katerega izvaja naklad. Gre za primer kadar je izhod

določen.

V trenutku potrjevanja dokumenta se bo potrditev izvedla tudi za vse vsebovane NO.

Lahko pa se bo dispečer odločil in zaključil samo posamezen NO.

Viličarist bo lahko odpremljal:

vse palete na eni lokaciji ne glede na to, ali so pripravljene za enega ali več

odpremnih nalogov (val) ali

palete iz enega odpremnega naloga, ki so postavljene na eni odpremni lokaciji.

WMS bo izpisal SSCC kode palet in odpremne lokacije, na kateri se palete (paketi)

nahajajo, viličarist pa bo nato odčital paleto in jo odpeljal do ustreznega vozila.

59

V kolikor bodo v podjetju želi izvajati dodatno kontrolo, bo viličarist prečital tudi kodo

odpremne rampe oz. vozila, na katerega se izvaja naklad. Sistem bo na ta način zagotovil

varovanje, da so palete odpremljene na pravo vozilo. RF terminal bo delavcu, v kolikor bo

prečital napačno rampo ali vozilo, ki ne pripada izbranemu odpremnemu nalogu, bo izpisal

obvestilo o napaki. V trenutku, ko bo delavec naložil vse palete na vozilo, bo svoje delo

zaključil na RF terminalu.

Vodja skladišča bi imel na osebnem računalniku pregled nad potekom dela, videl bo

posamezne dokumente in med njimi tudi stopnjo realizacije. Realizirane in s strani

viličarista na RF terminalu zaključene naloge bo potrdil vodja odpreme na računalniku.

Podatki o nalogu se bodo iz WMS-a poslali v PIS. V kolikor je viličarist odčital napačno

odpremno rampo, WMS ne bo dovolil potrditve naloga za odpremo.

Na podlagi potrditve se bo opravil izpis pakirne liste (priloga 4) z vsebino po posameznih

paletah.

Vračilo blaga

Kot smo že omenili se v podjetju srečujejo tudi z vračilom sezonskega blaga. Vračilo se bo

po novem postopku opravilo na podlagi dokumenta za vračilo, ki bo pripravljen v PIS-u.

Vračilo se opravi na naslednji način: skladiščnik bo enoto z prevzetimi artikli označil z

etiketo, ki je bila pripravljena v komercialni službi, in vse artikle količinsko prevzel na isto

lokacijo. Vrnjeni artikli se bodo avtomatično prevzeli na skladišče reklamacij. Na ta način

bo onemogočeno rokovanje s temi artikli do trenutka, ko jim bo odgovorna oseba

spremenila status.

Ko bo imel skladiščnik ali druga odgovorna oseba čas, se bo opravil kakovostni prevzem

artiklov. To bo storil tako, da bo na terminalu izbral ustrezno opcijo. Vrnjene artikle bo

porazdelil po identih in pregledal njihov rok uporabe. Oblikoval bo skupino artiklov s

podobnim rokom uporabe in jih združil v novo šaržo, ki bo nosila rok uporabe, enak

najkrajšemu roku uporabe združenih artiklov.

Artikle bo lahko nato preskladiščil na:

skladišče polizdelkov, iz katerega jih je bo mogoče ponovno uporabiti v proizvodnji

ali

skladišče gotovih izdelkov, od koder jih je bo mogoče brez posebnosti odpremiti

končnemu kupcu.

60

7 SKLEP

Kljub stalnemu izboljševanju lastnosti produktov se neprekinjeno nadaljuje padanje

njihovih maloprodajnih cen na večjem delu svetovnega trga. Vzrok je vsekakor ostra

konkurenca globalnih ponudnikov ob povečanem pritisku novih proizvajalcev

alternativnih produktov. Ta boj pa se vrši na poligonih optimizacije stroškov (vrednosti

nabavnih materialov, stroški izdelave komponent, stroški logistike idr.), med katerimi

danes izstopajo stroški logistike (v našem primeru distribucijski stroški). Za konkurenčnost

podjetja na trgu je torej zelo pomembna odzivnost podjetja in njegovi kratki odzivni časi

na spremembe na trgu. To pa aktivno podpira tudi dobro organizirana logistika. Hitro

spremembo vpeljemo v informacijski sistem in ta se že odraža v izvajanju procesov

logistike (na primer nova opozorila, nove transportne poti idr). Poročevalski sistemi (ABC

analiza) arhivskih podatkov pokaže ozka grla, potrate, potrebne logistične infrastrukture –

reakcija so spremembe, investicije idr.

