-
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA PROGRAMA
Varnost in policijsko delo
Grožnja z bombo na sodišču
Januar, 2014 Barbara Lesnik
Mentor: mag. Marjan Miklavčič
-
ZAHVALA
»Ko si tako daleč, da ne zmoreš niti koraka več, si prehodil
ravno polovico
razdalje, ki si jo sposoben narediti.« (Grenlandski
pregovor).
Iskreno se zahvaljujem mentorju mag. Marjanu Miklavčiču. Ves čas
je verjel
vame in uspešno prepričal moje mišljenje, da ne zmorem.
Zahvalila bi se tudi družini, ki je z vprašanji: »Kdaj bo?«
dosegla, da sem prišla
do konca.
Zahvala pa gre tudi Marcelu za moralno podporo in pomoč pri
izdelavi naloge.
-
3
KAZALO
1 Uvod
.....................................................................................
6
1.1 Namen diplomskega dela
.......................................................................................
6
1.2 Cilji diplomskega dela
............................................................................................
7
1.3 Hipoteze diplomskega dela
....................................................................................
7
1.4 Metode raziskovanja
...............................................................................................
8
2 Opredelitev temeljnih pojmov
..................................................... 9
2.1 Policija
.......................................................................................................................
9
2.2 Sodišče
.....................................................................................................................
11
2.3 Grožnja
....................................................................................................................
12
3 Varovanje objekta
...................................................................
14
3.1 Tehnično varovanje
...............................................................................................
14
3.2 Fizično varovanje
...................................................................................................
15
3.3 Načrt varovanja in ocena ogroženosti
...............................................................
16
4 Varovanje sodišč
.....................................................................
19
4.1 Splošno o varovanju
..............................................................................................
19
4.2 Varovanje sodišč
....................................................................................................
19
4.3 Ocena ogroženosti varovanja sodišča
................................................................
24
4.4 Fizično varovanje sodišča
.....................................................................................
26
4.5 Tehnično varovanje na sodišču
...........................................................................
27
4.6 Varovanje sodišča s strani policije
.....................................................................
28
5 Grožnja z bombo na sodišču in delo policije ob grožnji
..................... 30
5.1 Grožnja z bombo
....................................................................................................
30
5.2 Delo policije ob grožnji
........................................................................................
31
5.3 Enota za protibombno zaščito
.............................................................................
32
6 Konkretni primeri o grožnji z bombo iz medijev
.............................. 34
7 Raziskava
..............................................................................
36
7.1 Statistika klicev po sodiščih
................................................................................
36
-
4
7.2 Intervjuja
................................................................................................................
37
Intervju z direktorico Okrožnega sodišča v Mariboru
............................................ 37
Intervju z vodjo preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v
Mariboru .......... 38
8 Razprava
..............................................................................
42
9 Zaključek
..............................................................................
44
Literatura in viri
.......................................................................
45
-
5
Povzetek
Varnost je temeljna življenjska vrednota. Predmet naše obravnave
je varnost oz.
varovanje sodišč v primeru grožnje z bombo. Delo predstavlja
temeljne pojme,
povezane z omenjeno problematiko, predstavlja področje varovanja
objektov,
predvsem pa varovanje sodišč. Glede na bistvo problematike je
predstavljena
problematika grožnje z bombo in delo policije v takšni situaciji
ter primeri grožnje z
bombo iz medijev. Praktični del naloge (raziskave) obravnava
statistiko groženj z
bombo na izbranih sodiščih v Sloveniji (Murska Sobota, Koper,
Ljubljana, Maribor) v
zadnjih petih letih. Del raziskave sta tudi intervjuja, in sicer
intervju z direktorico
Okrožnega sodišča v Mariboru in intervju z vodjo preiskovalnega
oddelka Okrožnega
sodišča v Mariboru. Ugotovili smo, da je za varnost naših sodišč
dobro poskrbljeno in
da so do sedaj bili vsi klici oz. grožnje o podtaknjeni bombi
lažni.
Ključne besede: varnost, sodišče, grožnja, bomba, policija
SUMMARY – threat in court with a bomb
Security is a fundamental life values. The subject of our debate
is safety or.
protection of the courts in the event of a bomb threat. The work
presents the basic
concepts related with these issues, it presents the area of the
protection structures,
in particular the protection of the courts. According to the
essence of the problem it
presents an issue threats of bomb and police work in this
situation as well as
examples of threats with a bomb from the media. Practical part
of the thesis
(research) deals with the statistics of bomb threats in selected
courts in
Slovenia (Murska Sobota, Koper, Ljubljana, Maribor) in the last
five years. Part
of this research are also interview: an interview with the
President of the
District Court in Maribor and an interview with the head of the
investigative
department of the District Court in Maribor. We have found out
that the
safety of our courts is good, but that so far all calls or.
threat with bombs
were false.
Keywords: security, court, threat, bomb, police
-
6
1 Uvod
Varnostna problematika na sodiščih je bila že večkrat tema
razprave na nacionalni
ravni, predvsem ob odmevnejših dogodkih, ki so terjali odgovore
pristojnih institucij
in so sprožili interes javnosti. Med takšne dogodke spada tudi
grožnja o podstavljeni
bombi.
Vendar je varnostna problematika izven tega največkrat omejena
zgolj na tiste, ki se
z njo vsakodnevno srečujemo. Kot uslužbenka Okrožnega sodišča v
Mariboru sem bila
že večkrat priča različnim situacijam, ki so bile za zaposlene
bolj ali manj
ogrožajoče, med drugim tudi nekajkrat grožnji s podstavljeno
bombo.
Ali vzeti grožnjo resno ali ne, je vprašanje, ki si ga ob
seznanitvi z informacijo, da
naj bi bila na sodišču podstavljena bomba, postavlja vsak izmed
zaposlenih. Izkušnje
nas učijo, da je potrebno vsako tako grožnjo jemati resno, od
nas terja največjo
možno mero previdnosti in premišljenega ukrepanja. V nasprotnem
primeru so lahko
posledice katastrofalne. V diplomskem delu bomo predstavili
problematiko varovanja
objektov in varovanja sodišč ter postopke ukrepanja v primeru
obvestila oz. grožnje
o bombi na sodišču.
1.1 Namen diplomskega dela
Namen diplomske naloge je analiza varovanja sodišča in ukrepanja
pristojnih v
primeru, ko sodišče dobi sporočilo, da je bila podtaknjena
bomba.
Skrb za varnost zaposlenih na sodišču mora predstavljati eno
izmed glavnih nalog
direktorja in predsednika sodišča, ne glede na relativno dobro
splošno varnostno
stanje v državi, saj se Slovenija do sedaj še ni srečevala s
terorističnimi grožnjami,
napadi na visoke politične predstavnike ali nerazumljivimi
množičnimi pokoli
posameznikov, ki smo jim priča v drugih državah, predvsem ZDA.
Glede na trenutno
politično in splošno gospodarsko stanje v državi je
presenetljivo, da se kaj podobnega
še ni zgodilo. Ker je take dogodke bolje preprečiti kot
zdraviti, so slovenska sodišča
varovana z različnimi sistemi.
Največkrat varnost sodišč zagotavljajo varnostne službe v
sodelovanju s policijo.
Slovenska sodišča so varovana tako tehnično kot fizično, za vsa
izmed njih pa je
narejen tudi načrt varovanja. Dejstvo je, da so manjša slovenska
sodišča slabše
-
7
varovana, zato bi lahko v primeru, ko bi šlo za resno grožnjo,
bila učinkovitost
vprašljiva. Posledično je lahko ogroženost zaposlenih visoka.
Moja naloga bo speljana
predvsem v smeri ukrepanja sodišča in policije ob grožnji. To
sodelovanje je
ključnega pomena v primeru grožnje s podtaknjeno bombo.
Izrednega pomena pa je
tudi zavedanje oz. poznavanje nevarnosti vseh zaposlenih, kar
lahko olajša delo
varnostnim službam in policiji, samozaščitno ukrepanje
zaposlenih pa lahko prepreči
nastanek morebitne škode.
1.2 Cilji diplomskega dela
Zastavili smo si naslednje cilje:
- predstaviti varnostno problematiko slovenskih sodišč,
- predstaviti varovanje sodišč,
- predstaviti odnos zaposlenih do problema,
- opisati naloge varnostne službe in policije ob grožnji z
bombo,
- predstaviti konkretne primere ob grožnji z bombo iz medijev
ter statistiko
klicev oz. groženj.
1.3 Hipoteze diplomskega dela
V nalogi se bom opredelila do dveh postavljenih hipotez, in
sicer:
H1: zaposleni na sodišču se ob grožnji z bombo ne počutijo resno
ogrožene;
H2: grožnja z bombo je instrument posameznikov za preložitev
razpisanih glavnih
obravnav.
Do obeh hipotez se bomo opredelili na podlagi opravljenih
intervjujev z direktorico
Okrožnega sodišča v Mariboru in preiskovalnim sodnikom Okrožnega
sodišča v
Mariboru. Pri tem nam bo v pomoč tudi analiza primerov iz
medijev, ki so poročali o
grožnjah z bombo. Skozi konkretne primere bo predstavljena tudi
statistika klicev na
izbrana slovenska sodišča.
-
8
1.4 Metode raziskovanja
Na osnovi prebrane literature bomo pri izdelavi diplomske naloge
uporabili predvsem
deskriptivno metodo, s katero bomo razložili in opisali določene
pojme, pomembne
za varnost na sodiščih.
Iz študija strokovne literature pridobljena znanja in podatke
bomo uporabili pri
obravnavi problematike groženj s podstavljenimi bombami, za kar
nam bo služila
analitična metoda dela. Da bomo pravilno uporabili že
uveljavljene zaključke
strokovnjakov, pa bomo uporabili kompilacijsko metodo.
Postavljene hipoteze bodo preverjene predvsem preko
intervjujev.
-
9
2 Opredelitev temeljnih pojmov
2.1 Policija
Slovenska policija je ena izmed nosilk nacionalne varnosti, ki
zagotavlja visoko
stopnjo notranje varnosti vsem državljanom oz. vsem prebivalcem
Republike
Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični
politični sistem, človekove
pravice in temeljne svoboščine ter druge ustavnopravne vrednote
(Kolenc, 2002).
Policijo, njeno organizacijo, naloge itd. določa in ureja Zakon
o organiziranosti in
delu policije (2013) (v nadaljevanju ZODPol). Ta zakon, kot
določa v 1. členu, ureja
organizacijo, delovanje in vodenje policije ter določa
posebnosti delovno pravnih
razmerij zaposlenih v policiji ter njihove pravice in
obveznosti. Prav tako opredeljuje
razmerje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v
nadaljnjem besedilu:
ministrstvo), do policije in ureja delovanje pomožne policije.
Kot določa 2. člen, je
policija organ v sestavi ministrstva, ki opravlja naloge,
določene z zakoni ter na
njihovi podlagi izdanimi predpisi. Kot eden od subjektov sistema
notranje varnosti
policija z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji
stabilnosti in varnosti v
Republiki Sloveniji. Pri tem policija sodeluje z drugimi
subjekti, ki prispevajo k
zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Banjac (2009) pravi, da je policija na eni strani kot državni
organ pregona, na drugi
pa kot institucija, ki zagotavlja red in mir.
