UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

DIREKTNI INVESTICIJI PODJETIJ GORENJE, D. D., IN GORENJE TIKI, D. O. O., V SRBIJI

Študentka: Veronika Obu Naslov: Podgorje 17, 3320 Velenje Številka indeksa: 81601789 Redni študij Program: Univerzitetni Študijska smer: Mednarodna menjava Mentor: prof. dr. Dušan Zbašnik

Podgorje, April, 2007

ZAHVALA Zahvaljujem se staršema Mileni in Francu ter sestri Kristini za vso podporo in

zaupanje v času mojega šolanja ter mentorjema profesorju doktorju Dušanu Zbašniku in Janezu Živku, svetovalcu

Uprave za področje Financ in ekonomike podjetja Gorenje, d. d., za sprejem mentorstva in strokovno pomoč pri diplomski nalogi.

3

PREDGOVOR Že kar nekaj let je stalna praksa podjetij investiranje svojega kapitala na tuja tržišča, tako na razvita kot na manj razvita. Investiranje v razvite trge je pogojeno s pridobivanjem novega znanja, predvsem tehnološkega ter ohranjanje obstoječih položajev na teh trgih. Investiranje v države v tranziciji oziroma v dežele v razvoju je pogojeno s stroški poslovanja, izkoriščanjem ugodnih poslovnih konjunktur, osvajanjem novih tržišč ali pa je to rezultat vedno večje konkurence na trgu, ki podjetja sili v takšne investicije, če se želijo obdržati na že osvojenih tržiščih. Podjetja se pri investiranju na tuje trge odločajo med direktnimi in portfolio investicijami. Če želi podjetje na tuje tržišče vstopiti z direktno investicijo, se odloča med tremi oblikami, in sicer med investicijami v izgradnjo novih zmogljivosti ali »greenfield investment«, nakupom že obstoječega podjetja oziroma »acquisition strategy« ali »brownfield investment« ter udeležb s skupnim vlaganjem, imenovano tudi »joint venture«. Če pa podjetje želi le donosno naložiti svoj kapital in pri tem ne imeti aktivne vloge v podjetju, se bo odločilo za portfolio investicijo. Podjetja proučijo prednosti in slabosti vseh načinov investiranja, svoje lastne zmožnosti glede obsega investicije ter preiščejo možne trge, na katere bi lahko investirali. Ko izberejo obliko investiranja ter državo, se povežejo z državnimi organi in institucijami ter s pogajanji prispevajo k uresničevanju zastavljenih načrtov. Po pridobljeni dokumentaciji, ki je potrebna za izpeljavo investicije, poteka sama izvedba le-te zelo hitro. Tudi slovenska podjetja se v vedno večjem obsegu odločajo za investiranje na tuja tržišča. Poleg tega, da uspešno prodirajo na trge držav Vzhodne Evrope in na nekatere trge azijskih držav, želijo čim večji vpliv pridobiti tudi v državah bivše Jugoslavije. Trgi teh držav so bili za slovenska podjetja po razpadu Jugoslavije skoraj izgubljeni. Danes so ti trgi v postopku privatizacije in tranzicije, tržišča se vedno bolj odpirajo in iz leta v leto beležijo vedno večjo rast. Pomembni dejavniki za investiranje na te trge so naslednji: možnost izkoriščanja obdobja tranzicije, saj so ga nekatera podjetja v Sloveniji zamudila, nižji stroški poslovanja, k čemur prispevajo predvsem nižji stroški delovne sile, izkoriščanje konjunkture ter pridobitev ugleda in čim večjega tržnega deleža. Med slovenskimi podjetji, ki se odločajo za investiranje v države bivše Jugoslavije, sta tudi podjetji Gorenje, d. d., iz Velenja ter njegovo hčerinsko podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., iz Ljubljane. Obe podjetji sta investirali na srbsko tržišče. Podjetje iz Velenja je svojo investicijo izvedlo v mestu Valjevo, podjetje iz Ljubljane pa v mestu Stara Pazova. Razlogi za njuno investiranje so predvsem v polno izkoriščenih kapacitetah v Sloveniji, visokih stroških delovne sile, ki onemogočajo rentabilno poslovanje proizvodnje in prodaje proizvodov, ki spadajo v nižji cenovni razred ter ponovna osvojitev tržišča in utrditev na njih. Družba v Valjevu je pričela poslovati v lanskem letu, medtem ko je v družbi v Stari Pazovi proizvodnja stekla v letošnjem letu. Obe podjetji v prihodnosti načrtujeta povečanje proizvodnih kapacitet z dodatno izgradnjo proizvodnih prostorov, dodatno zaposlovanje, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi v Srbijo preselili proizvodne obrate tudi iz katerih drugih proizvodnih programov.

4

KAZALO

1. UVOD __________________________________________________________6

1.1. Opredelitev področja in opis problema _____________________________ 6

1.2. Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela _____________________ 6

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave ________________________________ 7

1.4. Predvidene metode raziskovanja___________________________________ 7

2. TEORETIČNA IZHODIŠČA NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ _______9

2.1. Definicija ______________________________________________________ 9

2.2. Oblike neposrednih tujih investicij ________________________________ 10

2.3. Vrste NTI_____________________________________________________ 11

2.4. Motivacijski dejavniki NTI ______________________________________ 13

2.5. Razlogi za investiranje v tujini ___________________________________ 14

2.6. Investicije slovenskih podjetij v tujini _____________________________ 15

2.7. Poslovanje s Srbijo _____________________________________________ 16

3. PRIMERA DIREKTNE TUJE INVESTICIJE PODJETIJ GORENJE, D. D., IN GORENJE TIKI D. O. O., V SRBIJI__________________________________19

3.1. O podjetju Gorenje, d. d. ________________________________________ 19 3.1.1. O podjetju Gorenje Tiki, d. o. o. _____________________________________ 21

3.2. Investicija v Valjevu ____________________________________________ 22 3.2.1. Priprave na investicijo_____________________________________________ 23 3.2.2. Potek investiranja ________________________________________________ 25 3.2.3. Zaposlovanje ustrezne delovne sile___________________________________ 26 3.2.4. Finančni vidik investicije __________________________________________ 30 3.2.5. Organizacijska struktura podjetja v Valjevu ____________________________ 33 3.2.6. Motivacijski dejavniki, zaradi katerih se je podjetje Gorenje, d. d., odločilo za investiranje v Srbiji _____________________________________________________ 36 3.2.7. Razlogi za neposredno tujo investicijo podjetja Gorenje, d. d., v Srbiji_______ 37 3.2.8. Ovire, ki se pojavljajo pri investiranju ________________________________ 38 3.2.9. Ekonomski učinki, s katerimi se srečujejo udeleženci investicij ____________ 39 3.2.10. Prvi rezultati izpolnjevanja načrta____________________________________ 40

3.3. Investicija v Stari Pazovi ________________________________________ 40 3.3.1. Priprave na investicijo_____________________________________________ 41 3.3.2. Potek investiranja ________________________________________________ 42 3.3.3. Kadrovski vidik investicije _________________________________________ 43 3.3.4. Finančni vidik investicije __________________________________________ 44 3.3.5. Organizacijska struktura podjetja v Stari Pazovi ________________________ 45 3.3.6. Motivacijski dejavniki_____________________________________________ 46 3.3.7. Razlogi za neposredno investiranje na srbsko tržišče _____________________ 47 3.3.8. Pričakovane ovire ________________________________________________ 48 3.3.9. Ekonomski učinki za podjetje in deželo gostiteljico______________________ 48

5

3.4. Investicija v Valjevu vs. Investicija v Stari Pazovi ___________________ 49

4. SKLEP _________________________________________________________52

5. POVZETEK / SUMMARY _________________________________________54

6. SEZNAM LITERATURE __________________________________________56

7. SEZNAM VIROV ________________________________________________57

8. SEZNAM TABEL GRAFOV IN DIAGRAMOV ________________________58

6

1. UVOD

1.1. Opredelitev področja in opis problema Področje raziskovanja, ki bo predstavljeno v diplomski nalogi, bo zajemalo celovit pogled na vsa področja poslovanja v podjetju, saj je pri izvajanju direktne investicije potrebno sodelovanje strokovnjakov in zaposlenih iz vseh področij. Pretežno bodo obravnavana finančno, kadrovsko, organizacijsko, nabavno, prodajno ter pravno področje. Problem raziskovanja bo zajemal potek priprave in izvedbe direktne investicije v tujini, kar obsega proučitev srbskega trga, srbske zakonodaje, delovne sile, lokacije, odnosa Srbije do slovenskih investitorjev, razvitost infrastrukture s strani podjetja Gorenje, d. d., ter pridobitev vseh ustreznih dokumentov za pričetek investicije; izvedbo investicije, ki zajema izgradnjo objekta, opremljanje objekta, zaposlitev delavcev in njihovo izobraževanje, iskanje novih poslovnih partnerjev – predvsem dobaviteljev, nadzor in upravljanje poslovanja; prednosti in slabosti, ki se pokažejo po pričetku izvajanja vseh aktivnosti na srbskem ozemlju in prenos tega znanja na hčerinsko podjetje; ter prednosti in slabosti, ki jih direktna investicija prinese podjetju investitorju in deželi gostiteljici, kar zajema finančni vidik, davčne olajšave, boljše gospodarske kazalce, boljši razvoj države in njenega okolja.

1.2. Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela Namen: Vsaka razvita družba se že nekaj let srečuje s selitvijo proizvodnih zmogljivost in obratov svojih podjetij v tuje, manj razvite dežele, čemur smo priča tudi v Sloveniji. V nalogi želim na praktičnem primeru, to je z dejansko izvedbo investicije podjetja, spoznati postopke, ki jih mora podjetje izvesti, da lahko začne poslovati in proizvajati v tuji državi, probleme, s katerimi se srečuje ter dejanja, na katera mora biti še posebej pozorno. To mi bo omogočeno s strani podjetja Gorenje, d. d., ki kot eno največjih slovenskih podjetji, izvaja direktne investicije na tujih trgih. Skozi dve direktni investiciji, od katerih bo prva v zaključni, druga pa v začetni fazi, bom proučila in spoznala korake, ki so potrebni za izvedbo direktne investicije v tuji državi. Poleg tega pa bo s tem podjetje Gorenje, d. d., pridobilo celovit pregled izvedbe njihove investicije v Valjevu ter korake izvajanja investicije v Stari Pazovi s strani Gorenja Tiki, d. o. o. Cilji:

− opredeliti vzroke, zaradi katerih sta se podjetji Gorenje, d. d., in Gorenje Tiki, d. o. o., odločili za investiranje v Srbiji,

− analizirati postopke izvajanja obeh investicij, − ovrednotiti rezultate investicije, ki je v zaključni fazi in spoznati rešitve problemov in

vprašanj, ki se pojavljajo pri izpeljavi investicije v začetni fazi in s tem − zbrati pomembna spoznanja, ki jih je podjetje pridobilo z izpeljavo prve investicije in

zagotoviti izpeljavo druge investicije z manj napakami oziroma z več znanja.

7

Osnovne trditve (teze): Selitev proizvodih zmogljivost je povezana predvsem z znižanjem stroškov proizvodnje, s čimer so mišljeni predvsem stroški delovne sile, kar je tudi glavni dejavnik selitve dela proizvodnje v Srbijo s strani podjetja Gorenje, d. .d., in Gorenje Tiki, d. o. o. Pogosti dejavniki, ki se še pojavljajo, so tudi polno izkoriščene kapacitete na obstoječih lokacijah, konkurenčna prednost podjetja ter ohranjanje konkurenčnosti na že obstoječih trgih, davčne ugodnosti ter razni bilateralni sporazumi dežele gostiteljice z drugimi državami, ki pomembno prispevajo k ugodnejšemu poslovanju podjetja. Dejanska izvedba investicije v tuji državi se nanaša tudi na odziv dežele gostiteljice in na njeno zaželenost sprejemanja investicije. Večina dežel v razvoju in manj razvitih dežel sprejema tuje investicije, saj si tako zagotovijo nova delovna mesta, infrastrukturo ter pritok kapitala.

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave Raziskava zajema pregled izpeljave investicije v Valjevu s strani podjetja Gorenje, d. d., in začetek izvajanja investicije hčerinskega podjetja Gorenje Tiki, d. o. o., v Stari Pazovi. Temeljna predpostavka, da se bo obseg investicij v Srbiji s strani podjetja Gorenje, d. d., in njegovih hčerinski podjetij tudi v prihodnosti povečeval, je na eni strani vedno večja naklonjenost srbskega trga tujim investicijam, zaradi vedno večjega odpiranja trga samega, po drugi strani pa tudi zato, ker srbski trg predstavlja starega poslovnega partnerja, ki je hkrati tudi novi trg, ki predstavlja izziv in nenazadnje se bodo investicije na tem trgu s strani podjetja povečevale zaradi izkušenj in poznanstev, ki jih podjetje pridobi z vsako novo investicijo v Srbiji. Raziskava bo omejena predvsem na ekonomski vidik poteka investicije, to je na finančni, kadrovski, organizacijski, nabavni, prodajni, logistični ter pravni in ne toliko na tehnični in tehnološki. Omejitev se bo nanašala le na direktni investiciji omenjenih podjetij v Srbijo, ne pa tudi na druge investicije, ki jih je podjetje že izvedlo in tudi ne na investicije, ki so jih izvedla ostala hčerinska podjetja.

1.4. Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bo uporabljena poslovna raziskava, saj bo obravnavana izvedba investicij s strani podjetja, kar pomeni povezavo podjetja z okoljem. Poleg tega pa bodo obravnavana tudi posamezna področja podjetja in njihove naloge pri izvedbi teh investicij. To bo dinamična poslovna raziskava, saj se bo proučevanje nanašalo na izvajanje investicij na srbskem trgu, od katerih je prva v zaključni, druga pa v začetni fazi. Pristop raziskovanja v diplomski nalogi bo deskriptivni, saj bo postopek izvajanja investicije opisen. Pri tem pa bosta upoštevani dve metodi, in sicer metoda deskripcije ter komparativna metoda. Metoda deskripcije bo uporabljena pri opisovanju postopka priprave in izvajanja obeh investicij, medtem ko se bo komparativna metoda nanašala na primerjavo obeh direktnih investicij oziroma na znanje, ki ga je dobilo matično podjetje in ga preneslo na hčerinsko, za lažje izvajanje svoje investicije.

8

V teoretičnem delu bodo na osnovi prebrane literature, navedene v seznamu virov, predstavljeni osnovni pojmi in razlage zastavljenega problema. V praktičnem delu bosta s pomočjo že pridobljenega znanja, z razgovori s strokovnjaki in odgovornimi iz različnih področij in dejavnosti, ki sodelujejo pri izvedbi investicij v Srbiji, predstavljena potek in izvedba investicije na tujem trgu s strani podjetij Gorenje, d. d., in Gorenje Tiki, d. o. o.

9

2. TEORETIČNA IZHODIŠČA NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ

2.1. Definicija Vlaganja kapitala v tujino delimo na vlaganja s fiksnim donosom (krediti) in na vlaganja oziroma investicije s spremenljivim donosom. Pri vlaganjih s spremenljivim donosom ločimo neposredne investicije in portfolio investicije1. (Rojec 1994, 25) Z direktnimi oziroma neposrednimi tujimi investicijami (NTI) razumemo lastništvo in nadzor nad nekim opredmetenim premoženjem v tujini. Pri tem gre za aktivno udeležbo podjetja pri dejavnosti tujega podjetja, kar pomeni, da gre pri direktni investiciji v tujino za obliko, pri kateri investitor, ki je lahko posameznik, podjetje, skupina posameznikov oziroma podjetij ali vlada oziroma vladna agencija, prenese v tujino poleg finančnih sredstev tudi tehnološke procese, organizacijo poslovanja, management, marketinška znanja in praktične izkušnje. (Hood, 1979, 6-7) Takšen način investiranja uvršča neposredne tuje investicije med dolgoročne investicije, saj želi investitor vzpostaviti trajnejši nadzor v ustanovljenem podjetju v tuji državi, za kar je pomembno, da ima investitor pomemben vpliv na management v podjetju. Vse to vključuje tako osnovne transakcije med dvema poslovnima enotama, kot tudi vse kasnejše transakcije med tujimi podjetji. (World Investment Report 1995, 383-384) Formalno-pravno je lahko neposredna tuja investicija izvedena tudi v obliki obveznic, če s tem zagotavlja lastniško zadosten vpliv in nadzor nad operativnim poslovanjem naložbe. Po priporočilih Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) vsebujejo NTI (Banka Slovenije 2002, 95):

− več kot 10% lastniškega kapitala, ki je delež podjetja, ki ga je kupil neposredni tuji investitor oziroma vlagatelj v neki drugi državi in reinvestirane dobičke, ki so deleži neposrednega tujega investitorja (ta je sorazmeren lastniškemu deležu v podjetju) v dobičku, ki ga ta investitor ni prejel oziroma, ki ni bil razdeljen med dividende ali dobičke (ti zadržani dobički se kasneje reinvestirajo),

− terjatve do povezanih oseb v tujini ter − obveznosti do povezanih oseb v tujini.

Neposredne tuje investicije so le ena od oblik mednarodnih ekonomskih odnosov, ki dopolnjujejo izvoz, a ga ne nadomeščajo. V zadnjem času je takšna oblika investiranja postala najbolj dinamična oblika, obseg mednarodne proizvodnje pa je celo višji od izvoza. (Prašnikar 2001, 200-201)

1 Portfolio investicije se od neposrednih tujih investicij (NTI) ločijo po naslednjih značilnostih: − lastniški delež v podjetju mora biti manjši od 10%, − portfolio investicije so praviloma kratkoročne narave, − investitor v podjetju nima aktivne vloge, njegov interes predstavlja zgolj donosnost vloženega kapitala, − kot investitorji se v večini pojavljajo finančne institucije, institucionalni investitorji in posamezniki, ki

načeloma vlagajo svoja sredstva v finančnih oblikah.

10

Dejavniki, ki so vplivali na vedno večji pomen neposrednih tujih investicij, so (Jugnickel, Koopman 1996):

− podjetja želijo ohraniti nadzor nad lastniško specifičnimi prednostmi, − visoki in naraščajoči stroški raziskav in razvoja ter vse krajši življenjski cikel proizvoda

zahteva mednarodno uporabo novih razvojnih dosežkov, − moderna informacijska in komunikacijska tehnologija zmanjšuje stroške poslovanja ter

omogoča organizacijo in koordinacijo od daleč in − zaradi pojava konkurence, zlasti iz Azije, so podjetja iz razvitih držav prisiljena znižati

stroške s pomočjo izgradnje mednarodnih proizvodnih mrež in prodreti na nove trge. NTI sodijo med najvišje oblike internacionalizacije. So prevladujoča oblika poslovnega tveganja v tujini in se od ostalih oblik mednarodnih tokov kapitala razlikujejo predvsem po tem, da gre za strateško obliko vlaganja, katere značilnosti sta dolgoročnost in aktivna vloga tujega investitorja.

2.2. Oblike neposrednih tujih investicij Med oblike neposrednih tujih investicij uvrščamo (Kenda 2001, 209-212):

− investicije v izgradnjo novih zmogljivosti (ang. greenfield investment), − nakup že obstoječega podjetja (ang. acquisition strategy ali brownfield investment) ter − udeležbo s skupnim vlaganjem (ang. joint venture)2.

Investicija podjetja Gorenje, d. d., v Srbiji spada med investicije v izgradnjo novih zmogljivosti. Strategija "zelene površine" pomeni nakup ali najem zemljišča, na katerem zgradi naložbenik povsem na novo najprej objekt, ga opremi, končno pa vanj uvede proizvodnjo ali dejavnost po lastni zamisli. Podjetje se odloči za nakup ali dolgoročni najem zemljišča, kjer zgradi proizvodne zmogljivosti, vodstvo podjetja pa predstavljajo tuji managerji. Prednost te strategije je, da podjetje lahko samo izbere lokacijo novega objekta, ki mu mogoče bolj ustreza in kjer lažje uveljavi svoje interese. Z namenom povečati zaposlenost, lokalne skupnosti pogosto spodbujajo takšne investicije, kar bistveno zmanjša stroške podjetja oz. investitorja. Investitorju se v tem primeru ni potrebno ukvarjati z morebitnimi dolgovi ali hipotekami podjetja, niti nima problemov z zastarelo opremo, kar je v večini primerov stalna praksa. Prednost je tudi v tem, da na področju poslovnih običajev in kulture podjetje ni izpostavljeno hitremu tempu prilagajanja, tako imenovanemu kulturnemu šoku, ampak se temu tempu prilagaja počasi skozi proces investiranja.

