DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Slovenska policija zaščitniki ljudstva ali posameznikov?

Marec, 2014 Gregor Gologranc

Mentor: Izr. Prof. Ddr. Teodora Ivanuša

Somentor: Viš. pred. Dr. Srečko F. Krope

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izdelavi in nastanku diplomskega

dela, predvsem pa bi se želel zahvaliti vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani.

Prav tako gre zahvala tudi mentorici izr. prof. ddr. Teodori Ivanuši in somentorju

višjemu predavatelju dr. Srečku Felixu Kropetu. Želel bi se tudi zahvaliti svojim

staršem in staremu očetu za skrb, podporo, spodbudo ter potrpežljivost v času

študija.

Hvala!

3

Kazalo

1 Uvod .......................................................................................... 8

2 Metodološki pristop ......................................................................... 9

2.1 Predmet in cilj ......................................................................... 9

2.2 Metode .................................................................................. 9

2.3 Hipoteze ................................................................................ 9

3 Naloge in pooblastila Slovenske policije, temeljni pojmi ............................ 10

3.1 Naloge policije ........................................................................ 10

3.2 Pooblastila policije ................................................................... 11

3.3 Temeljni pojmi ....................................................................... 13

3.3.1 Pojem združevanja in zbiranja ................................................ 13

3.3.2 Pojem množice .................................................................. 13

3.3.3 Oblike in lastnosti posameznih množic ...................................... 14

3.3.4 Dejavniki množice .............................................................. 15

3.3.5 Pojem demonstracij ............................................................ 16

3.4 Odgovornost policije ................................................................. 17

3.4.1 Posebna policijska enota, njena organiziranost in postopki .............. 18

4 Predstavitev rezultatov ................................................................... 21

5 Razprava .................................................................................... 41

6 Potrjevanje hipotez ....................................................................... 49

7 Zaključek .................................................................................... 50

8 Uporabljeni viri ............................................................................ 52

4

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Delo Slovenske policije na nedavnih protestnih zborovanjih ocenjujem kot

prekoračitev pooblastil ......................................................................... 22

Grafikon 2: Policija je bila na nedavnih protestnih zborovanjih pregroba v smislu

uporabe prisilnih sredstev ..................................................................... 23

Grafikon 3: Policija bi lahko vzpostavila javni red in mir brez uporabe prisilnih

sredstev ........................................................................................... 23

Grafikon 4: Policija bi za vzpostavitev javnega reda in miru morala uporabiti zgolj

palico kot prisilno sredstvo .................................................................... 24

Grafikon 5: Policija bi morala udeležence protestnih shodov samo pozvati, naj se

razidejo, ne pa tudi uporabiti prisilna sredstva ............................................ 24

Grafikon 6: Vsa zborovanja v vseh mestih so bila legalna ................................. 25

Grafikon 7: Odzivi protestnikov so bili primerni ............................................ 26

Grafikon 8: Slovenska policija je dobro poskrbela za javni red in mir ter varnost .... 26

Grafikon 9: Policija je skrbela za splošno varnost in ne samo za posameznike ........ 27

Grafikon 10: Pri poročanju o nedavnih demonstracijah so bili mediji premalo

objektivni ........................................................................................ 27

Grafikon 11: Mediji so policijo prikazovali kot potencialno grožnjo ljudem ........... 28

Grafikon 12: Slovenska policija je bila uspešna pri obvladovanju demonstracij v vseh

mestih po Sloveniji .............................................................................. 28

Grafikon 13: Slovenska policija bi morala pri svojem delu uporabiti večjo represijo

zoper udeležence demonstracij ............................................................... 29

Grafikon 14: Ob prvih demonstracijah bi morala Slovenska policija odreagirati tako,

da bi preprečila naslednje demonstracije ................................................... 29

Grafikon 15: Policija bi morala ob takih dogodkih, kot so demonstracije, imeti več

pooblastil ......................................................................................... 30

Grafikon 16: Policija je ščitila udeležence na nedavnih demonstracijah ............... 30

5

Grafikon 17: Udeležence nedavnih demonstracij, ki so kršili zakon, bi morala policija

kazensko preganjati ............................................................................ 31

Grafikon 18: Politika ima prevelik vpliv na Slovensko policijo ........................... 32

Grafikon 19: Zaradi dejanj policije se je zaupanje ljudi v pravno državo zmanjšalo . 32

Grafikon 20: Policisti bi morali biti na nedavnih zborovanjih (demonstracijah) med

vrstami protestnikov ............................................................................ 33

Grafikon 21: Zakon o nalogah in pooblastilih policije daje policistom dovolj jasna

pooblastila ....................................................................................... 34

Grafikon 22: Mediji so o protestih poročali objektivno .................................... 34

Grafikon 23: V veliki meri so za zborovanja oziroma demonstracije krivi mediji ..... 35

Grafikon 24: Slovenska policija je služila kot orodje zainteresiranih skupin ........... 35

Grafikon 25: Slovenska policija deluje in je delovala kot zaščitnik ljudstva ........... 36

Kazalo slik

Slika 1: Organigram razdelitve dejavnikov množice, ki vplivajo nanjo (Vir: Psihologija

množice) .......................................................................................... 16

Kazalo tabel

Tabela 1: Spol respondentov .................................................................. 36

Tabela 2: Starost respondentov; min. 18 let, max. 73 let ................................ 37

Tabela 3: Dosežena stopnja izobrazbe ....................................................... 38

Tabela 4: Oblika zaposlitve .................................................................... 39

Tabela 5: Kraj bivanja .......................................................................... 39

Tabela 6: Splošne izkušnje v stiku s policijo ................................................ 40

Tabela 7: Mediana in standardni odklon glede na trditev ................................. 45

6

Povzetek

Nedavne razmere so pokazale, kakšno uničevalno moč lahko imajo množice in kaj vse

lahko storijo. Pojavljala so se namigovanja o prekoračitvi pooblastil policije in o tem,

da policija izgublja zaupanje. Glede na obstoječe zakone je policija ravnala zakonito

v največji možni meri, saj je svoja pooblastila stopnjevala od najmilejšega do

najstrožjega (brez uporabe strelnega orožja). V ustavi Republike Slovenije je v 42.

členu jasno opredeljena pravica do svobodnega in mirnega zbiranja. Rezultati

izvedene raziskave kažejo, da ljudje niso zgubili zaupanja v policiste in so jih

dojemali kot varuhe zakona oziroma kot zaščito za vse ki so bili prisotni, brez

ščitenja posameznih skupin, t. i. zainteresiranih skupin.

Ljudje menijo, da ima politika prevelik vpliv na organe pregona, kar izkaže tudi

raziskava, vendar sistem to dokaj uspešno regulira in preprečuje. Rekli bi lahko, da

imajo tudi mediji vpliv na razmišljanje in odzive prebivalstva.

Poznamo več vrst množic, ki se medsebojno razlikujejo. Najbolj nevarna množica za

ljudi je agresivna množica in takšno je treba nemudoma odstraniti. Do negativnega

etiketiranja policije je prišlo tudi zaradi premalo objektivnega poročanja medijev,

kar so vprašani v raziskavi tudi potrdili.

Na dane razmere vpliva ekonomsko-socialni standard, kar je pripeljalo čez psihološko

mejo, posledica pa so bili množični izgredi.

Ključne besede: slovenska policija, policija, zakon, ustava, naloge policije,

odgovornost, zakonitost, represivna sredstva.

7

Summary

Recent occurences have proved how destructive crowds can be and what they are

capable of. There have been some allegations regarding the police having crossed its

jurisdictional authorities in performing their duties and some insinuations that people

have been losing trust in the Police force.

However, in compliance with the existing laws/legislation, the police have acted in

accordance with the laws and police powers, whereby the measures have been

implemented progressively without having used firearms.

The Constitution of the Republic of Slovenia in Article 42 stipulates the right to

peaceful assembly and public meeting.

According to the survey conducted, citizens have not lost trust in the police force.

Furthermore, the police have been comprehended as the guardians of law, i.e. as the

protectors of s.c. interest groups.

People believe that politics has oversized influence on the police, which is confirmed

by the research; nevertheless, the system has been fairly successful in dealing with it

and in preventing it.

We could claim that media influences peoples' opinions and responses.

There are a few types of crowds, which are to be distinguished. The most violent

type is an aggressive type of crowd, which requires immediate intervention.

Among the factors that contribute to negative labeling slapped on the police are

media reports being insufficiently objective, which is validated by the research.

Current circumstances are influenced by the socio-economic standard, resulting in

crossing the psychological boundaries and massive rioting.

Key words: Slovenian national police, the police, legislation, the Constitution of the

Republic of Slovenia, areas of work of the police / police tasks, key concepts,

liability, legitimacy, means of repression

8

1 Uvod

V diplomski nalogi predstavljamo rezultate raziskave o protestih množic v mestih po

Sloveniji, ki so se intenzivno dogajali v letu 2012 in se nadaljevali v prvo polovico

leta 2013. Z raziskavo smo ugotavljali mnenje javnosti o tem, ali je policija zaščitnik

ljudstva, bodisi zainteresiranih skupin ali nič od naštetega.

V začetku naloge smo se oprli na teoretični del, v drugem delu pa na empirični del

(raziskavo). V prvem delu diplomske naloge tako govorimo na splošno o nalogah

policije, nadalje o pooblastilih policije itd. Za lažje razumevanje terminologije smo

razložili tudi temeljne pojme, kot so demonstracije, protesti, zborovanja itd.

V drugem delu naloge smo se oprli na raziskavo, ki je bistvena za našo diplomsko

nalogo. Z narejeno raziskavo smo na podlagi pridobljenih rezultatov respondentov

poskušali ovreči ali potrditi zastavljene hipoteze ter ugotoviti, kako so ljudje

dojemali policijo na demonstracijah.

V nalogi nas zanima fenomen nedavnih množičnih protestov in demonstracij,

domnevno označenih kot nelegalne. Osrednjo vlogo pri nadzoru in obvladovanju

omenjenih dogodkov je imela policija.

Policija je bila ob teh dogodkih tako pozitivno kot negativno etiketirana; pri čemer so

imeli glavno sporočilno vlogo mediji, ne pa avtoritete v Slovenski policiji. V javnosti

se pojavljata vsaj dve domnevi:

policija je delovala pozitivno in

v antitezi: policija je delovala negativno.

Iz tega izhaja tudi osrednje vprašanje naše diplomske naloge oziroma raziskave: ali

je policija zaščitnik ljudstva ali posameznikov/zainteresiranih skupin, ali eno ali

drugo, ali oboje.

9

2 Metodološki pristop

2.1 Predmet in cilj

V diplomski nalogi smo uporabljali različne metodološke pristope, zaradi večje

preglednosti in lažje razumljivosti podatkov. Katere metodološke pristope smo v

nalogi uporabili, bomo razložili v naslednjem podpoglavju, navedli pa bomo tudi

zastavljene hipoteze, ki smo jih s pomočjo narejene raziskave zavrnili ali potrdili.

Eden od metodoloških pristopov je tudi raziskava, ki smo jo opravili preko spleta.

Predmet našega diplomskega dela je obravnavanje t. i. fenomena »nedavnih«

množičnih protestov, demonstracij, ki so označene kot nelegalne in tudi kot

organizirane (podkupljene) s strani politike.

Cilj diplomskega dela pa je razjasniti, kako je slovensko ljudstvo dejansko dojemalo

policijo: kot zaščito zase, zaščito vseh ali zainteresiranih skupin.

2.2 Metode

Za pisanje diplomskega dela bomo uporabili deskriptivno metodo, metodo analize

vsebine pisnih virov (strokovne literature, zakonodaje itd.) in metodo analize

internetnih virov ter primarno analizo podatkov raziskave.

2.3 Hipoteze

V diplomskem delu smo si postavili več hipotez, ki smo jih skozi proučevanje potrdili

oziroma zavrnili.

Hipoteza številka 1: »Policija je servis za varnost kot splošno dobrino.«

Hipoteza številka 2: »Policija je orodje posameznika ali zainteresiranih skupin v

imenu obstoječe zakonodaje.«

Hipoteza številka 3: »Policija je torej zaščitnik posameznikov, ljudstva ali oboje,

glede na posamezne okoliščine.«

10

3 Naloge in pooblastila Slovenske policije, temeljni

pojmi

V naslednjih podpoglavjih se bomo osredotočili predvsem na bistvene naloge, ki se

zadevajo policijo, njena pooblastila in njihovo izvajanje.