Naloge policije so natančneje določene in opredeljene v 4. členu
Zakona o nalogah in
pooblastilih policije (2013):
varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in
prekrškov,
odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov,
drugih iskanih
ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in
zbiranje
dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za
ugotovitev
premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in
prekrškov;
vzdrževanje javnega reda;
nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih
cestah, ki so
dane v uporabo za javni promet;
nadzor državne meje;
naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev;
-
10
varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev
objektov, in če z
zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest
in tajnosti
podatkov državnih organov;
naloge ob naravnih in drugih nesrečah;
druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu
z zakonom.
Osnovno vodilo je opravljanje policijske dejavnosti v skupnosti,
pri čemer izhaja iz
(Kolenc, 2002):
poslanstva, da pomaga ljudem, skrbi za njihovo varnost in za
varnost
premoženja;
temeljnih vrednot, ki se kažejo v zakonitem in strokovnem delu,
spoštovanju
človekovih pravic in svoboščin, poštenosti,
nepristranskosti,
nediskriminatornosti in odgovornosti;
vizije, da z razvojem kadrov, organizacije in stroke ter z
vzpostavljanjem
partnerskega odnosa s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varno
življenje
ljudi.
2. člen Kodeksa policijske etike zavezuje policiste, da
zagotavljajo varovanje in
spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem
spoštujejo človekovo
osebnost in dostojanstvo. Človekovo osebnost in dostojanstvo so
policisti v skladu z
omenjenim členom dolžni varovati s preprečevanjem kakršnega koli
nasilja,
nečloveškega ravnanja in drugih dejanj, ki so ponižujoča do
ljudi.
Del specialne enote policije je, kot bo opisano v nadaljevanju,
tudi enota za
protibombno zaščito. Njihove naloge so (Mravlja in Pogačar,
2006): izvedba prvih
nujnih ukrepov po eksploziji ter sodelovanje pri ogledu kraja
eksplozije, izvajanje
ukrepov ob najdbi sumljivih predmetov, eksplozivnih ali
zažigalnih sredstev in
naprav, radioaktivnih snovi, bojnih strupov, ukrepanje po
prejemu sporočila o
nastavitvi eksplozivne naprave.
Anžič idr. (2008) pišejo, da je policija zaradi svoje represivne
narave v vsaki družbi
deležna posebno kritične pozornosti, ter dodajajo, da slovenska
javnost v odnosu do
policije najslabše ocenjuje obnašanje policistov in spoštovanje
človekovih pravic s
strani policije. Pri tem ima redko kdo v mislih tveganja, ki so
jim policisti dnevno
izpostavljeni.
-
11
2.2 Sodišče
Zakon o sodiščih (2007) (v nadaljevanju ZS) v 1. členu določa,
da sodno oblast v
Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih
s tem ali z drugim
zakonom. Ta člen tudi določa, da določbe tega zakona veljajo za
vsa sodišča v
Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče. Sodnik je pri
opravljanju sodniške
funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo je vezan
tudi na splošna načela
mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne
pogodbe (3. člen
ZS).
Sestava sodišča pa je urejena oz. določena v 25. člen Zakona o
kazenskem postopku
(2012) na naslednji način:
(1) Na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih,
za katera je v
zakonu predpisana zaporna kazen petnajst ali več let, v senatih,
ki jih
sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki; o kaznivih
dejanjih, za
katera je predpisana milejša kazen in o kaznivih dejanjih zoper
čast in dobro
ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim
sredstvom javnega
obveščanja, pa v senatih, ki jih sestavljajo en sodnik in dva
sodnika
porotnika.
(2) Na drugi stopnji sodijo višja sodišča v senatih, ki jih
sestavljajo trije sodniki.
(3) Na tretji stopnji sodi vrhovno sodišče v senatu, ki ga
sestavlja pet sodnikov.
(4) Dejanja v preiskavi opravlja preiskovalni sodnik okrožnega
sodišča,
preiskovalna dejanja v postopku pred okrajnim sodiščem pa
opravlja sodnik
posameznik tega sodišča.
(5) Predsednik sodišča in predsednik senata odločata v primerih,
ki so določeni v
tem zakonu. Predsednik sodišča lahko z letnim razporedom
pooblasti drugega
sodnika tega sodišča za odločanje o zadevah določene vrste, za
katere je
pristojen po tem zakonu.
Poleg sodišča na prvi in drugi stopnji (višjega sodišča) ter
Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije je potrebno omeniti še Ustavno sodišče
Republike Slovenije in
Računsko sodišče Republike Slovenije.
Zakon o ustavnem sodišču (2007) v 1. členu določa, da je ustavno
sodišče najvišji
organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter
človekovih pravic in
http://www.us-rs.si/http://www.rs-rs.si/
-
12
temeljnih svoboščin. Kot tako je ustavno sodišče v razmerju do
drugih državnih
organov samostojen in neodvisen državni organ, njegove odločbe
pa so obvezne.
Igličar (1995) piše, da so pravosodne ustanove sicer po eni
strani najbolj zapleten in
najdražji mehanizem za izvajanje te družbene dejavnosti, toda na
drugi strani ravno
pravosodje zagotavlja racionalnost in predvidljivost reševanja
konfliktov, ter dodaja,
da s takšnim delovanjem vnaša sodstvo relativno stabilnost in
varnost v družbene
odnose.
2.3 Grožnja
Miklavčič (2012) navaja, da država, njene institucije in v
končni fazi državljani
občutimo prisotnost ekonomsko-finančne krize na vseh področjih,
ter dodaja, da vse
to s seboj prinaša številne stranske produkte, ki negativno
vplivajo na ozračje v
družbi. Predvsem socialna nepravičnost je tista, ki v ljudeh
vzbuja negativna čustva.
Ob tem se intenzivira občutek neučinkovite politike ter
pravosodja (Miklavčič, 2012).
Ljudje se na to različno odzivajo. Eden od načinov odziva je
tudi grožnja pravosodju.
Ob besedi grožnja nas večina od nas verjetno pomisli na neko
pretečo nevarnost.
Pomeni, da se bo oz. se lahko zgodi nekaj slabega. Grozi se
lahko posamezniku,
manjši skupini, širši javnosti ali družbi, tudi celotni naciji
ali morda kar celotnemu
svetu. V času gospodarskih kriz se povečano nezadovoljstvo ljudi
izkazuje tudi prek
večjega števila groženj (Banjac, 2009).
Grožnja je v 135. členu Kazenskega zakonika (2012) opredeljena
na naslednji način:
(1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno
zagrozi, da bo
napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil
njegovo premoženje
velike vrednosti ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo
bližnjo osebo, se ga
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šest mesecev.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali
več osebam ali z
grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim
sredstvom ali na
tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo
okvari, se ga
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na
zasebno tožbo.
(4) Pregon za dejanje iz drugega odstavka tega člena se začne na
predlog.
-
13
»Grožnja najbolje deluje kot nevidna, šele tedaj zadobi določeno
vsepričujočnost,
preži in preti izza vsakega vogala, in v tej vseprisotnosti je
njena navidezna vsemoč«
(Banjac, 2009).
Lahko pa se grožnja izrazi precej bolj jasno in namerno. Tak
primer je tudi
obravnavana tematika, ko nekdo očitno grozi z razstrelivom
(bombo) sodišču. Tukaj
pride do izraza varovanje objekta (varovanje sodišča) in delo
policije. Grožnja je
nekaj neaktualnega, je čista potencialnost (Banjac, 2009).
-
14
3 Varovanje objekta
V sodobnem globalnem svetu postaja varnost vedno bolj pomembna
vrednota in za
zagotavljanje le te smo pripravljeni sprejeti tudi omejitve
osebne svobode (Anžič
idr.,2008). Tako se nemalokrat dogaja, da ukrepi, ki
zagotavljajo varnost, omejujejo
našo svobodo in naše pravice. To se dogaja tudi pri varovanju
objektov, v katerih se
nahajamo.
Varovanje objekta pomeni ne le varovanje »zgradbe« kot take,
ampak, lahko bi rekli,
predvsem ljudi in premoženja v njem. Golob (1997) podaja
opredelitev pojma
»varovanje« tako, da opisuje, da varovanje predstavlja vse
aktivnosti, ukrepe in
postopke, ki jih opravi oseba, da sebe, drugo osebo ali
premoženje zaščiti pred
uničenjem, poškodovanjem, odtujitvijo oz. pred izvedbo drugega
kaznivega dejanja.
V nadaljevanju predstavljamo tehnično in fizično varovanje ter
načrt varovanja in
oceno ogroženosti.
3.1 Tehnično varovanje
Zakon o zasebnem varovanju (2011) (v nadaljevanju ZZasV-1)
sisteme tehničnega
varovanja v 19. točki 5. člena opisuje kot posamezna ali
funkcionalno povezana
tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, naprave za
protivlomno in
protiropno varovanje, kontrolo vstopa, izstopa ali gibanja,
pregled oseb, prevoznih
sredstev, tovora in prtljage, preprečevanje nasilnega vstopa,
samodejno odkrivanje
in javljanje nepooblaščene prisotnosti, prenos alarmnih sporočil
ter sredstva za
obdelavo in arhiviranje teh sporočil (video in avdio nadzor,
varnostni alarmi, senzorji
in detektorji gibanja, sistemi za nadzor alarmov, kamer in
senzorjev), električne,
elektromagnetne, magnetne ali biometrične naprave za pristopno
kontrolo ter drugi
sisteme in naprave, ki so namenjeni varovanju po tem zakonu.
Področje tehničnega varovanja spada v dejavnost, katere uvajanje
in eksploatacija
zahteva specifična strokovna znanja. Med tehnična sredstva po
navedbah Goloba
(1997) sodijo:
sredstva za preprečevanje: protivlomni sistem,
-
15
sredstva za nadzorovanje: sistem nadzora gibanja, alarmni
sistemi, sistem
video nadzora,
sredstva za prenos alarmnih signalov: sistema za notranji in
zunanji prenos
signalov,
tehnična sredstva v nadzornem centru: sistemi za opozarjanje,
za
prikazovanje signalov, za shranjevanje signalov in za obdelavo
signalov,
specialna sredstva: sredstva za komunikacijo, za izvajanje
varnostnih nalog,
protipožarna sredstva in sredstva za osebno zaščito.
Potrebno je upoštevati, da je še tako sodobna in najboljša
tehnika brez ljudi
neučinkovita in nekoristna. Sistem varovanja bo neuporaben,
dokler ga ne bo
nadziralo in usmerjalo usposobljeno osebje, tudi če uporabimo
najsodobnejša in
najdražja tehnična sredstva (Golob, 1997).
3.2 Fizično varovanje
Fizično varovanje je še vedno izjemno razširjena oblika
varovanja, pa čeprav sodi
med najstarejše oblike varovanja. Gre za obliko oz. način
varovanja, kjer osebe,
objekt in premoženje varuje fizična oseba, t. i. varnostnik.
Kljub vsej tehniki je
varovanje s fizično osebo še vedno eno od najbolj učinkovitih.
Učinkovitost je še
večja, če se pri varovanju kombinira tehnika in človekova
navzočnost. Osebo, ki
opravlja naloge fizičnega varovanja, imenujemo varnostnik.