2 Skupna vlaganja pomenijo lastniško udeležbo dveh ali več partnerjev pri na novo ustanovljenem podjetju za posebne namene. Pogoj za sodelovanje so njihovi skupni ekonomski interesi. Partner v tuji deželi je lahko vlada oz. podjetje z večinsko vladno udeležbo ali neodvisno zasebno podjetje. Poglavitna slabost skupnih vlaganj, ne glede na to ali gre za partnerstvo z vladnim ali neodvisnim zasebnim podjetjem, so konflikti in razlike v interesih. Pri tej obliki je potrebna direktna naložba v management, transfer tehnologije, izobraževanje kadrov in v odnose z javnostjo. S tem pridobi matično naložbeno podjetje preko skupne naložbe možnost širitve preko meja, še zlasti ob upoštevanju davčnih in drugih olajšav, ki jih pri tem ponujajo dežele gostiteljice.

11

Slabost te strategije je predvsem v trajanju procesa investiranja, ki je lahko zelo dolgotrajno in zapleteno, prav tako pa lahko nastopajo pri iskanju nove lokacije oz. zemljišča, primernega za gradnjo, težave. Tako je v večini primerov lokacija draga ali zemljišče sploh ni naprodaj. Podjetje se mora prav tako prilagoditi lokalnim in nacionalnim, pogosto strogim, ekološkim normam države gostiteljice in mora rekrutirati domačo delovno silo, ki jo je največkrat potrebno predhodno prekvalificirati, da bi jo uskladili s standardi in zahtevami novega podjetja. Slabost je lahko tudi, da na tujega investitorja rezidenti gledajo pogosto neprijazno. Podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., se je odločilo za vstop na srbski trg z nakupom že obstoječega podjetja ali »acquisition strategy« oziroma »brownfield investment«. Pri tem gre za nakup podjetja, ki je v gostujoči državi predhodno že poslovalo v domači lasti; to pomeni, da gre za prevzem obstoječega objekta oz. podjetja v tuji deželi. Pri takšnih operacijah mora podjetje-investitor paziti na potencialne skrite finančne obveznosti prevzetega podjetja, analizirati mora odnose med zaposlenimi, proučiti ravnanje z odpadki,... Investitor mora natančno analizirati preteklo poslovanje prevzetega podjetja, saj bo v prihodnje prevzelo vse njegove obveznosti, kar predstavlja poglavitno slabost te strategije. Glavni motiv investitorja je, da hitro pridobi nadzor nad podjetjem, saj s tem pridobi nadzor nad že obstoječo delovno silo in upravitelji, obstoječo tehnologijo in blagovnimi znamkami. Glavna prednost te strategije predstavlja čas, saj je možno takoj po nakupu obstoječe podjetje integrirati v sistem, v primeru uspešne odločitve pa nova družba takoj zagotavlja donose. Najpomembnejša je pridobitev že obstoječih distribucijskih kanalov in prodajnih poti.

2.3. Vrste NTI Pri vrstah neposrednih tujih investicij ločimo vhodne NTI, kjer gre za pritok tujih investicij v domače gospodarstvo. Izkušnje kažejo, da so učinki vhodnih NTI ponavadi pozitivni za državo gostiteljico, čeprav se pojavljajo tudi stroški. Prav tako lahko NTI negativno vplivajo na tiste panoge, ki še niso sposobne konkurirati mednarodni konkurenci. Ti učinki so odvisni predvsem od namena, ki ga želi NTI doseči na trgu. Učinki se v osnovi delijo na gospodarske, družbene in politične. Medtem ko so gospodarski učinki večinoma ugodni, lahko politični in družbeni učinki povzročijo velike stroške. Pri političnih govorimo predvsem o izgubi nacionalne suverenosti, redistribuciji dohodkov v korist tujcev in o drugih škodljivih učinkih na domač politični proces in na politiko vlade dežele gostiteljice. Ekonomski vplivi so večplastni in delujejo na kratek ali dolgi rok. NTI vplivajo na določene dejavnike gospodarske rasti, in sicer na: oblikovanje kapitala, količino in kakovost proizvodnih dejavnikov in izboljšanje učinkovitosti njihove alokacije, tehnični napredek, stimuliranje inovativnosti in podjetništva ter dvig fleksibilnosti in odvisnosti gospodarstva na pogoje na svetovnem trgu. Druga vrsta pa so izhodne NTI, kjer glede na narodno gospodarstvo ločimo trgovinske učinke, plačilno- bilančne učinke, učinke na zaposlenost in gospodarsko rast ter učinke z vidika akumulativnosti in družbenega proizvoda.

12

Trgovinske učinke lahko proučujemo kratkoročno ali dolgoročno. Kratkoročno se nanašajo na tisti čas, ko obrat v tujini še ne začne poslovati. V tem času proučujemo predvsem vpliv na izvoz. Do neposrednega povečanja izvoza pride zato, ker podjetje opremi svojo podružnico s proizvodnimi sredstvi, ponavadi iz države izvora. Kratkoročni učinki v investicijski dobi se povečujejo sorazmerno glede na prenos tehnološkega in drugega znanja. Z dolgoročnega vidika pa so trgovinski učinki večji, saj je proizvodnja odvisna od uvoza še dolgo po začetku delovanja podružnice. Ob povečanju izvoza znanja in kapitala se poveča tudi fizični izvoz. Na splošno velja, da NTI pospešujejo izvoz in spreminjajo njegovo strukturo. Plačilno-bilančni učinki se obravnavajo le na dolgi rok in so sestavljeni iz posamičnih povratnih učinkov, ki neposredno vplivajo na tekoče stanje plačilne bilance ter skupine učinkov, ki vplivajo na plačilno bilanco posredno s procesi prilagajanja gospodarstva. Izhodne NTI delimo v dve skupini, in sicer v vertikalno in horizontalno organizirane izhodne NTI. Vertikalno organizirane NTI se pojavljajo v dveh oblikah, in sicer kot vertikalne NTI, katerih podružnice v tujini prejemajo sredstva od matičnega podjetja ter kot vertikalne NTI, kjer podjetje v tujini prodaja outpute domačega podjetja. Slednja oblika je v gospodarstvu manj pogosta. Horizontalno organizirane NTI predstavljajo investicijo v tujini v enako dejavnost, kot jo opravlja podjetje doma. (Hill 2001, 190-197) Značilnost multinacionalnih podjetij je intenzivna znotraj-podjetniška trgovina med matičnim podjetjem in podružnicami, ne glede na to ali gre za vertikalno ali horizontalno organiziranost, saj matično podjetje večino svoje proizvodnje nižjih ali enakih stopenj predelave preseli na stroškovno bolj ugodne lokacije v tujini. Podružnice nato te polproizvode oziroma sestavne dele izvažajo nazaj v matično podjetje ali druge podružnice kot končne proizvode, kjer so vgrajeni v končne proizvode. Za vertikalno organizacijo multinacionalnega podjetja so značilni znotraj-podjetniški trgovinski tokovi iz podružnic v matično podjetje. Pri horizontalni organizaciji multinacionalnega podjetja pa prevladujejo enakomerni znotraj-podjetniški trgovinski tokovi v obe smeri. Te povezave znotraj podjetij (med matičnim podjetjem in podružnicami) so lahko koristne, saj lahko služijo kot pretok in razpršitev znanja, »know-how-a«, spretnosti ter informacij znotraj povezav med podjetij. Močne povezave pospešujejo rast produktivnosti, proizvodno učinkovitost, upravljavske in tehnološke sposobnosti ter tržno diverzifikacijo dobaviteljev. (Damijan 2001, 123)

13

2.4. Motivacijski dejavniki NTI Investitorji se odločajo za neposredne investicije v tujini na podlagi različnih vzrokov. V grobem jih lahko razdelimo na 8 motivacijskih dejavnikov investiranja (Pye 1998, 378-389):

a) Dejavniki trga. Podjetje, ki namerava neposredno investirati, želi obdržati ali povečati svoj tržni delež. Zato ga zanima, kako velik je trg, kamor namerava investirati, kakšen je njegov rasni potencial in kakšne so na njem možnosti za ustanovitev izvozne baze za nove trge.

b) Dejavniki virov. Neposredni investitor išče dostop do novih surovin.

c) Zaposlitveni dejavniki. Usmerjeni so na dostop do izšolane in izkušene delovne sile

ter na njeno zanesljivost in pripravljenost za delo.

d) Dejavniki tehnologije. Vključujejo možnost dostopa do lokalne tehnologije (ang. know-how), tehnično izurjene delovne sile ter modernih naprav in opreme. Neposrednemu investitorju lahko izkušnje iz novega okolja pomagajo tudi pri nabiranju izkušenj za domače poslovanje.

e) Dejavniki finančne učinkovitosti. Ti monetarni dejavniki vključujejo primerjalne

prednosti pri cenah materialov in delovne sile, možnost izogibanja carinam in ostalim oviram, možnost zniževanja operativnih stroškov oz. zvišanja dobičkov, dividend in donosnosti.

f) Dejavniki strateškega položaja. To so strateški cilji, ki vključujejo dolgoročne

možnosti poslovanja ter nakup obstoječih podjetij, ki predstavljajo potencialno bodočo konkurenco. Neposredni investitor si lahko z investicijo prizadeva biti prvi in pred ostalimi ter tako pridobi določene prednosti.

g) Dejavniki geografske lege. Pomemben dejavnik NTI je tudi njihova splošna

geografska lega, njena oddaljenost od dobaviteljev, kupcev in potencialnega izvoznega trga.

h) Dejavniki investicijskega ozračja. So pomembni predvsem za državo prejemnico

NTI. Nanašajo se na njen odnos do NTI, saj na investitorjevo odločitev velikokrat vplivajo tudi predhodno sodelovanje držav, njune kulturne in jezikovne podobnosti ter poznavanje poslovnega okolja.

Ekonomska teorija širše razvršča motive NTI v 3 skupine (Prašnikar 2001, 119):

− motivi penetracije lokalnega trga (izognitev visokim vstopnim stroškom), − motiv dostopa do lokalnih naravnih virov ter − motiv povečane produktivnosti preko boljšega organiziranja proizvodnje, dostopa do

cenejše delovne sile in inputov ter dostopa do specifičnih neopredmetenih sredstev lokalnih podjetij.

14

2.5. Razlogi za investiranje v tujini Razlogov za neposredno investiranje v tujini je več, med najpomembnejše sodijo:

a) Povečanje prodaje in donosov: z domačo organizacijo povečanje prodaje in donosov ni racionalno, zato je pri določenem obsegu izvoza potrebna ustanovitev izpostave v tujini. Ta je lahko na začetku v obliki predstavništva, kasneje pa se lahko nadaljuje z eno od oblik direktne investicije. Prvi razlog za odločitev o direktni investiciji v tujini je pričakovanje povečane prodaje in donosov.

b) Vstop na hitro rastoče trge: primer hitro rastočih in na novo nastajajočih trgov so

Vzhodna Evropa, Rusija, Kitajska ter Indija. Vstop na takšne trge je prepričljiv razlog za direktno investiranje, saj bo podjetje s tem kar najbolje izkoristilo konjunkturo na danem prostoru in si v dani tržni niši zagotovilo ugodno tržno pozicijo. Slednje velja še zlasti za mednarodne družbe. V takšnih primerih so podjetja pripravljena obstoječa podjetja odkupiti ali vanje vlagati.

c) Znižanje stroškov: kot konkurenčna prednost za podjetje je znižanje stroškov

zanimivo, kadar lahko v tujini proizvaja ceneje kot doma. Pomembni so stroški dela, kadar gre za delovno intenzivno proizvodnjo; stroški vhodnih materialov, kadar jih je potrebno dobavljati od daleč, z neposredno investicijo pa se pot skrajša; stroški energije in transportni stroški.

d) Utrjevanje ekonomskih blokov: gre za dvosmerno krepitev. Na eni strani omogoča

ustanavljanje ekonomskih blokov, kot so NAFTA, APEC, EU, EFTA, ASEAN, znotraj katerih je pospešeno direktno investiranje zaradi vzajemnih olajšav in odprave preprek, na drugi strani pa daje pospešeno direktno investiranje in bolj prosto trgovanje smisel nastalim nacionalnim integracijam oz. ekonomskim blokom.

e) Zaščita domačega trga: je nekoliko manj prepričljiv argument, nanaša se na

odločitev investitorja za investicijo na tujem trgu pomembnejšega tekmeca z namenom, da s tem oslabi njegovo pozicijo na njegovem domačem trgu, preusmeri pozornost tekmeca na njegov domači trg in tako zaščiti svoje domače tržišče. Takšne odločitve mednarodnih družb so toliko bolj razumljive, ker se praviloma z ustanovitvijo ene proizvodnje nadaljuje v istem okolišu še dopolnilna proizvodnja in tuji naložbeniki lahko na danem območju delujejo kot zaprt sistem.

f) Pridobivanje tehnološkega, upravljavskega in trženjskega znanja: poleg razvoja

in raziskav doma se nekatera podjetja odločijo za investicijo v tujini z namenom, da lažje in hitreje pridobijo ali tja prenesejo znanja svojih poglavitnih tekmecev. Gre za investicije v deželah glavnih tehnoloških in trženjskih tekmecev.

15

2.6. Investicije slovenskih podjetij v tujini Motivi slovenskih podjetij: Zaradi vedno večje globalizacije, s tem pa tudi konkurence na trgu, so slovenski investitorji prisiljeni težiti k poslovanju, ki jim bo omogočalo zadržanje in povečanje tržnih deležev na obstoječih trgih in pridobivanje tržnih deležev na novih trgih. To jim omogočajo predvsem izhodne NTI. Tako je poglavitni motiv slovenskih investitorjev ohranjanje oziroma odpiranje trgov (to so predvsem lokalni trgi države prejemnice). Med pomembnejše motive spadajo tudi strateški razlogi ter povečanje učinkovitosti poslovanja podjetja investitorja, pomemben pa je tudi stroškovni motiv, kamor sodijo predvsem stroški dela. Tržnemu motivu pripada največja pomembnost zaradi naslednjih dejavnikov: širitev in ohranitev trga (še posebno trga, ki ga je slovensko gospodarstvo z razpadom Jugoslavije izgubilo), dostop na trg, rast podjetja, povečanje prodaje, dostop do cenejših virov, finančni in tržni motivi, trženje, zadržanje in razširitev trgov, novi trgi, penetracija trga, prisotnost na tujih trgih in širitev prodajne mreže, povečanje izvoza, lokalno trženje, sinergija ter globalizacija podjetja v integracijske procese. Dejavniki izbire države gostiteljice oziroma prejemnice investicije: Poglavitni dejavniki izbire dežele gostiteljice so povezani s trgom te dežele, s čimer mislimo na ohranjanje in odpiranje trgov, rast podjetja v tej deželi, povečanje prodaje, zasledovanje konkurentov, ki so že investirali v to državo, prodor na hitro rastoče trge tretjih dežel ter ohranitev nekdanjih trgov in premoženja v tej državi. Pri investiranju slovenskih podjetij na tuja tržišča so vidni predvsem trije dejavniki. Kot prvi se pojavlja globalizacija, ki sili podjetja v iskanje cenejših virov ter novih trgov, privatizacija, ki se je pričela v večini držav nekdanje Jugoslavije pozno izvajati, kot tretji dejavnik pa so pomembne specifične lokacije. Ovire pri investiranju: Med najpomembnejšimi ovirami, s katerimi se srečujejo slovenski investitorji v tujini, se pogosto pojavljajo pomanjkanje ustrezno strokovno usposobljenih kadrov. Gre za pomanjkanje znanja o internacionalizaciji, pravno-administrativnih postopkih, o sami tehniki mednarodnega poslovanja, mednarodnem marketingu, uveljavljanju industrijske lastnine ter o nadzoru in upravljanju enot v tujini. Velik pomen investitorji pripisujejo velikemu tveganju, ne-prepoznavanju blagovne znamke investitorja, visokim stroškom trženja, težavnemu prodoru, nepoznavanju pravnega in administrativnega okolja ter oddaljenosti. Ovire, s katerimi se investitorji še srečujejo, so premajhna pomoč države z vidika sofinanciranja, premajhna pomoč države z vidika navezovanja prvih stikov s tujimi podjetji, premajhna pomoč diplomatsko konzularnih predstavništev, pomanjkanje informacij, omejena možnost kontrole, neugodna zakonodaja, klima in regulativa v Sloveniji ter neustrezni odnosi Slovenije s posamičnimi državami. Ekonomska politika bi morala oblikovati primernejše pogoje izhodne internacionalizacije in ukrepe pospeševanja neposrednih investicij v tujino. Med pomembnejše ovire sodijo tudi kulturne razlike in nacionalno vedenje potrošnikov oziroma javnosti ter tudi vlade v deželi gostiteljici. (Svetličič in Jaklič 2001, 196-197)

16

2.7. Poslovanje s Srbijo Potem, ko je 3. junija 2006 Črna gora razglasila neodvisnost in je prenehala obstajati Srbija in Črna gora (SČG), je 5. junija 2006 neodvisnost razglasila tudi Srbija ter pridobila pravico do mednarodno-pravne subjektivitete SČG, ki Srbiji pripada po ustavi SČG.3 Srbija je tako demokratična republika z glavnim mestom Beograd in meri 88.361 km2. Po statističnih podatkih je imela Srbija v letu 2006 7,4 milijona prebivalcev4, od katerih je 82,86% Srbov, ostalo pa predstavlja 37 nacionalnih skupin.5 Stopnja brezposelnosti aktivnega prebivalstva za leto 2006 znaša 19,5%.6 Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je znašala 6,3%, medtem ko je bil BDP po tekočih cenah 28,4 milijard USD, gospodarska rast pa je v letu 2006 znašala 6,7%. BDP per capita je v letu 2006 znašal 3.838 USD. Inflacija je v letu 2006 znašala 12,6%. Nacionalna valuta je Dinar (RSD), pri čemer je bil v letu 2006 menjalni tečaj za Evro 83,3 RSD za 1 Evro, za Ameriški dolar pa 68,4 RSD za 1 USD. Povečevanje vrednosti Dinarja je odraz vedno večjega zanimanja za srbski trg in investiranja v Srbijo. Nominalna stopnja rasti uvoza blaga v Srbijo je v lanskem letu znašala 16%, nominalna stopnja rasti izvoza blaga iz Srbije pa 17,4%7. Po letu 2000 je Srbija pričela s sprostitvijo trga in odpiranjem države, kar je močno podprla tudi mednarodna skupnost. Reformistična vlada je začela z izvajanjem pomembnih reform, med katere spada privatizacija, stabiliziranje valute, znižanje inflacije ter izboljšanje finančnega sektorja. Finančno sta izvajanje teh reform podprla Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ki hkrati onemogočata odstopanja od zastavljenih ciljev. Zaviralni učinek imajo brezposelnost, slab socialni položaj prebivalstva in nizka gospodarska rast. Sedem in pol milijonski trg, moderna zakonodaja o tujih naložbah, spodbuden davčni sistem ter sklenjeni sporazumi z več državami v regiji so razlogi, da je Srbija postala privlačna za tuje investitorje. Tako tuje naložbe iz leta v leto naraščajo (v letu 2005 so NTI znašale 5,7% BDP-ja, od katerih investicije v izgradnjo novih zmogljivosti še vedno predstavljajo nepomemben delež)8 in s tem povečujejo izvoz, kar je še posebno pomembno za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. V zadnjih letih se je izboljšala zunanja likvidnost, vendar pa je še vedno slaba notranja dinarska in devizna likvidnost podjetij. Iz leta v leto se povečuje pritok kapitala, ki je v letu 2005 znašal 3,6 bilijona Evra9.

3 Povzeto po Novice Siol.net (2006) [online]: http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=3&article_id=1306060506150939&cid=101&pgn=6. 4 Povzeto po Izvozno okno (2007) [online]: http://www.izvoznookno.si/index.php?act=2&act2=7&dId=2006091814523210&offset=0. 5 Povzeto po Vlada Republike Srbije (2004) [online]: http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=37. 6 Povzeto po Statistical office of the Republic of Serbia (2006) [online]: http://webrzs.statserb.sr.gov.yu/axd/en/drugastrana.php?Sifra=0018&izbor=odel&tab=152. 7 Povzeto po Izvozno okno (2007) [online]: http://www.izvoznookno.si/index.php?act=2&act2=7&dId=2006091814523210&offset=0. 8 Povzeto po: Commission of the European Communities (2006) [online]: http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/2006/Nov/sr_sec_1389_en.pdf. 9 Povzeto po: Commission of the European Communities (2006) [online]: http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/2006/Nov/sr_sec_1389_en.pdf.