Temeljne pojme bomo razložili zaradi lažje interpretacije in boljšega razumevanja

celotnega besedila naloge. Termini, ki so temelj (nedavnih) dogajanj, so že kar nekaj

časa v uporabi in veljavi, tako da se bomo samo orisno dotaknili posameznih in jih

razložili oziroma nakazali bistvo temeljnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje

situacije. Nemalokrat lahko opazimo, da veliko ljudi meša pojme, predvsem pa si jih

razlagajo, kot želijo sami, in ne kot jih opredeljuje zakon.

Naloge in pooblastila Slovenske policije so natančneje opredeljeni v Zakonu o

nalogah in pooblastilih policije (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013).

3.1 Naloge policije

Naloge policije so jasno opredeljene v ZNPPol (2013). Naloge policije so zakonske

določbe, ki jih mora policija upoštevati in uresničevati. Res je, da nekatere naloge

izhajajo iz temeljnih dolžnosti. Policija mora pri izvajanju nalog vedno upoštevati

načelo preudarnosti in zakonitosti, saj ne sme in ne more prekoračiti svojih

pooblastil. Kolenc (2002) tudi opisuje načela zakonitosti, sorazmernosti, strokovnosti,

humanega ravnanja in imunitete.

Naloge policije so opredeljene v 4. Členu, in sicer gre za naslednje (ZNPPol, 2013):

varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,

preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov,

odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih

ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje

dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev

premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,

vzdrževanje javnega reda,

nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in ne kategoriziranih cestah, ki

so dane v uporabo za javni promet,

nadzor državne meje,

11

naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,

varovanje določenih oseb, prostorov, objektov, in če z zakonom ni določeno

drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih

organov,

naloge ob naravnih in drugih nesrečah,

druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.

3.2 Pooblastila policije

Pooblastila policije so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo lažje in

bolj učinkovito delo. Vsako pooblastilo, določeno z zakonom, pomeni določen poseg v

človekove pravice, zato se morajo ta uporabljati zakonito in strokovno, kot

narekujejo zakon in podzakonski predpisi.

Pri uporabi pooblastil morajo policisti delovati skladno z ustavo, zakoni,

spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nekatera pooblastila pa lahko

človekove svoboščine omejijo, vendar le tista, ki so določena z ustavo ali zakonom.

Policistom so dana pooblastila po uradni dolžnosti, ki jih morajo pri svojem delu

uporabljati, vendar jih lahko uporabljajo tudi po odredbi policijskega vodje ali

nalogu sodišča, drugega organa, ki ga za to pooblašča zakon, ali po nalogu državnega

tožilca.

Temelj vsake demokratične družbe je spoštovanje temeljnih človekovih pravic,

svoboščin in dostojanstva. Iz navedenega izhaja delovanje represivnih organov

(Kolenc, 2002).

Pri izvajanju policijskih pooblastil policisti ne spoštujejo samo primarnih načel,

ampak upoštevajo tudi načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti, načelo humanega

ravnanja, načelo strokovnosti in načelo imunitete (Kolenc, 2002). Našteta načela

bomo opisali v nadaljevanju.

Temeljna načela za uporabo policijskih pooblastil so (Žaberl, 2006):

načelo zakonitosti: je temeljno načelo pri uporabi policijskih pooblastil. Vsak

postopek ali dejanje policista mora temeljiti na zakonu in vsa pooblastila

morajo biti izvedena na način, ki ga predpisuje zakon ali kateri od

podzakonskih aktov. Policisti v postopkih ne smejo kršiti temeljnega načela

zakonitosti, ne glede na to, ali so na službeni dolžnosti ali ne.

12

Načelo sorazmernosti: je eno izmed temeljnih načel policijskega dela. Načelo

predstavlja kriterij in limit, ki ga policisti pri izvajanju policijskih pooblastil

ne smejo prekoračiti.

Načelo humanega ravnanja: zajema norme, ki policista pooblaščajo, da lahko

v določenih primerih ukrepa, vendar ti ukrepi stopijo v veljavo šele, ko je

občan v postopku. Policist mora pri svojem delu ravnati življenjsko in

humano. Spoštovati mora človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.

Načelo strokovnosti: pomeni usvojitev določenih vrst znanj, ki jih policist

pokaže pri posameznem postopku s svojim pristopom, nastopom ali izvedbo

postopka. Načelo se nanaša na način oziroma postopek izvajanja policijskih

pooblastil. Vsa pooblastila morajo biti izvedena odločno in strokovno.

Načelo imunitete: pomeni, da je določena oseba izvzeta pri določenih

policijskih postopkih. V okvir tega načela spadajo diplomatska imuniteta,

poslanska imuniteta in imuniteta vojaških oseb, slednja pa ni izvzeta iz

pravne jurisdikcije. Na načelo imunitete opozarja tudi pravilnik o policijskih

pooblastilih.

Pooblastila policije so določena v 33. Členu, in sicer (ZNPPol, 2013):

zbirati obvestila,

vabiti,

opozarjati,

ukazovati,

ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek,

iskati osebe,

izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo,

izvajati prepoznavo oseb po fotografijah,

izdelovati fotorobote,

izvajati poligrafski postopek,

postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami,

uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva,

opravljati varnostne preglede,

opravljati preglede oseb,

vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore,

13

zasegati predmete,

opravljati protiteroristične preglede,

začasno omejevati gibanje oseb,

privesti osebe,

prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju,

prepovedati udeležbo na športnih prireditvah,

prekiniti potovanje,

pridržati osebe,

uporabljati prisilna sredstva,

varnostno preverjati osebe,

izvajati akreditacijski postopek,

izvajati policijska pooblastila na vodah,

zbirati in obdelovati podatke in

izvajati druga policijska pooblastila določena v zakonih.

3.3 Temeljni pojmi

S temeljnimi pojmi označujemo osnovne termine (izraze), ki se uporabljajo in so

potrebni za razumevanje.

Pojmi, ki jih bomo navedli in razložili, se uporabljajo v praksi in so potrebni za

razumevanje razlik med posameznimi postopki ali dogodki, kot so na primer

zborovanja, demonstracije, shodi itd.

3.3.1 Pojem združevanja in zbiranja

V 42. členu Ustave Republike Slovenije (Ustava, 1991) piše, da pojem združevanja in

zbiranja lahko razumemo kot pravico do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj.

Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Zakonske omejitve teh

pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred

širjenjem nalezljivih bolezni.

3.3.2 Pojem množice

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je množica definirana kot »velika strnjena

skupina ljudi.« (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in

umetnosti, 2013)

14

V delu Postopki policije avtorji množico opisujejo kot neorganizirano publiko.

Neorganizirana množica pa je večja skupina ljudi, ki so iz podobnih razlogov na istem

kraju, organizirana množica pa je večja skupina ljudi z istimi cilji in podobnimi

interesi (mirna, nemirna, agresivna). Množica je sestavljena iz akterjev in kolovodij

(pogosto v prvih vrstah ali pa tudi ne), pristašev in somišljenikov kolovodij (glavni del

množice) ter radovednežev (bolj ali manj naključno navzoči in najlažje odstranljivi).

Oblike množice so odvisne od sestave, npr. študentje, delavci, verniki idr. Na

množico se z opozorili da zelo malo vplivati in reakcije udeleženih pogosto

nepredvidljive. Osebne lastnosti posameznika se v množici potiskajo v ozadje,

samokontrola posameznika popušča. Posamezniki v množici storijo dejanja, ki jih

sicer ne bi (Gorenak, Pagon, Starc in Žaberl, 2009).

Canetti (2004: 11) razume pojem množice na naslednji način: »Množica je tista, kjer

je človek odrešen strahu pred dotikom. To je edina situacija, kjer se strah sprevrže v

svoje nasprotje. Človek potrebuje gosto množico, kjer se telo pritiska ob telo.«

V tujini prve oblike množic poznajo že v 19. stoletju, zato je marsikje tudi

razumevanje pojma drugačno. Množico, ki je lahko nevarna za okolje, razumejo kot

družbeni problem, saj se v takšno množico največkrat združujejo ljudje z nizkim IQ-

jem. Tujina razlikuje med pojmoma publika in skupina. Publiko razumejo kot manjšo

skupino, ki ni nevarna okolju, do trenutka, ko je zadovoljna s svojim načinom

življenja in s sistemom, v katerem živi. Skupino (večjo množico) pa razumejo kot

organizirano ali neorganizirano skupino s podobnimi stališči na enakem kraju, ki je

lahko okolici nevarna ali ne (Drury in Stott, 2013).

3.3.3 Oblike in lastnosti posameznih množic

Ko govorimo o množici, mislimo na večjo skupino ljudi, ki je na določenem mestu z

določenim namenom, vendar pa je treba pri tem izpostaviti dejstvo, da obstaja več

oblik množic in njihovih lastnosti.

Vujasinović in Simonović (1970) v svojem delu Priručnik za postupanje pri održavanju

javnog reda i mira na masovnima skupovima predstavita in izpostavita najpogostejše

oblike množic.

Oblike in lastnosti množic:

neorganizirana množica: je navadno skupina ljudi, ki nimajo skupnega cilja,

torej brez jasno izpolnjenih skupnih interesov in edinstvenega vedenja.

15

Nestalna množica: lahko menja razpoloženje in njene reakcije so lahko

nepričakovane. Kako bo odreagirala in kaj bo izbrala, je odvisno od trenutnih

skupnih interesov, strukturne miselnosti večine članov množice.

Mirna množica: je tista, ki spoštuje uveljavljanje norme obnašanja in

dejavnosti. Taka masa ne glede na to, kako je nastala, ne predstavlja posebne

težave v pogledu ohranjanja javnega reda in miru.

Nemirna množica: je tista, ki se sooča z zakonitimi nalogami javnih organov in

njihovimi pooblaščenci (zaposlenimi osebami) glede na prepoved gibanja,

dostopa ali zadrževanja na določenih krajih ter prevzema druga dela in

akcije, s katerimi krši javni red in mir v večjem obsegu ali ogroža varnost ljudi

in premoženja. V nemirni množici so zmeraj prisotni in dejavni zlasti ljudje,

ki so kriminalci, neuravnotežene osebe in izhajajo že iz znanih incidentov.

Agresivna množica: stoji nasproti posameznikom in nemirni množici ter

pogosto kaže znake agresivnosti. To so žalitve in fizični napadi na organe

pregona, uničenje ali škoda tuji lastnini.

3.3.4 Dejavniki množice

»Dejavniki množice so vse to, kar se pojavlja tik pred njo ali hkrati z njo. Mnogi so z

njo v vzročnem odnosu, mnogi pa ne, temveč so povezani zaradi skupnega vzroka.

Vzročne odnose je posebno težko dokazati, posebno kadar ne moremo izvajati

eksperimenta. Dejavnike lahko razdelimo na tiste, ki vplivajo na množico

neposredno, preden se zbere, in med zborovanjem (npr. temperatura zraka, govori),

in na tiste, ki vplivajo nanjo mnogo prej in po navadi trajajo tudi po njej (npr.

ekonomska kriza). Vsebinski dejavniki so ideje in cilji, za katere se množica poteguje

(npr. programi strank in gibanj).« (Pečjak, 1994:59)

Dejavnike množice lahko razdelimo na naslednje skupine:

16

Slika 1: Organigram razdelitve dejavnikov množice, ki vplivajo nanjo (Vir: Psihologija

množice)

Obstaja več vrst dejavnikov, ki vplivajo na množico. Iz organigrama vidimo, da lahko

dejavnike, ki vplivajo na obnašanje množice, razdelimo na fizične in socialne.

Poudariti pa je treba, da je mejo med temi dejavniki težko vzpostaviti.

Dejavniki, ki jih lahko prištevamo pod fizične, so naslednji: število udeležencev

srečanja, gostota udeležencev srečanja, dejavniki anonimnosti, temperatura okolja,

sončne pege, gibanje, socialni dražljaji ter alkohol in druga mamila. V sklop socialnih

dejavnikov pa prištevamo velikost in število jedrnih skupin ter govore (Pečjak, 1994).

3.3.5 Pojem demonstracij

Slovar slovenskega knjižnega jezika demonstracije opisuje kot »množično izražanje

razpoloženja, navadno v znak protesta.« (ZRC SAZU, 2013)

Demonstracije so praviloma napovedane, vzroki zanje pa so različni. Za

demonstracije je treba izdelati podrobne načrte varovanja, potrebna je strpnost pri

postopkih in možni so vsi policijski ukrepi (Gorenak et al., 2009).