Dolžnosti varnostnika pri izvajanju njegovih nalog oz. ukrepov
(44. člen ZZasV-1):
uporaba ukrepov varnostnika mora biti strokovna in sorazmerna
zakonitemu
cilju njihove uporabe, ob upoštevanju človekovih pravic in
svoboščin;
varnostnik sme ukrepati samo na način, določen z zakonom in
podzakonskimi
predpisi, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže
izvršitev naloge;
pri izvedbi ukrepov nihče ne sme biti podvržen mučenju,
nečloveškemu,
ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju;
varnostnik je dolžan pravočasno in razumljivo seznaniti osebe s
pravili
varovanja in redom na varovanem območju;
pred izvedbo ukrepa mora osebo, zoper katero bo ukrepal, če je
to glede na
okoliščine mogoče, o tem predhodno seznaniti, jo opozoriti na
posledice in ji
-
16
na ta način omogočiti, da se z upoštevanjem opozorila izogne
drugim
ukrepom;
z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo
razlogi,
zaradi katerih je bil ukrep uporabljen, ali ob ugotovitvi, da
naloge na ta način
ne bo mogel opraviti.
Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, če so
ogroženi življenje,
osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red na
varovanem območju,
uporabiti naslednje ukrepe (45. člen ZZsaV-1):
1. opozorilo;
2. ustna odredba;
3. ugotavljanje istovetnosti;
4. površinski pregled;
5. preprečitev vstopa oz. izstopa z varovanega območja;
6. zadržanje osebe;
7. uporaba fizične sile;
8. uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.
3.3 Načrt varovanja in ocena ogroženosti
Načrt varovanja je dokument, ki določa način in obseg varovanja
z varnostnim
osebjem in sistemi tehničnega varovanja ter ukrepe za varovanje;
njegovi sestavni
deli so (8. točka 5. člena ZZasV-1): ocena stopnje tveganja,
načrt fizičnega
varovanja, za varnostno zahtevnejše objekte pa tudi program
varovanja.
ZZasV-1 v 5. členu pojasnjuje in razlikuje načrt fizičnega
varovanja ter načrtovanje
sistemov tehničnega varovanja na naslednji način:
načrt fizičnega varovanja je dokument, ki obsega varovanje z
varnostnim
osebjem in s sistemi tehničnega varovanja;
načrtovanje sistemov tehničnega varovanja zajema izdelavo
projektov
tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov za tehnično varovanje
s
pooblaščenimi inženirji varnostnih sistemov, ki izpolnjuje
pogoje v skladu s
tem zakonom in zakonom, ki ureja gradnjo objektov.
-
17
Kot je bilo omenjeno, načrt varovanja obsega stopnjo tveganja
oz. oceno
ogroženosti. Purpura (1998) pravi, da je pri izdelavi ocene
ogroženosti »potrebno
razmišljati kot tat« in se zavedati, da ni samo kriminal tisti,
ki ogroža, temveč so to
lahko tudi požar, nesreče in ostalo.
ZZasV-1 pod točko 12 v 5. členu določa, da je ocena stopnje
tveganja ocena
nevarnosti oz. ogroženosti, ki temelji na varnostnih potrebah
varovanega območja,
izpolnjevanju zahtev predpisov, zmogljivostih in drugih
okoliščinah ter verjetnosti
nastanka posledic, ki bi lahko vplivale na varnost, ter je
podlaga za izdelavo načrta
varovanja.
Zelo pomembno je, da se na osnovi ocene ogroženosti izdela
seznam tveganj oz.
groženj. Kot pravi Lyons (1988), je grožnja možnost, da se zgodi
dogodek, kot je
tatvina, prevara, namerno poškodovanje, napad, ki se lahko kaže
v poškodbi ljudi ali
finančnih izgubah. Tveganje pa je ocena možnosti, da se tak
dogodek dejansko zgodi.
Upravljanje s tveganji (Risk management) je umetnost
minimiziranja posledic, ki se
lahko pojavijo.
Vršec (2003) meni, da se okvir metodološkega pristopa k oceni
ogroženosti začne pri
zbiranju podatkov o podjetju, in sicer finančni, tržni in
poslovni vrednosti podjetja,
zunanjih in notranjih virov ogrožanja, pridobitvi podatkov na
različne načine,
posnetku procesov, z varnostnim pregledom perimetra, območja ter
zgradb podjetja,
pri pregledu kritične infrastrukture, obdelavi podatkov z
različnimi metodami,
nadaljuje se pri ugotovitvah varnostno-vitalnih točk ter konča z
matriko ogroženosti
ter prikazom varnostnih tveganj. Skrajšano to pomeni, da gre za
potek v štirih
korakih: posnetek, analiza, ugotovitve ter sinteza.
Tudi Vakselj (2001) navaja metode, ki so potrebne za oceno
verjetnosti tveganja.
Spodaj naštete metode se uporabljajo pri verjetnostnih analizah
delovanja
proizvodnih sistemov, ki so podrobneje določene v Pravilniku o
načinu izdelave izjave
o varnosti z oceno tveganja:
predhodna analiza nevarnosti (PHA – Preliminary Hazard
Analysis),
metoda MOSAR (Method Organised for a Systemic Analysis of
Risk),
analiza drevesa napak (FTA – Fault Tree Analysis),
tehnika DELPHI,
okvirna analiza delovnega mesta,
-
18
ocenjevalna analiza delovnega mesta ter analiza napak in
posledic (FMA –
Failure Mode and Effect Analysis).
-
19
4 Varovanje sodišč
4.1 Splošno o varovanju
Posameznik in družba sta nenehno izpostavljena številnim
(različno močnim) virom
ogrožanja (Sotler, 2008). Zato je zagotavljanje varnosti nujno
potrebno.
Dejstvo je, da je problem varnosti navzoč povsod in že vse od
samega nastanka
človeštva (Anžič idr., 2009). Tako sodišča niso nobena izjema.
Varnost je tako ena
največjih vrednot že od nekdaj. Vsakdo se želi počutiti varnega
ne glede na to, kje se
nahaja in kaj počne. Prezelj (2008) pravi, da se ugotovljeno
dejstvo, da je človekova
varnost postala sestavni del nacionalnih in mednarodnih
varnostnih politik, v praksi
potrjuje na številne načine.
Dandanes je sodobna družba sredi radikalnih sprememb, ki sta jih
povzročili in jih še
vedno povzročata komunikacijska in informacijska tehnologija, a
kljub razvoju
varnost še vedno predstavlja imanentno prvino vsake družbe
(Anžič idr., 2009).
H krepitvi človeške dimenzije varnosti so prispevali predvsem
naslednji dejavniki
(Prezelj, 2008):
krepitev pomena človekovih pravic in svoboščin,
naraščanje števila konfliktnih območij, v katerih je bilo
prizadetih veliko
število ljudi (humanitarne krize),
vedno večje zavedanje pomena človekovega življenja in
blagostanja,
globalizacija ipd.
4.2 Varovanje sodišč
Glavni cilj varovanja sodišč je na slovenskih sodiščih
zagotavljanje optimalne varnosti
za sodnike, sodno osebje, stranke v postopkih in ostalo osebje
na sodiščih (Miklavčič,
2008a). Kljub temu je potrebno opozoriti, da absolutne varnosti
ni nikjer, tudi na
sodiščih.
Splošne ugotovitve glede varovanja sodišč (Miklavčič,
2008a):
izvajanje varnostnih ukrepov je nezadostno;
izvajanje fizičnega varovanja je pomanjkljivo;
-
20
sistemi tehničnega varovanja so pomanjkljivi, različni,
nekompatibilni itd.;
arhitekturna varnostna zasnova sodišč je pomanjkljiva;
varnostna dokumentacija je pomanjkljiva;
požarna varnost objektov je nezadostna;
nadzorni mehanizmi so nezadostni;
varnostni management ni vzpostavljen;
varnostna kultura zaposlenih je nezadostna;
varnostno usposabljanje zaposlenih je na nizki ravni.
Prevencija kot naloga zaposlenih pri varovanju sodišč obsega
(Miklavčič, 2008a):
samovarnostno obnašanje;
prenos dobrih/slabih praks;
analizo varnostnih primerov na sodiščih;
vlaganje v usposabljanje in izobraževanje;
odprtost – zavedanje;
spoštovanje varnostnih ukrepov;
varno delovno okolje;
zaznavanje varnostnih pojavov v okolju.
Miklavčič (2008) glede vprašanja varnosti pravosodnih organov in
njihovega
varnostnega tveganja v slovenskem prostoru pravi, da je to
vprašanje potrebno
obravnavati širše, saj lahko le tako dojamemo širši pomen
sorazmerne varnostne
zagotovitve pravosodnih organov, vzpostavitve njihove varnostne
arhitekture, ki pa
je na koncu sposobna zagotavljati varnost posamezniku in se
odzivati na konkretne
varnostne grožnje pravosodnim funkcionarjem, drugim zaposlenim
in strankam v
postopkih. Miklavčič (2008) dodaja, da je razvoj varnostnega
menedžmenta v
Sloveniji posledica oblikovanja varnostne politike v pravosodnih
organih na treh
področjih, in sicer sistemskem, s katerim se ukvarja predvsem
država,
organizacijskem, ki je v pristojnosti vodij pravosodnih organov
(zlasti direktorjev
sodišč), in individualnem, ki ga ustvarjajo posamezniki, zlasti
sodniki, državni tožilci
in državni pravobranilci.
Bistvo naše obravnave je varovanje sodišča kot objekta, skupaj z
osebjem in
premoženjem. Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov,
objektov in okolišev
objektov, ki jih varuje policija (2013) v 3. členu določa oz.
opredeljuje pojem
»varovan objekt«. Po tej opredelitvi je varovan objekt tisti
objekt in okoliš objekta
državnega organa, stanovanjski objekt varovane osebe, drug
prostor, objekt in okoliš
-
21
objekta, v katerem se začasno zadržuje varovana oseba, objekt in
okoliš objekta
diplomatskega in konzularnega predstavništva in ga policija
varuje v skladu z
zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter s to
uredbo. Med takšne objekte
sodijo tudi sodišča. O varovanju po tej uredbi bomo več pisali v
nadaljevanju, saj gre
za varovanje s strani policije.
Varovanje sodišč natančneje ureja Pravilnik o določitvi
varnostnih standardov
poslovanja sodišč (2007). Ta pravilnik, kot je zapisano v
njegovem 1. členu, določa
varnostne standarde poslovanja sodišč v Republiki Sloveniji, ki
zagotavljajo oblike in
obseg varovanja ter stopnjo varnosti na sodiščih. V 2. členu je
opredeljena varnost na
sodiščih. Slednja je opredeljena kot stanje, ki je primerno, da
se ohranja funkcija in
namen sodišča ter varnost oseb, premoženja in podatkov, ki se
nahajajo na sodišču in
okolici, pred nevarnostmi.