17

Srbija je za Slovenijo predstavljala pomemben trg že v bivši Jugoslaviji, zato si je tudi po razpadu le-te prizadevala čim hitreje pridobiti izgubljeni trg nazaj in se na njem okrepiti, saj so bila slovenska podjetja tam tudi vseskozi prisotna. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Srbijo se je začelo po letu 2000 izboljševati, s tem pa je začel naraščati tudi slovenski izvoz v Srbijo. Slovenska podjetja spadajo med največje vlagatelje v Srbiji, njihov interes pa se še povečuje. (Albaneze, Čavić, Jerina in drugi 2003, 9-10) Po letu 2000, ko so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med Slovenijo in takratno Zvezno Republiko Jugoslavijo (ZRJ), so bili sklenjeni naslednji sporazumi, pomembni za gospodarstvo: Sporazum o trgovinsko-gospodarskem sodelovanju (velja od 6.11.2001), Sporazum o spodbujanju in zaščiti investicij, Sporazum o sodelovanju na področju turizma in Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (velja od 1.1.2004). (Albaneze, Čavić, Jerina in drugi 2003, 15) Blagovna menjava med Slovenijo in Srbijo je bila največja sredi osemdesetih let. Po razpadu Jugoslavije je bila le simbolična. Razlog je bil v mednarodnih sankcijah in v srbskem omejevanju slovenskega izvoza, ki je bilo odpravljeno šele leta 2000. Poleg tega je bil ta trg dokaj zaprt in zahteven. Kmalu za tem je srbski trg postal eden izmed pomembnejših slovenskih izvoznih trgov. V lanskem letu je slovenski izvoz v Srbijo znašal 263,7 milijonov USD, slovenski uvoz srbskega blaga pa 123,9 milijonov USD10. Kljub vedno boljšim rezultatom, pa slovenska podjetja še vedno niso maksimalno izkoristila poznavanja srbskega trga, s čimer je mišljeno predvsem poznavanje kulture in jezika, osebni in poslovni stiki ter geografska lega. Razlog za to je visoka stopnja rizičnosti te države (le-ta znaša 34, pri čemer je 0-maksimalna in 100-minimalna stopnja rizičnosti), poleg tega spada tudi v E-rizični razred, ki predstavlja maksimalno rizičnost. Srbski trg je za slovenske vlagatelje zanimiv predvsem za to, ker po eni strani predstavlja star, že poznan trg, po drugi strani pa je to zaradi sprememb in dogodkov, ki so se dogajali v devetdesetih letih, nov trg. Je tudi tržišče, ki je geografsko blizu in so poznani že prej omenjeni dejavniki. Srbska vlada si prizadeva s Slovenijo vzpostaviti čim boljše gospodarske odnose, saj so bil le-ti prekinjeni, prav tako je slovenskim vlagateljem naklonjena privatizacija. Srbija ima ugodno in sodobno zakonodajo, kjer bo prišlo še do veliko sprememb zaradi cilja približevanju Evropski Uniji.11

10 Povzeto po Izvozno okno (2007) [online]: http://www.izvoznookno.si/index.php?act=2&act2=7&dId=2006091814523210&offset=0. 11 Povzeto po Gospodarska zbornica Slovenije (2007) [online]: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=1413.

18

Slovenski investitorji se sedaj, ko se srbski trg odpira, želijo na tem območju čim prej utrditi (si pridobiti zaupanje potrošnikov in s tem pridobiti čim večji tržni delež), kar v prihodnosti obeta doseganje višjih profitnih stopenj poslovanja in to s pomočjo kombiniranja proizvodnih in tržnih dejavnikov (nižji strošek delovne sile je le eden od dejavnikov). Slovenska podjetja se zavedajo, da zgolj izvozno poslovanje ni dovolj, zato se poslužujejo neposrednega investiranja, ki jim zagotovi status domačega proizvajalca, kar omogoča tudi trženje brez carinskih omejitev na tem tržišču.12 Pozitivni vidiki vlaganja v Srbijo se kažejo tudi v prostotrgovinskih sporazumih, ki jih ima Srbija sklenjene z drugimi državami (še posebno prostotrgovinski sporazum z Rusijo). Za tuje naložbe, še posebno slovenske, so zainteresirana tudi srbska podjetja, saj bi tako pridobila pomembne poslovne partnerje, odpirajo pa se tudi možnosti za povezave z ruskim, kitajskim trgom ter s trgi drugih azijskih in afriških držav. (Albaneze, Čavić, Jerina in drugi 2003, 17-18)

12 Povzeto po Gospodarska zbornica Slovenije (2007) [online]: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?IDmp=-1.

19

3. PRIMERA DIREKTNE TUJE INVESTICIJE PODJETIJ GORENJE, D. D., IN GORENJE TIKI D. O. O., V SRBIJI

3.1. O podjetju Gorenje, d. d. Gorenje je nastalo 5. aprila 1950 v vasi Gorenje. Prvi prostori so bili v privatni kovaški delavnici. Z odločbo Poverjeništva za lokalno industrijo in obrt OLO Mozirje je nastalo Okrajno kovinsko podjetje Gorenje. V register je bilo podjetje vpisano 23. avgusta 1950. Izdelovali so kmetijske stroje (predvsem mlatilnice in sadne stroje) in izvajali kovaška, podkovaška, ključavničarska in mehanična dela. Poleg tega so takrat izdelovali tudi ročne priprave za pranje perila, tako imenovane »ribeže«. Nato je podjetje prišlo pod nadzor OLO Šmartno ob Paki. Takrat je bilo v podjetju zaposlenih sedem ljudi ter dva kovinarska vajenca. Zaradi razširitve se je podjetje leta 1954 preimenovalo v Kovinsko industrijsko podjetje Gorenje. Istega leta so zaključili tudi z deli prvega novega objekta, poleg tega so odkupili še strojno lopo. Podjetje je bilo od vsega začetka zelo fleksibilno. Svojo proizvodnjo so prilagajali povpraševanju in potrebam na trgu. Ko je bilo povpraševanje po sadnih mlinih in mlatilnicah prenizko ali ga ni bilo, so svojo proizvodnjo preusmerili k eksploatiranju kamnoloma in predelovanju zelene gline. Poskusili so tudi z izdelavo preš za izdelavo opeke, vendar je bila njihova izdelav slaba. Nadalje so svoj proizvodni program razširili na eksploatacijo laporja, bentonita in na potrebe po kamnih in nekaterih nemetalih za kemično industrijo. Zaradi razširitve dejavnosti, se je podjetje preimenovalo v Kovinsko industrijsko eksploatacijsko podjetje Gorenje. V letih 1958 in 1959 je bilo obdobje programskega preusmerjanja od proizvodnje kmetijskih strojev k štedilnikom. To je bila posledica takratnega dopuščanja vmešavanja ljudskih odborov občin in okrajev v usodo posameznih podjetij. Tako so Gorenju dodelili prevzem takrat nerentabilne izdelave štedilnikov TOBI v SIP Šempeter in mu odvzeli eksploatacijo zelene gline in bentonitov. V teh letih je podjetje zaposlovalo 135 delavcev, od tega je bila skoraj polovica žensk. Z večanjem števila zaposlenih so potrebovali tudi dodatne prostore, zato so zgradili še dve baraki. Zaradi vse večje prostorske stiske se je porodila ideja o selitvi podjetja v Velenje. To je navdušilo Velenjčane, saj bi to pomenilo delovna mesta za nezaposlene žene velenjskih rudarjev. Pri tem je bilo potrebno tudi prepričevanje dotedanjih zaposlenih. Podjetje se je v Velenje preselilo leta 1960. To mu je omogočilo hitrejši razvoj, k čemur sta pripomogla tudi takratni Rudnik lignita Velenje, ki je Gorenju ponudil prostore, kasneje pa pomoč pri gradnji nove hale, in Termoelektrarna Šoštanj. Že leta 1964 je bila zgrajena prva hala, ki je imela 12.500 m2 površine. Ob koncu istega leta so v hali dnevno proizvedli že 500 izdelkov, kar je podjetje uvrstilo med največje proizvajalce bele tehnike. Proizvodnja se je od programa štedilnikov na trda goriva širila na električne in plinske štedilnike. Proizvajati so jih začeli v sodelovanju z italijanskim podjetjem GIBO, kasneje je sledilo tudi sodelovanje s podjetjem REX ZANUSSI. Leta 1965 so začeli proizvajati še pralne stroje. Novi program je podjetje uvrstil v elektro-kovinsko panogo.

20

Podjetje je najprej osvojilo takratni jugoslovanski trg. Kljub velikemu domačemu trgu je bila njihova izvozna strategija usmerjena tudi na zahodna tržišča, zlasti v Zahodno Nemčijo. Že leta 1964 so kljub slabim logističnim pogojem dosegli ogromen izvoz v Zahodno Nemčijo, saj se je le-ta odvijal s tremi ali štirimi starimi kamioni. Tako se je podjetje že takrat srečevalo s problemi nabave in prevoza materialov ter prodaje izdelkov. Zgodnji prodor na trge zahodne Evrope je podjetju omogočil nadaljnjo rast, posodabljanje proizvodnih in poslovnih prostorov, uvedbo informacijske tehnologije, večjo skrb za boljše delovne pogoje in izobraževanje zaposlenih, poleg tega si je podjetje pridobilo poslovne partnerje, tako dobavitelje kot kupce. Ob razpadu Jugoslavije in nastanku samostojne države Republike Slovenije je uveljavitev Gorenja na zahodnoevropskih trgih pomenila obstoj podjetja. Podjetje je s prodorom na trge tujih držav na njih odpiralo svoje poslovne enote (skladiščenje, servisni centri, trgovina, predstavništva,…) in tam zaposlovalo nove delavce. (Rojc 2000, 14-62) Danes poznamo podjetje Gorenje kot delniško družbo, kar je postalo 31.12.1997. Osnovni Kapital družbe znaša 50.909.697,88 Evrov, njegova dokapitalizacija pa je trenutno še v postopku. Osnovni kapital je razdeljen na 12.200.000 imenskih delnic z oznako GVRG, ki so uvrščene na borzno kotacijo Ljubljanske borze. Njihova nominalna vrednost znaša 4,173 Evra. Skupino Gorenje sestavlja danes krovna družba Gorenje gospodinjski aparati, d. d., ali skrajšano Gorenje, d. d., in 59 odvisnih družb, od katerih jih je 47 v tujini. Družbe so povezane v skupen sistem na podlagi kapitalskih deležev. Krovna družba Gorenje, d. d., ima dvotirni sistem upravljanja, to je s štiri-člansko Upravo in Nadzornim svetom, katerega sestavlja deset ljudi. Odvisne družbe pa imajo praviloma enočlansko Upravo, organ upravljanja predstavljajo člani Uprave oziroma od njih določeni pooblaščenci, upravljanje je usklajeno z pravnim redom države, v kateri se družba nahaja, pri upravljanju pa se uporabljajo enotni standardi oziroma pravila, ki veljajo v skupini. Podjetja Skupine Gorenje so v večini trgovska podjetja in imajo organizirano potniško mrežo, transport, skladiščenje ter servis proizvodov, podjetji na Češkem in v Avstriji pa izdelujeta tudi kuhinjsko pohištvo. Dejavnost Skupine Gorenje je razdeljena na tri poslovna področja, in sicer:

− gospodinjski aparati, ki vključuje proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov, proizvodnjo in prodajo grelnikov vode, orodij in industrijske opreme;

− notranja oprema, ki vključuje proizvodnjo in prodajo kuhinjskega in kopalniškega pohištva, sanitarne opreme in keramičnih ploščic ter

− trgovine in storitve, ki vključuje trgovine, inženiring, zastopstva, gostinstvo, turizem, upravljanje z nepremičninami, ravnanje s posebnimi odpadki, odvoz in predelavo mulja ter izdelavo in predelavo opeke, stropnih nosilcev in preklad.13

13 Povzeto po Skupina Gorenje (2006) [online]: http://www.gorenjegroup.com/6.

21

Temeljna dejavnost podjetja Gorenje je danes proizvodnja in prodaja velikih gospodinjskih aparatov, ki so razdeljeni na Hladilno-zamrzovalne aparate (HZA), katerih proizvodnja je največja, sledijo Kuhalni aparati (KA) ter Pralno-pomivalni aparati (PPA). Podjetje Gorenje, d. d., spada med največje slovenske neto izvoznike, na kar kaže več dejavnikov. Največji trg podjetja so države Evropske unije, sicer pa svoje proizvode prodaja v več kot 60 državah sveta. Gorenje na tujih trgih uresničuje 90% delež prodaje (prodaja pod lastno blagovno znamko »gorenje« znaša 75% celotne prodaje), pri čemer izvoz znaša 86% konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. V svoji panogi se podjetje uvršča med osem največjih proizvajalcev bele tehnike v Evropi, kjer dosega 4% tržni delež,14 pri tem pa se ponaša s 57. letno tradicijo. V lanskem letu je podjetje proizvedlo 3,6 milijona velikih gospodinjskih aparatov, kar je za skoraj 300.000 aparatov več kot v letu 2005 in za dobrih 100.000 aparatov več, kot jih je bilo predvidenih v planu za leto 2006. Skupina Gorenje je v letu 2006 dosegla pomembno rast poslovnih aktivnosti, saj je dosegla vrednost 1.111.035.303 Evrov konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je za 9,5% več od prodaje v letu 2005 in 9,1% več od načrtovanega obsega prodaje. Povprečno število zaposlenih v Skupini Gorenje je v letu 2005 znašalo 10.556, v letu 2006 pa 10.492. Strateški načrt za obdobje 2006-2010 predvideva notranjo rast čistega prihodka od prodaje na 1.250 milijonov Evrov, pri tem pa je treba upoštevati da je v tem strateškem obdobju s prevzemi možno uresničiti dodatnih 200 do 300 milijonov Evrov rasti obsega aktivnosti, kar bi konsolidirane čiste prihodke od prodaje dvignilo na raven 1.450 do 1.550 milijonov Evrov. Investicije v osnovna sredstva naj bi v tem obdobju znašale od 40 do 50 milijonov Evrov.

3.1.1. O podjetju Gorenje Tiki, d. o. o. Začetki podjetja segajo v leto 1948, leta 1951 pa je podjetje dobilo naziv Tehnični inštitut kovinske industrije Slovenije LRS – TIKI. Leta 1954 se je preimenovalo v elektrostrojno podjetje TIKI in začelo z industrijsko proizvodnjo. Proizvodni obrat je bil zgrajen na sedanji lokaciji (Magistrova ulica 1, Ljubljana) leta 1962. Do leta 1978, ko se je podjetje panožno povezalo s podjetjem Gorenje Velenje, so potekale obnove in širitve proizvodnih objektov, uvajali so nove tehnologije in dopolnjevali program. V letih 1980 do 1986 ter v letu 1991 je podjetje uspešno prebrodilo dva krizna obdobja in ohranilo svoj položaj na trgu z agresivnimi nastopi. Leta 1995 je podjetje Gorenje, d. d., postalo 51% lastnik podjetja, od leta 2003 dalje pa je podjetje Gorenje, d. d., 99,8% lastnik podjetja Gorenje Tiki, d. o. o. V zadnjih šestih letih so v podjetju vlagali v nove tehnologije ter razširili program iz grelnikov vode še na toplotne črpalke, sončne kolektorje in radiatorje. V tem obdobju so nenehno rasli promet, čisti prihodki od prodaje ter dodana vrednost na zaposlenega. V podjetju Gorenje Tiki, d. o. o., je trenutno zaposlenih okoli 320 ljudi. Površina objektov podjetja meri 15.700 m2, skupna površina nepremičnin znaša 40.600 m2. Proizvodna kapaciteta je 500.000 kosov na leto. Te proizvodne kapacitete, ki so polno izkoriščene, ne zadoščajo več za pokrivanje povpraševanja po njihovih proizvodih, poleg tega tudi izgradnja novih objektov na že obstoječi lokaciji ni več mogoča. Letna realizacija je 27 milijonov Evrov in se neprestano povečuje.

14 Povzeto po Skupina gorenje (2006) [online]: http://www.gorenjegroup.com/7.

22

Podjetje je tretji največji ponudnik električnih grelnikov vode v Evropi. Tako kot matično podjetje, je tudi Gorenje Tiki, d. o. o., prisotno na tujih tržiščih, med katerimi prevladujejo nemški, avstrijski, češki, švedski, angleški, hrvaški, ruski ter ukrajinski trg. Največ aparatov podjetje proda na nemškem trgu, najhitreje rastoči trg je ukrajinski, kjer ima tudi največji tržni delež, to je 35%. Vedno večji uspeh podjetje pridobiva na španskem in portugalskem trgu, trenutno pa osvaja turškega. V podjetju je prisotna visoka ekološka osveščenost, saj razvijajo in uporabljajo naravi prijazne materiale. Tako so grelniki ekološko neoporečni in jih je možno popolnima reciklirati. Poleg naravi prijaznih proizvodov daje podjetje velik poudarek tudi na kakovost ter funkcionalnost izdelkov, njihovo zanesljivo delovanje pa dopolnjujeta učinkovita in razvejana servisna mreža.15 Dolgoročni cilji podjetja Gorenje Tiki, d. o. o., so rast na vseh področjih delovanja, rast vrednosti podjetja za lastnike, rast prihodkov, rast tržnih deležev in ustrezna izobrazbena struktura zaposlenih. Prodajni cilj se nanaša na prehod iz prodaje individualnih produktov na ponudbo prodaje sistemov oziroma celostnih rešitev na področju ogrevalno sanitarne tehnike. Ponudbo bodo dopolnile še klimatske naprave za hlajenje in ogrevanje hiš preko termalnih vod ali s sistemom zrak-zrak.

3.2. Investicija v Valjevu16 V letu 2005 se je podjetje Gorenje, d. d., odločilo za izvedbo direktne investicije v srbsko mesto Valjevo. Investicijo je začelo fizično izvajati spomladi leta 2006, jeseni pa je proizvodnja že tekoče stekla. Podjetje je v Valjevo preselilo nižje kakovostne proizvode programa Hladilno-zamrzovalnih aparatov. Izvedli so direktno investicijo z nakupom zemljišča, izgradnjo proizvodnega obrata ter vse potrebne infrastrukture, ga opremili s sodobno tehnologijo in na novo zaposlili in strokovno usposobili delavce. Zaradi naklonjenosti Republike Srbije tujim investicijam, podjetje ni imelo težav s pridobivanjem dovoljenj in soglasij za nakup zemljišča in izgradnjo objekta, ravno nasprotno, naletelo je na pozitiven odziv tamkajšnjih oblasti. Tako je lahko načrt potekal v zastavljenem roku. Sprva je bil potek izvedbe investicije predviden v treh delih, kar bi pomenilo postopno povečevanje investicije vse od začetka izvajanja leta 2006 do leta 2008. Nato pa se je podjetje odločilo investicijo izvesti v dveh fazah, od katerih je prva že izvedena in združuje sprva predvideni prvi dve fazi. Zaradi večje površine zemljišča in s tem večjih kapacitet za proizvodnjo lahko podjetje v prihodnjih letih preseli še kakšen del proizvodnje iz Velenja v Valjevo. Tudi z iskanjem delovne sile podjetje ni imelo težav, saj ima mesto Valjevo veliko visoko izobraženega tehnološkega kadra, poleg tega je tudi veliko brezposelnih. Z investicijo v Srbiji bo podjetje Gorenje, d. d., lahko ohranilo in še povečalo tržni delež, utrdilo blagovno znamko in povečalo zaupanje prebivalstva vanjo, s čimer bo postala še bolj prepoznavna in cenjena. Znižanje stroškov bo ključno prispevalo k večji konkurenčnosti podjetja na tujih trgih, saj bo podjetje, ki je cene proizvodov že moralo znižati zaradi pritiska konkurence, sedaj poslovalo racionalno, kakovost pa bo ostala nespremenjena. 15 Povzeto po Gorenje Tiki (2004) [online]: http://www.gorenjetiki.si/6399. 16 Podatki pridobljeni iz internih virov podjetja Gorenje, d. d.

23

Za Gorenje in za Slovenijo ta investicija predstavlja izhodno neposredno tujo investicijo, saj gre za odtok domačih investicij v tuje gospodarstvo. Pri tem domače gospodarstvo ne bo oškodovano, saj se bodo doma proizvajali višje kakovostni in tehnološko zahtevnejši proizvodi in zato tudi ni bilo in ne bo odpuščanja delavcev. Glavne učinke te izhodne investicije bo mogoče oceniti po prvem letu poslovanja.