Kot smo lahko skozi nalogo ugotovili na praktičnem primeru podjetja, je področje

posodabljanja procesov in informatizacije distribucije ter skladiščnega poslovanja stalnica

v konkurenčnem boju tudi podjetij v Sloveniji. S praktičnim primerom smo utemeljili

izhodiščno trditev uvodnega poglavja, da:

informacijska tehnologija kot podpora logističnim procesom vpliva na izboljšanje

distribucijskih logističnih procesov;

so realne analize procesov pomoč pri načrtovanju tako procesov kot logistične

infrastrukture.

Izhodiščnim ciljem še dodajmo, da je ABC analiza preteklih materialnih premikov

odlična osnova za optimizacijo logistične infrastrukture, procesov, aktivnosti idr.

Svet postaja ena sama informacijska celota, v kateri internet skrbi za hiter pretok ažurnih

informacij, skokovit razvoj logističnih znanj in informacijske tehnologije pa za hitrejši,

učinkovitejši in cenejši prenos blaga v logistiki na splošno, posebno pa še v

distribucijskem delu oskrbovalnih verig.

Upravičeno lahko trdimo, čeprav se uradno o tem ne govori, da so dobro organizirani in

podprti logistični procesi skupaj z delavci kapital podjetja.

Podjetju se z uvedbo dobre informacijske podpore logistike poenostavi tudi fluktuacija

kadrov. Postopek uvedbe novega delavca se precej poenostavi, ker je večino pravil za delo

arhiviranih v samem informacijskem sistemu. Informacijski sistem pa v takšnem podjetju,

kot je bilo obravnavano, vodi delavca skozi redosled aktivnosti z vsemi potrebnimi

informacijami.

Vendar pa sistemi za podporo distribucijski logistiki ne prinesejo samo pozitivnih posledic

v poslovanju, ampak tudi negativne. Tukaj mislimo predvsem na odvisnost poslovnih

procesov od tehnologije ter vzpostavljanje delavcev na neke vrste tekoči trak pretoka

materiala. Delavec opravlja vedno bolj rutinska dela na zahtevo informacijskega sistema in

potrjuje izvedbo posameznih operacij delovnega procesa. Delavci pričakujejo dodatke za

delo z uporabo informacijskih tehnologij.

61

Vsekakor lahko zaključimo, da je danes pomembno, da imajo podjetja dobro globalno

strategijo (vizijo), katere del je tudi strategija logistike v podjetju. V tej strategiji

organiziranja optimalne fizične distribucije s primerno projektno rešitvijo ne bodo

predstavljale prevelikega investicijskega vložka. Vložena sredstva bodo povrnjena z

boljšimi prodajnimi rezultati, povečano fleksibilnostjo, bolj zadovoljnimi delavci, hkrati pa

se bo izboljšal in utrdil tudi ugled podjetja v celotnem poslovnem okolju, kar pa je ponos

vsake zdrave gospodarske družbe!