V delu hrvaškega avtorja Socijalna psihologija je pojem demonstracij opredeljen na

naslednji način: »Demonstracije so nekaj, kar po navadi spada med izgrede, vendar

kot takšne niso nekaj, kar skrbi vladajoče razrede in kroge, temveč so zaskrbljujoče

masovne nenapovedane demonstracije, ki gredo mimo in proti obstoječim

DEJAVNIKI MNOŽICE

ZUNANJI DEJAVNIKI

KOLEKTIVNA OSEBNOST

NOTRANJI DEJAVNIKI

SOCIALNI DEJAVNIKI

INDIVIDUALNA OSEBNOST FIZIČNI DEJAVNIKI

FORMALNI DEJAVNIKI VSEBINSKI DEJAVNIKI

17

institucijam ter predstavljajo grožnjo ustaljenem miru in ureditvi. Demonstracije so

že od nekdaj močno orodje političnega boja. Na splošno lahko rečemo, da je za

udeležence demonstracij značilno, da razumejo cilje in namene svojih dejanj.«

(Zvonarević, 1989)

3.4 Odgovornost policije

Zakon o javnih zbiranjih (2011) določa: »Za pravilen potek shoda oziroma prireditve

je odgovoren vodja. Vodja skrbi, da poteka shod oziroma prireditev v skladu z

napovedanim programom in da se izvajajo vsi ukrepi, navedeni v prijavi oziroma v

izdanem dovoljenju. Vodja je dolžan sodelovati s policijo in upoštevati morebitne

predlagane ukrepe policije za zagotovitev reda na shodu oziroma prireditvi«.

Zakon veleva, da je potek prireditve odgovornost policije: »Če je shod oziroma

prireditev organizirana v skladu z določbami zakona, je policija dolžna zagotoviti, da

shod oziroma prireditev ne bo motena ali ovirana. Policija po uradni dolžnosti

vzdržuje javni red ob sprevodih in demonstracijah.«

V medijih so se pojavljale najrazličnejše teorije o odgovornosti glede protestov in

demonstracij. Nakazovali so, da je za nastalo situacijo v veliki meri odgovorna

policija. Dr. Peter Umek je v enem izmed svojih intervjujev dejal: »S posnetkov se

vidi, da se je kordon začel pomikati proti protestnikom, verjetno z namenom

zavarovati stavbe. Protestniki bi se na ukaze policistov morali odzvati in se umakniti.

Jasno je, zdrava pamet ti govori, da se je bolje, ko vidiš, da so zadeve napete, da se

nekaj dogaja, čim prej umakniti tudi če si se na kraju znašel povsem po naključju

ali pa si le šel mimo. Policisti so očitno dobili ukaz, da morajo napredovati, da se

morajo pomakniti naprej, in so to morali storiti,« poudarja in dodaja, da so

protestniki očitno policiste verbalno provocirali, vendar se ti na verbalne napade ne

smejo nikoli odzvati. Uporaba solzivca po njegovem mnenju niti ni sporna, pri čemer

poudarja, da s posnetkov ni povsem jasno, v katerih primerih ga je policija uporabila.

Pri tem pa Umek poudarja, da tudi protestniki očitno niso bili povsem nedolžni

(Kozorog Blatnik, 2012).

»Za nastalo škodo ob petkovih protestih so po mnenju poslancev SNS vsekakor

odgovorni organizatorji shoda, ki so jo dolžni tudi poravnati. Vendar pa bi bilo z

ustreznejšim ukrepanjem policije možno preprečiti oziroma bistveno zmanjšati

nastalo škodo, za kar pa je pristojna in tudi odgovorna ministrica za notranje zadeve

Katarina Kresal.« (SNS: Kresalova kriva za škodo ob protestih, zato naj leti, 2010)

18

Omenjali smo že zakonsko odgovornost policije, ki jo opredeljuje zakon. Amnesty

International pa še dodatno razloži odgovornost organov pregona v okviru zakona:

»Vlade in zlasti organi pregona morajo zagotoviti, da lahko vsakdo na njihovem

ozemlju uživa človekovo pravico do mirnega zbiranja ter da se ves čas spoštujeta

pravica do življenja in prepoved mučenja ter drugega slabega ravnanja. Organi

pregona morajo omogočati mirna javna zborovanja, varovati mirna javna zborovanja,

tudi pred nasilnimi posamezniki ali manjšimi skupinami, miriti napete ali nasilne

razmere, uporabiti policijska pooblastila samo za zakonite cilje, omejevati nastanek

škode, da ohranjajo, spoštujejo in varujejo življenja neudeleženih ljudi, odgovarjati

javnosti in pravosodju za svoja dejanja.« (Policija in demonstracije, 2013)

O demonstracijah, ki so se dogajale v letu 2012 in nadaljevale še v naslednjem letu,

je bilo veliko mešanih odzivov, tako s strani tujih medijev kot tudi javnosti.

Obširnejše so o demonstracijah poročali tuji mediji, kot so Jutarnji list, Večernji list,

pa tudi The voice of Russia. Določeni mediji so spremljali demonstracije v živo,

pogosto pa so navajali nekdanjega premierja Janeza Janšo, ki je trdil da se v ozadju

protestov skriva nekdanja levica, ki želi destabilizirati vlado, in obenem, da so

takšne demonstracije nekaj povsem običajnega za demokratično družbo. Spet drugi

mediji pravijo, da so ljudje demonstrirali proti družbenemu in ekonomskemu

položaju v državi (Odzivi tujih medijev na proteste, 2012).

Skupno vsem medijem je to, da v ospredje venomer potiskajo nerešeno zgodovino.

Nekateri so dejali, da se je treba povezati v nekakšno mrežo z dobro koordinacijo, se

poenotiti v tistih zadevah, ki so nam skupne, in le na teh izvajati pritisk. Protesti se

lahko nadaljujejo, vendar ne bodo rešili ničesar, pač pa bo treba iznajti drugačno

taktiko. S to taktiko pa bo treba pritiskati tako na opozicijo kot na koalicijo, da bosta

začeli stvari jemati resno in ne kot samoumevne. Ljudje menijo, da sporočilo

protestov, demonstracij ni bilo dojeto in da je politika preveč prepričana v to, da se

bodo zadeve kar umirile (Čefarin, 2012).

3.4.1 Posebna policijska enota, njena organiziranost in postopki

Čas in družba zahtevata nenehno prilagajanje policije v vseh sferah varovanja. Zaradi

množičnih kršitev javnega reda in miru, v tem primeru demonstracij oz. zborovanj,

poskušajo red vzpostaviti redni policisti policijskih postaj. Kadar to ni mogoče imamo

v ta namen t. i. posebno policijsko enoto (v nadaljevanju PPE), ki deluje na sklic in

19

je namenjena množičnim kršitvam ter hujšim kaznivim dejanjem. To enoto

sestavljajo redni policisti iz policijskih uprav iz celotne Slovenije.

Pravna podlaga za ustanovitev omenjene enote izhaja iz leta 1998, natančneje iz

takratnega Zakona o policiji. PPE lahko za občasno delovanje ustanovi generalni

direktor policije obenem pa določi njene naloge, način delovanja in njeno uporabo.

PPE je organizirana tako, da se jo skliče v najkrajšem možnem času in jo je možno

uporabiti kjer koli po Sloveniji (Golob in Gorenak, 2006).

Naloge PPE so vzdrževanje javnega reda in miru ob večjih prireditvah pri čemer gre

lahko za športne prireditve ali pa za demonstracije in tudi proteste (Rudolf, 2009).

Prvič v zgodovini samostojne Slovenije je bil uporabljen t. i. vodni curek za

razpršitev nemirne množice. Prvič so ga uporabili na demonstracijah v prestolnici 30.

11. 2012, pozneje pa tudi v Mariboru. Po zakonu se lahko vodni curek ali druga

plinska z zakonom določena sredstva za pasivizacijo uporabijo za vzpostavitev

javnega reda in miru, ko je ta množično in huje kršen (ZNPPol, 2013).

V večini je policija vodni top uporabljala zgolj za usposabljanje, v omenjenem, pa je

bil pri nas prvič uporabljen tudi zoper večjo množico. Vesna Drole, tiskovna

predstavnica policije, je dejala: »Gre pač za del opreme policije, ki smo ga bili v

preteklih dneh prisiljeni uporabiti. Je v pripravljenosti za delovanje v situacijah, ko

varnostne ocene to zahtevajo. Njegova uporaba spada med taktike in metode dela

policije in poveljujoči natančno vedo, kdaj je njegova uporaba primerna in

učinkovita.« (Tako se je vodni top ponoči iz Maribora vrnil v Ljubljano …, 2012)

Kot smo omenili, je PPE enota na sklic, zato deluje malo drugače kot splošna

policija. Pri PPE da ukaz za izvršitev določene naloge policijski vodja oziroma

direktor policijske uprave ali s strani generalnega direktorja pooblaščena oseba. PPE

se večinoma srečuje z delom v množici, zato je zanjo značilna specifična obravnava

določenih represivnih sredstev za delo v množici. Najpogostejša uporaba represivnih

sredstev se pojavi ob množičnem kršenju javnega reda in miru, predvsem na javnih

shodih, demonstracijah, zborovanjih. Za umiritev takšne množice se uporabi

skupinska telesna sila, ki potiska množico v ozadje, pri tem pa se lahko pojavijo tudi

večje poškodbe, kot če se uporabljajo prisilna sredstva zoper posamezno osebo. PPE

mora delovati taktično, strokovno, zakonito, odločno in humano, zato morajo biti v

vseh fazah delovanja vsi postopki usklajeni. Ob prenehanju pogojev za uporabo

represivnih sredstev mora policija takoj prenehati s kakršno koli silo. Policist je

20

pravno zavezan, da izvrši ukaz, ki mu je dan z odredbo nadrejenega, vendar ga lahko

opusti oziroma ne izvede v primerih, kadar bi s tem storil kaznivo dejanje. Policist z

uporabo vsakega represivnega sredstva poseže globoko v človekovo pravico do

integritete, zato mora ob njihovi uporabi vsakokrat poročati pisno ali ustno v skladu s

pravilnikom (Uporaba prisilnega sredstva po ukazu policijskega vodje, 2011).

Povzamemo lahko torej, da je PPE namenjena tudi delu v skupnosti, saj je njen

namen zavarovati in obvarovati večje množice ljudi. Kot smo lahko zasledili, je

omenjena enota delovala tudi s skupnostjo. V delu The police in community je lepo

nakazano, da mora policija delovati s skupnostjo, saj bo le tako lahko dosežen učinek

mirnih demonstracij, obenem pa bodo imele asistence policije drugačen vpliv na

dojemanje ljudi. V tujini v takšna dogajanja vključujejo celotno skupnost in skupaj

iščejo rešitve (Miller in Hess, 2002).

21

4 Predstavitev rezultatov

V okviru naše raziskave smo ugotavljali, ali je policija – zaščitnik ljudstva ali

posameznikov. V raziskavi se nismo popolnoma opirali na naslov, ampak smo se

poglobili v določene zastavljene trditve, s katerimi bomo poskusili potrditi ali zavrniti

zastavljene hipoteze.

Raziskavo smo postavili na spletno mesto www.1ka.si 11. 4. 2013, njena objava pa je

potekla 31. 5. 2013. Raziskava je potekala preko spletnega medija 1ka.com.

Vprašalnik je bil sestavljen iz skupno 31 vprašanj, od tega se je prvih 25 vprašanj

nanašalo na demonstracije oziroma zborovanja, ki so potekala po celotni Sloveniji.

Drugi sklop vprašalnika pa se je nanašal na demografske podatke respondentov.

Na vprašanja so odgovarjali tako, da so izrazili svoje mnenje s pomočjo Likertove

lestvice v razponu od 1 do 5, pri čemer je 1 pomenilo »sploh se ne strinjam«, 2 »v

manjši meri«, 3 »v srednji meri«, 4 »v veliki meri« in 5 »se strinjam«. Vprašanja so

temeljila na vzorcu zaprtih vprašanj, vključili pa smo tudi odprti tip in sicer pri

vprašanjih, ki so se nanašala na demografijo. Raziskava je zajela demografske

dejavnike, kot so stopnje izobrazbe, ki smo jih nanizali od končane osnovne šole in

vse do doktorata, prav tako je tudi razvidno, iz kakšnega okolja prihajajo

respondenti in v kateri zaposlitveni sferi delujejo. Raziskovanje je bilo objektivno

zastavljeno, saj z ničimer nismo omejili respondentov.

Vseh izpolnjenih spletnih anketnih vprašalnikov je bilo 438, od tega 277 nepopolno

izpolnjenih, veljavnih pa je bilo 161. Odločili smo se, da analiziramo samo pravilno

izpolnjene ankete. Na 161 izpolnjenih anket so odgovorili 104 moški (64,6 %) in 57

žensk (35,4 %). Med vprašanimi sta bili sta 2 osebi (1,2 %) starosti 18 let in 1 oseba

(0,6 %) najvišje starosti 73 let. Povprečna starost respondenta je znašala 38,5 leta.