Po 3. členu tega pravilnika varnostno arhitekturo na sodiščih
predstavljajo sistemi
tehničnega varovanja, oblike in obseg fizičnega varovanja,
sodoben informacijski
sistem, varnostna kultura zaposlenih, vsebina varnostnih
dokumentov in izvedeni
varnostni ukrepi. Takšna arhitektura se vzpostavlja na način, da
izraža dostojanstvo
sodišča, istočasno z zagotavljanjem vseh elementov varnosti pa
mora predstavljati
odprto in prijazno varnostno atmosfero za zaposlene ter stranke
na sodišču in ne sme
delovati odbijajoče. Sodišče jo, kot navaja 4. člen pravilnika,
vzpostavlja
samostojno, glede na velikost, lego, položaj, pomen in oceno
ogroženosti.
Kušar (2004) pravi, da je varnost v arhitekturi širok pojem, ki
zajema tako področje
statike, protipožarne varnosti, zdravja ter še niz drugih
področij, katerih skupni cilj
je uporabnikom zgradb zagotoviti določeno varnost. Avtor pravi,
da današnjo
arhitekturo ogrožajo nevarnosti, ki včasih niso bile tako
aktualne in predstavljajo
izziv za arhitekturno stroko, ter dodaja, da gre predvsem za
človeško nasilje (vlomi,
vandalizem), ki danes morda ni toliko prisotno v zavesti
arhitektov in družbe, čeprav
statistika kaže velik obseg tega pojava.
V skladu z 10. členom Pravilnika o določitvi varnostnih
standardov poslovanja sodišč
je vzpostavitev in nadgradnja varnostnega sistema sodišč del
celovite modernizacije
pravosodnega sistema Republike Slovenije ob uvajanju standardov
predvsem na
področjih:
kakovosti,
varnosti in zdravja pri delu,
-
22
tehničnega varovanja (videonadzor, nadzor pristopa, protivlomno
varovanje,
varnostni nadzorni center, alarmni sistemi …),
fizičnega varovanja,
preventivno operativnega varovanja,
varovanja podatkov in nosilcev podatkov,
varovanja sodnega informacijskega sistema,
kakovosti varnostnih dokumentov,
varnostne kulture sodnikov in sodnega osebja ter drugih
področjih, ki vplivajo
na zagotavljanje varnosti.
Varovanje oz. zavarovanje sodišč določa tudi Sodni red (1995) v
členih od 32 do 37.
32. člen spremembe in dopolnitve Sodnega reda (2010) določa, da
se za
zagotavljanje varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank in
ostalih udeležencev v
postopkih ter za zagotovitev nemotenega poslovanja sodišč,
vzdrževanja reda,
varovanja sodnih zgradb in funkcionalnih zemljišč, prevoza in
varovanja gotovine ter
drugega premoženja na sodiščih izvajajo naloge varovanja z
izvajalci zasebnega
varovanja. Slednje se izvajajo s pravosodnimi policisti, kot to
določa zakon, ki ureja
naloge in pooblastila pravosodne varnostne policije.
33. člen Sodnega reda (1995) določa, da ima vsako sodišče
organizirano varnostno
službo, s katero se zagotavlja varnost sodnikov, drugih sodnih
oseb, strank in
udeležencev v postopkih. S to službo se zagotavlja nemoteno
poslovanje sodišč,
vzdrževanje reda na sodišču, zavarovanje sodnih zgradb,
funkcionalnih zemljišč,
parkirišč ipd. in zavarovanje premoženja. Na manjših sodiščih
lahko opravljajo
naloge varnostne službe vratarji ali z razporedom dela določena
sodna oseba.
Hišni red v sodni zgradbi določa tudi, kdaj in kako se morajo
obiskovalci izkazati z
osebnim dokumentom. Določa postopek v zvezi s kontrolo
obiskovalcev ter pravila o
morebitnih omejitvah navzočnosti javnosti na glavni obravnavi
zaradi prostorskih in
varnostnih razlogov (Sodni red, 1995).
Spremembe in dopolnitve Sodnega reda (2010) v 10. členu
spreminjajo in
dopolnjujejo 35. člen Sodnega reda (1995). Omenjeni 10. člen
določa, da direktor
sodišča oz. generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije s soglasjem
predsednika sodišča pripravi oceno ogroženosti. Ministrstvo,
pristojno za pravosodje
potrdi oceno ogroženosti, iz tehtnih varnostnih razlogov pa
lahko zahteva dopolnitev
ocene. Skladno s to oceno se v prostorih, kjer dostopajo
stranke, razpravnih
-
23
dvoranah, sodniških kabinetih, sodnih pisarnah in drugih
prostorih, kjer se
sprejemajo stranke, na nevidnih mestih namestijo naprave, s
katerimi je možno v
primeru ogroženosti nemudoma opozoriti varnostno službo sodišča
ali policijo.
Spremembe in dopolnitve Sodnega reda (2010) v 12. členu
spreminja 37. člen
Sodnega reda (1995), ki tako določa, da je direktor sodišča
tisti, ki izdela letno
poročilo o varnostnem poslovanju sodišč, ki vsebuje vse podatke
o varnostnem
poslovanju sodišča, motenju poslovanja sodišča, varnostnih
grožnjah in drugih
izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na oceno ogroženosti
sodišča.
Nemec (2011) povzema, da 73.b člen Zakona o sodiščih (2007)
določa, da minister za
pravosodje s podzakonskim aktom predpiše varnostne standarde
poslovanja sodišč.
Na spletni strani Sodstva Republike Slovenije (2010) je glede
hišnega reda, ki
zagotavlja varovanje oz. varnost sodišča navedeno:
Stranke in drugi obiskovalci (vstopajoče osebe) vstopajo v
zgradbo skozi vrata
za odkrivanje kovin (t. i. detektorska vrata). Pred vstopom
morajo odložiti vse
predmete z vsebnostjo kovine v kaseto, ki se nahaja na mizici
poleg
posameznih detektorskih vrat. V kolikor se pri pregledu povzroči
signal, je
potrebno osebo ponovno pregledati. To je naloga varnostnika.
Ponovni
pregled se opravi z ročnim detektorjem za kovino. Potrebno je
odkriti vir, ki
je sprožil navedeni signal.
V kolikor oseba s seboj na sodišče prinaša prtljago, mora le to
spustiti skozi
detektorska vrata. Prtljago mora odložiti na trak pred
rentgensko napravo za
pregled prtljage in dovoliti njen pregled. Če naprava zazna
predmete, ki jih ni
mogoče identificirati, mora na poziv rentgenologa prtljago
odpreti in
pokazati, za kakšne predmete gre. Če oseba ne dovoli pregleda
prtljage, ji
lahko varnostnik prepreči vstop, na kar so vstopajoči opozorjeni
z obvestilom,
nameščenim pred detektorskimi vrati.
Če obstajajo razlogi (npr. okvara naprave za pregled prtljage,
gneča ipd.),
lahko varnostniki opravljajo klasičen pregled prtljage, pri
katerem vstopajoča
oseba sama odpre prtljago, premika predmete v njej, potegne
predmete iz
nje ipd., varnostnik pa jo pri tem za potrebe pregleda usmerja z
ustnimi
navodili.
Po končanem varnostnem pregledu se vstopajoči osebi vrnejo vsi
predmeti in
prtljaga, ki jo je odložila zaradi pregleda. Predmeti, katerih
vnos v sodno
-
24
zgradbo ni dovoljen in na katere je vstopajoča oseba opozorjena
z navodilom,
izobešenim na hodniku vhoda v sodno zgradbo, se ob vstopu
deponirajo v
železni ognjevarni blagajni v prostoru za varnostnike in se
osebi vrnejo ob
izstopu iz sodne zgradbe. Predmeti, ki se po Zakonu o orožju
štejejo za
orožje, se vstopajoči osebi začasno odvzamejo, osebo pa
varnostnik zadrži do
prihoda policije.
4.3 Ocena ogroženosti varovanja sodišča
»K reševanju vprašanja varnosti na sodiščih je Republika
Slovenija v okviru
Ministrstva za pravosodje sistematično pristopila v decembru
2005, ko je predsednike
vseh sodišč pozvala k dopolnitvi ocen ogroženosti sodišč. Na
podlagi analize ocen
ogroženosti in stanja varnostnega okolja je Ministrstvo za
pravosodje pripravilo
izvedbene dokumente varnostnih izboljšav, v katere je poleg
sodišč zajelo tudi ostale
pravosodne organe.« (Miklavčič, 2010).
Ocena ogroženosti je določena v členih od 12 do 17 Pravilnika o
določitvi varnostnih
standardov poslovanja sodišč (2007), in sicer je določeno,
da:
Predsednik sodišča pri izdelavi ocene ogroženosti upošteva
koncept varnosti
sodišča, uveljavljene varnostne ukrepe, varnostne pojave na
sodišču, pomen,
velikost in lego sodišča ter druga dejstva, za katera presodi,
da so pomembna
pri izdelavi ocene ogroženosti.
Ocena se lahko spreminja ali dopolnjuje. To se dogaja glede na
obliko,
pogostost in intenzivnost deviantnih in drugih pojavov, ki
spreminjajo stopnjo
ogroženosti posameznega sodišča.
Oceno, spremembe in dopolnitve pošlje predsednik sodišča v
potrditev
ministrstvu, katero vodi zbirko ocen ogroženosti, sprememb in
dopolnitev.
Ocena ogroženosti velja pet let od dneva potrditve.
Z oceno ogroženosti morajo biti na primeren način seznanjeni vsi
sodniki,
sodno osebje ter izvajalci nalog varovanja na sodišču.
Oceni ogroženosti se prilagodijo tudi drugi dokumenti, ki
urejajo notranje
poslovanje sodišč, kot so hišni redi, varnostna navodila in
postopkovniki,
požarni redi ter drugi dokumenti, ki urejajo red in varnost na
sodiščih,
-
25
varovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč, parkirišč in
drugih objektov,
opreme in premoženja.
Pri izdelavi ocen ogroženosti se predsednik sodišča lahko
posvetuje z
območnimi policijskimi postajami ali policijskimi upravami, ki
mu v okviru
svojih pristojnosti in možnosti nudijo ustrezno strokovno pomoč
in svetovanje
pri zagotavljanju večje varnosti na sodiščih ter vzpostavljanju
varnostnega
samoorganiziranja glede na varnostne pojave.
Obvezni elementi ocene ogroženosti so po 17. členu Pravilnika o
določitvi varnostnih
standardov poslovanja sodišč (2007):
uvod (obsega splošne podatke o sodišču, kot so sedež in ime
sodišča, datum
izdelave ocene ogroženosti, določa uporabnike ocene ogroženosti,
kot so
sodniki, sodno osebje in drugo osebje na sodišču, določa
odgovorne izvajalce
nalog varovanja in pogodbene izvajalce nalog varovanja z
osnovnimi podatki
iz pogodbe in obsega druge splošne podatke, pomembne za varnost
na
sodišču);
opis objektov (obsega osnovni opis sodnih zgradb, kot je zunanji
opis lokacije
sodnih stavb, zemljišča, parkirišč in drugih objektov ter
notranji opis zgradbe,
kot je število razpravnih dvoran, sodniških kabinetov in drugih
prostorov
sodišča in eventualne ostale specifične značilnosti
sodišča);
oblika preventivno operativnega varovanja (obsega način zbiranja
in obdelavo
podatkov in informacij, ki se nanašajo na ogrožanje sodnih
objektov in
okolišev);
oblika fizičnega varovanja (obsega neposredno fizično varovanje
in druge
ukrepe fizičnega varovanja, ki jih izvajajo varnostniki,
vratarji ali z
razporedom dela določena sodna oseba, pazniki in v določenih
primerih
policija);
oblika tehničnega varovanja (obsega varnostne ukrepe, ki
temeljijo na
uporabi tehničnih sredstev za odkrivanje in preprečevanje
ogroženosti
pravosodnih objektov, okolišev in oseb, ki se v objektih
nahajajo);
povzetek ocene ogroženosti (vsebuje zaključne ugotovitve z
oceno
ogroženosti in podpisom predsednika sodišča).