62

POVZETEK

Podjetje Kozmetika Afrodita d. o. o je proizvodno-prodajno podjetje, kar pomeni, da je

funkcija distribucijske logistike izrednega pomena. Procesi, ki se odvijajo znotraj

distribucijske logistike, danes v podjetju še niso informacijsko podprti, vendar podjetje

načrtuje informacijsko podporo le-teh z izgradnjo novega skladišča. Podjetje že ima

zastavljen idejni projekt, kako bodo procesi v novem skladišču potekali in smo jih v nalogi

tudi predstavili. Z izgradnjo novega skladišča bodo procesi vezani na distribucijsko

logistiko potekali hitreje in predvsem z veliko manjšo možnostjo nastanka napak. Izvzeta

bo predvsem možnost nastanka napak, ki se navezujejo na izpolnjevanje dokumentacije, ki

danes znotraj distribucijske politike skoraj v celoti poteka v papirni obliki. Za

učinkovitejše izvajanje logističnih procesov bo v novem skladišču skrbel informacijski

sistem WMS – Elogis, ki bo integriran s PIS – Largo. Delavci v skladišču si bodo pri

svojem delu pomagali s RF terminali.

Podjetje je zunanjemu izvajalcu dalo izdelati tudi ABC analizo, ki se nanaša na novo

skladišče. Na podlagi le-te je podjetje ugotovilo, koliko prostora potrebuje za hranjenje

izdelkov, kakšna je najprimernejša infrastruktura novega skladišča glede na pretočnost

izdelkov v podjetju.

Z uvedbo informacijske podpore procesom znotraj distribucijske logistike bodo v podjetju

zaokrožili celoto, saj informacijska podpora obstaja že za vse procese, ki se navezujejo na

nabavno in notranjo logistiko. Tako bodo informacijsko podprti vsi procesi v podjetju.

Ključne besede: Distribucijska logistika, RF terminal, WMS, TSE, ABC analiza

SUMMARY

Kozmetika Afrodita d.o.o. is a production and commercial company, which means the

function of distribution logistics is of utmost importance. The company currently does not

provide information support to processes running within the distribution logistics;

however, the information support is planned with the construction of the new warehouse.

The company has already set the outline scheme of the procedures in the new warehouse,

which are also presented in the thesis. With the construction of the new warehouse the

processes connected with distribution logistics will run faster and the possibility of errors

will be significantly reduced. This applies especially to errors relating to the completion of

documentation, which is currently performed within the distribution policy almost entirely

in paper form. The WMS – Elogis information system, integrated with PIS - Largo will

ensure a more efficient implementation of logistic processes in the new warehouse.

Workers in the warehouse will use RF terminals in their work.

The company hired the external contractor to perform the ABC analysis relating to the new

warehouse. On the basis of this analysis, the company determined the required space for

product storage and the most appropriate infrastructure of the new warehouse based on the

circulation of products in the company.

By introducing the information support to processes within the distribution logistics, the

company will form a whole, as the information support to all processes related to purchase

63

and internal logistics has already been in use. In this manner, information support to all

processes in the company will be provided.

Key words: Distribution logistics, RF technology, WMS, HU, ABC analysis

64

8 SEZNAM LITERATURE

1. Ballou, Ronald H., 1973. Business Logistics Management. Englewood Cliffs

2. Cooper, James. 1994. European logistics: markets, management and strategy.

Oxford (UK), Cambridge (Mass.): Blackwell.

3. Čižman, Anton. 2001. Upravljanje logističnih procesov v organizaciji. Maribor:

Moderna organizacija.

4. Čižman, Anton. 2002. Logistični management v organizaciji. Kranj: Moderna

organizacija.

5. Ferišak, V., F. Renko, I. Medvešček, B. Šnajder in D. Sremac. 1983. Poslovna

Logistika. Zagreb: Informator Sveučilište u Zagrebu

6. Fon, Edvard. 1989. Funkcija marketinške logistike podjetja. Maribor.

7. Grochla, E. 1986. Grundlagen der Materialwirtschaft. Gabler: Wiesbaden.

8. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Fakulteta za

organizacijske vede.

9. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

10. Kotler, Philip. 2004. Management trženja. Ljubljana: GV Založba d.o.o.

11. Križman, Andreja. 2010. Poslovna logistika. Ljubljana: Zavod IRC.

12. Logožar, Klavdij. 1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja. Maribor: Studio

Linea

13. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje.