Končano osnovno šolo ima 3,7 % (6) ljudi, končano srednjo šolo 52,2 % (84) ljudi, z

visoko strokovno izobrazbo jih je 21,7 % (35), z univerzitetno 18,0 % (29), z

magistrsko izobrazbo jih je 1,9 % (3) in z doktorsko izobrazbo 2,5 % (4). Zanimala nas

je tudi aktivnost respondentov v obliki zaposlenosti. Ugotovili smo, da je največji

delež samozaposlenih, in sicer 36,6 % (59), najmanjši delež pa jih je zaposlenih v

javni upravi 8,1 % (13). Druga največja skupina so študentje z 29,8 % (48), nato

nezaposleni z 10,6 % (17), in nazadnje upokojenci s 14,9 % (24). Povpraševali smo

tudi, iz kakšnega okolja prihajajo respondenti. Ugotovili smo, da jih 45,3 % (73)

22

prihaja iz mestnega okolja, 23,6 % (38) iz predmestnega okolja in z vasi 31,1 % (50).

V zadnjem delu raziskave pa smo povpraševali po izkušnjah, ki so jih respondenti

imeli s policijo. V večini primerov takih izkušenj niso imeli, in sicer v 39,8 % (63), s

policijo so se srečali kot oškodovanci ali prijavitelji v 30,4 % (50), kot storilci

kaznivega dejanja ali prekrška pa v 25,5 % (41). Nekdanjih delavcev policije je bilo

0,6 % (1), delavcev policije 3,1 % (5) in delavcev MNZ-ja 0,6 % (1).

Grafikon 1: Delo Slovenske policije na nedavnih protestnih zborovanjih ocenjujem kot

prekoračitev pooblastil

Pri prvi trditvi so respondenti odgovarjali oziroma ocenjevali svoje strinjanje od 1 –

sploh se ne strinjam - do 5 – se strinjam. 36,1 % (58) jih je trdilo, da se s trditvijo ne

strinjajo, nekaj odstotkov manj 25,5 % (41) pa jih misli, da je policija prekoračila

pooblastila v minimalni meri. Sledi 21,7 % respondentov (35), ki trdijo da je policija

prekoračila pooblastila v srednji meri, zanemarljiva pa sta odstotka odgovorov 4 in 5,

ki izkazujeta, da jih zelo malo misli, da je policija prekoračila pooblastila v veliki

meri, tj. 6,8 % (11), in ali se trditvijo popolnoma strinja - 9,9 % respondentov (16).

Respondenti so ocenili, da ni prišlo do prekoračitve pooblastil, predvsem na podlagi

zaznanih dogodkov na demonstracijah.

36,1 %

25,5 %

21,7 %

6,8 %

9,9 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

23

Grafikon 2: Policija je bila na nedavnih protestnih zborovanjih pregroba v smislu uporabe

prisilnih sredstev

Grafikon 2 prikazuje mnenja o pregrobi uporabi prisilnih sredstev na demonstracijah.

Z dano trditvijo se ne strinja 26,1 % respondentov (42), v manjši meri se strinja 29,8

% (48) respondentov. V srednji meri se jih strinja 19,3 % (31), v veliki meri 11,8 %

(19), popolnoma pa se jih s trditvijo strinja 13,0 % (21). Gre za podobno trditev, kot

je prva, in kot smo že omenili, če so med respondenti udeleženci demonstracij, so si

lahko na kraju samem ustvarili realno mnenje o tem, da se prisilna sredstva niso

uporabljala prekomerno.

Grafikon 3: Policija bi lahko vzpostavila javni red in mir brez uporabe prisilnih sredstev

Graf 3 predstavlja trditev, da bi lahko policija vzpostavila javni red in mir brez

uporabe prisilnih sredstev. 29,8 % (48) respondentov se s trditvijo sploh ne strinja, v

manjši meri se strinja 24,2 % (38) respondentov, v srednji meri 18,6 % (30), v veliki

meri 13,7 % (22), popolnoma pa se s trditvijo strinja 13,7 % (22) respondentov. Tesen

26,1 %

29,8 %

19,3 %

11,8 %

13,0 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

29,8 %

24,2 %

18,6 %

13,7 %

13,7 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

24

izid med »sploh se ne strinjam« in »v manjši meri« je najbrž posledica dejstva, da so

bili ljudje ob pogledu na ogromno množico protestnikov, v živo ali preko medijev,

mnenja, da brez uporabe prisilnih sredstev ne bi šlo.

Grafikon 4: Policija bi za vzpostavitev javnega reda in miru morala uporabiti zgolj palico kot

prisilno sredstvo

Grafikon 4 prikazuje strinjanje oziroma nestrinjanje respondentov o uporabi palice,

t. i. tomfe. S trditvijo se sploh ne strinja 41,6 % (67) anketirancev, v manjši meri se

jih strinja 29,8 % (48), 19,3 % (31) se jih strinja v srednji meri, v veliki meri se jih

strinja 5,0 % (8), popolnoma se jih strinja 4,3 % (7). Predvidevamo, da so ljudje v

večini odgovorili, da se s trditvijo ne strinjajo, v zavedanju, da samo palica za

vzpostavitev reda ne bi zadostovala.

Grafikon 5: Policija bi morala udeležence protestnih shodov samo pozvati, naj se razidejo, ne

pa tudi uporabiti prisilna sredstva

41,6 %

29,8 %

19,3 %

5,0 % 4,3 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

38,6 %

19,9 %

18,6 %

9,9 %

13,0 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

25

Grafikon 5 prikazuje strinjanje oziroma nestrinjanje respondentov s trditvijo, da bi

policija morala pozvati udeležence, da se razidejo, ne pa da je tudi uporabila prisilna

sredstva. Večina se jih s trditvijo ne strinja 38,6 % (62), v manjši meri se s trditvijo

ne strinja 19,9 % (32), v srednji meri se strinja 18,6 % (30), v veliki meri se strinja 9,9

% (16), s trditvijo pa se popolnoma strinja 13,0 % (21) vprašanih. Tako veliko

nestrinjanje s trditvijo je razumljivo, saj so se ljudje zavedali, da zgolj pozivanje k

razhodu ni mogoče.

Grafikon 6: Vsa zborovanja v vseh mestih so bila legalna

Grafikon 6 prikazuje strinjanje respondentov s trditvijo, da so bila vsa zborovanja v

vseh mestih legalna. V veliki meri se jih strinja kar 31,0 %, v srednji meri 18,6 %, v

manjši meri 16,8 %, sploh se jih ne strinja 13,7 % in 19,9 % jih je odgovorilo, da se

popolnoma strinjajo. Da so rezultati tako razpršeni, ni nič nenavadnega.

Predvidevamo, da je bila večina shodov prijavljena in le nekaj neprijavljenih. Ljudje

so imeli shode za legalne in se o dovoljenjih sploh niso spraševali. Očitno je

samoumevno, da je združevanje pravica, vendar ljudje pozabljajo, da ustava govori o

mirnih zborovanjih in izražanju občutkov, volje ipd.

.

13,7 %

16,8 %

18,6 %

31,0 %

19,9 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

26

Grafikon 7: Odzivi protestnikov so bili primerni

Na grafikonu 7 so prikazani odgovori na trditev: »Odzivi protestnikov so bili

primerni.« Večina se jih strinja s trditvijo v srednji meri, in sicer 35,4 %, sledi

strinjanje v veliki meri s 24,8 %, nato »sploh se ne strinjam« z 16,8 %, »v manjši

meri« v 12,4 % ter »popolnoma se strinjam« v 10,6 %. Zakaj se vprašani večinoma

strinjajo v srednji meri in ne obsojajo takšnega vedenja? Verjetno zato, ker so se

ljudje v določenih segmentih poenotili, in če ne drugega, pritrdili demonstracijam na

ulici.

Grafikon 8: Slovenska policija je dobro poskrbela za javni red in mir ter varnost

Grafikon 8 prikazuje strinjanje respondentov s trditvijo: »Slovenska policija je dobro

poskrbela za javni red in mir ter varnost.« Večina respondentov se s trditvijo strinja v

veliki meri 31,7 %, popolnoma se jih strinja 18,0 %, v srednji meri 27,3 %, v manjši

meri 14,3 %, odgovorov »sploh se ne strinjam« pa je bilo 8,7 %. Po protestih je bilo

kar nekaj poškodovanih oseb in tudi stavb, vendar bi jih lahko bilo še več, če policija

ne bi reagirala in varovala, tako kot je.

16,8 %

12,4 %

35,4 %

24,8 %

10,6 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

8,7 %

14,3 %

27,3 % 31,7 %

18,0 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

27

Grafikon 9: Policija je skrbela za splošno varnost in ne samo za posameznike

Grafikon 9 prikazuje odgovore respondentov v zvezi s strinjanjem oziroma

nestrinjanjem s trditvijo: »Policija je skrbela za splošno varnost in ne samo za

posameznike.« S trditvijo se jih popolnoma strinja 29,8 %, v veliki meri 34,8 %, v

srednji meri 17,4 %, v manjši meri 9,9 %, sploh pa se jih ne strinja 8,1 %.

Prevladujeta strinjanje v veliki meri in popolno strinjanje. Policija je skrbela za

splošno varnost, saj bi sicer lahko uporabila večjo represijo nad ljudmi.

Grafikon 10: Pri poročanju o nedavnih demonstracijah so bili mediji premalo objektivni

Pri grafikonu 10 so respondenti odgovarjali na trditev, da so bili mediji premalo

objektivni pri poročanju o demonstracijah. Večina respondentov se je s trditvijo

strinjala v veliki meri 30,4 %, v srednji meri 26,1 %, »popolnoma se strinjam« je

izbralo 24,9 % vprašanih, »v manjši meri« 11,8 % in »sploh se ne strinjam« 6,8 %.

Mediji so bili morda premalo objektivni, saj so določena dejstva izkrivili, kar so

ljudje sčasoma tudi opazili.

8,1 %

9,9 %

17,4 %

34,8 %

29,8 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

6,8 %

11,8 %

26,1 %

30,4 %

24,9 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

28

Grafikon 11: Mediji so policijo prikazovali kot potencialno grožnjo ljudem

Grafikon 11 prikazuje odgovore na trditev, da so mediji policijo prikazovali kot

potencialno grožnjo ljudem. Največ respondentov je odgovorilo, da se s trditvijo

strinja v veliki meri 28,0 %, v srednji meri se jih strinja 25,3 %, »sploh se ne

strinjam« je odgovorilo 19,3 % vprašanih, »popolnoma se strinjam« 18,1 % in v manjši

meri se jih strinja 9,3 %. Zakaj takšni rezultati? Predvidevamo lahko, da je bilo iz

določenih posnetkov protestov razvidno, da je policija odreagirala in odgovorila s

silo, in je bila torej policija prikazana kot grožnja ljudem.

Grafikon 12: Slovenska policija je bila uspešna pri obvladovanju demonstracij v vseh mestih

po Sloveniji

Grafikon 12 prikazuje mnenja respondentov glede trditve, da je bila policija uspešna

pri obvladovanju vseh demonstracij po slovenskih mestih. V veliki meri se strinja kar

36,0 % respondentov, v srednji meri 30,4 %, popolnoma se jih s trditvijo strinja 14,4

%, v manjši meri 9,3 % in 9,9 % se jih sploh ne strinja. Glede na nastalo škodo je bila

19,3 %

9,3 %

25,3 %

28,0 %

18,1 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

9,9 %

9,3 %

30,4 % 36,0 %

14,4 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

29

policija uspešna pri obvladovanju demonstracij in množice, ni pa se izšlo brez

poškodb, a so bile te označene za lažje.

Grafikon 13: Slovenska policija bi morala pri svojem delu uporabiti večjo represijo zoper

udeležence demonstracij

Grafikon 13 prikazuje mnenja o trditvi, da bi morala policija uporabiti večjo

represijo zoper udeležence demonstracij. Večina, kar 31,7 % anketirancev se s

trditvijo sploh ne strinja, nato sledi strinjanje v manjši meri s 25,5 %, v srednji meri s

25,4 %, strinjanje v veliki meri in odgovor »popolnoma se strinjam« pa sta izenačena

v odstotkih, in sicer pri 8,7 %. Predvidevamo, da se ljudje zavedajo, da represija in

agresija ne prineseta ničesar dobrega in da kvečjemu rodita še večje nasilje.