3.2.1. Priprave na investicijo Gorenje, d. d., se je za selitev proizvodnje nižje kakovostnih aparatov iz programa Hladilno-zamrzovalnih aparatov v Srbijo odločilo po predhodni raziskavi trga držav bivše Jugoslavije. Raziskava je bila opravljena v dokaj kratkem obdobju, saj je trg držav bivše Jugoslavije podjetju poznan zaradi poslovanja na tem trgu pred razpadom bivše Jugoslavije; upoštevati je bilo potrebno sedanje specifike trga in jih proučiti. Glavni razlog za selitev proizvodnje programa Hladilno-zamrzovalnih aparatov je v polno izkoriščenih kapacitetah tega programa v Velenju, ki jih ni več možno povečevati, saj je podjetje omejeno tako prostorsko kot tudi z zaposlovanjem novih delavcev. Slednjih v Velenju primanjkuje. Odločitev o selitvi proizvodnje na omenjeni trg je bila pogojena z dejstvom, da je podjetje na tem trgu tržni vodja in da bo z investicijo svoj položaj še okrepilo in povečalo konkurenčnost, s proizvodnim obratom pa bo pridobilo status domicilnega proizvajalca. Slednje pomeni izvoz izdelkov brez plačevanja carin zaradi bilateralnih sporazumov med državami v tej regiji, znižanje transportnih stroškov, osvajanje novih, predvsem cenejših kooperantov ter boljšo »odskočno desko« za vstop na trge Vzhodnoevropskih držav. Odločilo se je za izvedbo direktne investicije, ki bo vsebovala nakup in izgradnjo novega objekta ter vse potrebne infrastrukture, opremljanje objekta s sodobno tehnologijo ter zaposlovanje in usposabljanje delovne sile. Analiza raziskave je pokazala, da ta trg vsebuje le dve takšni obstoječi proizvodnji, ki bi ju podjetje Gorenje, d. d., lahko kupilo in izvedlo »brownfeeld« investicijo oz. direktno investicijo z nakupom že obstoječega podjetja. Prvi proizvodni obrat se nahaja v Bosni in Hercegovini v Bihaću, drugi pa v Črni Gori v Cetinjah. Za »brownfeeld« naložbo se Gorenje ni odločilo iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da sta to proizvodna obrata, ki sta v zelo slabem stanju in imata slabe logistične poti; to pomeni visoke začetne vložke za zagon proizvodnje. Drugi razlog, ki je pogojeval direktno investicijo z izgradnjo novega objekta, je zemljišče, ki si ga je lahko podjetje samo izbralo in ki bo v prihodnosti zadostovalo tudi za morebitno povečanje kapacitet proizvodnje; v primeru izvajanja investicije z že kupljenim proizvodnim objektom in zemljiščem pa podjetje proizvodnje ne bi moglo širiti. Trgi bivše Jugoslavije danes predstavljajo velik potencial, saj so to v večini hitro rastoči trgi z nizko cenovno delovno silo, visoko brezposelnostjo, propadlo industrijo in geografsko blizu državam Evropske Unije, prav tako pa tudi Vzhodnoevropskim državam. Za tuje investitorje so ti trgi privlačni še zaradi davčnih olajšav, ki jih te države nudijo.

24

Po odločitvi, da se bo investicija izvajala v Srbiji, je podjetje poiskalo primerno lokacijo za izgradnjo novega objekta. Odločili so se za mesto Valjevo, saj je mesto podobno Velenju tako po velikosti in številu prebivalstva kot po oddaljenosti od glavnega mesta in cestnih povezavah. V Valjevu živi veliko ljudi, ki so visoko izobraženi predvsem v tehnični stroki, kar je za Gorenje zelo pomembno, saj je to kader, ki ga najbolj potrebuje. Občina je podjetju ponudila 7 lokacij, katere je tehnični kader podjetja proučil in se sam odločil za najbolj primerno. Zemljišče, ki ga je podjetje izbralo, je že bilo komunalno urejeno, česar pa na zemljišču ni bilo, je občina kot takrat še lastnik, tudi zagotovila. Podjetje Gorenje se za investicijo v glavnem mestu Beograd, ki je politično, kulturno in gospodarsko središče z dobrimi prometnimi povezavami, ni odločilo, saj so stroški bivanja višji, višje so plače zaposlenih, dražje storitve, dražji je nakup zemljišča in drugo. Za lažje zbiranje vseh podatkov pri raziskavi, pridobivanje dovoljenj in soglasij ter iskanje ustrezne delovne sile, se je podjetje povezalo z nekaterimi inštitucijami. Pomembno vlogo so odigrale:

− občina – pri pridobivanju dovoljenja za nakup zemljišča in gradbenega dovoljenja, − Zavod za zaposlovanje – pri iskanju ustrezne delovne sile, − Gospodarska zbornica Valjevo – pri iskanju kooperantov, − vsa ministrstva – izdaja vseh soglasij ter − vse pristojne inštitucije, ki imajo dovoljenje za izdajo dovoljenj in soglasij.

Za pridobitev vseh dovoljenj je podjetje moralo skozi vse postopke za pridobitev le-teh, kar je trajalo okoli pol leta. Pridobiti je bilo potrebno lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje po gradnji objekta, dovoljenje za uvoz nevarnih snovi in surovin, ki jih Srbija nima, elaborat vplivov na okolje, kategorizacijo objekta, ki se nanaša na požarno varnost, uporabno dovoljenje za legalno proizvodnjo, oceno tveganja za vsa delovna mesta, dokazilo o izobrazbi zaposlenih, o varstvu pri delu in požarnem varstvu ter še druga dovoljenja in soglasja. Ključno vlogo pri pridobivanju le-teh so odigrali člani projektne skupine. Projektna skupina, ki je sodelovala pri pripravah in izvedbi same investicije, je bila sestavljena iz okoli desetih članov, in sicer iz strokovnjakov iz pravne službe, ki so bili zadolženi za listine, statute in pogodbe, finančne službe, zadolženi za plačila in zagotavljanje finančnih virov, kadrovske službe, kateri so poiskali ustrezno delovno silo in jo s pomočjo strokovnjakov iz različnih področij tudi izobrazili in uvedli v proces poslovanja, organizacijske službe, ki so pripravili sisteme in procese poslovanja, strokovnjaki iz tehničnega sektorja, ki so ocenili primernost lokacije in lokalnih dobaviteljev, poskrbeli za pravilno razporeditev strojne opreme ter vodstvo podjetja, ki je sodelovalo pri pogajanjih in ki je odobrilo to investicijo. Istočasno z iskanjem lokacije za izgradnjo proizvodnega obrata je potekalo proučevanje srbske zakonodaje. Njeno poznavanje je bilo ključno pri vseh pogajanjih ter kasneje pri vseh postopkih nakupa zemljišča, izgradnje objekta ter zaposlovanja delavcev, sedaj pa je pomembno pri poslovanju (proizvajanju, prodaji, izvozu in uvozu izdelkov, plačevanju davčnih dajatev,…). Srbska zakonodaja je zelo sodobna in že v večini prilagojena evropskim normam. Pri proučevanju so ugotovili, da je srbska zakonodaja v večini primerov povzeta po slovenski. Na težave so naleteli pri carinskih postopkih, katerim se je Slovenija v celoti izognila z vstopom v Evropsko Unijo in jih pri poslovanju v Velenju ni potrebno upoštevati.

25

3.2.2. Potek investiranja Prvotni načrt podjetja je predvideval, da se bo investicija izvedla v treh fazah (prva faza bi tako bila izvedena v letu 2006, druga v 2007 in tretja v letu 2008), vendar so se naknadno odločili, da bodo prvi dve fazi združili, tretjo pa bodo izvedli z zamikom kakšnega leta. Tako sta bili prvi dve fazi gotovi do konca leta 2006, tretja faza pa bo predvidoma izvedena v letu 2009. Ko je podjetje Gorenje, d. d., pridobilo vsa dovoljenja in soglasja za nakup zemljišča, je bilo potrebno zgraditi osnovno infrastrukturo za proizvodni obrat. S tem je mišljena izgradnja vseh inštalacij, hidrantne mreže, razsvetljave, celotnega energetskega bloka ter skladišča za energente. Stroški gradbene infrastrukture so znašali okoli 600.000 Evrov, stroški energentov pa so znašali okoli 1,5 milijona Evra. Pred nakupom je občina uredila dovoz na parcelo, vso ostalo infrastrukturo pa rekonstruirala in posodobila. Za oblikovanje in načrt objekta je poskrbelo podjetje Gorenje, d. d., s pomočjo projektantov, ki so poskrbeli za vso projektno dokumentacijo. Pri načrtu objekta je bilo potrebno upoštevani določila Zavoda za urbanizem v Srbiji, ki določajo višino in širino objekta, oddaljenost od mejne parcele in podobno. Izgradnjo objekta in njegovo zunanjo ureditev je izvedlo podjetje Vegrad Velenje, ki se je povezalo še s slovenskim izvajalcem Esotech, za določena manjša in manj zahtevna dela pa z lokalnimi izvajalci. Med te sodijo Prva Iskra, Jedinstvo, Elro Beograd, Izomont, Konstruktor in še nekateri manjši podizvajalci. Pri izgradnji je tako sodelovalo preko 300 ljudi. Objekt je bil zgrajen v dveh mesecih, medtem ko je bil celoten projekt, ki se nanaša na gradnjo, končan v dobrih šestih mesecih. Med samo gradnjo se podjetje ni soočalo s težavami, razen v prvem mesecu izgradnje, ko so se izvajalci soočali s slabim vremenom. Celoten objekt meri 27.700 m2, od tega 25.000 m2 proizvodni prostori, ki so razdeljeni na proizvodni del, ki meri 17.000 m2 ter na skladišče, ki meri 8.000 m2, poslovni prostori, ki so sestavljeni iz razstavno prodajnega salona in pisarn, pa 1.700 m2. Proizvodni del je zgrajen v enem nadstropju, medtem ko so poslovni prostori v dveh nadstropjih. Stroški izgradnje objekta so znašali okoli 6 milijonov Evrov. S postavitvijo objekta je potekala tudi izgradnja lastnega železniškega tira, saj podjetje večino svojih proizvodov transportira z železniškim prometom. Podjetje ima v načrtu še izgradnjo gostinskega objekta za delavske malice in kosila. Proizvodna kapaciteta podjetja je sprva znašala 300.000 aparatov na leto, do danes pa se je kapaciteta povečala na 500.000 aparatov na leto. V tretji fazi je v načrtu še izgradnja skladišča (le-to danes predstavlja ¼ proizvodnega objekta) in nakup sodobne opreme za to skladišče. Na prostoru, ki ga podjetje sedaj izkorišča za skladiščenje, bodo postavili novo proizvodno linijo. S tem se bodo še povečale proizvodne kapacitete in število zaposlenih. Poslovno-proizvodni objekt leži na obrobju mesta Valjevo in je okoli 500 metrov oddaljen od stanovanjskega naselja, okoli tri kilometre od centra mesta Valjevo ter 85 kilometrov od avtoceste in glavnega mesta Beograd.

26

Večina opreme za proizvodni obrat je bila pripeljana iz Velenja, kjer so jo demontirali in v Valjevu ponovno sestavili in postavili. Nekaj opreme je podjetje kupilo pri stalnem dobavitelju v Angliji, manjša dela pa so opravili lokalni dobavitelji iz Srbije. Objekt je bil opremljen hkrati v celoti. Stroje so zagnali postopno – v treh fazah, kar je trajalo od 1. julija 2006 do 25. oktobra 2006, ko je stekla celotna proizvodnja. Za postavitev vse opreme so izvajalci potrebovali tri mesece. Stroški opremljanja objekta so znašali okoli 11 milijonov Evrov. Objekt ima vso potrebno varnostno opremo, še posebno zaradi uporabe ciklopentana in izopentana. Varnostni ukrepi in oprema so izdelani po normativih, ki veljajo v Sloveniji. Tudi srbska zakonodaja je v tem pogledu zelo napredna in že zelo primerljiva slovenski. Ključno vlogo pri izbiri opreme in dobaviteljev so imeli strokovnjaki iz tehničnega področja, pri sami postavitvi opreme pa je imelo ključno vlogo področje Vzdrževanje iz matičnega podjetja. Za postavitev dobavljene opreme so poskrbeli dobavitelji sami. Med vsem tem časom je kadrovska služba matičnega podjetja s pomočjo Zavoda za zaposlovanje v Valjevu poiskala kandidate za zaposlitev in z njimi opravila razgovore. Po proučitvi njihovih prošenj in po razgovorih je podjetje zaposlilo najprej 40 ljudi iz strokovnega kadra, kasneje še 120 ljudi za proizvodnjo, danes pa je zaposlenih 500 ljudi. Vse zaposlene je bilo pred pričetkom dela potrebno izobraziti in usposobiti za delo, ki jim je bilo dodeljeno, poleg tega so bili poučeni o vseh varnostnih in požarnih ukrepih.

3.2.3. Zaposlovanje ustrezne delovne sile Odločitev podjetja, da bo selilo del proizvodnje Hladilno-zamrzovalnih aparatov v Srbijo z direktno investicijo izgradnje novega objekta, je zahtevala veliko odgovornost s strani kadrovske službe podjetja. Direktna investicija je pomenila tudi zaposlovanje nove delovne sile, za kar je bilo potrebno proučiti trg delovne sile v Srbiji. Srbski trg je z vidika delovne sile zanimiv predvsem zato, ker ponuja poceni delovno silo. Najvišje dohodke prejemajo prebivalci Beograda in okolice, medtem, ko so dohodki v ostalih predelih Srbije precej nižji. V spodnji tabeli so navedeni podatki za povprečne bruto plače v Srbiji.

27

Tabela 1: Statistični prikaz povprečnih bruto plač v Srbiji v zadnjih dveh letih

Bruto plače v Republiki Srbiji v Dinarjih17

Regija Vrsta plače/Mesec

Povprečna plača v letu

200518

Povprečna plača v letu

200619 Jan.0720

Povprečna plača 25.565,42 31.801 37.701Republika Srbija Povprečna plača v gospodarstvu 24.125,92 30.235 33.239 Povprečna plača v negospodarstvu 28.796,58 35.176,42 34.868Centralna Srbija Povprečna plača 25.231,83 31.564,75 34.164Vojvodina Povprečna plača 26.485,75 32.448,58 32.698 Povprečna plača 32.266,42 40.164,50 43.176Beograd Povprečna plača v gospodarstvu 32.418 40.406,75 44.612 Povprečna plača v negospodarstvu 31.980,58 39.715,50 40.624 Valjevo spada v Centralno Srbijo, kjer so dohodki prebivalcev najnižji; nižji tudi od povprečne plače v Srbiji. Ta podatek je pomembno vplival na odločitev lokacijske postavitve investicije, saj stroški dela predstavljajo največji strošek podjetja, poleg tega pa je bil glavni pogoj za odločitev o izvajanju investicije na tujem trgu znižanje stroškov, med katerimi so predvsem stroški delovne sile. Valjevo ni bilo zanimivo samo z vidika cenovno ugodne delovne sile, ampak tudi z vidika izobrazbene strukture prebivalstva. Ker je bilo to v preteklosti razvito industrijsko mesto, v njem živi ogromno visoko kvalificiranih prebivalcev s tehnično izobrazbo, pridobljeno na beograjskih univerzah, predvsem s področja strojne, kemijske in elektro stroke. To je kader, ki je ključen za podjetje Gorenje, d. d., pri vseh proizvodnih procesih prav tako tudi pri nabavi surovin in materialov za proizvodnjo. Iz kadrovskega stališča je pomemben še en dejavnik za odločitev lociranja investicije v Valjevu. Mesto se sooča z visoko brezposelnostjo, podjetje pa potrebuje veliko število delavcev za proizvodnjo. Ker so bile eden izmed razlogov selitve proizvodnje tudi polno izkoriščene kapacitete delovne sile v Velenju oziroma pomanjkanje delavcev, pomeni mesto z visoko brezposelnostjo prebivalstva možnost povečevanja kapacitet; s povečanjem proizvodnje in proizvodnih kapacitet bo možno povečati tudi število zaposlenih.

17 Menjalni tečaj v letu 2006 je bil 83,3 Dinarja za 1 Evro. 18 Povzeto po Statistika (2006) [online]: http://www.cekos.co.yu/stat/stpz2005.html. 19 Povzeto po Statistika (2007) [online]: http://www.cekos.co.yu/stat/stpz2006.html. 20 Povzeto po Statistika (2007) [online]: http://www.cekos.co.yu/stat/stpz2007.html.

28

Z odobritvijo izvedbe investicije s strani mestih oblasti v Valjevu je steklo tudi delo kadrovske službe, to je iskanje ustrezne delovne sile za zaposlitev. Le-to so sestavljali zaposleni na kadrovskem področju, pri razgovorih pa so se jim pridružili strokovnjaki iz posameznega področja zaposlovanja iz matičnega podjetja (vodje proizvodnje, logistike,…). Kadrovska služba podjetja Gorenje, d. d., se je z namenom lažjega iskanja delavcev povezala z Zavodom za zaposlovanje v Valjevu. Zavod je kadrovski službi pomagal pri pridobivanju podatkov o prebivalstvu, in sicer kolikšna je brezposelnost, kakšna je starostna struktura prebivalstva, kakšna je izobrazbena struktura, kakšni so dohodki za posamezen profil izobrazbe ter glede na spol. Nato je Zavod pomagal pri razlagi njihovega pravilnika o delu in zakonodaje, ki je zelo podobna slovenski. Pomembno vlogo je odigral pri iskanju ustrezne delovne sile, saj je poskrbel za objavo razpisa za delovna mesta. Razpis je bil objavljen v lokalnem časopisu. Z objavo razpisa je podjetje dobilo ogromno prijav na razpisana delovna mesta ter s tem doživelo velik pritisk tako prebivalstva kot tudi vseh inštitucij. Prijave so kandidati morali poslati v kadrovsko službo na sedež podjetja, v Velenje. Vso selekcijo in izbor zaposlenih je opravila kadrovska služba. Sprva je bilo potrebno narediti selekcijo vseh prijav, in sicer na podlagi izobrazbe, delovnih izkušenj ter od tega ali je prosilec v delovnem razmerju ali je brezposeln. Prednost so imeli višje izobraženi strokovni kadri, stari okoli trideset let in ki so bili takrat v delovnem razmerju. Z izbranimi kandidati so strokovnjaki iz kadrovske službe in določenega poslovnega področja (odvisno od razpisanega delovnega mesta) opravili razgovore, kjer so postavili svoje zahteve, poleg tega pa obljubili redna plačila in uradno zaposlitev21 ter jih s pomočjo psihodiagnostike testirali. Na tej podlagi so se odločili, katerim kandidatom dati priložnost in katerim ne. V prvi fazi so zaposlili 200 ljudi za proizvodnjo ter 60 ljudi s strokovno izobrazbo. Vsi so bili zaposleni za nedoločen čas. Pred začetkom dela so morali opraviti dvodnevni uvajalni seminar v Valjevu, kjer jim je bilo predstavljeno podjetje s svojimi proizvodi in procesi, ki se bodo odvijali v Valjevu, kultura podjetja (kot je odnos do dela, proizvodov, spoštovanje sodelavcev, podrejenih in nadrejenih,…) in njen prenos na hčerinska podjetja, odvisne družbe in predstavništva. Uvajalni seminar je vključeval še varstvo pri delu ter požarno varnost in zdravniški pregled, ki je bil opravljen v lokalni bolnišnici v Valjevu. Ključni kadri, to so visoko kvalificirani strokovni kadri, so bili dva meseca pred pričetkom proizvodnje v Velenju na uvajanju. Ostali so bili na uvajanju v Velenju po 14 dni (zaposleni v režiji in proizvodnji), manjši del zaposlenih pa je v Velenje na izobraževanje prišel večkrat zaporedoma. Stroški usposabljanja petdesetih zaposlenih v Velenju so za podjetje znašali okoli 17.500 Evrov, poleg tega je vsak zaposlen, ki je prišel na izobraževanje v Velenje dobil 100 Evrov na teden. Stroški usposabljanja posameznega zaposlenega v Valjevu pa so znašali 50 Evrov na dan.

21 V Republiki Srbiji je visoka brezposelnost. Eden od razlogov je ogromen odstotek zaposlenih na črno, saj delodajalci ne želijo prijaviti svojih zaposlenih.