Miklavčič (2009 v Miklavčič, 2012) pravi, da je iz ocen
ogroženosti sodišč in načrtov
varovanja razvidno, da je stopnja varnostne ogroženosti sodišč
zmerna, nanjo pa
-
26
negativno vplivajo predvsem stranski produkti krize, kot je
povečana stopnja
kriminalitete v posameznem okolju, upad socialnega standarda
prebivalstva,
družinsko nasilje, brezposelnost itd.
4.4 Fizično varovanje sodišča
Glede na velikost, pomen in stopnjo ogroženosti posameznega
sodišča se organizira
oblika fizičnega varovanja, katero izbere predsednik sodišča na
podlagi ocene
ogroženosti (29. člen Pravilnika o določitvi varnostnih
standardov poslovanja sodišč).
Naloge fizičnega varovanja na sodiščih po varnostnih standardih
in v skladu z
veljavnimi predpisi izvajajo varnostniki varnostne službe,
vratarji ali določena sodna
oseba, pazniki in v določenih primerih policisti (30. člen
Pravilnika o določitvi
varnostnih standardov poslovanja sodišč).
Fizično varovanje načeloma opravlja varnostna služba oz.
varnostnik. Naloge
varnostnika za zagotavljanje varovanja objekta in tako tudi
sodišč po ZZasV-1 so
naslednje:
osebo mora oz. sme opozoriti na okoliščine in ravnanje, ki
pomeni ali bi
pomenilo kršitev reda ali javnega reda na varovanem območju;
osebi, ki s svojim ravnanjem krši red ali javni red na varovanem
območju,
ogroža premoženje, osebno varnost ali življenje ljudi, mora oz.
sme izreči
ustno navodilo ali zahtevo, da s kršitvijo ali ogrožanjem takoj
preneha ali da
zapusti varovano območje;
ugotoviti sme istovetnost osebe na varovanem območju, kadar je
to potrebno
za varnost ljudi in premoženja ali oseb, ki jih varuje, ali če
tako določa red na
varovanem območju;
površinsko sme pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila,
tovor in prtljago
osebe na varovanem območju, če je to potrebno za varnost ljudi
in
premoženja ali za varnost osebe, ki jo varuje, ali če tako
določa red na
varovanem območju in če oseba s tem soglaša. Brez soglasja osebe
lahko tak
pregled opravi, če obstaja nevarnost napada ali
samopoškodovanja, kadar so
podani pogoji za zadržanje osebe iz tega zakona. Površinski
pregled se
opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi;
-
27
zadržati sme najdene predmete, ki bi se lahko uporabili za napad
ali
samopoškodovanje, predmete kaznivega dejanja ali prekrška, kot
tudi
predmete in snovi, ki jih na podlagi zakona ali reda na
varovanem območju ni
dovoljeno imeti v posesti. Če je najdeno orožje, nevaren predmet
ali nevarna
snov predmet kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja
po uradni
dolžnosti, ali predmet prekrška, mora te predmete izročiti
policiji. Druge
predmete po prenehanju razlogov za zadržanje vrne osebi, pri
kateri so bili
najdeni;
osebi sme preprečiti vstop na varovano območje pod pogoji, ki
jih določa
zakon. Za največ 2 uri sme pridržati osebo do prihoda policije
pod zakonsko
določenimi pogoji;
fizično silo, vklepanje ali vezanje ter druga sredstva,
službenega psa, orožje
sme uporabiti pod pogoji, kot jih določa zakon.
4.5 Tehnično varovanje na sodišču
Pravilnik o določitvi varnostnih standardov poslovanja sodišč
(2007) določa tudi
tehnično varovanje sodišč. Takšno varovanje sodišč se zagotavlja
s tehničnimi
napravami. To so sredstva, ki se uporabljajo v sistemih
varovanja zgradb, v katerih
poslujejo sodišča, in se povezujejo z oblikami fizičnega in
operativnega varovanja
zaposlenih, strank in drugih oseb v zgradbah in varovanja
podatkov, arhivov ter
drugega premoženja v zgradbah.
Varnostno-tehnični sistemi za posamezno zgradbo sodišča se
načrtujejo v skladu s
posamezno oceno ogroženosti. Varnostno-tehnični sistemi, ki se
načrtujejo, so
določeni v 19. členu pravilnika, in sicer so ti sistemi
naslednji:
preprečevanje: protivlomni sistemi;
nadzorovanje: sistemi nadzora gibanja; sistem nadzora prtljage;
alarmni
sistemi; naprave za klic v sili (panic stikala); sistemi video
nadzora;
prenos alarmnih signalov: sistemi za notranji prenos alarmnih
signalov; sistemi
za zunanji prenos alarmnih signalov;
-
28
tehnična sredstva v nadzornem centru: sistemi za opozarjanje;
sistemi za
prikazovanje signalov; sistemi za shranjevanje signalov; sistemi
za obdelavo
signalov;
protipožarna zaščita: protipožarni sistemi in sredstva;
specialna sredstva: sredstva za komunikacijo; oprema za
izvajanje varnostnih
nalog; sredstva za osebno zaščito.
4.6 Varovanje sodišča s strani policije
Kot je že bilo navedeno, naloge fizičnega varovanja na sodiščih
po varnostnih
standardih in v skladu z veljavnimi predpisi izvajajo v
določenih primerih tudi
policisti. Področje takšnega varovanja ureja Uredba o varovanju
določenih oseb,
prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija
(2013). 1. člen te
uredbe ureja varovanje določenih oseb, objektov državnih
organov, objektov,
prostorov in okolišev, ki jih varuje policija. Zaradi varovanja
oseb in objektov policija
načrtuje, organizira, koordinira, usmerja, vodi, nadzira in
izvaja ukrepe preventivno-
operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja. (2. člen
uredbe).
Policija varuje varovane osebe in varovane objekte po stopnjah
varovanja glede na
pomembnost funkcije, ki jo opravlja varovana oseba, oz.
pomembnost objekta in
glede na njihovo stopnjo ogroženosti ter vključuje ukrepe
preventivno-operativnega,
tehničnega oz. fizičnega varovanja (4. člen uredbe). Po tej
uredbi v členih od 5 do 8
obstajajo štiri stopnje varovanja. Po četrti stopnji policija
varuje tudi predsednika
Ustavnega sodišča Republike Slovenije in predsednika Vrhovnega
sodišča Republike
Slovenije.
Pri takšnem varovanju oseb in objektov policija po 15. členu
uredbe sodeluje z
drugimi državnimi organi, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi,
pravnimi osebami,
tujimi varnostnimi organi, samostojnimi podjetniki posamezniki,
posamezniki, ki
samostojno opravljajo dejavnost, ter drugimi organi in
organizacijami.
Miklavčič (2012) glede varovanja pravosodnih organov oz. sodišč
v Sloveniji pravi, da
Slovenija zagotavlja dokaj visoko stopnjo varnosti v pravosodju,
a da se je potrebno
zavedati, da je sodobno varnostno okolje zelo kompleksno ter
nepredvidljivo in temu
primerno je potrebna ažurnost ter celovit in usklajen pristop.
Avtor še dodaja, da
-
29
delo na tem področju ni končano, saj bo v prihodnosti vsekakor
potrebno še naprej
analizirati varnostno okolje ter iskati ukrepe, s katerimi se bo
učinkovito
zoperstavljalo varnostnim grožnjam.
-
30
5 Grožnja z bombo na sodišču in delo policije ob grožnji
5.1 Grožnja z bombo
Predmet naše obravnave je grožnja sodišču z bombo. Grožnja
sodišču z bombo se
obravnava kot kaznivo dejanje po 309. členu Kazenskega zakonika
(2012). Ta člen
določa zlorabo znamenj za pomoč in nevarnost ter določa:
Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali
neutemeljeno
kliče na pomoč ali lažno sporoči, da grozi nevarnost, in s tem
povzroči, da so
državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez
potrebe ali
neupravičeno uporabile sredstva sistema zaščite, reševanja in
pomoči, se
kaznuje z zaporom do treh let.
Če je bilo z dejanjem iz prejšnjega odstavka preprečeno ali
ovirano delo
pravosodnih ali drugih državnih organov in je bila s tem
preprečena storitev
uradnega dejanja ali povzročena večja premoženjska škoda, se
storilec
kaznuje z zaporom do pet let.
Grožnja z bombo se sodišču običajno sporoči s klicem. Torej
potencialni napadalec
oz. oseba, ki grozi, to grožnjo sporoči tako, da pokliče in pove
(zagrozi), da je na
sodišču nastavljena bomba. Sodišče oz. oseba, ki na sodišču
prejme tak klic, ob
prejemu tega klica nemudoma reagira. O klicu mora nemudoma
obvestiti policijo.
Nato direktorica sodišča oz. urad predsednice vse zaposlene
preko urada predsednice
ter kadrovske službe pozove k zapustitvi delovnega mesta in
odhoda iz sodišča. V
nadaljevanju predstavljamo vlogo in naloge policije v takšni
situaciji.
Nemec (2011) povzema po Miklavčiču in Miklavčiču (2010), ki
ugotavljata, da sodstvo
oz. pravosodni sistem Republike Slovenije deluje v relativno
varnem okolju oz.
stabilnem varnostnem okolju, ki se dinamično spreminja glede na
vpliv različnih
zunanjih in notranjih varnostnih dejavnikov. Pri tem Nemec
(2011) še povzema, da
nepredvidljivi varnostni pojavi, kot so anonimne prijave
eksplozivnih teles, grožnje in
drugi varnostni dogodki znotraj sodnih organov, lahko hitro
spremenijo varnostno
okolje v sodnih institucijah in povzročijo materialno in pravno
škodo. Kljub temu da
torej naš sodni sistem deluje v relativno varnem okolju, pa so
grožnje z
podtaknjenimi bombami še precej prisotne. Sicer so se do sedaj,
kot bomo videli v
-
31
nadaljevanju, vse grožnje izkazale kot lažne, pa kljub temu ni
mogoče spregledati te
problematike. Varnost oseb mora biti na prvem mestu.
5.2 Delo policije ob grožnji
Policisti so pri policijskem delu izpostavljeni različnim
nevarnostim, med katere sodi
tudi nevarnost eksplozije. Nevarnost eksplozije pri policijskem
delu bi lahko razdelili
na dve glavni skupini (Mravlja in Pogačar, 2006):
V prvo bi lahko uvrstili naloge, pri katerih se policisti
srečajo z eksplozivi,
eksplozivnimi sredstvi ali napravami. Mednje sodijo npr. ogled
kraja
eksplozije, pregled prostora ali objekta po prejemu sporočila o
nastavitvi
eksplozivne naprave, najdba ali zaseg eksploziva, eksplozivnih
sredstev ali
naprav, ukrepanje ob najdbi sumljivega predmeta. V posebno,
najnevarnejšo
kategorijo bi lahko uvrstili najdbo postavljene eksplozivne
naprave in
postopek z osebo, ki grozi z »razstrelitvijo«. Za izvajanje
nalog iz te skupine
so v policiji dokaj natančno predpisani postopki in ukrepi
policistov, katerih
glavni namen je zavarovanje življenja ljudi ter policista na
kraju, medtem ko
je sam postopek ter delo z eksplozivnimi sredstvi in napravami v
celoti
prepuščen bombnim tehnikom.