Grafikon 14: Ob prvih demonstracijah bi morala Slovenska policija odreagirati tako, da bi

preprečila naslednje demonstracije

Grafikon 14 prikazuje mnenja respondentov v zvezi s trditvijo, da bi morala policija

ob prvih demonstracijah odreagirati tako, da bi preprečila naslednje. Večina se jih s

31,7 %

25,5 %

25,4 %

8,7 %

8,7 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

62,1 % 11,2 %

12,4 %

6,2 % 8,1 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

30

trditvijo ne strinja, in sicer 62,1 %, v manjši meri se jih strinja 11,2 %, v srednji meri

12,4 %, v veliki meri 6,2 % in popolnoma se jih strinja 8,1 %. Ljudje se očitno

zavedajo, da bi bila s preprečitvijo demonstracij kršena ustavna pravica do zbiranja,

vendar se ob tem pojavlja dvom, ali gre res za poznavanje zakonov in pravic ali pa

zgolj za željo po kaotičnosti.

Grafikon 15: Policija bi morala ob takih dogodkih, kot so demonstracije, imeti več pooblastil

Grafikon 15 prikazuje mnenja respondentov o trditvi, da bi morala policija ob takšnih

dogodkih imeti več pooblastil. S trditvijo se večina respondentov ne strinja, v 37,2 %,

v srednji meri se s trditvijo strinja 19,9 % ljudi, v manjši meri 15,5 %, v veliki meri

13,7 %, popolnoma pa se jih s tem strinja 13,7 %. Policija ima dovolj pooblastil, ki so

dobra, in jih tudi strokovno izvaja, vendar ji ljudje ne bi dodatno povečali pooblastil.

Grafikon 16: Policija je ščitila udeležence na nedavnih demonstracijah

37,2 %

15,5 %

19,9 %

13,7 %

13,7 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

17,4 %

16,1 %

28,6 %

22,4 %

15,5 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

31

Grafikon 16 prikazuje mnenje respondentov o zastavljeni trditvi: »Policija je ščitila

udeležence na nedavnih demonstracijah.« Večina, tj. 28,6 %, jih je odgovorila, da se

s trditvijo strinja v srednji meri, sledi strinjanje v veliki meri z 22,4 %, s trditvijo se

sploh ne strinja 17,4 % ljudi, v manjši meri se strinja 16,1 % in popolnoma se jih

strinja 15,5 %. Mogoče je bilo ob samem dogajanju videti, kot da je policija v

določenem trenutku skrbela zgolj za varnost posameznikov ali elit, od tod morda

tako majhen odstotek strinjanja s trditvijo, vendar pa se, splošno gledano, izkaže, da

so se ljudje zavedali, da so organi namenjeni njihovi zaščiti.

Grafikon 17: Udeležence nedavnih demonstracij, ki so kršili zakon, bi morala policija

kazensko preganjati

Grafikon 17 prikazuje podatke o strinjanju s trditvijo, da bi udeležence, ki so kršili

zakon na demonstracijah, morala policija kazensko preganjati. Z dano trditvijo se

popolnoma strinja kar 32,9 % respondentov, nekoliko manj, 26,1 %, pa se jih strinja v

veliki meri, nato sledi strinjanje v srednji meri s 14,3 %, v manjši meri s 16,1 % in v

10,6 % odgovor »s trditvijo se sploh ne strinjam«. Ponovno lahko rečemo, da gre za

percepcijo posameznikov, vendar pa če želimo koga kazensko preganjati, morajo biti

za to tudi ustrezni pogoji. Ni nujno, da je vsak, ki se je udeležil demonstracij, tudi

izvedel kaznivo dejanje.

10,6 %

16,1 %

14,3 %

26,1 %

32,9 % Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

32

Grafikon 18: Politika ima prevelik vpliv na Slovensko policijo

Grafikon 18 v odstotkih prikazuje mnenja respondentov o trditvi, da ima politika

prevelik vpliv na Slovensko policijo. 47,2 % respondentov se popolnoma strinja s

trditvijo, nekoliko manj se jih strinja v veliki meri, in sicer 26,1 %, sledi strinjanje v

srednji meri s 16,8 %, v manjši meri s 4,3 %, s trditvijo pa se ne strinja 5,6 %

respondentov. Tako velik odstotek strinjanja s trditvijo je, bi lahko rekli, kar

zgovoren. Glede na obseg pojavljanja politike v medijih in njenega polemiziranja

okoli demonstracij je razumljivo, da so ljudje dobili občutek, da politika vpliva na

organe pregona.

Grafikon 19: Zaradi dejanj policije se je zaupanje ljudi v pravno državo zmanjšalo

Grafikon 19 prikazuje mnenje respondentov glede zastavljene trditve, da se je zaradi

dejanj policije zaupanje v pravno državo zmanjšalo. »Popolnoma se strinjam« jih je

odgovorilo 22,3 %, »v srednji meri« pa nekoliko manj, 21,1 %. Sledijo odgovori »v

veliki meri« s 19,3 %, »v manjši meri« v 23,0 % in »sploh se ne strinjam« v 14,3 %.

Glede na odstotke, izražene v grafu, bi lahko rekli, da se zaupanje v pravno državo ni

5,6 % 4,3 %

16,8 %

26,1 %

47,2 % Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

14,3 %

23,0 %

21,1 %

19,3 %

22,3 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

33

zmanjšalo zaradi policije, ampak zaradi sistema, ki ne deluje, kot bi moral. Je pa

res, da je policija dolžna izvajati svoja pooblastila ter spoštovati ukaze in jih

izpolnjevati.

Grafikon 20: Policisti bi morali biti na nedavnih zborovanjih (demonstracijah) med vrstami

protestnikov

Grafikon 20 v odstotkih prikazuje, kako so anketiranci odgovarjali na trditev, da bi

morali biti policisti na nedavnih zborovanjih (demonstracijah) med vrstami

protestnikov. S trditvijo se jih sploh ne strinja 29,9 %, popolnoma pa se jih strinja

27,3 %, nekaj manj odstotkov, 17,4 %, se jih strinja v srednji meri, 15,5 % v veliki

meri, ter 9,9 % v manjši meri. Policija nikakor ne bi mogla biti med vrstami

protestnikov, saj tako ne bi mogla biti zagotovljena splošna varnost, ki so je bili

udeleženci, demonstranti, deležni. V tem času je tudi policijski sindikat izrazil

mnenje, da bi policisti morali prestopiti mejo in oditi med vrste protestnikov zaradi

nestrinjanja s plačami. Ljudje so na dano trditev v večini odgovorili, da se ne

strinjajo, saj so verjetno zavedali, da se v primeru udeležbe policistov med vrstami

protestnikov posledično ne bi mogla zagotavljati tako visoka stopnja varnosti.

29,9 %

9,9 %

17,4 %

15,5 %

27,3 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

34

Grafikon 21: Zakon o nalogah in pooblastilih policije daje policistom dovolj jasna pooblastila

Iz grafikona 21 je razvidno, kako so respondenti odgovarjali na trditev, da daje zakon

policistom dovolj jasna pooblastila. S trditvijo se jih ne strinja 5,0 %, v manjši meri

13,0 %, v srednji meri 31,1 %, v veliki meri se jih strinja 30,4 % in popolnoma se jih

strinja 20,5 %. Zakon o nalogah in pooblastilih daje policistom dovolj jasna

pooblastila. Policisti morajo za uporabo pooblastil spoštovati vsa načela. Laiki si

običajno zakonodajo razlagajo popolnoma po svoje oziroma tako, kot jo želijo

razumeti.

Grafikon 22: Mediji so o protestih poročali objektivno

Respondenti so na trditev, da mediji so o protestih poročali objektivno, odgovarjali

sledeče: »sploh se ne strinjam« jih pravi 19,3 %, »v manjši meri« 23,0 %, »v srednji

meri« 34,2 %, »v veliki meri« 15,5 % in »popolnoma se strinjam« 8,0 %. Kot smo že

omenili, bi lahko bili mediji bistveno bolj objektivni. Občasno so prikazovali izseke,

ki jih lahko vsak posameznik razume, kot želi.

5,0 %

13,0 %

31,1 % 30,4 %

20,5 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

19,3 %

23,0 %

34,2 %

15,5 %

8,0 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

35

Grafikon 23: V veliki meri so za zborovanja oziroma demonstracije krivi mediji

Pri grafikonu 23 nas je zanimalo mnenje respondentov o zastavljeni trditvi, da so v

veliki meri za zborovanja in demonstracije krivi mediji. Respondenti so odgovarjali

naslednje: »sploh se ne strinjam« v 25,5 %, »v manjši meri« v 31,0 %, »v srednji

meri« v 23,6 %, »v veliki meri« v 13,7 % in »popolnoma se strinjam« v 6,2 %. Za to, da

je prišlo do demonstracij, niso krivi mediji, saj niso imeli vloge vzpodbujanja k

protestom, sploh pa bilo je prikazano dejansko dogajanje v času demonstracij.

Grafikon 24: Slovenska policija je služila kot orodje zainteresiranih skupin

Grafikon 24 prikazuje mnenja respondentov in njihovo strinjanje z zastavljeno

trditvijo: »Policija je služila kot orodje zainteresiranih skupin.« Respondenti so v

največji meri odgovorili, da se sploh ne strinjajo, in sicer 28,5 %. Rezultata strinjanja

v manjši in srednji meri sta izenačena pri 22,4 %, v veliki meri se jih strinja 13,0

%,popolnoma pa se jih strinja 13,7 %. Kot smo dejali, vsak doživlja občutke in videno

25,5 %

31,0 %

23,6 %

13,7 %

6,2 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

28,5 %

22,4 % 22,4 %

13,0 %

13,7 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

36

po svoje. Vendar so rezultati pokazali, da policija ni služila kot orodje zainteresiranih

skupin.

Grafikon 25: Slovenska policija deluje in je delovala kot zaščitnik ljudstva

Grafikon 25 nam prikazuje odgovore respondentov na zastavljeno trditev: »Policija

deluje in je delovala kot zaščitnik ljudstva.« 26,1 % respondentov meni v veliki meri,

da deluje in je delovala kot zaščitnik ljudstva, v srednji meri jih tako meni 22,4 %, v

manjši meri 16,1 %, »sploh se ne strinjam« je izbralo 15,5 % »ter popolnoma se

strinjam« 19,9 % vprašanih. Pojavlja se dvom, ali je policija delovala kot zaščitnik ali

ne, vendar prevladuje strinjanje s trditvijo, saj policija še vedno deluje kot zaščitnik

ljudstva.

Tabela 1: Spol respondentov

SPOL ŠTEVILO ANKETIRANIH ODSTOTEK (%)

Moški 104 64,6 %

Ženski 57 35,4 %

SKUPAJ 161 100 %

Tabela 1 prikazuje spol respondentov. Podatki za moški in ženski spol so navedeni

tako numerično kot tudi v odstotkih. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 64,6 % (104)

moških in 35,4 % (57) žensk.

15,5 %

16,1 %

22,4 %

26,1 %

19,9 %

Sploh se ne strinjam

V manjši meri

V srednji meri

V veliki meri

Se strinjam

37

Tabela 2: Starost respondentov; min. 18 let, max. 73 let

STAROST ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)

18 2 1,2 %

19 4 2,5 %

20 9 5,6 %

21 10 6,2 %

22 10 6,2 %

23 7 4,3 %

24 7 4,3 %

25 6 3,7 %

26 3 1,9 %

27 4 2,5 %

28 4 2,5 %

29 1 0,6 %

30 6 3,7 %

32 3 1,9 %

33 3 1,9 %

34 2 1,2 %

36 3 1,9 %

37 2 1,2 %

38 2 1,2 %

40 3 1,9 %

41 1 0,6 %

42 2 1,9 %

43 2 1,2 %

44 4 2,5 %

45 1 0,6 %

47 3 1,9 %

48 5 3,1 %

49 4 2,5 %

50 4 2,5 %

51 3 1,9 %

53 3 1,9 %

38

54 5 3,1 %

55 1 0,6 %

56 3 1,9 %

57 1 0,6 %

58 1 0,6 %

59 3 1,9 %

60 10 6,2 %

61 1 0,6 %

62 2 1,2 %

63 1 0,6 %

64 1 0,6 %

65 1 0,6 %

66 4 2,5 %

67 1 0,6 %

69 1 0,6 %

70 1 0,6 %

73 1 0,6 %

SKUPAJ 161 100 %

V tabeli 2 je prikazana starost sodelujočih, ki so odgovarjali na anketo. Minimalna

starost je bila 18 let, najvišja pa 73 let. V tabeli so zajeta vsa starostna obdobja

respondentov.