29

Do danes so v novi tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu zaposlili skupno že 500 ljudi, poleg tega nameravajo letos zaposliti še okoli 40 ljudi. Do leta 2009, ko bi naj stekla celotna proizvodnja s polno kapaciteto, bi naj bilo zaposlenih okoli 800 ljudi. Od vseh zaposlenih v Valjevu je 40% moških in 60% žensk. 17% ljudi je zaposlenih v režiji, 83% pa v proizvodnji. V režiji je število moških in žensk enako, medtem ko v proizvodnji prevladujejo ženske. Njihova povprečna starost je trideset let. Vsi zaposleni so izobraženi; proizvodni delavci v Valjevu so bolje izobraženi kot tisti v Velenju, vendar so po izobrazbi kader, ki ga podjetje na drugih področjih ne more uporabiti. Na strokovnih delovnih mestih in v režiji je zaposlen visoko izobražen kader; tako moški kot ženske. V Valjevu so zaposleni tudi štirje Slovenci, in sicer direktor, vodja logistike in nabave, vodja proizvodnje ter vodja ekonomike, ki nadzirajo poslovanje in delo zaposlenih. Ti bodo v Valjevu ostali še naslednja štiri leta. Delovni čas zaposlenih v proizvodnji je urejen v dve izmeni (od 6.00 do 14.00 ure ter od 14.00 do 22.00 ure), s časom pa naj bi uvedli tri-izmenski delovni čas (dodali bi nočno delo, to je od 22.00 do 6.00 ure). Med delovnim časom imajo proizvodni delavci 30-minutni odmor za malico ter dve mikro pavzi. Delovni čas režije je enak kot v Velenju, to je od 7.30 do 16.00 ure ter ob petkih od 7.30 do 13.00 ure. Tudi zaposleni v režiji imajo 30-minutni odmor za malico. Gostinskega objekta z menzo še niso zgradili, zato si zaposleni malico nosijo s seboj. Plače, ki jih zaposleni prejemajo, so enake povprečju plač za določeno delovno mesto v Valjevu. Neto plača proizvodnega delavca znaša okoli 150 Evrov na mesec, neto plača strokovnega kadra pa se giblje med 400 in 450 Evrov na mesec. Poleg redne mesečne plače prejemajo zaposleni še dodatek za malico, nadomestilo za prevoz, letni regres pa se izplačuje mesečno. Do sedaj se zaposleni še niso organizirali ali vključili v kakšen sindikat. Odnos prebivalcev Valjeva do podjetja je bil zelo pozitiven, saj je Gorenje, d. d., v njihovih očeh dobro podjetje s kvalitetnimi proizvodi in zato vlada tudi zaupanje v blagovno znamko. Zaradi tega je bilo tudi toliko prijav na razpisana delovna mesta. Izbrani kandidati so pokazali izredno motiviranost pri pridobivanju novih znanj in spoštovanje do dela in sodelavcev. Pri zaposlovanju je podjetje Gorenje, d. d., uspelo pridobiti le denarna sredstva za zdravniški pregled zaposlenih. Sicer je s strani Republike Srbije skoraj nemogoče pridobiti subvencije, saj je težko izpolnjevati zahtevane pogoje. Eden izmed teh pogojev je zaposlovanje za nedoločen čas določenega števila zaposlenih, česar podjetje ne more izvesti. Za podjetje je manjši riziko, če se odpove subvenciji, kot če zaposli napačnega delavca. Poleg tega je v primeru zaposlovanja za nedoločen čas problem z odpuščanjem, saj je srbska zakonodaja na tem področju zelo rigidna, podjetje Gorenje, d. d., pa potrebuje fleksibilnost v zaposlovanju zaradi nihanja proizvodnje. Slaba izkušnja za podjetje je bilo delo inštitucij, predvsem Zavoda za zaposlovanje, ki so sprva ponujale pomoč, nato pa svoje vloge niso odigrale, kot so obljubile. V zadnjem času je Srbija spremenila politiko subvencioniranja zaposlovanja novih delavcev, saj je spremenila pogoj za izpolnjevanje kriterijev za pridobitev subvencij. Namesto zaposlitve za nedoločen čas mora sedaj podjetje, ki želi prejeti subvencije, novega zaposlenega za določeno delovno mesto zaposliti za vsaj tri leta. Podjetje bo te subvencije poskušalo pridobiti z dodatnim zaposlovanjem, ki bo sledilo v tretji fazi investiranja.

30

3.2.4. Finančni vidik investicije Direktno investicijo z nakupom zemljišča in izgradnjo novega objekta v Srbiji so podprli naslednji finančni razlogi:

− davčna olajšava – podjetje je oproščeno davka na dobiček prvih deset let poslovanja, − strošek dela, ki je v Srbiji za okoli 60% nižji kot v Sloveniji ter − predvideni nižji stroški materiala, ki bo dobavljen od lokalnih dobaviteljev (material

potreben za proizvodnjo trenutno uvažajo iz Slovenije, zaradi česar so višji tudi logistični stroški).

Razlog, ki ne opravičuje investicije, je le valutno tveganje, kateremu je podjetje sedaj izpostavljeno, saj je Dinar delno naravno ščiten. Ko se je podjetje odločilo za izvedbo investicije, so v področju Financ izračunali predvidene stroške investicije (vse od priprave do končne izvedbe investicije), proučili možnosti pridobitve finančnih sredstev ter njihove povrnitve, izračunali so stroškovno učinkovitost bodočega poslovanja in ga primerjali s poslovanjem oziroma proizvodnjo proizvodov, ki so jih selili iz Velenja v Valjevo. Stroški, ki so nastali pri izvajanju investicije so bili: − stroški priprave na investicijo znotraj podjetja, − iskanje primerne lokacije in zemljišča, − stroški pogajanj in priprave pogodb, − nakup gradbenih dovoljenj, − nakup nepremičnine – torej zemljišča, − izgradnja infrastrukture, − gradnja proizvodnega poslopja, − prenos tehnologije, − nakup nove tehnologije od obstoječih dobaviteljev, − dobava materiala do kraja proizvodnje, − proučevanje trga in zakonodaje, − iskanje ustrezne delovne sile, − zaposlovanje ustrezne delovne sile, − izobraževanje zaposlenih, − logistični stroški ter − ostali stroški. Sprva je bilo v načrtu, da bo podjetje investicijo izvedlo v treh fazah, ki bi stekle v letih 2006, 2007 in 2008 in vsaka od teh faz bi pomenila dodatno investiranje v objekt, pri čemer bi bili najvišji stroški investicije v prvi fazi. Zaradi hitrega izpolnjevanja zastavljenih ciljev in doseganja zastavljenih proizvodnih kapacitet, je podjetje prvi dve fazi združilo. Stroški investicije so do konca leta 2006 tako znašali 18 milijonov Evrov (s proizvodno kapaciteto 300.000 proizvodov na leto), do danes pa je podjetje v projekt investiralo že več kot 24 milijonov Evrov (proizvodna kapaciteta je 500.000 proizvodov na leto). Tretja faza bi se naj odvila v letu 2009, za kar bo podjetje porabilo okoli 7 milijonov Evrov (izgradnja še ene proizvodne linije ter skladišča). Tako bo projekt dosegel predvidene stroške investicije, to je znesek okoli 30 milijonov Evrov.

31

Tabela 2: Prikaz dejanskih in predvidenih stroškov za projekt Valjevo Stroški investicije v Valjevu

Zgradbe 11.000.000 €Oprema (opredmetena in neopredmetena sredstva) 12.500.000 €Zemljišče 750.000 €Skupaj stroški 24.250.000 €Vir: Interni vir podjetja Gorenje, d. d. Graf 1: Stroški investicije v Valjevu v %

Stroški investicije v Valjevu

45%

52%

3%

ZgradbeOpremaZemljišče

Vir: Interni vir podjetja Gorenje, d. d. V zgornji tabeli in grafu so prikazi stroški investicije, ki jo je podjetje Gorenje, d. d., izvedlo v Valjevu. Največji odstotek sredstev je podjetje namenilo opremljanju proizvodnega objekta. Finančna sredstva je podjetje pridobilo s posojili pri obstoječih bankah. Okoli 50% teh posojil je podjetje preneslo na podjetje v Valjevu. Predviden čas, v katerem bi se naj investicija povrnila, je od deset do dvanajst let, pri čemer je letošnje leto, leto racionalizacije poslovanja. V naslednjih desetih letih, to je od leta 2008 dalje, bo podjetje oproščeno davka na dobiček za obdobje desetih let. Po pokritju stroškov investicije podjetje ne pričakuje višjega dobička, saj bo prihranke primorano deliti s trgom, ki je podjetje tudi prisil v selitev proizvodnje v državo z nižjimi stroški poslovanja, zaradi optimalnega proizvajanja in s tem konkurenčnosti na trgu. Z investicijo v Srbiji je podjetje največ prihranilo na plačah zaposlenih, saj so le-te za okoli 60% nižje kot v Velenju. Povprečna neto plača zaposlenega v proizvodnji v Valjevu znaša okoli 150 Evrov, medtem ko znaša povprečna neto plača zaposlenega v proizvodnji v Velenju od 450 do 550 Evrov.

32

Podjetje predvideva, da bo cenejši tudi material, ki bo dobavljen od lokalnih dobaviteljev, in sicer od 8 do 11%. Do sedaj nižji stroški materiala, dobavljenega od lokalnih dobaviteljev pokrivajo višje logistične stroške za prevoz materiala iz Velenja. Lokalni dobavitelji se osvajajo postopno. Podjetje želi pridobiti naziv domicilnega proizvajalca, za kar potrebuje material in surovine za proizvodne, ki bodo srbskega porekla. S pridobitvijo naziva domicilnega proizvajalca bodo proizvodi podjetja Gorenje Valjevo pridobili lastnost srbskega porekla (50% dodane vrednosti mora biti ustvarjene v Srbiji, kar predstavljajo stroški dela, dobiček ter okoli 50% materiala s srbskim poreklom). To bo podjetju omogočalo izvoz izdelkov v države Evropske Unije ter države bivše Jugoslavije brez carinskih dajatev, kar bo zopet znižalo stroške proizvodov. Trenutno carine še obremenjujejo proizvode. Stroški skladiščenja v Valjevu so trenutno malo cenejši kot so stroški skladiščenja v Velenju, saj je v Valjevu navadno regalno skladišče, ki je še v sklopu proizvodnega obrata. Z izvedbo tretje faze investicije bo proizvodnemu obratu dograjeno skladišče, ki bo sodobno opremljeno, kar bo pomenilo, da bodo predvideni stroški skladiščenja identični stroškom skladiščenja v Velenju (tako kot v Velenju, bo tudi v Valjevu zgrajeno visoko regalno skladišče). Logistični stroški so trenutno še višji, kot so v Velenju, saj je potrebno material pripeljati iz Slovenije. Ko bo podjetje pridobilo želeno število dobaviteljev, bodo logistični stroški približno enaki kot so v Sloveniji oziroma med njimi ne bo bistvenega odstopanja. Podjetje Gorenje, d. d., se je odločilo za selitev naslednjih proizvodov: skrinj, malih hladilnikov ali »table top-ov«, ter za program 500 in 540. Vsi ti proizvodi spadajo v nižji cenovni razred. Zaradi visoke cene dela v Sloveniji podjetje ni dosegalo pozitivnih rezultatov s proizvodnjo teh aparatov, razmere na trgu pa so podjetje silile v zniževanje cen teh aparatov. Sedaj, ko je stekla proizvodnja v Valjevu, je cena najenostavnejšim aparatom padla, nekateri imajo trenutno malo višjo ceno, ostali pa so ohranili tržno ceno. Nižji proizvodni stroški so pripomogli k optimalnemu poslovanju.

33

3.2.5. Organizacijska struktura podjetja v Valjevu Področje Organizacija in splošne zadeve iz matičnega podjetja je pri projektu Valjevo sodelovalo pri aktivnostih za funkcioniranje novega podjetja oziroma pri organizaciji družbe Gorenje Valjevo, kjer je imelo odločilno vlogo. Organiziranje novega podjetja je vsebovalo naloge, kot so definiranje poslovnih procesov, postavitev organizacijske strukture, izdelava IT22 podpore, zaposlitev in usposobitev kadrov23 ter druge. Poslovne procese so definirali s pomočjo tehnik modeliranja in jih prikazali grafično. Ti procesi so že uveljavljeni v matičnem podjetju, za podjetje v Valjevu pa so bili dopolnjeni s pogoji poslovanja v Srbiji, predvsem na področju carin. Del poslovnih procesov se odvija v matičnem podjetju v Velenju. To so predvsem razvoj, marketing in prodaja. Področje razvoja v Valjevu bo omejeno le na izdelovanje testnih in nultih vzorcev. Na podjetje v Valjevu so prenesli enotna pravila in standarde, saj se le-ti uporabljajo v celotni Skupini Gorenje. Postopki in procesi so bili pripravljeni na osnovi standardnih postopkov iz sistema Skupine Gorenje (standardi poslovanja temeljijo na ISO standardih: področje kakovosti poslovanja, ravnanje do okolja, sistem varnosti in zdravja pri delu, informacijska varnost), določil srbske zakonodaje (tu se zaznajo razlike le v carinah in carinskih postopkih ter na področju kadrovanja, saj v Srbiji nimajo kolektivnih pogodb), predpisov za obračun plač, upoštevanja koledarja zaradi praznikov (število delovnih ur letno mora biti enako kot v Sloveniji),… Celotna priprava organiziranja družbe je trajala šest mesecev. Pri pripravi in oblikovanju postopkov in procesov so sodelovali zaposleni iz področja Organizacija in splošne zadeve, strokovnjaki iz ostalih poslovnih procesov iz podjetja Gorenje, d. d., ter zunanji sodelavci (za področje carinjenja ter špedicijske postopke). Z zunanjimi sodelavci je podjetje sodelovalo z dogovorom med nosilci posameznih poslovnih funkcij znotraj podjetja ter poslovnimi partnerji. Pomembno vlogo je odigralo tudi področje Informatika iz matičnega podjetja, saj je bilo potrebno vse procese prilagoditi v sistem SAP, ki standardizirano deluje znotraj celotne Skupine Gorenje. Vsi procesi in postopki so se v podjetju v Valjevu uvedli hkrati. Določene procese je bilo potrebno po začetku proizvodnje dodelati, določene procese so tudi spremenili zaradi racionalizacije in s tem boljšega poslovanja. Vsaka poslovna funkcija v podjetju je te procese uvedla sama, saj jih je morala tudi sama opredeliti; naloga organizacijske funkcije je bila te procese povezati v sistem podjetja. Danes se v podjetju Aparati za domačinstvo, d. o. o., Valjevo odvijajo vsi glavni procesi, določeni procesi pa še ne tečejo. Med slednjimi je na primer ocenjevanje produktov s sistemskimi napakami.

22 IT=informacijska tehnologija. 23 Sistemizacija delovnih mest je organizacijsko kadrovski akt, ki služi managementu kot instrument za vodenje postopkov. Sistemizirano delovno mesto je najmanjša organizacijska enota. Sistemizacija določa: delitev dela v delovnem procesu, osnove za oblikovanje delovnih mest, določitev pogojev za razporeditev delavcev na delovno mesto, razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede ter delovna mesta s številom zaposlenih po organizacijskih enotah.

34

Diagram 1: Organizacijska struktura podjetja Aparati za domačinstvo, d.o.o., Valjevo

Vir: Interni vir podjetja Gorenje, Aparati za domačinstvo, d.o.o., Valjevo. Podjetje Gorenje, d. d., Velenje je preneslo lastništvo podjetja na podjetje Gorenje Beteiligung GmbH, Avstrija, ki podjetje Aparati za domačinstvo, d. o. o., Valjevo tudi upravlja. Aktivnosti družbe same so razdeljene na več nivojev, na osnovi katerih so oblikovane organizacijske strukture znotraj podjetja. Vsaka organizacijska struktura ima določene poslovne procese, ki so določeni na osnovi tehnik modeliranja poslovnih procesov.

DIREKTOR

TEHNIČNO- PROIZVODNO

PODROČJE

EKONOMIKA IN KADRI

KONTROLA IN KAKOVOST

LOGISTIKA

TEHNOLOGIJA S ČISTILNO

NAPRAVO IN LABORATORIJEM

VZDRŽEVANJE

PROIZVODNJA SESTAVNIH

DELOV

MONTAŽA

KADRI IN SPLOŠNE ZADEVE

KONTROLING

RAČUNOVODSTVO IN FINANCE

KONTROLA VHODNIH

MATERIALOV

KONTROLA PRIOIZVODNEGA

PROCESA

LABORRATORIJ ZANESLJIVOSTI

PLANIRANJE PROIZVODNJE

MEDFAZNA SKLADIŠČA

OSKRBA

SKLADIŠČE MATERIALA

NOTRANJI TRANSPORT

ODPREMA IN SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV

PLANIRANJE IN ODPREMA

REZERVNIH DELOV

35

Tabela 3: Vzorec matrike odgovornosti družbe Gorenje, Aparati za domačinstvo, d.o.o., Valjevo- I. nivo Delitev na I. nivoju Delitev na organizacijske enote v Valjevu Funkcija/ Aktivnost

Gorenje, d. d.

Gorenje Beteiligung GmbH, Avstrija

Gorenje Valjevo

Zunanji izvajalci

Vodstvo TPP Tehnično proiz.p.

EK Ekono. in kadri

KK Kontrola kakov.

LOG Logistika

VODENJE IN USMERJANJE DRUŽBE

Vodenje in zastopanje družbe

O O Sprejemanje dolgoročnih strateških in letnih planov

S O S

Nadzor nad izvajanjem planskih ciljev

S O S

Strokovna in operativna opravila za poslovodstvo

O S

Strokovna in operativna opravila za organe upravljanja

S S O S O

Odnosi z javnostmi

O S S O O O O Priprava internih navodil za delo

O Komuniciranje z zaposlenimi

O O SPLOŠNE ZADEVE

Fizično in tehnično varovanje premoženja

S O I O

Obdelava pošte in splošne dokumentacije

O

Uporabljeni znaki: I- izvajanje po naročilu, O- izvajanje in odločanje, S- sodelovanje (informiranje, posvetovanje, izvajanje določenih aktivnosti). Vir: Interni vir podjetja Gorenje, Aparati za domačinstvo, d.o.o., Valjevo.

36

3.2.6. Motivacijski dejavniki, zaradi katerih se je podjetje Gorenje, d. d., odločilo za investiranje v Srbiji

Glavni dejavnik, zaradi katerega so se v Gorenju, d. d., odločili za selitev proizvodnje je proizvodnja z nižjimi stroški. To so predvsem stroški delovne sile in materiala oziroma surovin. Nižji proizvodni stroški pomenijo nižjo ceno proizvedenih izdelkov ter s tem ohranitev konkurenčnosti na domačem in izvoznih trgih. Zaposlitveni dejavnik je bil upoštevan pri izbiri lokacije. Valjevo je mesto z veliko inženirskega in tehničnega kadra, ki je v večini brezposeln. V preteklosti je bila za mesto značilna tehnična industrija z vodilnim podjetjem Hrušič. Za podjetje Gorenje, d. d., je bil to pozitiven dejavnik, saj je to kader, ki je najbolj zaželen zaradi proizvodne dejavnosti. Že izobražena delovna sila pomeni za podjetje prednost, saj je tako ni potrebno dodatno izobraževati, razen glede samega proizvodnega procesa in tehnologije. Tehnični in inženirski kader je potreben predvsem za vodenje določenih obratov in procesov ter za njihov nadzor, za vzdrževanje ter nabavo materiala in surovin. Za proizvodna dela je podjetje želelo zaposliti nekvalificirano delovno silo, a ker se je na razpis prijavilo ogromno izobraženih ljudi, so v proizvodnjo zaposlili tiste, ki so sicer izobraženi, vendar jih zaradi njihove stroke podjetje ni moglo uporabiti na drugih delovnih mestih. Vodenje podjetja v Valjevu nadzoruje slovenski management, katerega trenutno sestavljajo štiri osebe. Lokacija je pomembna zaradi prometnih povezav. Proizvodni obrat je od samega mesta Valjevo oddaljen tri kilometre, okoli 500 metrov je oddaljeno stanovanjsko naselje. Avtocesta je od proizvodnega objekta oddaljena 85 kilometrov, prav tako glavno mesto Beograd. Najbolj pomemben logistični dejavnik pri lokaciji je železniški tir, ki je lasten, saj Gorenje preko železniških povezav prevaža večino svojih proizvodov. Podjetje Gorenje, d. d., teži k čim večji izkoriščenosti možnih lokalnih virov, ki so stroškovno učinkovitejši od obstoječih zaradi logističnih in proizvodnih stroškov, poleg tega pa dovolj velik odstotek uporabe teh surovin daje podjetju status domicilnega proizvajalca. Pri nabavi surovin je podjetje še posebej pozorno na njihovo kvaliteto, saj le-ta ne sme biti slabša od obstoječe. Da cena surovin ni previsoka, je njihov transport od dobavitelja do proizvodnega obrata urejen na enak način kot v matičnem podjetju, to je s pogodbenimi prevozniki, saj je takšen transport za podjetje najcenejši. Podjetje bo ohranilo strateške dobavitelje, to so predvsem dobavitelji za pločevino, tudi v Valjevu oziroma bodo ostali centralizirani. Tehnologija, ki se uporablja v proizvodnem obratu, je v večini prenesena iz proizvodnega obrata Hladilno-zamrzovalnih aparatov Velenje. En obrat je opremljen na novo; oprema je bila naročena pri dobavitelju iz Anglije. Tako je proizvodni obrat v Valjevu, kljub že uporabljeni opremi, najbolj sodobno opremljen proizvodni obrat v Srbiji. Razvojni program bo tudi v prihodnje ostal v Velenju in bo torej centraliziran, saj bo tu potekala proizvodnja novih proizvodnih programov. V Valjevu razvojni program ni potreben, saj je bil tja preseljen program starejše generacije hladilnih in zamrzovalnih aparatov.