V drugo skupino lahko uvrstimo naloge, pri katerih nevarnost
eksplozije ni
neposredno povezana z eksplozivnimi sredstvi ali napravami,
ampak jo
povzročajo drugi dejavniki. Sem lahko prištevamo oglede nezgod v
industriji
(npr. v kemični tovarni), obravnavanje prometnih nesreč
(iztekanje goriva) in
nesreč z udeležbo vozil, ki prevažajo nevarne snovi, ipd.
Banjac (2009) dodaja, da policija svoja sklepanja o
predpostavljeni grožnji gradi na
spominu iz preteklosti in hkratnem pričakovanju, ki izhaja prav
iz preteklosti, da se
bo pojav nevarnosti ponovil.
-
32
5.3 Enota za protibombno zaščito
Mravlja in Pogačar (2006) glede enote za protibombno zaščito
navajata:
Enota za protibombno zaščito je del specialne enote Generalne
policijske
uprave. Njeni pripadniki so izurjeni in opremljeni za
dezaktiviranje
improviziranih eksplozivnih naprav.
Spekter nalog te enote je širok, saj obsega izobraževanje
policistov in drugih s
področja protibombne zaščite, opravljanje protibombnih
pregledov,
dezaktiviranje eksplozivnih sredstev in naprav, opravljanje
ogledov krajev
eksplozij, izdajanje strokovnih mnenj o zaseženih in
uporabljenih eksplozivnih
sredstvih in napravah.
Osnovno vodilo pri delu enote za protibombno zaščito je
varovanje življenja
prebivalcev kot tudi bombnega tehnika samega. Da slednji ne bi
bil po
nepotrebnem izpostavljen učinkom eksplozivnih sredstev in
naprav, uporablja
pri svojem delu različna orodja in pripomočke, med katerimi so
gotovo najbolj
prepoznavni robot, protibombna obleka in vodni top.
Kolenc (2002) glede protibombne zaščite, kot jo izvaja policija,
navaja naslednje:
Primarna naloga protibombne zaščite je intervencija ob najdbi
eksplozivnih in
zažigalnih sredstev ali naprav, radioaktivnih snovi ter drugih
sumljivih
predmetov in njihova odstranitev oz. uničenje, pomoč pri ogledih
krajev
eksplozij in pri najavah o podtaknjenem eksplozivu.
Ključna je tudi podpora enot za protibombno zaščito pri
analizah,
preprečevanju in preiskavi kaznivih dejanj v zvezi z eksplozivi
in drugimi
nevarnimi snovmi. Prav tako pa je potrebno opozoriti na
nepogrešljivost
posebnih kriminalističnotehničnih postopkov za preprečevanje
eksplozij in
zavarovanje sledi.
Strokovnjaki za protibombne zaščite imajo precej dela tudi z
opravljanjem
protibombnih pregledov pri varovanju določenih oseb in objektov
ter z
izvajanjem drugih ukrepov za zagotavljanje protieksplozijske
varnosti na
določenem območju, v objektih ali posameznih prostorih, prometu,
na kraju
javnega shoda ali prireditve z visoko stopnjo varnostnega
tveganja.
Center za protibombno zaščito izdeluje razna strokovna mnenja,
proučuje in
razvija nova tehnična sredstva, izdeluje in testira eksplozivne
naprave, skrbi
-
33
za razvoj in izdelavo priročnih naprav za odkrivanje, demontažo
in uničenje
eksplozivnih sredstev oz. naprav ter testiranje formacijske
operativnotehnične opreme. Njegova naloga je tudi analiza
napadov z
eksplozivnimi in zažigalnimi sredstvi ter napravami pri nas in v
tujini ter
pripravlja postopke za varno delo v podobnih primerih.
Prav tako izvaja simulatorska in druga praktična
usposabljanja,
izpopolnjevanja po verificiranih programih ter sodeluje pri
izvajanju licenčnih
izpitov iz protibombne zaščite za zunanje subjekte in delavce
policije (za
bombnega operaterja, bombnega tehnika in bombnega
specialista).
-
34
6 Konkretni primeri o grožnji z bombo iz medijev
Razlogi oz. motivi, zakaj nekdo zagrozi z nastavljeno bombo, so
pogosto povezani s
prestavitvijo obravnave. Grožnje so se do sedaj, po podatkih
objavljenih v medijih,
vselej izkazale za lažne. V nadaljevanju predstavljamo nekaj
primerov, ko so sodišča
v Mariboru prejela grožnjo, da se na sodišču nahaja eksplozivno
telo oz. bomba.
V časniku Finance.si so 22. junija 2006 poročali, da v stavbi
mariborskega okrajnega,
okrožnega in višjega sodišča policisti niso našli domnevno
podtaknjene bombe. Pri
temeljitem pregledu stavbe so sodelovali tudi pripadniki
specialne policijske enote iz
Ljubljane. Zaradi omenjenega klica oz. grožnje je bilo na Višjem
sodišču v Mariboru
prekinjeno sojenje podjetnici s Cvena Milici Makoter za
napeljevanje k umoru moža,
ki pa se je kmalu za tem ponovno nadaljevalo. Poročali so še, da
je anonimni klic
prišel iz ene izmed javnih telefonskih govorilnic na območju
mesta Maribor, klicatelj
pa je bil moški.
2. decembra 2008 so v časniku Dnevnik poročali, da so mariborski
policisti tega dne
zjutraj na operacijsko-komunikacijskem centru prejeli klic
neznanca, da je na
tamkajšnjem sodišču podtaknjena bomba, zato so izpraznili vse
tri sodne stavbe v
mestu, saj niso vedeli, za katero sodišče gre. Iz preventivnih
razlogov so sodno
zgradbo izpraznili in opravili pregled.
V omenjenem prispevku so poročali, da policija pri preventivnem
pregledu sodnih
zgradb ni našla eksplozivnih snovi ali drugih predmetov, ki bi
pomenili kakršnokoli
nevarnost, ter dodali, da so zagotovili, da so na vseh sodiščih
v Mariboru uvedli
zadostne varnostne ukrepe, s katerimi zagotavljajo varnost
zaposlenim in strankam
ter s tem posredno tudi nemoteno varno poslovanje sodišč.
V časniku Slovenske novice so 11. maja 2012 poročali, da so bili
10. maja opoldan
mariborski policisti obveščeni, da so na Okrožnem sodišču v
Mariboru nekaj minut
pred 12. uro prejeli anonimni telefonski klic, da se v stavbi
sodišča nahaja bomba.
Policisti so nemudoma odšli na kraj in začeli pregledovati
stavbo. Zaposleni in
obiskovalci so stavbo zapustili. Izkazalo se je, da gre za lažno
grožnjo, saj policisti pri
pregledu niso našli eksplozivnih teles. V omenjenem prispevku je
bilo zapisano, da so
po besedah predstavnice policije za odnose z javnostmi leto pred
tem (torej leta
2011) obravnavali 20 kaznivih dejanj po 309. členu kazenskega
zakonika, ki se nanaša
na zlorabo znamenj za pomoč in nevarnost.
http://www.finance.si/leksikon/22584/Milica-Makoter
-
35
»Delo na mariborskem sodišču znova poteka po ustaljenem dnevnem
redu, potem ko
policisti zjutraj niso odkrili bombe,« je povedal tiskovni
predstavnik Policijske uprave
Maribor Bartolo Lampret. 25. septembra 2012 so ponovno poročali,
da so na
mariborskem sodišču okoli devete ure zjutraj prejeli anonimni
klic, da je v zgradbi
nastavljeno eksplozivno telo. Mariborsko sodišče je podobne
grožnje v zadnjih letih
prejelo že večkrat, a so se doslej vselej, kot tudi tokrat,
izkazale za lažne (Vanovšek,
2012).
26. avgusta 2013 je časnik Times poročal, da so mariborski
policisti okoli pol enajste
dopoldne prejeli obvestilo neznanega moškega, da bo ob 10.50
razstrelil vsa
mariborska sodišča, zaradi česar je policija izpraznila stavbe
sodišč ter zavarovala
njihovo okolico, pri pregledu pa eksplozivnih predmetov ni našla
(Jenko, 2013).
Policisti so zavarovali in pregledali poslopja in okolico vseh
sodišč v Mariboru, tako na
Sodni in Cafovi ulici kot na Glavnem trgu ter po odločitvi
predsednikov sodišč vsa
sodišča tudi izpraznili in protibombno pregledali (Jenko, 2013).
Eksplozivnih ali
drugih sumljivih predmetov pri tem pa niso našli.
-
36
7 Raziskava
Raziskava oz. praktični del naloge je sestavljen iz dveh delov.
V prvem delu smo
ugotavljali statistiko klicev oz. groženj z bombo na izbranih
slovenskih sodiščih,
medtem ko smo v drugem delu raziskave izvedli intervjuja.
7.1 Statistika klicev po sodiščih
23. decembra 2013 smo na izbrana sodišča v Sloveniji naslovili
prošnjo oz. vlogo, da
nam posredujejo informacije javnega značaja glede prejetih
groženj o podtaknjeni
bombi. Prejeli smo naslednje odgovore.
Statistika klicev z grožnjo o podtaknjeni bombi na Okrožnem
sodišču v Murski
Soboti
Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti je na vprašanje, koliko
klicev oz. groženj z
bombo je sodišče prejelo v zadnjih petih letih, 30.12.2013
odgovorila direktorica
sodišča Marjana Sukič. Povedala je, da je bila v obdobju zadnjih
petih let podana ena
grožnja z bombo, in sicer v mesecu januarju 2012. Šlo je za
lažno grožnjo. Pred tem
datumom, torej izven obdobja petih let, je bila na tamkajšnjem
sodišču nazadnje
prav tako lažna grožnja z bombo leta 2007.
Statistika klicev z grožnjo o podtaknjeni bombi na Okrožnem
sodišču v Mariboru
Iz Urada predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru so odgovorili,
da so od leta 2008
in do konca leta 2013 zabeležili sedem klicev o podtaknjeni
bombi na sodišču. Vsi
tovrstni klici so se, po opravljenem varnostnem pregledu,
izkazali za lažne.
Statistika klicev z grožnjo o podtaknjeni bombi na Okrožnem
sodišču v Kopru
Z Okrožnega sodišča v Kopru je gospa Renata Vadnjal odgovorila,
da na Okrožnem
sodišču v Kopru ter vseh okrajnih sodiščih njihovega okrožja v
obdobju od 2009 do
2013 niso prejeli nobenega tovrstnega klica.