Tabela 3: Dosežena stopnja izobrazbe

STOPNJA IZOBRAZBE ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)

Osnovna šola 6 3,7 %

Srednja šola 84 52,7 %

Visoka strokovna 35 21,7 %

Univerzitetna 29 18,0 %

Magisterij 3 1,9 %

Doktorat 4 2,5 %

SKUPAJ 161 100 %

39

Tabela 3 prikazuje doseženo stopnjo izobrazbe anketirancev. Dokončano osnovno

šolo ima 3,7 % (6) respondentov. Doseženo srednješolsko izobrazbo ima 52,7 % (84)

vprašanih, visoko strokovno izobrazbo jih ima 21,7 % (35) in univerzitetno 18,0 % (29).

Magisterij ima 1,9 % (3) respondentov, doktorat pa 2,5 % (4).

Tabela 4: Oblika zaposlitve

ZAPOSLITEV ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)

Študent 48 29,8 %

Nezaposlen 17 10,6 %

Samostojni podjetnik 59 36,6 %

Javna uprava 13 8,1 %

Upokojenec 24 14,9 %

SKUPAJ 161 100 %

Tabela 4 podaja podatke o obliki zaposlitve respondentov. Na anketo je odgovarjalo

36,6 % (59) samostojnih podjetnikov, 29,8 % (48) študentov, 14,9 % (24) upokojencev,

10,6 % (17) nezaposlenih in 8,1 % (13) zaposlenih v javni upravi.

Tabela 5: Kraj bivanja

KRAJ BIVANJA ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)

Predmestno okolje 38 23,6 %

Mestno okolje 73 45,3 %

Vas 50 31,1 %

SKUPAJ 161 100 %

Tabela 5 prikazuje kraj bivanja respondentov. V mestnem okolju živi 45,3 % (73), v

vasi 31,1 % (50) in v predmestnem okolju 23,6 % (38) respondentov.

40

Tabela 6: Splošne izkušnje v stiku s policijo

IZKUŠNJE ŠTEVILO RESPONDENTOV ODSTOTEK (%)

Nimam izkušenj s policijo 64 39,8 %

S policijo sem se srečal kot

oškodovanec ali prijavitelj 49 30,4 %

Policija me je obravnavala

kot storilca prekrška v

cestnem prometu itd. 41 25,5 %

Bivši delavec policije 1 0,6 %

Delavec policije 5 3,1 %

Delavec MNZ 1 0,6 %

SKUPAJ 161 100 %

Tabela številka 6 prikazuje izkušnje respondentov ob stikih s policijo. 39,8 % (64)

respondentov izkušenj s policijo ni imelo, 30,4 % (49) se jih je s policijo srečalo kot

oškodovanec ali prijavitelj, 25,5 % (41) respondentov je policija obravnavala kot

storilce prekrška v cestnem prometu, 3,1 % (5) jih je delavcev policije ter 0,6 % (1)

bivših delavcev policije in zaposlenih na MNZ.

41

5 Razprava

Vprašanim je bila zastavljena trditev: »Delo slovenske policije na nedavnih protestnih

zborovanjih ocenjujem kot prekoračitev pooblastil.« Odzivi nanjo so bili različni,

vendar v mejah pričakovanega, saj je večina vprašanih odgovorila, da se s trditvijo

ne strinja, in sicer v 36,1 %, 25,5 % vprašanih pa misli, da je policija prekoračila

pooblastila v manjši meri. V toku dogajanj je bilo veliko povedanega o delu policije,

predvsem pa je bilo veliko tudi prikazanega v medijih. Sklepamo, da so ljudje zavrnili

to trditev na podlagi boljše ozaveščenosti o delovanju in namenu policije ter videnih

dogodkov, ki so bili hudi za našo državo. Morda so se nekateri znašli na samem kraju

dogajanja, kjer so bili zaradi ukrepov, ki jih je sprejela policija, tudi ustrezno

zaščiteni.

Druga trditev, ki smo jo zastavili, se navezuje na prvo. Iz grafikona, ki prikazuje

odgovore na drugo trditev, da je bila policija na nedavnih protestnih zborovanjih

pregroba v smislu uporabe prisilnih sredstev, lahko razberemo, da se je večina

vprašanih opredelila za nestrinjanje, saj se jih v celoti s trditvijo ne strinja 26,1 %, le

v manjši meri pa se jih strinja 29,8 %. Podatki nam dajo jasno vedeti, da je policija

uporabljala prisilna sredstva v skladu z zakoni. Ljudje imajo različna mnenja o

uporabi sredstev za pasivizacijo, vendar je znano, da se je ogromno ljudi udeležilo

omenjenih demonstracij in so tako tudi videli, kaj pomeni takšna množica in kako

težko, če ne kar nemogoče, jo je umiriti samo s pozivanjem, brez kakršne koli

uporabe sredstev za pasivizacijo. Na podlagi poteka dogajanj lahko rečemo, da so

bila sredstva za pasivizacijo ustrezno uporabljena. Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali

bi lahko policija proteste umirila na miren način, brez uporabe prisilnih sredstev.

Večina vprašanih se s tem ne strinja, in sicer 29,8 %, kar predstavlja 48 vprašanih.

Glede na videno lahko rečemo, da policija brez ustrezne rabe prisilnih sredstev ne bi

mogla vzpostaviti javnega reda in miru. Policija pri svojem delu uporablja različna

sredstva za pasivizacijo, eno izmed njih je tudi palica ali t. i. tomfa. V sklopu

raziskave smo zastavili tudi trditev, da bi lahko policija za vzpostavitev javnega reda

in miru uporabila samo palico. S to trditvijo se ne strinja 41,6 % vprašanih, v manjši

meri pa se jih z njo strinja 29,8 %. Da se ljudje ne strinjajo s trditvijo, je razumljivo,

saj gre samo za sredstvo, s katerim se nasprotnika obvladuje, in to sredstvo ne

zadošča za vzpostavitev reda in miru. Takšnega nasprotnika je namreč treba tudi

odstraniti iz množice, pri čemer pa je palica kot sredstvo dober pripomoček. Znano

je, da množice reagirajo različno, zato je jasno, da policija samo s pozivanjem, naj

42

se udeleženci razidejo, ne bi dosegla ničesar oziroma bi dosegla bistveno manj, kot ji

je uspelo s sistematično uporabo prisilnih sredstev, zato je rezultat pete trditve

povsem na mestu. Pojavljala so se namigovanja, da so bila zborovanja nelegalna in

neupravičena, zato smo zastavili trditev na to temo. Razpršenost rezultatov pri tej

trditvi ni nič posebnega, saj se je predvidevalo, da je bila večina shodov prijavljenih,

nekaj od teh pa neprijavljenih, zato ne gre označevati vse shode za nelegalne.

Izpostaviti pa je treba tudi, da so ljudje na shode samodejno gledali kot na legalne in

se o potrebnih dovoljenjih sploh niso spraševali. Ljudje imajo pravico do zbiranja in

shodov, vendar pri tem pozabljajo, da ustava govori o mirnih zborovanjih in izražanju

občutkov, volje ipd.

Omenili smo že, da se množice različno odzivajo, kar pomeni, da se tudi protestniki

različno odzivajo v posameznih situacijah. Ena izmed trditev je bila zastavljena tudi

v tej smeri: »Odzivi protestnikov so bili primerni.« Večini vprašanih so se odzivi

protestnikov zdeli primerni, vendar se ob tem poraja dodatno vprašanje. Ali je bilo

na podlagi odzivov protestnikov res treba narediti toliko gmotne škode na objektih?

Mislimo, da ne, saj bi lahko protestniki svoje nestrinjanje izražali na drugačen način,

toda očitno so se ljudje v določenih segmentih poenotili in pritrdili demonstracijam

na ulicah. Policija je za javni red in mir ter varnost dobro poskrbela, čeprav so

mnenja ob tej trditvi različna. Omenili smo že, da je bila storjena ogromna gmotna

škoda na objektih, toda če policija ne bi ravnala in razmišljala preudarno, bi bilo

lahko te ali drugih posledic še več, kot jih je bilo. Morda je na tem mestu primerno

izpostaviti še dr. Petra Umka, ki je v enem izmed intervjujev dejal: »Policija se

nikakor ne sme odzivati na verbalne napade.« To kaže tudi na to, da so policisti

delovali mirno in v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami. Ena izmed hipotez se je

glasila, da je policija servis za varnost kot splošno dobrino. Iz odgovorov na deveto

trditev je razvidno, da so ljudje podobnega mnenja in da policija ni skrbela samo za

posameznike, temveč da je servis za vse. Če policija ne bi bila servis za varnost kot

javno dobrino, bi lahko na demonstracijah reagirala veliko huje in uporabila sredstva

na strožji način, kot jih je.

V določenih delih razprave smo se že dotaknili tudi medijev, zato nas je v raziskavi

zanimala tudi objektivnost poročanja o protestih. Na podlagi tega smo vprašanim

zastavili trditev, da so bili pri poročanju o nedavnih demonstracijah mediji premalo

objektivni. Večina vprašanih se je s trditvijo strinjala, saj mediji niso vedno poročali

o dejanskem stanju, ampak so nekatera dejstva izkrivili, kar so ljudje sčasoma tudi

43

opazili. Ljudje so bili nezadovoljni z oblastjo, načinom vodenja in to so izražali tudi

na demonstracijah, mediji pa so poskušali policijo prikazati kot zaščito

zainteresiranih skupin ter potencialno grožnjo ljudem. K temu, da so ljudje v

določenem trenutku policijo videli kot neposredno grožnjo, je vplivala tudi medijska

predstavitev dogodkov, saj so večinoma prikazovali izseke iz posnetkov, v katerih je

policija uporabljala silo, ko je poskušala razgnati demonstrante.

Demonstracije so se dogajale po večini slovenskih mest, zato nas je zanimalo, ali je

bila policija uspešna pri obvladovanju vseh zborovanj po Sloveniji. Žal brez

uporabljene sile pri obvladovanju ne bi bila tako uspešna, kajti kot smo že omenili,

takšne množice z zgolj pozivanjem k razhodu ni mogoče ukrotiti. Policija je bila ob

teh demonstracijah torej uspešna, vendar brez poškodb policistov in drugih ljudi ni

šlo. Poškodbe so bile sicer označene za lažje. Govorili smo že o uporabi prisilnih

sredstev, ki jih povezujemo tudi s povečano represijo. Zastavili smo trditev, da bi

policija morala uporabiti večjo represijo zoper udeležence demonstracij, ob čemer

se je izkazalo, da po mnenju večine ni tako. Znano je, da se z nasiljem ne reši

ničesar in da nasilje rodi nasilje, kar so potrdili tudi anketiranci, saj so trditev v

večini zavrnili. Ljudje se tudi zavedajo, da nasilje oziroma represija nikoli ne prinese

ničesar dobrega.

Protesti in demonstracije v takšnem obsegu, kot so bili v obravnavanem obdobju, so

povsem nekaj novega v samostojni Sloveniji. Vprašanim smo postavili trditev: »Ob

prvih demonstracijah bi morala policija reagirati tako, da bi preprečila naslednje

demonstracije.« Večina, 62,1 %, se jih s trditvijo ni strinjala, kar kaže zavedanje

ljudi, da imajo pravico do mirnega zbiranja in izražanja svojih stališč. Iz rezultatov in

zbranih mnenj sledi, da policija ne bi mogla preprečiti naslednjih demonstracij, saj

bi s tem že v osnovi kršila 42. člen ustave Republike Slovenije, kar pa je nedopustno.

Policija se je lahko ob vsakokratnih demonstracijah kaj novega naučila in se obenem

taktično bolje pripravila, kar je bilo tudi razvidno iz njihovega ravnanja. 16. trditev

se ravno tako nanaša na prvo zastavljeno hipotezo, ki smo jo potrdili. Zaradi

percepcije ljudi se je v določenih trenutkih marsikomu zdelo, da je bila policija na

voljo zgolj za varnost posameznikov ali elit, vendar se, širše gledano, izkaže, da so se

ljudje zavedali, da so možje postave namenjeni ravno njihovi zaščiti. »Udeležence

nedavnih demonstracij, ki so kršili zakon, bi morala policija kazensko preganjati.«

Večina vprašanih se s to trditvijo strinja, vendar pozabljajo, da vsako dejanje še ni

nujno kaznivo in da morajo za pregon obstajati določeni pogoji. Strinjamo pa s tem,

44

da bi morala oblast vsakršno nasilje na demonstracijah primerno obsoditi. Toda tukaj

lahko ponovno izpostavimo, da gre za percepcijo posameznikov in ni nujno, da je v

posameznem primeru udeleženec res izvajal kaznivo dejanje.

V medijih so se pojavljala namigovanja, da ima politika prevelik vpliv na policijo, kar

je bila tudi ena izmed naših trditev v anketi. Večina vprašanih, 47,2 %, se s trditvijo

strinja, 4,3 % vprašanih pa se z njo ne strinja. Tako velik odstotek strinjajočih se je

kar pričakovan, glede na obseg pojavljanja politike v medijih ter polemiziranja

politike okoli demonstracij, čeprav so le posamezniki ostro obsodili takšna dejanja.