14. Marn, Ferdinand. 2002. Integralno materialno gospodarjenje. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

15. Marsič, Edi. 2003. Preoblikovanje Intereurope d.d. v globalnega logističnega

operaterja. Ljubljana: magistrsko delo.

16. Oblak, Henrik. 1987. Oblikovanje politike poslovne logistike. Maribor:

Ekonomsko- poslovna fakulteta.

17. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

65

18. Ogorelc, Anton. 1996. Logistika, organiziranje in upravljanje logističnih procesov.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

19. Ogorelc, Anton. 2001. Organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

20. Požar, Danilo. 1997. Management proizvodne logistike. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

21. Štor M., Mušinovič F. 2008. Sodobni transport in poslovna logistika. Celje: Visoka

komercialna šola Celje.

22. Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. Inštitut za transport

in logistiko. 1998. Notranja logistika v podjetju – njeno mesto v transportni verigi.

23. Vouk, Tomaž. 2003. Logistika in transport

24. Vorina, Anton. 2010. Poslovna logistika. Ljubljana: Zavod IRC.

25. Završnik, Bruno. 2000. Nabava. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

26. Waters, Donald. 2003. Logistics. London: Palgrave Macmillan.

66

SEZNAM SLIK

Slika 1: Skladišče gotovih izdelkov .................................................................................. 25 Slika 2: Komisionirni voziček .......................................................................................... 30

Slika 3: Komisioniranje z ročnim viličarjem .................................................................... 30 Slika 4: Stroj za ovijanje palet .......................................................................................... 31

Slika 5: Etiketa za označevanje kartonov za Hrvaško (levo) in za Slovenijo (desno)......... 32 Slika 6: Komisionirana paleta, ki čaka na odpremo .......................................................... 35

Slika 7: Tloris skladišča gotovih izdelkov ........................................................................ 40 Slika 8: Prerez regalov ..................................................................................................... 40

Slika 9: Označevanje gotovih izdelkov v paketih in na paletah ......................................... 52 Slika 10: Etiketa za označitev zalogovnikov – natisnjena na podlagi DN in predtiskana ... 52

Slika 11: Prenos gotovih izdelkov iz proizvodnje v skladišče gotovih izdelkov ................ 53 Slika 12: Možne lokacije za odlaganje palet ..................................................................... 54

Slika 13: Prenos artiklov na odpremne lokacije ali v odpremni regal ................................ 56 Slika 14: Skladiščne lokacije na zgornjih nivojih regalov ................................................. 56

Slika 15: Prenos palet na odpremno mesto ...................................................................... 57 Slika 16: Prenos pripravljenega blaga na transportno sredstvo .......................................... 58

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Odprema gotovih izdelkov kupcem po mesecih ................................................ 43 Tabela 2: Število posameznih transakcij ........................................................................... 44

Tabela 3: Numerični prikaz izskladiščenja celih palet....................................................... 45 Tabela 4: % prikaz komisioniranja paketov in kosov ........................................................ 46

Tabela 5: Povprečno število transakcij paketov na mesec ................................................. 47 Tabela 6: Povprečno število transakcij kosov na mesec .................................................... 48

Tabela 7: Predlogi lokacij za določen izdelek ................................................................... 48