-
37
Statistika klicev z grožnjo o podtaknjeni bombi na Okrožnem
sodišču v Ljubljani
Iz Urada predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani je gospa Beti
Potparič v zvezi s
posredovanjem podatka o bombnih grožnjah na sodišču podala
naslednjo statistiko za
obdobje zadnjih pet let:
2009 – 1 grožnja;
2010 – nobene grožnje;
2011 – 2 grožnji;
2012 – 3 grožnje;
2013 – nobene grožnje.
Vseh šest groženj je bilo lažnih.
7.2 Intervjuja
Drugi del praktičnega dela diplomskega dela smo izvedli s
pomočjo vprašalnika oz.
intervjuja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo metode spraševanja
in odgovarjanja na v
naprej pripravljena vprašanja. Intervju je torej služil kot
merski instrument in je bil
sestavljen iz odprtih vprašanj, na katera sta intervjuvanca
podajala svoje odgovore.
Intervjuja sta potekala meseca novembra 2013.
Za potrebe raziskovalnega dela naloge smo intervju izvedli z
direktorico Okrožnega
sodišča v Mariboru in z vodjo preiskovalnega oddelka Okrožnega
sodišča v Mariboru.
Oba intervjuja predstavljamo v nadaljevanju.
Intervju z direktorico Okrožnega sodišča v Mariboru
1. Sodišče prejme klic, da je v zgradbi postavljeno eksplozivno
telo. Kakšen je
postopek takoj po klicu? Kdo obvesti vse zaposlene in kakšna so
nadaljnja
navodila zaposlenim?
Takoj po klicu o navedenem obvestimo policijo na številko 113
(direktorica sodišča
oz. urad predsednice), nato vse zaposlene preko urada
predsednice ter kadrovske
službe pozovemo k zapustitvi delovnega mesta in odhoda iz
sodišča.
-
38
2. Vsako tovrstno dejanje se šteje za kaznivo. Da se storilec
oz. klicatelj odkrije,
je potrebno usklajeno in organizirano delo policije ter sodišča.
Ali so kakšna
posebna navodila za osebe, zaposlene na sodišču, ki prejmejo
klic?
Osebe, ki prejmejo klic, morajo o navedenem takoj seznaniti urad
predsednice oz.
direktorico sodišča.
3. Katere službe sodelujejo pri iskanju eksplozivnega
telesa?
S strani sodišča s policisti sodeluje vodja tehnično vzdrževalne
službe.
4. Iz javnega obveščanja je znano, da se je na mariborskem
sodišču v zadnjih
letih pojavilo kar nekaj takšnih klicev. Ali so bili vsi lažni
ali se je vendarle kdaj
grožnja uresničila in so pristojni v sodni zgradbi našli
eksplozivno telo?
Do sedaj so bile vse naznanitve lažne.
5. Na sodiščih se vsakodnevno odvija veliko obravnav. Predvsem
nekatere
kazenske so zelo medijsko izpostavljene. Ali je mogoče, da so te
grožnje
povezane z odmevnimi primeri? Torej, da s klicem doseže
storilec, da se
obravnava prekine?
Je mogoče, ni pa nujna povezava le z medijsko odmevnimi
zadevami.
6. Za varovanje v sodni zgradbi skrbi pristojna služba. Vsak, ki
vstopi, je deležen
pregleda. Ali so varnostniki na ta način že našli oz. odkrili
poskus vnosa
eksplozivnega telesa?
Ne, takšnega primera na sodišču še nismo imeli.
Intervju z vodjo preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v
Mariboru
1. Po prijetju storilca s strani policije, kateremu se očita
kaznivo dejanje po 309.
čl. KZ -1, se navedeni privede pred preiskovalnega sodnika.
Kakšen je nadaljnji
postopek? Na osnovi česa oz. kateri so razlogi, na podlagi
katerih se preiskovalni
sodnik odloči za odreditev pripora?
-
39
V primeru, da je bil storilec priveden k preiskovalnemu sodniku
zaradi storitve
kaznivega dejanja po I. odst. 309. čl. KZ-1, je mogoče zoper
njega odrediti pripor z
uporabo določil 432. čl. ZKP. Poleg utemeljenega suma storitve
kaznivega dejanja
mora biti izpolnjen še pogoj begosumnosti (432/I-1 ZKP) ali pa
priporni razlog
vplivanja na priče ali ponovitvene nevarnosti iz 2. in 3. tč. I.
odst. 201. čl. ZKP
(432/I-2 ZKP). V tem primeru sme pripor pred vložitvijo
obtožnega predloga trajati le
15 dni.
V primeru, da je storilec priveden k preiskovalnemu sodniku
zaradi storitve kaznivega
dejanja po II. odst. 309. čl. KZ-1, je mogoče zoper njega
odrediti pripor z uporabo
določil 201. čl. ZKP, torej iz razloga begosumnosti (201/I-1
ZKP), koluzijske
nevarnosti (201/I-2 ZKP) ali ponovitvene nevarnosti (201/I-3
ZKP).
2. Koliko časa traja postopek od zaslišanja obdolženega pri
preiskovalnem sodniku
do vložitve obtožnice?
Na vprašanje ni mogoče enoznačno odgovoriti. Na podlagi določila
185. čl. ZKP je
moč zaključiti, da bi morala biti preiskava končana v šestih
mesecih, saj mora v
primeru, da temu ni tako, preiskovalni sodnik obvestiti
predsednika sodišča in
pojasniti, zakaj preiskava še ni končana. Praviloma se
preiskovalni postopki končajo v
roku šestih mesecev.
3. Ali lahko opredelite povprečno starost storilcev tovrstnih
kaznivih dejanj in
spol?
Do sedaj se nisem srečal še z nobenim storilcem kaznivega
dejanja po čl. 309 KZ-1.
Kolikor vem, je bila do sedaj vložena le ena zahteva za
preiskavo zaradi storitve tega
dejanja. V tistem primeru je bil storilec star 45 let, moški
(predkaznovan in v več
kazenskih postopkih).
4. Na sodiščih se vsakodnevno vrši veliko obravnav, pri čemer so
nekatere
kazenske zadeve medijsko zelo izpostavljene. Ali je mogoče, da
so grožnje o
postavljenih eksplozivnih telesih povezane s posamezno medijsko
izpostavljeno
obravnavo, pri čemer bi bil osnovni motiv storilca prekinitev
oz. preložitev
obravnave?
Po mojem prepričanju je edini motiv storitve tovrstnih dejanj
preložitev obravnave v
-
40
kazenski ali morebiti v pravdni zadevi. Kolikor mi je znano, je
bil tudi v prej
omenjeni zadevi motiv za storitev tega dejanja preložitev
zaslišanja obdolženega.
5. Iz sredstev javnega obveščanja je znano, da se je na
mariborskem sodišču v
zadnjih letih pojavilo kar nekaj takšnih klicev. Ali je bil v
katerem od navedenih
primerov storilec prijet in če, kaj konkretno je navajal v svoj
zagovor oz. ali je
kateri od njih pojasnil, kaj je bil motiv za njegovo
ravnanje?
Obdolženi je zanikal storitev očitanega mu kaznivega dejanja.
Navajal je, da ni imel
razloga za klic, saj niti sam niti nihče od prijateljev ni imel
obravnave na tisti dan
(kar bi posledično lahko pomenilo, da je to splošen motiv oz.
razlog za tovrstne
klice).
6. Kakšna kazen je zagrožena za tovrstna dejanja?
Za storitev kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in
nevarnost po členu 309
KZ-1B je za osnovno obliko zagrožena kazen do treh let zapora,
za kvalificirano
obliko, opisano v II. odst., pa kazen do pet let zapora.
7. Koliko storilcev je bilo na preiskovalnem oddelku na Okrožnem
sodišču v
Mariboru obravnavanih v zvezi s tovrstnim kaznivim dejanjem, in
sicer v obdobju
zadnjih petih let?
Kolikor je meni znano, le eden.
8. Ali se je v katerem od obravnavanih primerov izkazalo, da je
eksplozivno telo
dejansko bilo nastavljeno oz. ali je v vseh primerih šlo zgolj
za lažne grožnje?
Na Okrožnem sodišču v Mariboru je vedno šlo za lažne
grožnje.
9. Ali je storilec v obravnavanih primerih deloval sam ali v
sostorilstvu?
Storilec je deloval sam.
-
41
10. Prosim vas za opis konkretnega primera, in sicer od prijetja
s strani policije
(torej na kakšen način je bil storilec izsleden) do vložitve
obtožnice.
Kolikor se spominjam, je policija ugotovila, kateri javni
telefon je bil uporabljen za
sporočilo o bombi. Nato so bile s telefonske slušalke tega
telefona odvzete biološke
sledi in kasneje je bilo ugotovljeno, da biološke sledi
pripadajo privedenemu.
-
42
8 Razprava
Na osnovi dobljenih odgovorov intervjuvancev v nadaljevanju
podajamo ugotovitve.
Direktorica Okrožnega sodišča v Mariboru nam je povedala, da
sodišče ob prejemu
klica, da je v zgradi postavljena bomba oz. eksplozivno telo,
takoj obvesti policijo. S
policijo pri iskanju eksplozivnega telesa sodeluje vodja
tehnično vzdrževalne službe.
Direktorica je povedala, da ni nujno, da so medijsko odmevne
sodne zadeve
povezane z grožnjami o napadih na sodišče oz. z grožnjami o
nastavljeni bombi.
Pravi, da so bili do sedaj vsi klici oz. vse tovrstne grožnje
lažne. Po njenih besedah na
Okrožnem sodišču v Mariboru še niso imeli primera, ko bi
varnostniki ob vstopu na
sodišče pri kakšni osebi našli oz. odkrili poskus vnosa
eksplozivnega telesa.
Vodja preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru nam je
predstavil, kako
se postopek odvija, kadar policija odkrije storilca, kateremu se
očita kaznivo dejanje
po 309. čl. KZ -1 in se navedeni privede pred preiskovalnega
sodnika. Sodišče lahko v
takšnem primeru odredi pripor pod pogoji, kot jih določa zakon.
Pravi, da se do sedaj
sam še ni srečal s storilcem tovrstnega kaznivega dejanja. Tudi
direktorica pravi, da
so bile vse dosedanje grožnje lažne. Direktorica je, kot smo
omenili, dejala, da
grožnje niso nujno povezane z odmevnostjo primera. Vodja
preiskovalnega oddelka
pa pravi, da je po njegovem mnenju edini motiv tovrstnih dejanj
preložitev
obravnave v kazenski ali morebiti pravdni zadevi. Torej, po
njegovem prepričanju so
klicatelji v glavnem obdolženci, ki želijo, da se obravnava oz.
zaslišanje preloži, kar
poskušajo doseči tako, da sodišču zagrozijo z eksplozivnim
telesom. Kot je znano
vodji, je bil na preiskovalnem oddelku na Okrožnem sodišču v
Mariboru v zvezi s
tovrstnim kaznivim dejanjem v obdobju zadnjih petih let
obravnavan le en sam
primer. Osumljenci navajajo, da za takšno grožnjo nimajo motiva
oz. razloga ter da
niso oni tisti, ki so klicali oz. grozili. Tako tudi vodja
pravi, da so bile vse dosedanje
grožnje lažne. Omenjeni in osamljeni primer, ko je bila zoper
storilca vložena
obtožnica, je policija izsledila tako, da je ugotovila, kateri
javni telefon je bil
uporabljen za sporočilo (grožnjo). S tega telefona so policisti
vzeli biološke sledi, ki
so privedle do storilca. Storilec je bil moški, ki je bil
predkaznovan in v več kazenskih
postopkih. Sicer je za tovrstno kaznivo dejanje zagroženih od
tri do pet let zaporne
kazni.