Ravno zaradi tolikšnega pojavljanja v medijih brez konkretnih obsodb so ljudje

pridobili občutek, da policijo obvladuje politika. Zaradi rigoroznih dejanj policije nas

je zanimalo, ali se je na kakršen koli način zmanjšalo zaupanje ljudi v pravno državo.

Zaupanje v pravno državo se je zmanjšalo, saj se je s trditvijo popolnoma ali v

srednji meri strinjala večina vprašanih. Glede na odstotke, izražene v grafu št. 19, bi

lahko rekli, da se zaupanje v državo ni zmanjšalo zaradi policije, ampak zaradi

sistema, ki je v določenih trenutkih zatajil. Poudariti pa je treba, da je policija

dolžna izvajati svoja pooblastila ter spoštovati dane ukaze. V enem izmed svojih

intervjujev je dr. Peter Umek povedal, da so policisti dolžni reagirati na ukaz. V

medijih so se v zelo veliki meri pojavljali policisti PPE z rdečimi nageljni, ki so jih

prejeli od udeležencev protestov. To nam je dalo misliti, ali ne bi morda morali biti

policisti med vrstami protestnikov, kar je bila tudi ena izmed zastavljenih trditev.

Meja med strinjanjem in nestrinjanjem s trditvijo je minimalna, in sicer 2,6 %.

Policija nikakor ne bi mogla biti med vrstami protestnikov, saj tako ne bi zagotavljala

splošne varnosti, ljudstvu pa bi se s tem poslalo napačen signal. V tem obdobju je

tudi policijski sindikat izražal določena stališča v tej smeri, da bi policisti morali

prestopiti magično mejo in oditi med vrste protestnikov zaradi nestrinjanja s

plačami. Večina vprašanih, 29,9 %, je kljub temu odgovorila, da se s trditvijo ne

strinja, kar je razumljivo. S tem bi se ogrozila varnost udeležencev na protestih,

obenem pa bi policisti kršili zakon.

Omenili smo, da je sistem v določenih trenutkih zatajil, zato smo se odločili, naj

vprašani izrazijo svoje mnenje tudi o trditvi, da zakon o nalogah in pooblastilih daje

policistom dovolj jasna pooblastila. Večina se jih s trditvijo strinja, kar je popolnoma

jasno, saj so policisti dolžni spoštovati vsa načela, laiki si pa običajno zakonodajo

razlagajo popolnoma po svoje. 22. trditev je bolj ali manj preverjala 10. trditev, s

katero smo povpraševali o objektivnosti medijev. Rezultati so različni, ampak še

45

vedno izkazujejo bistvo preverjanja teh dveh trditev, in to je, da so po mnenju

vprašanih mediji o dogodkih in na sploh poročali premalo objektivno. Mediji bi pri

svojem poročanju lahko bili bolj objektivni ter bi poskušali prikazati obe strani

enakovredno in obenem prepustiti odločitve ljudem. Za nastalo situacijo niso krivi

mediji, saj so odigrali vlogo poročevalcev, kar se izkaže pri 23. trditvi, in obenem

niso imeli vloge vzpodbujanja k demonstracijam, kajti večina prenosov je bila

narejenih v živo.

Policija nikakor ni služila kot orodje zainteresiranih skupin, kar so potrdili tudi

vprašani. Vsaka oseba dojema okolico in doživlja občutke po svoje, vendar glede na

profesionalno delovanje policije, ta nikakor ni služila zainteresiranim skupinam, saj

bi lahko v tem primeru reagirala veliko huje in brez spoštovanja načel.

Policija je vedno zaščitnik ljudstva in posameznikov, ko ti potrebujejo pomoč. V

zadnji zastavljeni trditvi, ki je potrdila hipotezo številka 1, se izkaže, da je policija

delovala in še vedno deluje kot zaščitnik ljudstva.

Tabela 7: Mediana in standardni odklon glede na trditev

Zap. št. Trditev Povprečna vrednost Standardna deviacija

1.

Delo Slovenske policije na

nedavnih protestnih zborovanjih

ocenjujem kot prekoračitev

pooblastil.

2,29 1,292

2.

Policija je bila na nedavnih

protestnih zborovanjih pregroba

v smislu uporabe prisilnih

sredstev.

2,56 1,341

3.

Policija bi lahko vzpostavila

javni red in mir brez uporabe

prisilnih sredstev.

2,57 1,395

4.

Policija bi za vzpostavitev

javnega reda in miru morala

uporabiti zgolj palico kot

prisilno sredstvo.

2,01 1,098

5.

Policija bi morala udeležence

protestnih shodov samo pozvati,

naj se razidejo, ne pa tudi

uporabiti prisilna sredstva.

2,39 1,415

46

6. Vsa zborovanja v vseh mestih so

bila legalna.

3,27

1,326

7. Odzivi protestnikov so bili

primerni.

3,00

1,214

8.

Slovenska policija je dobro

poskrbela za javni red in mir ter

varnost.

3,36

1,186

9.

Policija je skrbela za splošno

varnost in ne samo za

posameznike.

3,68

1,227

10.

Pri poročanju o nedavnih

demonstracijah so bili mediji

premalo objektivni.

3,55

1,183

11. Mediji so policijo prikazovali kot

potencialno grožnjo ljudem. 3,16 1,360

12.

Slovenska policija je bila

uspešna pri obvladovanju

demonstracij v vseh mestih po

Sloveniji.

3,35

1,142

13.

Slovenska policija bi morala pri

svojem delu uporabiti večjo

represijo zoper udeležence

demonstracij.

2,37

1,254

14.

Ob prvih demonstracijah bi

morala Slovenska policija

odreagirati tako, da bi

preprečila naslednje

demonstracije.

1,87

1,309

15.

Policija bi morala ob takih

dogodkih, kot so demonstracije,

imeti več pooblastil.

2,51

1,450

16. Policija je ščitila udeležence na

nedavnih demonstracijah.

3,02

1,308

17. Politika ima prevelik vpliv na

Slovensko policijo.

3,55

1,369

47

18.

Udeležence nedavnih

demonstracij, ki so kršili zakon,

bi morala policija kazensko

preganjati.

4,05 1,150

19.

Zaradi dejanj policije se je

zaupanje ljudi v pravno državo

zmanjšalo.

3,12

1,373

20.

Policisti bi morali biti na

nedavnih zborovanjih

(demonstracijah) med vrstami

protestnikov.

3,01

1,599

21.

Zakon o nalogah in pooblastilih

policije daje policistom dovolj

jasna pooblastila.

3,48

1,107

22. Mediji so o protestih poročali

objektivno.

2,70

1,182

23.

V veliki meri so za zborovanja

oziroma demonstracije krivi

mediji.

2,44

1,188

24. Slovenska policija je služila kot

orodje zainteresiranih skupin.

2,61

1,379

25. Slovenska policija deluje in je

delovala kot zaščitnik ljudstva.

3,19

1,347

V tabeli smo naredili pregled trditev, na katere so z oceno svojega strinjanja

odgovarjali respondenti. Vseh trditev je bilo 25. Respondenti so v večini odgovarjali s

sredinsko vrednostjo, ki smo jo označili z vrednostjo 3. Glede na standardni odklon je

bila razpršenost mnenj izrazita.

Pri prvi trditvi so respondenti odgovarjali pod vrednostjo 3, kar pomeni, da se z

napisano trditvijo ne strinjajo v celoti oziroma da se z njo strinjajo v manjši meri.

Enako je bilo zajeto pri drugi, tretji, četrti in peti trditvi. Pri šesti trditvi so se ljudje

strinjali v veliki meri, s trditvijo številka sedem in osem pa v srednji meri. Strinjanje

v veliki meri se je ponovilo pri deveti in deseti trditvi, medtem ko so respondenti za

enajsto trditev odgovorili, da se strinjajo z njo v srednji meri. Strinjanje s trditvijo v

veliki meri so respondenti ponovno izrazili pri trditvi dvanajst, medtem ko za trditev

trinajst pravijo, da se z njo strinjajo v srednji meri, s trditvijo štirinajst pa se sploh

48

ne strinjajo. V manjši meri se s trditvijo strinjajo pri petnajstem vprašanju, pri

šestnajsti trditvi pa se strinjajo v srednji meri. Pri trditvi sedemnajst, osemnajst in

enaindvajset se anketirani strinjajo z napisanim v veliki meri. Trditve devetnajst,

dvajset, dvaindvajset in petindvajset so bile izražene s strinjanjem v srednji meri,

medtem ko so bile trditve 23 in 24 ocenjene s strinjanjem v manjši meri.

49

6 Potrjevanje hipotez

Hipoteza številka 1 se je glasila: »Policija je servis za varnost kot splošno

dobrino.«

Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da ljudje dojemajo policijo kot servis za

varnost in splošno dobrino, saj je večina respondentov na trditev »Policija je skrbela

za splošno varnost in ne samo za posameznike« odgovorila, da se s trditvijo strinja v

veliki meri (34,8 %), prav tako so pri 16. zastavljeni trditvi »Policija je ščitila

udeležence na nedavnih demonstracijah« odgovorili sorazmerno podobno kot pri prvi

trditvi. Na 16. trditev so pritrdilno odgovorili v srednji meri (28,6 %), v veliki meri pa

(22,4 %), in podobno so odgovorili tudi pri trditvi 25 »Policija deluje in je delovala

kot zaščitnik ljudstva«, s katero so se strinjali v veliki meri (26,1%).

Glede na rezultate analize smo hipotezo številka 1, ki se je glasila »Policija je servis

za varnost kot splošno dobrino«, potrdili.

Hipoteza številka 2 se je glasila: »Policija je orodje posameznika ali

zainteresiranih skupin v imenu obstoječe zakonodaje.«

Na podlagi opravljene raziskave in analize podatkov smo ugotovili, da je večina

anketiranih respondentov na trditev »Policija je služila kot orodje zainteresiranih

skupin« odgovorila, da se s trditvijo ne strinja (28,5 %).

Hipotezo številka 2, ki se je glasila »Policija je orodje posameznika ali

zainteresiranih skupin v imenu obstoječe zakonodaje«, smo na podlagi podatkov

zavrnili.

Hipoteza številka 3 se je glasila: »Je policija torej zaščitnik posameznikov,

ljudstva ali oboje, glede na posamezne okoliščine?«

Na podlagi analize pisnih virov ter opravljene raziskave smo ugotovili, da je policija

zaščitnik ljudstva glede na posamezne okoliščine. Pri trditvi 25 smo ugotovili, da je

večina anketirancev odgovorila, da policija ni orodje zainteresiranih skupin (28,5 %).

Hipotezo številka 3, ki se je glasila »Policija je torej zaščitnik posameznikov, ljudstva

ali oboje, glede na posamezne okoliščine«, lahko na podlagi pridobljenih rezultatov

raziskave potrdimo.

50

7 Zaključek

V diplomskem delu smo raziskovali, ali je »Slovenska policija – zaščitnik ljudstva ali

posameznikov?« v povezavi s protesti, zborovanji in demonstracijami, ki so se odvijali

v letu 2012 in se nadaljevali v prvi polovici leta 2013, ter ali bi lahko to označili kot

fenomen. Na temo demonstracij oziroma protestov je v slovenskem prostoru izredno

malo literature; kolikor je napisanega v tej smeri, smo uporabili v teoretičnem delu

naloge.

Udeležba na zborovanjih je zakonska ustavna pravica vsakega državljana, vendar

morajo biti njihove namere jasne oziroma prijavljene, sama zborovanja pa mirna. Po

zakonu je treba vse shode prijaviti ustreznim organom in z njimi sodelovati.

Zborovanja so načeloma mirna, vendar ni vedno tako in lahko prerastejo v nasilne

demonstracije. Agresivnemu načinu protestiranja smo bili priča tudi v obravnavanih

primerih. Omeniti je treba, da so ljudje, ki so se udeleževali demonstracij oziroma

protestov, tvorili večje skupine, te pa so se povezovale v večje organizirane množice.

Znano je namreč, da se v takšne množice povezujejo ljudje, ki imajo podobna

stališča okoli določene situacije, obenem pa se na takšnih mestih pojavijo tudi

naključne osebe, ki nimajo nobene povezave z demonstracijami ali protesti. Ne

moremo pa mimo tega, da se lahko na takšnih dogodkih pojavi tudi nevarna množica,

ki jo sestavlja peščica ljudi in ki si na mestu želi ustvariti anarhijo (kaos). Na

nedavnih protestih smo lahko videli kar nekaj primerov nevarne množice. Ali je bila

sila, ki jo je uporabila policija za zavarovanje stavb in varnost ljudi, pretirana? Glede

na medijski odziv in poročanje o tem bi lahko rekli, da bi morala biti uporabljena

zmerneje in v lažji obliki, toda raziskava, ki smo jo opravili, prikazuje popolnoma

drugačen rezultat pri podobnem vprašanju.