37

Finančna učinkovitost: selitev proizvodnje iz Velenja (Slovenije, ki je članica Evropske Unije) v Valjevo (Srbija, ki ni članica Evropske Unije) ne bo prineslo nobenih sprememb glede carinskih stopenj, ki se nanašajo na Evropsko Unijo. Evropska Unija in Srbija imata skupen dogovor, na podlagi katerega ima uvoz izdelkov iz Srbije v Evropsko Unijo 0% carinsko stopnjo. S tem se izdelki, ki se bodo proizvajali v Valjevu in uvažali v Evropsko Unijo, ne bodo podražili. Poleg tega so postali nični vsi dogovori24 Slovenije z državami bivše Jugoslavije. Proizvodnja v Valjevu zato podjetju Gorenje, d. d., omogoča pridobitev boljših pogojev poslovanja s temi državami, torej ostalimi državami bivše Jugoslavije ter še višji odstotek zaupanja prebivalstva v blagovno znamko »gorenje« in v podjetje samo. Carinam se bodo izognili tudi tisti proizvodi, ki jih bo podjetje izvozilo v države, s katerimi ima Republika Srbija bilateralne dogovore. Pomemben finančni motiv je zakonsko določena davčna olajšava za tuje vlagatelje, kateri so oproščeni plačevanja davka na dobiček prvih deset let od takrat, ko podjetje prvič ustvari dobiček. S selitvijo proizvodnje se ohranijo stroški materiala, ki znašajo od 60 do 65% ter stroški delovne sile, ki znašajo okoli 17%. V celoti odpadejo stroški marketinga in komerciale, kar zopet pripelje do cenejših proizvodov. Geografska lega: ko so se odločali o selitvi proizvodnje, so upoštevali oddaljenost proizvodnje od prodajnih trgov, stroške proizvodnje in opremljenost lokacij oziroma možnosti izgradnje proizvodnega obrata z vso potrebno infrastrukturo. Za Valjevo so se odločili, ker je to mesto zelo podobno Velenju. Obe mesti imata okoli 30.000 prebivalcev in sta tudi po velikosti približno enako veliki. V Valjevu je veliko brezposelne delovne sile, od tega je veliko inženirjev in tehničnega kadra. Lokalni dobavitelji so blizu, kar znižuje stroške. Stroški transporta se bistveno ne povečajo.

3.2.7. Razlogi za neposredno tujo investicijo podjetja Gorenje, d. d., v Srbiji Že pred razpadom nekdanje Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (SFRJ) je bilo podjetje Gorenje, d. d., na tem trgu vodilni proizvajalec bele tehnike, z največjim tržnim deležem ter zaupanjem prebivalstva v proizvode z blagovno znamko »gorenje«. Po razpadu SFRJ je podjetje ves ta trg izgubilo. Prodaja proizvodov v Srbiji je oživela šele po letu 2000. S tem je podjetje dobilo priložnost, da svoj tržni položaj tržnega vodje utrdi in okrepi. Prav tako spada danes Republika Srbija med hitro rastoče trge, kar pomeni, da je zelo zanimiva za tuje investitorje, ki na tem trgu prav tako želijo pridobiti čim večji tržni delež. Z investicijo si je podjetje zagotovilo konkurenčno prednost pred novimi investitorji. Z vstopom na trg preko neposredne tuje investicije oziroma z odprtjem tovarne ter zaposlovanjem, si je podjetje pridobilo spoštovanje še posebno mlajših generacij. Z nabavo materiala in surovin od domačih – srbskih dobaviteljev pa bo podjetje pridobilo status domicilnega proizvajalca. S tem se bo dvignil image podjetja. Izdelki, ki se proizvajajo v Valjevu, ne vsebujejo nalepke »Made in Slovenia«, temveč »Made in Europe«. Poleg tega pa bo podjetje skrbelo, da bodo vsi izdelki ohranili svojo kvaliteto.

24 Mišljeni so predvsem dogovori s področja gospodarstva.

38

Naslednji pomemben razlog, ki je podprl investicijo v Srbiji, so nižji stroški proizvodnje. S tem so mišljeni stroški delovne sile, stroški materiala in surovin, logistični stroški in podobno. Nižji stroški proizvodnje pomenijo cenejše proizvode, ki bodo tako še bolj konkurenčni na že obstoječih izvoznih trgih ter tudi v Srbiji. Podjetje se za investicijo v Srbiji ni odločilo zaradi povečanja prodaje in donosov. Podjetje Gorenje, d. d., je na srbskem tržišču tržni vodja, kar pomeni, da se aparati bele tehnike z blagovno znamko »gorenje« tu najbolje prodajajo. Zaradi dobrega poznavanja tržnih razmer in mentalitete ljudi podjetje uspešno izkorišča tržne razmere. Povečanje donosov prvotno ni bilo predvideno; z uspešnim poslovanjem in pokritjem investicijskih stroškov v zastavljenem roku, pa se lahko le-ti tudi povečajo.

3.2.8. Ovire, ki se pojavljajo pri investiranju Glavna ovira je politično tveganje, saj so za Srbijo značilni nenehni udari in protesti. Sprva je tveganje predstavljala tudi odcepitev Črne Gore, danes pa še vedno ni znana usoda Kosova, zaradi česar je še vedno veliko nesoglasij in protestov zaradi nasprotnih si stališč med kosovskimi Albanci in Srbi. Podjetje Gorenje, d. d., je izpostavljeno monetarnemu tveganju zaradi politike srbske centralne banke. Le-ta vodi politiko konstantnega drsenja (padanja) Dinarja. Srbska centralna banka ima v načrtu spremembo politike tečaja Dinarja. Sedaj Narodna banka Srbije ne bo več intervenirala in vplivala na tečaj Dinarja, ampak se bo osredotočila le na zniževanje inflacije. S to odločitvijo se strinjajo finančniki, saj močan Dinar, ki je najbolj, to je za kar 30%, precenjena valuta v regiji, znižuje inflacijo, ne pa tudi gospodarstveniki, saj močan dinar znižuje izvozno konkurenčnost. Zaradi visoke stopnje inflacije in devalvacije Dinarja je pomembno, da podjetje vodi bilanco v eni valuti. Sprva je problem investicije predstavljalo lastništvo te nepremičnine. Vendar se je podjetje nato odločilo, da bo celoten lastniški delež (100%) proizvodnega obrata v Valjevu preneslo iz podjetja Gorenje, d. d., na podjetje Gorenje Beteiligungs GmbH, Dunaj, Avstrija. Ta dogovor je bil sklenjen z dnem 1.7.2006. Podjetje Gorenje Beteiligungs GmbH, Dunaj pa je v 100% lasti podjetja Gorenje, d. d. Srbija svoj politični sistem še prilagaja evropskemu. Njihova zakonodaja je mešanica stare Jugoslovanske in Evropske zakonodaje. Pri proučevanju zakonodaje je podjetje naletelo le na zelo rigidno zakonodajo, ki se nanaša na zaposlovanje in odpuščanje. Poleg tega se zakonodaja pogosto spreminja zaradi pogostih političnih sprememb ter zaradi prilagajanja evropskim normativom. Ovire pri investiranju predstavljajo še kulturne razlike, saj se Srbija od Slovenije razlikuje po veroizpovedi, odnosih med moškimi in ženskami, odnosu do dela, mentaliteti,… Prednost je ta, da je v Sloveniji srbska kultura poznana, prav tako njihov jezik, kar je zelo pomembno pri sporazumevanju in komuniciranju. Poleg tega ima podjetje na tem trgu dosti poznanstev zaradi poslovanja na tem trgu pred razpadom SFRJ.

39

Izognili so se tveganjem, povezanim z zemljiščem, saj so se povezali z občino Valjevo, ki se je strinjala z njihovim projektom in odobrila gradnjo proizvodnega obrata. Občina Valjevo je ta projekt lepo sprejela, saj ima velik odstotek brezposelnih, od katerih je veliko visoko izobraženih ljudi. Namen podjetja Gorenje, d. d., je v celoti zaposliti okoli 800 ljudi in to tako kvalificiranih kot nekvalificiranih delavcev. Z investiranjem v Srbiji so se izognili še strogim okoljskim ukrepom, saj so v Srbiji okoljski standardi nižji kot v Sloveniji, vendar se že približujejo evropskim. Gorenje zato na tem področju ne predvideva drugačnega poslovanja kot doma. Zaradi dobrih političnih odnosov med Slovenijo in Srbijo so se izognili začetnim težavnim pogajanjem in raznim neodobravanjem tako z ene kot z druge strani.

3.2.9. Ekonomski učinki, s katerimi se srečujejo udeleženci investicij Srbija je s to investicijo pridobila nova delovna mesta, s tem pa se je zmanjšala stopnja registrirane brezposelnost, ki je v tej državi še vedno zelo visoka. Ker podjetje aktivno išče lokalne dobavitelje, se bo tistim, s katerimi bo podjetje sklenilo pogodbo, povečal njihov obseg poslovanja na dolgi rok. Zaradi poslovanja z lokalnimi dobavitelji bo Srbija »pobrala« večjo vsoto davka na dodano vrednost. Nova investicija je zahtevala izgradnjo infrastrukture, kar vključuje prometne povezave, elektriko, vodo, kanalizacijo, telekomunikacijsko omrežje,… Pri izgradnji objekta in infrastrukture so sodelovala tudi lokalna podjetja, s čimer jim je bil zagotovljen kratkoročni posel. Pridobitev infrastrukture pa je pomembna za celotno mesto, saj mu omogoča hitrejši razvoj. Za nemoteno proizvodnjo je podjetje Gorenje, d. d., moralo izobraziti delovno silo. Izobraževanje je potekalo tako, da so ključne kadre iz Valjeva, to je predvsem tehnični in inženirski kader, nekaj časa izobraževalo v Velenju. Ti so se nato vrnili v Valjevo in izobrazili ostale delavce, ki jih je podjetje zaposlilo, še posebno tiste za potrebe proizvodnje. Gorenje zaradi selitve dela proizvodnje ni zmanjšalo števila zaposlenih v Velenju, saj so ta del proizvodnje v Valjevo selili z namenom, da se bodo v Velenju proizvajali proizvodi visoke kakovosti in zahtevnosti in bodo zaradi tega spadali v višje cenovne razrede. Srbija podjetju do sedaj ni ponudila nobenih subvencij. Podjetje bo poskušalo pridobiti subvencije v primeru dodatnega zaposlovanja, ki bi se naj odvilo v tretji fazi izvajanja investicije. Ugodnost, ki jo Srbija nudi, je davčne narave, saj je podjetje oproščeno plačevanja davka na dobiček prvih deset let od leta, ko je prvič uspelo realizirati dobiček.

40

3.2.10. Prvi rezultati izpolnjevanja načrta Podjetje Gorenje, d. d., že beleži prve rezultate zastavljenega proizvodnega načrta. Tabela 4: Prikaz načrtovane in dejanske proizvodnje za celoten program HZA

Proizvodnja Hladilno-zamrzovalnih aparatov (HZA) v kosih na leto Program Dejanska

proizvodnja v letu 2005

Načrt 2006 Dejanska proizvodnja v letu

2006 HZA Velenje 1.184.407 1.224.450 1.225.137 HZA Valjevo / 48.042 52.972 Skupaj HZA 1.272.492 1.278.109 Vir: Interni vir podjetja Gorenje, d. d. Podatki iz zgornje tabele kažejo, da je podjetje v Valjevu uspešno pričelo z izvajanjem svoje aktivnosti, to je s proizvodnjo nizko cenovnih in slabše kakovostnih proizvodov programa Hladilno-zamrzovalnih aparatov. Že v prvih nekaj mesecih poslovanja so uspeli preseči začrtani obseg proizvodnje za kar 10,3%.

3.3. Investicija v Stari Pazovi25 Podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., v zadnjih petih letih beleži nenehno rast, to je več kot 20% letno. Zaradi nenehne rasti, vedno večje konkurenčnosti na trgu, s tem pa tudi vedno večjega povpraševanja po njihovih proizvodih, so proizvodne kapacitete v Ljubljani postale premajhne. Vodstvo podjetja se je zato odločilo, da bo potrebno proizvodne kapacitete razširiti. Sprva so dve leti poskušali kupiti podjetje Magnocrom, vendar so bili ti poskusi neuspešni. Nato pa so se odločili za izvedbo lastne investicije na tujem trgu. Prvi koraki izvajanja investicije so se začeli že v letu 2005, saj je konec tega leta podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., ustanovilo družbo Gorenje Tiki, d. o. o., Stara Pazova v Srbiji. Po predhodni raziskavi trga, ki jo je podjetje pridobilo s pomočjo VIP - Vojvodina Investment Promotion, se je podjetje odločilo za direktno investicijo z nakupom že obstoječega podjetja v Stari Pazovi. V kupljeni proizvodni obrat bo podjetje preneslo del proizvodnje, ki jo sedaj izvajajo v Ljubljani. Da bo podjetje ohranilo status domicilnega proizvajalca, morajo končni izdelki vsebovati material in surovine iz Srbije. Tako se je podjetje odločilo, da bodo večinski dobavitelji iz Srbije. Pri iskanju dobaviteljev jim sedaj pomaga matično podjetje, saj se tudi samo sooča z iskanjem ustreznih dobaviteljev, poleg tega obe podjetji težita h kakovostnim in kvalitetnim dobaviteljem, saj kvaliteta proizvodov, proizvedenih v Srbiji, ne sme pasti. 25 Podatki pridobljeni iz internih virov podjetja Gorenje Tiki, d. o. o.

41

Tudi podružnica v Stari Pazovi podjetja Gorenje Tiki, d. o. o., bo logistične dejavnosti opravljala kot podjetje v Ljubljani, to je s pogodbenimi prevozniki, nekatere logistične poti pa se bodo odvijale po železnici. Pri iskanju ustreznih in zanesljivih prevoznikov podjetju pomaga podjetje Gorenje, d. d., ki že ima izkušnje z iskanjem prevoznikov. Dosedanji potek investicije poteka po zastavljenih načrtih, k čemur pripomorejo srbska naklonjenost k tujim investitorjem, dobra predhodna raziskava srbskega tržišča ter sama pripravljenost podjetja na to investicijo. Podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., se je za svojo prvo investicijo na tujem tržišču dobro pripravilo.

3.3.1. Priprave na investicijo Polno zasedene proizvodne kapacitete so podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., pripeljale do odločitve o izvedbi investicije na tujem trgu. Zaradi postavljenih kriterijev, kot so dostopnost države z avtom, čim manjše jezikovne in kulturne razlike oziroma čim boljše poznavanje jezika in kulture države, ki bi lahko bila potencialna gostiteljica njihove investicije, ugodna davčna politika države gostiteljice ter seveda cena delovne sile, so izbrali Republiko Srbijo. Poleg tega pa podjetje v Srbiji že ima status domicilnega proizvajalca, kar je bil le še dodaten pozitiven predznak za odločitev selitve proizvodnje v to državo. Raziskava srbskega trga je potekala dokaj hitro, saj je podjetje ni opravilo samo, temveč je podatke pridobilo s pomočjo spletne strani organizacije VIP - Vojvodina Investment Promotion26 ter njihovih zaposlenih, ki so tudi edina inštitucija, s katero podjetje sodeluje za pridobivanje potrebnih informacij. Z rezultati raziskave trga je podjetje proučilo možnosti izvedbe investicije in način ter obliko investicije. Glavni razlog za odločitev o direktni investiciji z nakupom že obstoječega podjetja je bil v stroških, saj takšna investicija za podjetje predstavlja najugodnejšo možnost glede na potrebe, želje in finančne zmožnosti podjetja.27 Odločitev o nakupu proizvodnega obrata je sprejel nadzorni svet podjetja Gorenje Tiki, d. o. o., sam izbor podjetja na območju Vojvodine v Srbiji, ki ga je podjetje kupilo, pa je opravil direktor podjetja. Odločil se je za podjetje Lifam v Stari Pazovi, ki je bilo takrat v stečajnem postopku. Podjetje Lifam je prodajalo primerne nepremičnine, to je proizvodne obrate, za proizvodnjo podjetja Gorenje Tiki, d. o. o. Pomembna naloga, ki jo je moralo podjetje opraviti takoj po odločitvi o direktni investiciji na srbski trg, je bila proučevanje zakonodaje, za kar je porabilo približno mesec dni časa. Pri proučevanju le-te je podjetje sodelovalo s podjetjem iz Velenja. Ker je v Srbiji še dosti podjetij v državni lasti, so cene njihovih storitev določene zakonsko (s tem so mišljeni stroški banke, transporta ter špedicijski stroški), kar je privedlo do odstopanj od predvidenega finančnega plana. Sicer v podjetju niso ugotovili posebnih odstopanj srbske zakonodaje od slovenske, saj se le-ta prilagaja evropski zakonodaji in predpisom.

26 Podatki so dosegljivi na spletni strani VIP – Vojvodina Investment Promotion: http://www.vip.org.yu/index.aspx. 27 Na območju vojvodine je veliko propadlih proizvodnih podjetij in tistih, ki so v stečajnem postopku, zato imajo bodoči investitorji veliko možnosti izbire.

42

Kljub selitvi dela proizvodnje v Srbijo, ki spada med države v razvoju in ima nižjo ceno delovne sile, materiala in surovin kot Slovenija, poleg tega pa se podjetje z izvozom iz Srbije v države Vzhodne Evrope znižajo carine, se je podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., odločilo, da cen proizvodov ne bo znižalo, temveč bodo ostale enake. Proizvodi se bodo proizvajali pod lastno blagovno znamko, to je pod imenom »Made by Gorenje Tiki«.

3.3.2. Potek investiranja Podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., je vsa potrebna dovoljenja (za lastništvo nad objektom ter zemljiščem) pridobilo z nakupom podjetja Lifam, ki je bilo v stečajnem postopku. To je podjetju omogočilo tudi pogajanje o ceni nakupa proizvodnega obrata z zemljiščem. Nakup podjetja je potekal po pričakovanjih in z velikim odobravanjem občine Stara Pazova ter srbskih inštitucij, saj je Srbija zelo naklonjena in odprta za tuje investitorje. Po nakupu je podjetje moralo pridobiti še dovoljenje o obratovanju, za kar je zaprosilo po približno pol leta dodatnih vlaganj v objekte. Po nakupu in s tem pridobitvijo vseh lastniških dokumentov je bilo potrebno objekte obnoviti, za kar podjetju ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja ter tudi ne upoštevati arhitekturnih določil. Obnoviti je bilo potrebno streho, vodovodne in elektro napeljave, pisarniške prostore, objekt je bilo potrebno ograditi in urediti okolico. Vse prostore je bilo potrebno varnostno in protipožarno opremiti. Proizvodnih prostorov do sedaj niso povečevali, je pa to predvideno v dolgoročnem načrtu in se nanaša na povečano povpraševanje in s tem povečan obseg prodaje proizvodov podjetja Gorenje Tiki, d. o. o. Proizvodni obrat meri 12.500 m2 in je tako po velikosti podoben obratu v Ljubljani, njegova trenutna kapaciteta znaša 8.000 aparatov na mesec oziroma 96.000 aparatov letno. Zaradi velikosti proizvodnega obrata je možno z dodatno opremo proizvodnjo povečati na 500.000 aparatov na leto. Objekt vsebuje proizvodni obrat, skladišče, poslovne prostore, razstavni prostor ter menzo za malico in je zgrajen v dveh nadstropjih. Nepremičnina, ki jo je podjetje kupilo, je 10 kilometrov oddaljena od avtoceste, 500 metrov od centra mesta Stara Pazova, 20 kilometrov od Beograda, poleg tega pa ima tudi svoj železniški tir. Vse to omogoča lahko in hitro dostopnost ter transport surovin, materiala in proizvodov. Po obnovi proizvodnega obrata je sledilo njegovo opremljanje. Večino opreme bo podjetje pripeljalo iz Ljubljane, nekaj opreme pa bo nove. Slednja bo izdelana po naročilu pri že dosedanjih dobaviteljih. Pri opremljanju je bilo potrebno upoštevati varnostne, ekološke in protipožarne ukrepe, ki so enaki kot v Sloveniji; razlika je le v njihovem izvajanju, ki je odvisno od mestne in republiške uprave. Objekt bodo opremili postopno, s povečevanjem proizvodnih kapacitet in dodatnim zaposlovanjem delavcev. Za opremljanje objekta skrbi strokovnjak iz področja investicij iz podjetja Gorenje Tiki, d. o. o.