67

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

EU Evropska Unija

WMS Warehouse management system

DM Drogerie markt

EAN Evropski sistem označevanja izdelkov s

črtno kodo

GI Gotovi izdelki

ACK

Adriacommerce, financiranje,

ustanavljanje in upravljanje podjetij, d.d.,

Koper

DHL Deutsche Post DHL

EUL Enotna upravna listina

Cmr Tovorni list

RIP Rčunalniška izmenjava podatkov

RF

terminal Radiofrenkvenčni terminal

DN Delovni nalog

SSCC Zaporedna koda zabojnika

NO Nalog za odpremo

PIS Poslovno informacijski sistem

MRN Referenčna številka premika

NE Heterogena nosilna enota

1

PRILOGE

Priloga 1: Analiza pošiljk za Hrvaško v odbobju od 01.01.2009 do 31.08.2010

teža število pošiljk teža število pošiljk

101-150 kg 439 51-100 kg 1697

11-15 kg 894 6-10 kg 1221

1-2 kg 372 31-40 kg 1044

151-200 kg 156 16-20 kg 907

16-20 kg 907 11-15 kg 894

201-250 kg 64 21-25 kg 766

21-25 kg 766 3-5 kg 660

251-300 kg 31 26-30 kg 596

26-30 kg 596 101-150 kg 439

301-350 kg 29 40-45 kg 388

31-40 kg 1044 1-2 kg 372

3-5 kg 660 45-50 kg 327

351-400 kg 22 151-200 kg 156

401-500 kg 28 nad 500 kg 124

40-45 kg 388 201-250 kg 64

45-50 kg 327 251-300 kg 31

51-100 kg 1697 301-350 kg 29

6-10 kg 1221 401-500 kg 28

nad 500 kg 124 351-400 kg 22

2

Priloga 2: Komisionirni list

3

4

5

Priloga 3: Seznam 54 izdelkov, ki so se izdajali v količini celih palet

Ident Opis identa

3830001296204 gel +Lotion 3830001290578 Šampon

3830001299410 lotion + Gel 3830001298475 ŠAMPON

3830001290219 anti age krema 3830001292725 ŠAMPON

3850334077189 Šampon in kopel 3830001292510 ŠAMPON

3850334077141 Mleko za telo 3830001290646 Šampon

3850334077134 Peneča kopel 3830001290660 Šampon

3850334077165 Šampon za lase 3830001293548 ŠAMPON

3830001294620 Šampon. +fluid 3830001298239 ŠAMPON

3830001299724 GEL 3830001299267 ŠAMPON

3830001293005 Krema 3830001292404 ŠAMPON

3830001292114 Lotion 3830001290585 Šampon

3830001290240 Balzam za stopala 3830001293180 TEK.MILO +KREMA ZA ROKE

3830001293142 Depilacijski trakovi 3830001298284 ŠAMPON

3830001296716 Odstran. laka za nohte 3830001298291 ŠAMPON

3830001290912 Odstr. laka za nohte

3830001297829 DEPIL-AS

3830001292145 TEK.MILO ZA ROKE

3830001298222 GEL ZA TUŠIRANJE

3830001299939 Kremni tuš GEL

3830001299946 Mleko za telo

3830001294408 oljni gel za prhanje

3830001299427 Mleko za telo

3838606850265 ČISTILNO MLEKO

3830001293616 Mleko za SONČENJE

3830001294224 Mleko za SONČENJE

3830001291575 Odst. OBNOHTNE KOŽICE

316 Odstr. laka za nohte

3830001296112 PEROXID

3830001296129 PEROXID

3850334079671 Krema za roke

3830001297461 paket

3830001290592 Šamp.lase&telo

3830001298260 ŠAMPON

3830001293555 ŠAMPON

3830001290684 Šampon

3830001290622 Šampon

3830001298192 ŠAMPON

3830001290615 Šampon

3830001298468 ŠAMPON

6

Priloga 4: Pakirna lista

Pakirna lista 978

Številka naročila 123456 Datum izpisa dokumenta: 15.4.2006

Številka odpremnice: 978 Število palet: 9

Prejemnik: Pošiljatelj:

Ime prejemnika Kozmetika Afrodita

Ulica Kidričeva 54

Poštna št. Kraj 3250 Rogaška Slatina

Država

Paleta: 1/9

Št. palete: 456

SSCC: 338312340000004560

Zap. št. ident Opis Lot Količina Enota mere

1. ident Opis Lot Količina Enota mere


Paleta: 2/9

Št. palete: 469

SSCC: 338312340000004690












…

Paleta: 9/9

Št. palete: 511

SSCC: 338312340000005110






Documents

DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA V PODJETJU KOZMETIKA AFRODITA … · 2018-08-24 · Afrodita d. o. o. in posamezne procese, ki se znotraj le-te odvijajo. Zajeli bomo področja vse od planiranja