Raziskavo na omenjeni naslov smo opravili z anketiranjem preko spletnega medija

1ka.com, kjer smo uporabili Likartovo lestvico ocenjevanja od 1 do 5. Osrednje

vprašanje našega diplomskega dela je bilo, koga je ščitila policija, ali je to bilo

ljudstvo, posamezniki, zainteresirane skupine, oboje ali nič od naštetega. Zanimalo

nas je tudi mnenje anketiranih o poročanju medijev o teh dogodkih, natančneje, ali

so bili objektivni, predvsem pa smo dali poudarek na to, kako ljudje dojemajo

policijo - ali jo dojemajo kot servis za javno dobro? Z obsežno raziskavo, ki je

temeljila na 25 trditvah, smo prišli do zanimivih in nepričakovanih rezultatov. Ob

analiziranju odgovorov na anketni vprašalnik smo ugotovili, da policija po mnenju

širše javnosti ni bila pregroba pri uporabi sredstev represije, prav tako ni prekoračila

51

svojih pooblastil, četudi je bila s strani protestnikov primorana uporabiti večjo silo za

obvladovanje situacije. Splošno gledano, se zaupanje v policijo ni zmanjšalo, se je pa

zmanjšalo zaupanje v pravno državo, zlasti zaradi ekonomsko-gospodarske situacije

in ostalih dejavnikov, kot je nestrinjanje z oblastjo. Vzrokov je veliko več, kot smo

jih navedli, vendar smo izpostavili bistvene. Ali bi policija lahko vzpostavila javni red

in mir brez uporabe represije? Mislimo, da ne, kar smo ugotovili tudi z opravljeno

anketo, kljub različnim polemikam, ki smo jim bili priča. Ob vsem tem se je treba

zavedati, da mora policija ukaz, ki ga dobi, spoštovati in tudi izvesti, kot poudarja

med drugim dr. Umek.

Ugotovili smo, da je ljudstvo kljub obsežnim demonstracijam Slovensko policijo

dojemalo kot svoje zaščitnike in ne zaščitnike posameznih elit ali skupin, čeravno je

bilo kdaj tako videti. Glede na pridobljene podatke iz raziskave bi lahko rekli, da so

celotno dogajanje dodatno podžigali mediji s svojimi izjavami in napihovanji, ob tem

pa se zaupanje v Slovensko policijo ni zmanjšalo. Na podlagi ugotovljenega lahko

sklenemo, da je policija servis za javno dobro, in ljudje se tega tudi zavedajo. Ali bi

lahko demonstracije oziroma zborovanja, ki so se dogajala po slovenskih mestih

označili za fenomen? Lahko jih tako označimo, saj so obseg in druge značilnosti teh

demonstracij pustili poseben vtis ter strah pri ljudeh. Izpostaviti pa je treba, da je

šlo za izjemen, vendar kratkoročen pojav v takšnem obsegu, pri čemer ne moremo

izključevati ponovitve takšnega fenomena.

52

8 Uporabljeni viri

Canetti, E. (1994). Množica in moč. Ljubljana: Študentska založba.

Čefarin, A. (23. 12. 2012). Odzivi po petkovih protestih: Sporočilo je jasno, le

politična elita ga ni dojela. Dnevnik.si. Pridobljeno na:

http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/odzivi-po-petkovih-protestih-

sporocilo-je-jasno-le-politicna-elita-ga-ni-dojela

Čelik, P. (1994). Policija demonstracije oblast. Ljubljana: Enotnost.

Drury, J. in Stott, C. (2013). Crowds in the 21 st Century. London: Academy of

social sciences.

Golob, T. in Gorenak, I. (2006). Zadovoljstvo pripadnikov posebne policijske enote s

stanjem in delom v enoti. Varstvoslovje, 06(7), 385-386.

Gorenak, S., Pagon, M., Starc, M. in Žaberl, M. (2009). Postopki policije. Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve,

policija, Generalna policijska uprava.

Kozorog Blatnik, T. (27. 11. 2012). Umek o protestih: Ne obsojam policije, a morda bi

lahko ravnala drugače. Rtvslo.si. Pridobljeno na:

http://www.rtvslo.si/slovenija/umek-o-protestih-ne-obsojam-policije-a-

morda-bi-lahko-ravnala-drugace/296747

Miller, S. L. in Hess, M. K. (2002). The police in the community: Strategies for the

21st century (3rd ed.). Belmont: Wadsworth/Thomson Learning.

Odzivi tujih medijev na proteste. (22. 12. 2012). Siol.net. Pridobljeno na:

http://www.siol.net/novice/svet/2012/12/odzivi_tujih_medijev_na_proteste

.aspx

Pečjak, V. (1994). Psihologija množice. Ljubljana: samozaložba.

Rudolf, M. (2009). Namen in uporaba posebnih vozil v specialni enoti policije.

Ljubljana: Fakulteta za upravo.

SNS: Kresalova kriva za škodo ob protestih, zato naj leti. (20. 5. 2010). Reporter.si.

Pridobljeno na: http://www.reporter.si/node/3316

Tako se je vodni top ponoči iz Maribora vrnil v Ljubljano. (7. 12. 2012). 24ur.com.

Pridobljeno na: http://www.24ur.com/novice/slovenija/foto-takole-se-je-

vodni-top-ponoci-vrnil-v-ljubljano.html

Uporaba prisilnega sredstva po ukazu policijske vodje. (2011). Pridobljeno na:

53

http://www.fvv.uni-mb.si/dv2011/zbornik/policijska_dejavnost/berglez-

krope-zaberl.pdf

Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS, (33/91).

Vujasinović, V. in Simonović, A. (1970). Priručnik za postupanje pri održavanju

Javnog reda i mira na masovnim skupovima. Beograd: Stručna biblioteka

službe javne bezbednosti.

Zakon o javnih zbiranjih. (2011). Uradni list RS, (64/2011).

Zakon o nalogah in pooblastilih policije. (2013). Uradni list RS, (15/2013).

ZRC SAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Zrc-sazu.si. Pridobljeno na:

http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=demonstracij

e&hs=1

Zvonarević, M. (1989). Socijalna psihologija. Zagreb: Školska knjiga.

Žaberl, M. (2006). Temelji policijskih pooblastil. Ljubljana: Fakulteta za policijsko

varnostne vede.

54

Priloge

Grega Gologranc

e-naslov: g.gologranc@gmail.com

Spoštovani,

Dovolite mi, da se Vam najprej predstavim. Sem Gregor Gologranc študent na

Fakulteti za varnostne vede in pod mentorstvom doc. dr. Teodore Ivanuše, ter

somentorstvom višjim predavateljem mag. Srečko F. Krope na Fakulteti za varnostne

vede, Univerze v Mariboru pripravljam diplomsko nalogo z naslovom: »SLOVENSKA

POLICIJA – ZAŠČITNIKI LJUDSTVA ALI POSAMEZNIKOV«. V njej nameravam proučevati

nedavna dogajanja, vezana na protestne shode v posameznih mestih v naši državi. Z

anketo bom poskušal razjasniti dvome o tem koga je ščitila Slovenska policija.

Za pripravo diplomske naloge potrebujem Vaše sodelovanje. Vprašalnik je enostaven

in za njegovo izpolnitev boste potrebovali največ 20 minut. Vaše sodelovanje v anketi

je popolnoma prostovoljno in anonimno, vaši demografski podatki pa bodo

uporabljeni zgolj v sumarni obliki.

Za Vaše sodelovanje se Vam že v naprej najlepše zahvaljujem.

Grega Gologranc

Ljubljana, 15. 4. 2013

55

ANKETNI VPRAŠALNIK

V nadaljevanju Vam posredujem nekaj trditev in vprašanj. Prosim, da nanje odgovorite tako, da v kar največji meri izrazite svoje mnenje. (Na vprašanja odgovarjate tako, da označite številko pri posameznemu vprašanju, ki po Vaši oceni najbolj ustreza Vašemu mnenju. Številka 1 pomeni, da se sploh ne strinjate, 5 pa, da se popolnoma strinjate.)

Štev. Trditev sploh ne

1

v manjši meri

2

v srednji meri

3

v veliki meri

4

v zelo veliki meri

5

1. Delo slovenske policije na nedavnih

protestnih zborovanjih ocenjujem kot

prekoračitev pooblastil.

1 2 3 4 5

2. Policija je bila na nedavnih protestnih

zborovanjih pregroba v smislu uporabe

prisilnih sredstev.

1 2 3 4 5

3 Policija bi lahko vzpostavila javni red in

mir brez uporabe prisilnih sredstev.

1 2 3 4 5

4. Policija bi za vzpostavitev javnega reda

in miru morala uporabiti zgolj palico

kot prisilno sredstvo.

1 2 3 4 5

5. Policija bi morala udeležence

protestnih shodov samo pozvati, naj se

razidejo, ne pa tudi uporabiti prisilna

sredstva.

1 2 3 4 5

6. Vsa zborovanja v vseh mestih so bila

legalna.

1 2 3 4 5

7. Odzivi protestnikov so bili primerni. 1 2 3 4 5

8. Slovenska policija je dobro poskrbela za

javni red in mir ter varnost.

1 2 3 4 5

9. Policija je skrbela za splošno varnost in

ne samo za posameznike.

1 2 3 4 5

10. Pri poročanju o nedavnih

demonstracijah so bili mediji premalo

objektivni.

1 2 3 4 5

56

11. Mediji so policijo prikazovali kot

potencialno grožnjo ljudem.

1 2 3 4 5

12. Slovenska policija je bila uspešna pri

obvladovanju demonstracij v vseh

mestih po Sloveniji.

1 2 3 4 5

13. Slovenska policija bi morala pri svojem

delu uporabiti večjo represijo zoper

udeležence demonstracij.

1 2 3 4 5

14. Ob prvih demonstracijah bi morala

Slovenska policija odreagirati tako, da

bi preprečila naslednje demonstracije.

1 2 3 4 5

15. Policija bi morala ob takih dogodkih,

kot so demonstracije, imeti več

pooblastil.

1 2 3 4 5

16. Policija je ščitila udeležence na

nedavnih demonstracijah.

1 2 3 4 5

17. Udeležence nedavnih demonstracij, ki

so kršili zakon, bi morala policija

kazensko preganjati.

1 2 3 4 5

18. Politika ima prevelik vpliv na Slovensko

policijo.

1 2 3 4 5

19. Zaradi dejanj policije se je zaupanje

ljudi v pravno državo zmanjšalo.

1 2 3 4 5

20. Policisti bi morali biti na nedavnih

zborovanjih (demonstracijah) med

vrstami protestnikov.

1 2 3 4 5

21. Zakon o nalogah in pooblastilih policije

daje policistom dovolj jasna

pooblastila.

1 2 3 4 5

22. Mediji so o protestih poročali

objektivno.

1 2 3 4 5

23. V veliki meri so za zborovanja oziroma

demonstracije krivi mediji.

1 2 3 4 5

24. Slovenska policija je služila kot orodje

zainteresiranih skupin.

1 2 3 4 5

25. Slovenska policija deluje in je delovala

kot zaščitnik ljudstva.

1 2 3 4 5

57

V nadaljevanju Vas prosim, da navedete še nekatere Vaše splošne podatke.

Naslednja vprašanja se nanašajo na Vaše demografske podatke in ne razkrivajo

vaše identitete. (Obkrožite črko pred ustreznim odgovorom ali vpišite podatek nad

črto.)

26. Spol: a) moški b) ženski

27. Navedite svojo starost:_______ let

28. Stopnja izobrazbe: (obkrožite samo najvišjo dokončano stopnjo izobrazbe)

a) osnovna šola

b) srednja šola

c) visoka strokovna

d) univerzitetna

e) magisterij

f) doktorat

29. Zaposlitev:

a) študent

b) nezaposlen

c) samostojni podjetnik

d) javna uprava

e) upokojenec

30. Kraj bivanja:

a) predmestno okolje

b) mestno okolje

c) vas

58

31. Navedite splošne izkušnje v stiku s policijo:

a) izkušenj s policijo nimam

b) s policijo sem se srečal kot oškodovanec ali prijavitelj

c) policija me je obravnavala kot storilca prekrška v cestnem prometu itd.

d) bivši delavec policije

e) delavec policije

f) delavec MNZ