43

3.3.3. Kadrovski vidik investicije Podatke o trgu delovne sile s področja občine Stara Pazova in delno področja Vojvodine je podjetje prav tako pridobilo s pomočjo VIP – Vojvodina Investment Promotion. Le-te so potrebovali za to, da so ugotovili, koliko je razpoložljivih kadrov (odstotek prebivalstva z določeno izobrazbo, spol in starost ljudi ter spol in starost glede na izobrazbo, koliko let delovne dobe imajo v povprečju ljudje, kako dolgo so brezposelni, in podobno) in da so lahko določili ceno dela bodočim zaposlenim. Odločitev o selitvi dela proizvodnje v Staro Pazovo sicer ni bila pogojena s cenejšo ceno delovne sile, ki jo tujim investitorjem ponuja Srbija, zato je bilo podjetje toliko bolj zadovoljno s podatki o trgu delovne sile na tem področju, za katerega je značilna visoka brezposelnost, možnost pridobitve proizvodnih delavcev, ki jih v Ljubljani primanjkuje, prav tako tudi izobraženih kadrov, ki sem prihajajo iz Beograda. Podjetje bo lahko novo nastali obrat pokrivalo tudi z obstoječimi kadri. Podjetje je z nakupom proizvodnih objektov naletelo na pozitiven odziv tako prebivalstva kot tudi vseh inštitucij. Ljudje so pokazali motiviranost za delo ter ohranitev delovnega mesta, saj nekateri zaradi visoke stopnje brezposelnosti, ki jo je pogojeval razpad bivše Jugoslavije in vojna, niso imeli zaposlitve že več kot deset let. Poleg tega so ljudje motivirani za delo, ker Slovenija in proizvodi Skupine Gorenje v Srbiji uživajo velik ugled, poleg tega pa tudi podjetje kot delodajalec, saj bodo ljudje, ki bodo zaposleni, tudi prijavljeni, tako da ne bo dela na črno. Zaradi visoke brezposelnosti, nizkega življenjskega standarda je odprtje novih delovnih mest v državah v razvoju zelo dobrodošlo. Tako je podjetje na podlagi javnega razpisa, na katerega se je prijavilo, uspelo pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja novo zaposlenih ljudi v višini 310.000 Evrov. Pogoj, ki ga mora podjetje izpolnjevati, da pridobi ta sredstva oziroma jih ohrani je, da mora novo nastalo delovno mesto obstojati vsaj tri leta. Podjetje ima v načrtu zaposliti 150 ljudi in to v roku dveh let. Pri tem bodo za potrebe proizvodne dejavnosti zaposlili 120 ljudi, za potrebe režije pa 30 ljudi. Razmerje med moškimi in ženskami še ni določeno. Starost zaposlenih bo med tridesetim in štiridesetim letom. Izobrazbena struktura delavcev, ki jih bodo zaposlili bo predvidoma obsegala osnovno in srednjo šolo. Ljudi bodo zaposlili za določen čas, z možnostjo spremembe za nedoločen čas. Podjetje bo sposobnosti bodočih zaposlenih preverilo z vprašalniki in razgovori, poleg tega bodo deležni strožjega nadzora z nastopom dela v podjetju. Ljudje bodo morali biti pripravljeni delati in se učiti. Določene kadre bodo v roku zaposlitve tudi usposabljali. Le-to bo potekalo na območju Stare Pazove. Stroškov izobraževanja in usposabljanja bodočih zaposlenih še podjetje ni izračunalo. Kljub mentaliteti srbskega naroda, odnosi med ženskami in moškimi, njihovim odnosom do dela, religije, v podjetju pričakujejo, da bo novo zaposlen kader delal z enakim tempom dela, kot je v Ljubljani. Delavnik bo takšen kot je v Ljubljani, to je na dve izmeni v proizvodnem obratu ter ena izmena v režiji. Čas, določen za malico, bo upošteval srbske predpise, prav tako se bodo na srbske predpise nanašali morebitni krajši odmori v proizvodnem obratu. Podjetje v Stari Pazovi bo nadzorovano s strani nekoga iz Slovenije, poleg tega pa bo kar nekaj zaposlenih v Gorenju Tiki, d. o. o., v Ljubljani, predvidoma vsaj leto dni, delovalo v Stari Pazovi.

44

Povprečna bruto plača na zaposlenega bo okoli 500 Evrov na mesec, kolikor je tudi povprečna mesečna plača v Srbiji28, medtem ko je v Sloveniji povprečna mesečna plača 1350 Evrov. Zaposleni bodo prejemali tudi dodatke k mesečnemu plačilu, in sicer tiste, ki jih določajo veljavni predpisi v Srbiji. Cena delovne sile je tako odločilni dejavnik, ki pripomore k nižji proizvodni ceni proizvodov.

3.3.4. Finančni vidik investicije Podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., bo projekt direktnega investiranja v Stari Pazovi z nakupom že obstoječega proizvodnega obrata v celoti financiralo z zadolžitvijo, in sicer pri matičnem podjetju, to je pri podjetju Gorenje, d. d. Takšna oblika financiranja je za podjetje najugodnejša, saj mora podjetje v primeru zadolžitve pri banki plačevati visoke obresti, poleg tega pa mora v tem primeru pri matičnem podjetju pridobiti še poroštvo, kar je za hčerinsko podjetje dodaten strošek. Stroški celotne investicije bodo predvideno znašali 9,3 milijonov Evrov, ki bi se naj povrnili v petih letih. Po petih letih tako podjetje predvideva, da bo podjetje v Stari Pazovi dosegalo enake kazalnike kot matično podjetje v Ljubljani. Podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., je za nakup zemljišča porabilo 1.200.000 Evrov, njegova obnova je znašala 500.000 Evrov. Stroški opredmetenih sredstev so znašali 6 milijonov Evrov, stroški neopredmetenih pa 100.000 Evrov. Obratni kapital, ki ga podjetje uvršča med ostale zagonske stroške, je znašal 1.500.000 Evrov. Tabela 5: Prikaz dejanskih in predvidenih stroškov za projekt Stara Pazova

Stroški investicije v Stari Pazovi Zemljišče + objekti (vsa infrastruktura ter obnova) 1.700.000 €Oprema (opredmetena in neopredmetena sredstva) 6.100.000 €Obratni kapital 1.500.000 €Skupaj stroški 9.300.000 €Vir: Interni vir podjetja Gorenje Tiki, d. o. o. Graf 2: Stroški investicije v Stari Pazovi v %

Stroški investicije v Stari Pazovi

18%

66%

16%

Zemljišče + objekti

Oprema

Obratni kapital

Vir: Interni vir podjetja Gorenje Tiki, d. o. o. 28 V februarju 2007 je bila povprečna mesečna plača v Srbiji 430 Evrov.

45

Investicijo v Stari Pazovi so podprli vsi finančni kazalniki. Z investicijo v Srbiji bo podjetje na dolgi rok največ prihranilo pri stroških delovne sile, saj je le-ta v Srbiji cenejša za več kot 50% (povprečna plača v Srbiji je okoli 500 € na mesec). Nižje stroške carin (predvideno je, da bodo carinske dajatve v večini nižje kar do 10% v primerjavi z zdajšnjimi) bo podjetje imelo z izvozom izdelkov v države, s katerimi ima Srbija sklenjene bilateralne sporazume; to so predvsem države Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, med katerimi je najpomembnejša Rusija. Zaradi dogovora med Evropsko Unijo in Srbijo za izvoz izdelkov iz Srbije v države članice Evropske Unije ne bo potrebno plačevati carin. Podjetje predvideva, da bodo nižji tudi stroški dobavljenega materiala in surovin, saj nameravajo proizvode proizvesti z več kot 60% materiala, ki ga bodo pridobili od lokalnih dobaviteljev. Stroški skladiščenja ne bodo nižji, temveč približno enaki kot so sedaj, saj bo podjetje proizvode, material in surovine skladiščilo po enakem sistemu kot v Ljubljani. Prav tako je predvideno, da se logistični stroški ne bodo znižali, saj je pot do večine prodajnih trgov sedaj daljša in s tem tudi dražja; nižji logistični stroški se predvidevajo za Srbijo in ostale države bivše Jugoslavije.

3.3.5. Organizacijska struktura podjetja v Stari Pazovi Področje Organizacije in splošne zadeve iz podjetja Gorenje, d. d., je poskrbelo za oblikovanje procesov tudi za družbo v Stari Pazovi. Pri tem je sodelovalo s podjetjem Gorenje Tiki, d. o. o., in sicer s strokovnjaki za tehnologijo, proizvodnjo, računovodstvo in logistiko. Vsak strokovnjak je moral proučiti svoje poslovno področje, in sicer vso dokumentacijo, ki se nanaša na stroške, opremo, število zaposlenih za posamezno področje in izračunati optimalni obseg poslovanja poslovnega področja. Skupaj so izvedli izračun točke preloma obstoječega podjetja, to je podjetja Gorenje Tiki, d. o. o., v Ljubljani ter to točko prenesli na podjetje v Stari Pazovi. Priprava teh procesov je potekala približno pol leta. Podjetje v Stari Pazovi bo opravljalo le določene režijske dejavnosti, to so proizvodnja, kontrola kakovosti, komerciala, logistika, finančno ter kadrovsko področje; podjetje v Ljubljani pa bo še naprej opravljalo funkcije investicij, kontrolinga, planiranja proizvodnje ter plačilnega prometa. Podjetje v Stari Pazovi ima enako organizacijsko strukturo kot matično podjetje v Ljubljani.

46

Diagram 2: Organizacijska struktura podjetja v Stari Pazovi

Vir: Interni vir podjetja Gorenje, d. d.

3.3.6. Motivacijski dejavniki Zaposlitveni dejavnik je bil eden izmed glavnih poslovnih motivov za selitev proizvodnje v Srbijo, saj le-ta ponuja cenejšo delovno silo (do 50%), ki je tudi izobražena. Podjetje bo za namene proizvodnje zaposlilo ljudi z osnovno šolo, ki jih v Ljubljani primanjkuje, nekaj ljudi pa bodo zaposlili tudi s srednjo šolo. Zaradi bližine Beograda bodo v primeru potrebe po visoko izobraženih kadrih, lahko zaposlili tudi takšne ljudi.

DIREKTOR

TEHNIČNO- PROIZVODNO

PODROČJE

KONTROLA KAKOVOSTI

LOGISTIKA

PROKURIST SEKRETARIAT

KOMERCIALA EKONOMIKA IN FINANCE

KADRI IN SPLOŠNE ZADEVE

OPERATIVNI RAZVOJ IN

TEHNOLOGIJA

PRIPRAVA PROIZVODNJE

VZDRŽEVANJE

PROIZVODNJA

KONTROLA VHODNIH

MATERIALOV

KONTROLA PROIZVODNEGA

PROCESA

ZAKLJUČNI STATISTIČNI

PREVZEM

SERVIS

NOTRANJA LOGISTIKA

SKLADIŠČE REPROMATERIALA

SKLADIŠČENJE GOTOVIH

PROIZVODOV

ŠPEDICIJA, CARINE,

TRANSPORT IN ODPRODAJA

PRODAJA- JUGOVZHOD

PRODAJA- ZAHOD

PRODAJA- VZHOD

NABAVA

47

Izbira lokacije je bil zelo pomemben dejavnik. Podjetje si je zadalo cilj, da mora biti proizvodni objekt hitro dostopen z avtomobilom. Kupljeni proizvodni objekt je od centra mesta Stara Pazova oddaljen 500 metrov, od Beograda je oddaljen 20 kilometrov, od avtoceste pa 10 kilometrov. Poleg tega je zemljišče že vsebovalo lasten železniški tir. Pred začetkom investiranja si je podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., pridobilo status domicilnega proizvajalca. Ta status bo podjetje ohranilo, če bo potrebne surovine in material v večini nabavljalo od lokalnih srbskih dobaviteljev. V sodelovanju z matičnim podjetjem bo podjetje poskušalo poiskati najkvalitetnejše in cenovno ugodne dobavitelje. Določene strateške dobavitelje bo podjetje vseeno ohranilo, to so predvsem dobavitelji zahtevnejših in specifičnih sestavnih delov. Tehnologija, ki se uporablja v proizvodnem obratu, je v večini prenesena iz proizvodnega obrata iz Ljubljane. Nekaj opreme je nove in je bila naročena pri stalnem dobavitelju. Proizvodni obrat je tako opremljen enako sodobno kot v Ljubljani, saj bodo v Stari Pazovi proizvajali enake proizvode. Kljub temu, da bo podjetje v Stari Pazovi proizvajalo enake izdelke kot v Ljubljani in z enako kakovostjo, bo razvojni oddelek podjetja ostal centraliziran, torej v Ljubljani. Tudi finančna učinkovitost ter dejavnik investicijskega ozračja sta bila pomembna motiva pri odločitvi o investiranju v Srbijo. Država strmi k vedno bolj ustrezni politiki do tujih vlagateljev. Srbija z davčnega vidika investitorjem ponuja deset let oprostitve plačila davka na dobiček od prvega leta dalje, ko ga podjetje začne ustvarjati. Z vidika carin je Srbija zanimiva zaradi svojih bilateralnih sporazumov, ki blago srbskega porekla oproščajo plačila carine. Med temi državami je najbolj pomembna Rusija, sledijo pa ji države bivše Jugoslavije.

3.3.7. Razlogi za neposredno investiranje na srbsko tržišče Podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., je, kot tretji največji ponudnik električnih grelnikov vode, prisotno na skoraj vseh tržiščih v Evropi. Zaradi odpiranja trgov v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi strmi k povečanju tržnih deležev tudi na teh trgih. Z investicijo v Srbiji si je podjetje zagotovilo vstop na ta trg, poleg tega tudi lažjo dostopnost na trge bivše Jugoslavije in držav Vzhodne Evrope. Srbija, tako kot večina držav iz omenjenega območja, spada med države v razvoju. Te so med seboj povezane z bilateralnimi sporazumi, ki so še posebno vezani na gospodarstvo in mednarodno menjavo blaga in storitev. Za te trge je značilna hitra rast, zato želi podjetje na teh trgih izkoristiti ugoden položaj, pridobiti in ohraniti tržni delež. Podjetje se je za investicijo na srbski trg odločilo tudi zaradi nizke cene delovne sile, saj je ta v primerjavi s ceno delovne sile v Sloveniji, nižja za kar 50%. Nižja cena delovne sile najbolj pripomore k znižanju proizvodne cene proizvodov in s tem omogoča večje prihodke podjetju. Poleg nižje cene delovne sile so v načrtu predvideni še nižji stroški materiala, ki bo dobavljen od lokalnih dobaviteljev.

48

3.3.8. Pričakovane ovire Podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., se je na projekt izvajanja svoje prve investicije zelo dobro pripravilo s tem, da je dobro proučilo podatke o možnostih investiranja, trgu, cenah, zakonodaji, trgu dela in ostale podatke. Na nekatere ovire pa je bilo opozorjeno tudi s strani matičnega podjetja. Prvo oviro je najprej predstavljalo nepoznavanje srbske zakonodaje, saj je to za podjetje prva investicija. Vendar je podjetje kaj hitro ugotovilo, da se politični sistem in s tem srbska zakonodaja vedno bolj prilagajata evropskemu pravnemu redu, poleg tega je svoje znanje poznavanja zakonodaje nanje preneslo tudi matično podjetje. Ovira, s katero se bo podjetje soočalo, je izpostavljenost monetarnemu tveganju, saj srbska centralna banka vodi politiko konstantnega drsenja Dinarja. Poleg tega je za Srbijo značilna visoka stopnja inflacije ter močna precenjenost Dinarja. Problem predstavlja tudi politično tveganje zaradi nenehnih protestov in nemirov. Največje politično vprašanje, ki povzroča nesoglasja znotraj države med Albanci in Srbi, predstavlja usoda Kosova. Podjetje ne zazna potencialnih ovir v razlikah v kulturi, jeziku, mentaliteti, razlikah med moškimi in ženskami, odnosu do dela,…, saj so ljudje pripravljeni delati in se učiti ter sprejemati odgovornosti.

3.3.9. Ekonomski učinki za podjetje in deželo gostiteljico Tudi z investicijo, ki jo izvaja podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., v Srbiji, si bo ta država zagotovila nova delovna mesta, s čimer se bo zopet zmanjšala registrirana brezposelnost v Srbiji. Ker tudi to hčerinsko podjetje, tako kot matično, išče ustrezne dobavitelje, se bo tistim, s katerimi se bodo dogovorili za medsebojno poslovno sodelovanje, povečal obseg poslovanja na dolgi rok, podjetju pa bo s tem priznan status domicilnega proizvajalca. Večji obseg poslovanja domicilnih dobaviteljev pa državi prinaša večji obseg denarja, ki ga bo pridobila s pobiranjem davkov. Vsaka investicija v infrastrukturo ali v njeno izboljšanje oziroma posodabljanje, bo prispevala k izboljšanju infrastrukture v mestu in okolici. Podjetje bo ljudi, ki jih bo zaposlilo, tudi izobrazilo. Vso izobraževanje bo potekalo v Stari Pazovi, kjer bodo nekaj časa delali tudi strokovnjaki iz Ljubljane, s tem še dodatno izobraževali in seveda tudi nadzorovali novo zaposlen delovni kader. Gorenje Tiki, d. o. o., zaradi selitve proizvodnje ne bo zmanjšalo števila zaposlenih, saj se v Ljubljani tudi ne bo zmanjšal obseg proizvodnje, temveč bo ostal, kot do sedaj, polno izkoriščen. V primeru povečanega povpraševanja po proizvodih podjetja, je v Stari Pazovi možno proizvodne kapacitete tudi povečati z novo zgrajenimi objekti. Delovna mesta za prebivalce pomenijo boljši življenjski standard, s tem pa tudi zahteve po boljši infrastrukturi, ponudbi storitev in produktov v mestu in podobno.

49

Podjetje je z investicijo uspelo pridobiti subvencije s strani Republike Srbije v primeru zaposlovanja ljudi vsaj za dobo treh let. Znesek, ki ga bo podjetje pridobilo znaša 310.000 Evrov. Poleg tega bo podjetje v Stari Pazovi, tako kot podjetje v Valjevu, oproščeno plačevanja davka na dobiček prvih deset let poslovanja, in sicer od tistega leta dalje, ko začne ustvarjati pozitivni poslovni izid.

3.4. Investicija v Valjevu vs. Investicija v Stari Pazovi Podjetje Gorenje, d. d., se je za investicijo na tuje tržišče odločilo zaradi previsokih stroškov proizvodnje aparatov, ki so v najnižjem cenovnem in kakovostnem razredu. Proizvodni stroški v Velenju niso več opravičevali proizvodnje teh aparatov, zato je bilo podjetje prisiljeno v iskanje možnosti za proizvodnjo na trgih z nižjo ceno delovne sile. V podjetju Gorenje, d. d., so se odločili za Srbijo, saj je to poznan trg, geografsko blizu, poleg tega je to država v razvoju, ki spodbuja tuje investitorje, ima nizko ceno delovne sile, veliko brezposelnih, ki so pripravljeni delati, za trg pa je značilna hitra rast. Tudi podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., je državo izbralo zaradi zgoraj omenjenih razlogov, le da je bil razlog za selitev proizvodnje drugje. Podjetje se je soočalo s prostorsko stisko, saj so bile kapacitete v Ljubljani polno izkoriščene. Tako kljub vedno večjemu povpraševanju po izdelkih le-teh ni moglo proizvesti. Sprva je podjetje želelo kupiti podjetje Magnocrom, ker pa je bilo pri tem neuspešno, je rešitev poiskalo v investiranju na tuj trg in se odločilo za Srbijo. Matično podjetje se je odločilo za direktno investicijo z izgradnjo novih objektov ali »greenfield investment«. Za to so se v podjetju odločili po proučitvi trga. Ugotovili so, da ima možnost izbire nakupa le med dvema proizvodnima obratoma, ki sta v zelo slabem stanju. Odločitev o nakupu katerega koli izmed teh dveh obratov bi za podjetje pomenila ogromne stroške obnove in dodatnih vlaganj v proizvodne prostore, izgradnjo sodobne infrastrukture, poleg tega bi morali biti pozorni na morebitne dolgove in obveznosti katerega koli izmed teh dveh podjetij. Nakup zemljišča in izgradnja novega objekta pomenita oblikovanje proizvodnih in poslovnih prostorov po lastni želji, brez obnavljanja, pomoč občine pri izgradnji infrastrukture, možnost nadaljnjega povečevanja proizvodnih kapacitet, poleg tega pa podjetje ni izpostavljeno nevarnosti prevzema obveznosti in dolgov. Hčerinsko podjetje v Ljubljani se je odločilo za direktno investicijo z nakupom že obstoječega proizvodnega obrata, imenovano tudi »acquisition strategy« ali »brownfield investment«. Za takšno potezo so se v podjetju odločili predvsem zaradi stroškov investicije, saj se je v tem primeru takšna vrsta investicije izkazala za cenovno ugodnejšo varianto kot direktna investicija z nakupom zemljišča in izgradnjo novega objekta. Kupili so proizvodne prostore podjetja, ki je bilo v stečajnem postopku. Zaradi nakupa le nepremičnin, se je podjetje izognilo dolgovom in obveznostim, ki jih je to podjetje imelo do svojih upnikov.