-
43
Na podlagi intervjuja in analize konkretnih primerov iz medijev
ocenjujemo
postavljene hipoteze oz. predpostavke:
H1: Zaposleni na sodišču se ob grožnji z bombo ne počutijo resno
ogrožene.
Kot je razvidno iz statistike in intervjujev ter primerov,
objavljenih v medijih, ki
poročajo o grožnji s podtaknjeno bombo, so klici oz. grožnje z
bombo vselej lažne.
Tako ni bilo zaznati, da bi zaradi omenjenih klicev oz. groženj
zaposleni povzročali
paniko, izkazovali pretiran strah ali kako drugače izkazali
veliko ogroženost zaradi
takšnih primerov. Vsekakor pa je vsako grožnjo potrebno jemati
resno in zato vselej
temu ustrezno tudi reagirajo (zgradba se izprazni ter opravi
ustrezen varnostni
pregled). Izhajajoč iz tega lahko zaključimo, da se zaposleni na
sodišču ob grožnji z
bombo ne počutijo resno ogrožene. Kljub temu pa poudarjamo, da
je navedeno
precej posplošeno in ne moremo trditi za vsakega posameznika, da
ga takšna grožnja
ne ogroža. Gre za nekakšen splošni vtis na osnovi analize
zbranih informacij.
Hipotezo torej potrjujemo z zadržkom oz. opombo, da gre za
posploševanje in da
navedeno ni mogoče trditi za vsakega posameznika.
H2: Grožnja z bombo je instrument posameznikov za preložitev
razpisanih
glavnih obravnav.
Glede na to, da so grožnje vselej lažne, lahko sklepamo, da želi
klicatelj doseči nek
drug namen in ne dejansko razstreliti zgradbe sodišča. Kot meni
vodja
preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru, je edini
motiv storitve
tovrstnih dejanj preložitev obravnave v kazenski ali morebiti v
pravdni zadevi. Torej
drugo hipotezo potrjujemo.
-
44
9 Zaključek
Varnost je bila, je in bo še vedno ena največjih vrednot. Gre za
človekovo pravico.
Pogosto jo jemljemo kot samoumevno, vse dokler se ne znajdemo v
situaciji, ko je
naše zdravje ali življenje tako ali drugače ogroženo. To se
lahko zgodi zelo hitro.
Marsikdo se je že tako ali drugače (kot obsojenec, priča,
obiskovalec itd.) znašel na
sodišču. Splet naključij pa lahko nanese, da ravno takrat na
sodišče prispe grožnja o
podtaknjeni bombi. Kot kažejo analize statistike, primeri,
objavljeni v medijih, in
odgovori intervjuvancev, so te grožnje do sedaj bile vedno
lažne. A kljub temu je
potrebno prav vsako od njih vzeti za resno in potencialno
nevarnost.
Menimo, da smo zaradi vse hitrejšega tempa življenja, vse bolj
površnega oziranja na
potrebe in želje človeka, ljudje postali rahlo otopeli na čustva
sočloveka. Tako se kaj
hitro zgodi, da se človek v dani situaciji iz strahu, panike ali
drugega razloga odzove
neprimerno, družbeno nesprejemljivo.
Omenili smo, da je trenutna finančna kriza, predvsem pa socialna
ogroženost ljudi
tisto, kar v družb povzroča napetost. Ljudje so obupani, ne
vidijo več izhoda. Vse to
nekatere posameznike pripelje do meje zdravega razuma. Kljub
temu pa, kot smo
videli iz praktičnega dela naloge, zaenkrat vse skupaj ostaja le
pri besedah.
Na drugi strani smo predstavili vso zakonsko oz. pravno ureditev
varnostne politike
sodstva v Sloveniji. Vsekakor je mogoče reči, da je v Sloveniji,
kar se varnosti na
področju sodstva tiče, dobro poskrbljeno. Menimo, da mora biti
varnost ljudi na
prvem mestu. Varnost sodišč, zaposlenih na sodiščih, kakor tudi
varnost vsakodnevnih
obiskovalcev je sleherni dan ogrožena. Kljub vsem varnostnim
ukrepom vedno
obstaja možnost, da zmaga človeška iznajdljivost. Zato menimo,
da je za varnost,
kljub temu da se v praksi grožnja še ni uresničila, potrebno
redno skrbeti ter jo
vedno znova izpopolnjevati tako, da je zagotovljena
optimalno.
-
45
Literatura in viri
Anžič, A. (2000). Tajnost: vrednota in zlo. Teorija in praksa,
letnik 37, številka 5,
str. 849—863.
Anžič, A., Mekinc J., Ovsenik, M. in Rep, R. (2008). Odnos
policijskih managerjev v
slovenski policiji do temeljnih vrednot. Teorija in praksa,
letnik 45, številka
5, str. 517—534.
Anžič, A., Kurež, B. in Mekinc, J. (2009). Človekove pravice v
luči novih groženj
varnosti. Teorija in praksa, letnik 46, številka 5, str.
700—715.
Banjac, M. (2009). Pojavnost in delovanje policije na protestih
kot neoliberalne
tehnologije sebstva: konstituiranje podjetnega posameznika.
Teorija in
praksa, letnik 46, številka 5, str. 670—683.
Igličar, A. (1995). Sodstvo v funkciji reševanja konfliktov in
legitimnosti oblasti.
Teorija in praksa, letnik 32, številka 9/10, str. 821—834.
Jenko, P. (26.8.2013). Obsodilna sodba zoper dvojico soobtoženih
v zadevi Teš.
Times.si. Pridobljeno na
http://www.times.si/kronika/groznja-z-bombo-na-
mariborskem-sodiscu-zamaknila-izrek-sodbe-v-zadevi-tes--5085fa347e-
fde5cde361.html.
Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za
notranje zadeve,
Policija, Generalna policijska uprava. Kazenski zakonik Uradni
list RS, št.
50/2012.
Kušar, D. (2004). Varnost v arhitekturi. AR. Arhitektura,
raziskave, številka 1, str.
96—97.
Mi. S., STA (11.05.2012). Bombni preplah na mariborskem
sodišču.
slovenskenovice.si. Pridobljeno na
http://www.slovenskenovice.si/crni-
scenarij/doma/bombni-preplah-na-mariborskem-sodiscu.
Miklavčič, M. (2008). Management v sodstvu. Ljubljana, Planet
GV.
http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dTeorija%2bin%2bpraksa%27http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dTeorija%2bin%2bpraksa%27http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dTeorija%2bin%2bpraksa%27http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dTeorija%2bin%2bpraksa%27http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dTeorija%2bin%2bpraksa%27http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dTeorija%2bin%2bpraksa%27http://www.times.si/kronika/groznja-z-bombo-na-mariborskem-sodiscu-zamaknila-izrek-sodbe-v-zadevi-tes--5085fa347e-fde5cde361.htmlhttp://www.times.si/kronika/groznja-z-bombo-na-mariborskem-sodiscu-zamaknila-izrek-sodbe-v-zadevi-tes--5085fa347e-fde5cde361.htmlhttp://www.times.si/kronika/groznja-z-bombo-na-mariborskem-sodiscu-zamaknila-izrek-sodbe-v-zadevi-tes--5085fa347e-fde5cde361.htmlhttp://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dAR.%2bArhitektura%252c%2braziskave%27
-
46
Miklavčič, M. (2008a). (12. 11.2013). Management v sodstvu:
Varnostna arhitektura
sodišč, Ukrepi za zagotavljanje varnosti na sodiščih.
Planetgv.si. Pridobljeno
na
http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/files/Managementvsodstvu2008/Ma
rijanMiklavcic.pdf.
Mravlja, M. in Pogačar, K. (2006). Ukrepi in naloge policije,
kjer obstaja nevarnost
eksplozije. Delo in varnost, letnik 51, številka 4, str.
21—25.
Nemec, I. (2011). Postopek policije pri varovanju sodišč v
primeru izrednega
dogodka. (Diplomsko delo). Maribor: Fakulteta za varnostne
vede.
Prezelj, I. (2008). Človekova varnost v teoriji in praksi. Delo
in varnost, letnik 53,
številka 6, str. 17—26.
Sodni red. (1995). Uradni list RS, (17/1995).
Sodstvo Republike Slovenije. (2010). Navodila za stranke.
(12.11.2013). Sodisce.si.
Pridobljeno na
http://www.sodisce.si/sodni_postopki/navodila_za_stranke/.
Sotlar, A. (2008). Od globalne varnosti do individualne
(ne)varnosti. Delo in varnost,
letnik 53, številka 6, str. 8—16.
Spremembe in dopolnitve Sodnega reda. (2010). Uradni list RS,
(22/10).
STA. (2.12.2008). Na mariborskem sodišču bombni preplah.
(30.12.2013). Dnevnik.si.
Pridobljeno na
http://dnevnik.cloudapp.net/kronika/1042226649.
Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in
okolišev objektov, ki jih
varuje policija. (2013). Uradni list RS, (63/13).
Vakselj, M. (2001). Izjava o varnosti: priročnik za izdelavo
izjave o varnosti z oceno
tveganja in značilnimi primeri. Ljubljana : Založniška hiša
Primath.
http://www.planetgv.si/upload/htmlarea/files/Managementvsodstvu2008/MarijanMiklavcic.pdfhttp://www.planetgv.si/upload/htmlarea/files/Managementvsodstvu2008/MarijanMiklavcic.pdfhttp://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dDelo%2bin%2bvarnost%27http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dDelo%2bin%2bvarnost%27http://www.sodisce.si/sodni_postopki/navodila_za_stranke/http://www.dlib.si/results/?pageSize=25&query=%27rele%253dDelo%2bin%2bvarnost%27http://dnevnik.cloudapp.net/kronika/1042226649
-
47
Vanovšek, M. (25.9.2012). Bombe na sodišču ni bilo.
Planetsiol.net. Pridobljeno na
http://www.siol.net/novice/crna_kronika/2012/09/bomba_mariborsko_sodisc
e.aspx.
Vršec., M. (2003). Ocena ogroženosti in varnostnih tveganj kot
ena od ključnih
podlag za varnostno politiko in varnostni sistem. Dnevi
varstvoslovja.
Ljubljana: Visoka policijska-varnostna šola.
Zakon o kazenskem postopku. (2012). Uradni list RS, (32/12).
Zakon o organiziranosti in delu policije. (2013). Uradni list
RS, (15/13).
Zakon o sodiščih. (2007). Uradni list RS, (94/07).
Zakon o ustavnem sodišču. (2007). Uradni list RS, (64/07).
Zakon o zasebnem varovanju. (2011). Uradni list RS, (17/11).
http://www.siol.net/novice/crna_kronika/2012/09/bomba_mariborsko_sodisce.aspxhttp://www.siol.net/novice/crna_kronika/2012/09/bomba_mariborsko_sodisce.aspxhttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200794&stevilka=4686http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200794&stevilka=4686