50

Podjetje Gorenje, d. d., se je odločilo za izvajanje investicije v srbskem mestu Valjevo, ki je po velikosti in številu prebivalstva podobno Velenju. Valjevo spada v Centralno Srbijo. Mesto ima tudi ogromno brezposelnega, tehnično izobraženega kadra, ki ga podjetje najbolj potrebuje. Povprečna plača na zaposlenega je za območje Centralne Srbije najnižja v celotni Republiki Srbiji. Ugodne so tudi prometne povezave do avtoceste in glavnega mesta Beograd, poleg tega pa ima podjetje tudi svoj železniški tir, ki je ključen za transport aparatov. Mestne oblasti so bile naklonjene tej investiciji, saj so podjetju obljubile izgradnjo osnovne infrastrukture do zemljišča. Gorenje Tiki, d. o. o., se je odločilo za nakup proizvodnih obratov v mestu Stara Pazova, ki ima okoli 68.000 prebivalcev in spada v območje Vojvodine. Tako kot Valjevo, ima ogromno brezposelnih, le da ti brezposelni niso tako visoko strokovno izobraženi kot v Valjevu. Za Vojvodino je značilno, da je povprečna plača na zaposlenega malo višja od povprečne plače na zaposlenega na območju Centralne Srbije. Stara Pazova je glede na prometne povezave bližje avtocesti in glavnemu mestu Beograd, kar podjetju omogoča tudi dotok izobražene delovne sile iz Beograda. Podjetje je s pogajanjem uspelo kupiti želene proizvodne objekte po ceni, ki so jo uspeli dogovoriti. Časovno je Gorenje, d. d., začelo s pripravami na investicijo v začetku leta 2005, medtem ko je Gorenje Tiki, d. o. o. s pripravami začelo v letu 2006. Matično podjetje je z gradnjo proizvodnega objekta pričelo spomladi leta 2006, v poletnem času pa je že stekla prva poskusna proizvodnja. Otvoritev podjetja in uradna proizvodna dela so v podjetju v Valjevu stekla sredi oktobra 2006. Hčerinsko podjetje je v avgustu leta 2006 v Stari Pazovi kupilo proizvodne obrate in nato takoj pričelo z obnovo teh objektov ter pripravo na proizvodno dejavnost. Sama proizvodnja je v podjetju v Stari Pazovi stekla že februarja v letošnjem letu. Prvo podjetje že danes zaposluje okoli 500 ljudi, do leta 2009 pa naj bi bilo v Valjevu zaposlenih okoli 800 ljudi. Podjetje v Stari Pazovi ima namen zaposliti 150 ljudi. Predvideno število zaposlenih v obeh podjetjih se lahko v prihodnosti še poveča zaradi dolgoročnega načrta povečevanja kapacitet. Podjetji že sedaj spadata med največje investitorje na srbskem ozemlju tudi po številu novo zaposlenih ljudi. Pri zaposlovanju nove delovne sile je podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., za razliko od podjetja Gorenje, d. d., uspelo pridobiti subvencije v primeru, da novo nastalo delovno mesto obstoja vsaj tri leta. Matično podjetje pa bo poskušalo te subvencije pridobiti pri dodatnem zaposlovanju. Z organizacijskega vidika je matično podjetje na podružnico preneslo le tiste poslovne funkcije, ki jih podružnica potrebuje za uspešno in nemoteno poslovanje, ostale funkcije pa so ostale centralizirane v matičnem podjetju. Podjetje v Ljubljani je za podružnico pripravilo enako organizacijsko strukturo, kot jo ima samo, kljub temu pa je določene poslovne funkcije ohranilo in jih tako centraliziralo. Ker je investicija v Valjevu večji in zahtevnejši projekt kot investicija v Stari Pazovi, so tudi stroški prve investicije veliko višji (predviden strošek celotne investicije znaša okoli trideset milijonov Evrov) in bo zato matično podjetje potrebovalo več časa za pokritje investicije kot hčerinsko podjetje (predvideni stroški investicije v Stari Pazovi znašajo devet milijonov Evrov). Podjetje Gorenje, d. d., se je za potrebe pridobitve finančnih sredstev za izvedbo investicije zadolžilo pri obstoječih bankah, medtem ko se je podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., zadolžilo pri matičnem podjetju samem, saj je bila to edina optimalna rešitev.

51

Z direktno investicijo, sta obe podjetji pridobili na dodatnih kapacitetah z možnostjo njihovega dodatnega povečevanja. Zaradi investicij v mesta z visoko brezposelnostjo, sta obe podjetji pridobili možnost izbire potencialnih kandidatov za zaposlitev. Tako v Velenju, kot v Ljubljani, primanjkuje delavcev za proizvodnjo, to je nekvalificirane delovne sile. V Valjevu in Stari Pazovi je delovne sile, ne glede na izobrazbo, dovolj, tudi za primere prihodnjega povečevanja kapacitet; tako proizvodnih kot zaposlitvenih. Investiciji bosta prinesli tudi nižje proizvodne stroške. K temu najbolj prispevajo za več kot 50% nižji stroški delovne sile. V prihodnje naj bi proizvodne stroške znižale tudi nekatere nižje cene potrebnega materiala in surovin, ki bo kupljen pri srbskih dobaviteljih. Obe podjetji sta z odločitvijo o investiranju naleteli na pozitiven odziv vseh inštitucij, še posebno pomemben pa je odziv prebivalstva, saj so le-ti pripravljeni delati in se učiti, proizvodi Skupine Gorenje na tem območju pa že iz časa Jugoslavije uživajo velik ugled in spoštovanje. Tako matično kot hčerinsko podjetje se srečujeta z enakimi ovirami. Največje so monetarno tveganje ter precenjenost Dinarja, sledi politično tveganje z nemiri in protesti ter napetostmi med manjšinskimi skupinami in Srbi. Kmalu po začetku izvajanja investicije je bilo odpravljeno tveganje nepoznavanja zakonodaje in pravnih določil. Nobeno od podjetij ni zaznalo ovire zaradi razlik v kulturi, jeziku, veri, mentaliteti, razlik med spoloma,…, saj je zaradi skupne zgodovine in predhodnega poslovanja na tem območju to okolje poznano celotni Skupini Gorenje.

52

4. SKLEP Oblike direktnih investicij na tuje trge (investicije v izgradnjo novih zmogljivosti ali »greenfield investment«, nakupi že obstoječih podjetij oziroma »acquisition strategy« ali »brownfield investment« ter udeležbe s skupnimi vlaganji, imenovano tudi »joint venture«) so najpogostejši načini vstopa nanje predvsem za proizvodna podjetja. Podjetja vstopajo predvsem na trge držav v tranzicije in države v razvoju, saj so le-te odprte za tuje investitorje. Delovna sila je bistveno cenejša kot doma, države privabljajo tuje investitorje z raznimi davčnimi ugodnostmi, subvencijami, nižjimi okoljskimi in varnostnimi standardi. Poleg tega pa vstop na tuj trg pomeni uveljavitev podjetja na tem tržišču, večjo prepoznavnost blagovnih znamk tega podjetja ter dobro odskočno desko za prodore v sosednje države ter države s katerimi država gostiteljica tudi gospodarsko sodeluje. Med državami v razvoju, ki v zadnjem času beležijo vedno večjo gospodarsko in tržno rast in so za investitorje vedno bolj privlačne, so države bivše Jugoslavije. Poleg omenjenega, se te države srečujejo z visoko stopnjo registrirane brezposelnosti, zaradi česar so ljudje pripravljeni delati, nizko ceno delovne sile, velikim številom propadlih podjetij in podjetij v stečaju, kar vse privablja tuje investitorje. Naslednji pozitiven predznak, ki ga investitorji upoštevajo, je odlična geografska lega teh držav, saj predstavljajo bazno točko za prodore na trge Vzhodnih in ostalih Jugovzhodnih držav, poleg tega imajo te države v večini med seboj sklenjene bilateralne sporazume o gospodarskem sodelovanju. Nevarnosti, s katerimi se lahko potencialna podjetja kot investitorji srečajo v teh državah, so visoka stopnja inflacije, precenjene valute držav ter nenehni protesti, nemiri in nesoglasja v državah. Največji investitorji v države bivše Jugoslavije so podjetja iz Slovenije. Večina se jih odloča za investiranje v Republiko Srbijo, saj je ta država od vseh najbolj naklonjena tujim investicijam. Investicije slovenskih podjetij so zaželene, poleg tega sta Republika Slovenija in Republika Srbija s sporazumi po letu 2000 obnovili gospodarsko in politično sodelovanje. V Srbiji lahko poleg družb podjetij Gorenje, d. d., in Gorenje Tiki, d. o. o., najdemo tudi družbo Telekoma, Petrola, NLB-ja, Tuša, Mercatorja, Krke, Intereurope in Mure. Delež slovenskih investicij se nenehno povečuje, saj so z vlaganji na tem tržišču prisotna tudi že manjša slovenska podjetja. Pričakovati je, da se bo delež slovenskih investitorjev, tako obstoječih kot tudi novih, povečeval. Razlogi podjetij Skupine Gorenje, da sta se odločili za investiranje, so bili v polno izkoriščenih proizvodnih kapacitetah, premajhni ponudbi proizvodnih delavcev na trgu dela ter previsokih proizvodnih stroških, ki so ovirali konkurenčnost na trgu. To je podjetji spodbudilo k iskanju novih lokacijskih možnosti za proizvodnjo. Investicijo v Sloveniji so ovirali predvsem previsoki stroški dela ter pomanjkanje delovne sile za proizvodnjo. Obe podjetji sta se odločili za selitev proizvodnje v Srbijo. K temu je pomembno prispevala bližina trga, poznavanje kulture, jezika in religije, ugodna investicijska klima države ter izhodišče za osvajanje ostalih trgov. Srbija se, tako kot večina držav v razvoju, sooča z visoko brezposelnostjo, kar je za podjetji pomenilo možnost zaposlitve potrebnega števila ljudi, med katerimi bosta lahko tudi izbirali. Nizka cena delovne sile pomeni proizvodnjo s precej nižjimi stroški, saj so plače proizvodnih delavcev v Srbiji v povprečju za 50% nižje kot v Sloveniji.

53

Pomemben dejavnik za odločitev izvajanja investicije na tem območju je davčna ugodnost, ki podjetje opravičuje plačevanja davka na dobiček prvih deset let poslovanja. Z vidika izvoza izdelkov ima Srbija z Evropsko Unijo sklenjen sporazum, ki določa, da je blago srbskega porekla oproščeno plačevanja carinskih dajatev. Srbija ima sklenjene tudi bilateralne dogovore s sosednjimi državami, to je državami bivše Jugoslavije ter z nekaterimi Vzhodnoevropskimi državami. To za obe podjetji pomeni cenejši izvoz izdelkov. Obe podjetji intenzivno iščeta srbske dobavitelje materiala, potrebnega za proizvodnjo izdelkov, saj bodo tako izdelki imeli status srbskega porekla, kar bo nekatere carinske dajatve zmanjšalo oziroma izničilo. Pri izvajanju investicije sta podjetji naleteli na pozitiven odziv predvsem s strani prebivalstva, saj se je tako odprlo veliko delovnih mest, podjetji sta obljubili tudi uradno zaposlitev (večina prebivalstva v Srbiji je zaposlena »na črno«, saj delodajalci druge možnosti zaposlitve ne ponujajo). Podjetji bosta skupaj ob polni izkoriščeni kapacitet zaposlovali skoraj 1000 ljudi. Ljudje so pokazali spoštovanje do podjetja Gorenje in njegove blagovne znamke »gorenje«, željo po učenju in natančnosti. Ovire, na katere sta podjetji naleteli pri izvajanju investicije, so bile predvsem nepoznavanje zakonodaje. Podjetje Gorenje, d. d., pa je naletelo še na negativen odziv institucij, saj le-te niso opravile nalog, katere so pred začetkom izvajanja investicije obljubile. Z investicijo sta obe podjetji pridobili nove proizvodne kapacitete, ki jih bo v prihodnosti možno še povečevati. Zaradi nižje cene delovne sile bosta obe podjetji proizvajali z nižjimi proizvodnimi stroški. Njihov znesek se bo še znižal v primeru, da bo material, ki ga bodo dobavili lokalni dobavitelji, tudi cenejši. Gorenje Tiki, d. o. o., je pridobilo tudi subvencije pri zaposlovanju pod pogojem, da bo novo delavno mesto obstojalo vsaj tri leta. Za obe podjetji je bila to prva investicija v Srbiji. Za podjetje Gorenje, d. d., je bila to prva direktna investicija z izgradnjo novih objektov, za podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., pa je bila to prva investicija na tujem trgu nasploh. Če bosta podjetji poslovali po zastavljenih planih, bosta na to območje prenesli še večji del proizvodnje, matično podjetje pa bo v tem primeru v Valjevo preneslo tudi proizvodnjo drugih proizvodnih aparatov.

54

5. POVZETEK / SUMMARY POVZETEK V zadnjih letih smo priča vse večji selitvi poslovnih dejavnosti iz razvitih držav v države v razvoju in države v tranziciji. Podjetja se odločajo med različnimi načini investiranja na tujih trgih. Proizvodna podjetja se v večini odločajo za prodor na tuj trg z eno od treh oblik direktnega investiranja. S selitvijo podjetja največ prihranijo pri proizvodnih stroških, ki nato pomembno vplivajo na določanje tržnih cen proizvodov in njihovo konkurenčnost na trgu. Prednost selitve je tudi v izognitvi strogim okoljskim in varnostnim ukrepom ter v prenosu dobička med podružnicami in matičnim podjetjem. Pritisk konkurentov je tudi slovenska podjetja prisilil v prenos proizvodnje v države, ki omogočajo nižje stroške proizvajanja. Nižji proizvodni stroški danes podjetjem omogočajo obstoj na trgu, saj nenehno tekmujejo med seboj predvsem z nižjimi cenami proizvodov. Slovenska podjetja svoje investicije usmerjajo predvsem na območje držav bivše Jugoslavije. Ta trg je poznan, je geografsko blizu, poleg tega ga je z razpadom Jugoslavije večina slovenskih podjetij izgubila in ga sedaj želi osvojiti nazaj. Podjetje Gorenje, d. d., je bilo na trgu držav bivše Jugoslavije vedno cenjeno. Svojo prodajno in servisno mrežo je imelo skoraj v vseh večjih mestih. Po obnovitvi gospodarskih odnosov med Slovenijo in Srbijo se je odločilo za investiranje v nove proizvodne kapacitete na ta trg ter s tem izkoriščanje nižjih proizvodnih stroškov, predvsem zaradi nižje cene delovne sile. Investicijo na srbski trg je izvedlo tudi podjetje Gorenje Tiki, d. o. o., ki je prav tako tukaj našlo možnost dodatnih proizvodnih kapacitet, poleg tega pa tudi večje možnosti zaposlovanja. Ključne besede: direktna investicija, investicija v izgradnjo novih zmogljivosti, investicija v nakup že obstoječega podjetja. SUMMARY In last years we noticed that companies are daily moving their industrial plants from developed countries to developing countries or to countries in transition. Companies can decide between different forms of investments in foreign markets. Production companies usually decide between forms of direct investments to enter the foreign market. Savings are made from lower costs of production, which are important when fixing market prices and for better competitive position on the market. Advantages are also seen in avoidance form strict environment and security precautions. Company can also transfer the profit among subsidiaries and parent enterprise. Slovenian companies have also been forced into investments in foreign countries, which enable production with lower costs, by the pressure from competition. Lower prime costs enable companies’ existence on the market. Their competition is mostly based on lowering prices of their products. Investments from Slovenian companies are mostly oriented on ex-Yugoslavian region. This market in known to Slovenian investors and is geographically near. It has been lost with decay of ex-Yugoslavia and now Slovenian companies want to conquer it again.

55

Joint-stock company Gorenje was on the market of former Yugoslavian republics always appreciated. Their service and selling net was in almost all bigger towns. After the renewal of economic relations between Republic of Slovenia and Republic of Serbia the company decided to invest in new producing capacities on that market, which made a chance to produce with lower prime costs. These costs are the result of lower labour costs. Investment on Serbian market was also made by the limited company Gorenje Tiki, which also found possibility for new producing capacities and bigger chances for employment. Keywords: direct investment, greenfield investment, acquisition strategy or brownfield investment

56

6. SEZNAM LITERATURE 1. Albaneze, Željko, in Veljko, Čavić, in Metka, Jerina, in Predrag, Kapor, in Leposava,

Kelečević, in Borislav, Nešić, in Dragan, Milošević, in Jakov, Sredović, in Dosta, Timarac, Todorović, in Darja, Žlogar. 2003. Poslovati s Srbijo. Ljubljana: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije.

2. Banka Slovenije. 2002. Statistika-neposredne naložbe 1994-2001. Ljubljana: Banka Slovenije.

3. Damijan, Jože, P. 2001. Trgovinski vs. investicijski način vstopa na trge nekdanje Jugoslavije. Izzivi in priložnosti na trgih nekdanje Jugoslavije. Tretja slovenska poslovna konferenca: 103-129.

4. Hill, Charles W. L. 2001. International Business: Competing in the Global Market Place. New York: Irwin/McGrow-Hill.

5. Hood, Young. 1979. Foreign multinationals and the British economy. London.

6. Jungnickel R. and G. Koopman. 1996. Investment incentives. Bled: OECD AGL.

7. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor: EPF.

8. Kenda, Vladimir, in Vito, Bobek. 2003. Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov. Maribor: EPF.

9. Rojc, Emil. 2000. Gorenje v ogledalu petih desetletij. Velenje: Gorenje, d. d.,

10. Prašnikar, Janez. 2001. Izzivi in priložnosti na trgih nekdanje Jugoslavije, 3. slovenska poslovna konferenca. Ljubljana: Finance.

11. Pye, Robert. 1998. Foreign direct investment in Central Europe: Experience of major Western investors. London: European school of management.

12. Rojec, Matija. 1994. Tuje investicije v slovenski razvoj. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

13. Svetličič, Marjan in Andreja, Jaklič. 2001. Neposredne investicije Slovenije v državah nekdanje Jugoslavije: strateški ali defenzivni odziv? Izzivi in priložnosti na trgih nekdanje Jugoslavije. Tretja slovenska poslovna konferenca: 195.

14. World Investment Report. 1995. Transitional Corporations and Competitiveness. New York and Geneva: United Nations.

57

7. SEZNAM VIROV 1. Commission of the European Communities. (2006). Commission Staff Working

Document: Serbia 2006 Progress Report. [online] Available: http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/2006/Nov/sr_sec_1389_en.pdf [Januar 5, 2007].

2. Gorenje, gospodinjski aparati, d. d. (2004). S pridobitvijo zemljišča v Valjevu uresničuje Gorenje strategijo vzpostavljanja proizvodnih kapacitet tudi zunaj Slovenije. [online] Available: http://www.gorenjegroup.com/18?nid=288 [September 22, 2006].

3. Gorenje, gospodinjski aparati, d. d. (2006). Skupina Gorenje. [online] Available: http://www.gorenjegroup.com/6 [Januar 8, 2007].

4. Gorenje Tiki, d. o. o. (2004). Podjetje. [online] Available: http://www.gorenjetiki.si/6399 [Januar 8, 2006].

5. Gospodarska zbornica Slovenije. (2007). Neposredno investiranje na področju bivše Jugoslavije. [online] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?IDmp=-1 [Januar 6, 2007].

6. Gospodarska zbornica Slovenije. (2007). Gospodarsko sodelovanje Slovenije in Jugoslavije. [online] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=1413 [Januar 6, 2007].

7. Interni viri podjetja Gorenje, d. d.

8. Interni viri podjetja Gorenje Tiki, d. o. o.

9. Izvozno okno. (2007). Podatki o državah-Srbija: statistični indikatorji. [online] Available: http://www.izvoznookno.si/index.php?act=2&act2=7&dId=2006091814523210&offset=0 [Januar 6, 2007].

10. Narodna banka Srbije. (2006). Izbrani monetarni i devizni pokazetelji. [online] Available: http://www.nbs.yu/serbian/statistika/index.htm [Januar 6, 2007].

11. Novice Siol.net. (2006). Srbski parlament razglasil neodvisno Srbijo. [online] Available: http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=3&article_id=1306060506150939&cid=101&pgn=6 [Januar 5, 2007].

12. Statistical office of the Republic of Serbia. (2006). Unemployment rate. [online] Available: http://webrzs.statserb.sr.gov.yu/axd/en/drugastrana.php?Sifra=0018&izbor=odel&tab=152 [Januar 5, 2007].

13. Statistika. (2006). Prosečne zarade (plate) za decembar 2005. [online] Available http://www.cekos.co.yu/stat/stpz2005.html [Marec 7, 2007].

14. Statistika. (2007). Prosečne zarade (plate) za decembar 2006. [online] Available http://www.cekos.co.yu/stat/stpz2006.html [Marec 7, 2007].

15. Statistika. (2007). Prosečne zarade (plate) za januar 2007. [online] Available http://www.cekos.co.yu/stat/stpz2007.html [Marec 7, 2007].

16. Vlada Republike Srbije. (2004). Stanovništvo, jezik i vera. [online] Available: http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=37 [Januar 5, 2007].

58

8. SEZNAM TABEL GRAFOV IN DIAGRAMOV SEZNAM TABEL Tabela 1: Statistični prikaz povprečnih bruto plač v Srbiji v zadnjih dveh letih ..................... 27 Tabela 2: Prikaz dejanskih in predvidenih stroškov za projekt Valjevo .................................. 31 Tabela 3: Vzorec matrike odgovornosti družbe Gorenje, Aparati za domačinstvo, d.o.o., Valjevo- I. nivo ........................................................................................................................ 35 Tabela 4: Prikaz načrtovane in dejanske proizvodnje za celoten program HZA ..................... 40 Tabela 5: Prikaz dejanskih in predvidenih stroškov za projekt Stara Pazova.......................... 44 SEZNAM GRAFOV Graf 1: Stroški investicije v Valjevu v %................................................................................. 31 Graf 2: Stroški investicije v Stari Pazovi v %.......................................................................... 44 SEZNAM DIAGRAMOV Diagram 1: Organizacijska struktura podjetja Aparati za domačinstvo, d.o.o., Valjevo ......... 34 Diagram 2: Organizacijska struktura podjetja v Stari Pazovi .................................................. 46