Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
DIPLOMSKO DELO
Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v
Republiki Sloveniji in v Evropski uniji
April 2013 Nina Purkat
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
Varnost in policijsko delo
Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Republiki Sloveniji in
Evropski uniji
Nina Purkat
Mentor: viš. pred,. dr. Igor Lamberger
April 2013 Somentor: Tomislav Hasovič
Zahvala
Iskrena hvala mojemu somentorju g. Hasoviču, ki mi je zelo
pomagal pri diplomski nalogi, mi svetoval ter bil zelo
potrpežljiv. Zahvalila bi se tudi mentorju dr. Lambergerju za vse
nasvete in pomoč.
Obenem pa bi se zahvalila še družini, ki mi je omogočila
šolanje in me podpirala. Zahvala gre tudi mojemu fantu, ki mi
je pomagal in stal ob strani pri pisanju diplomske naloge.
Še enkrat hvala vsem!
3
Kazalo
1 Uvod .................................................................................................... 7
1.1. Postavitev hipotez ........................................................................................................................ 8
1.2. Predvidene metode diplomskega dela ......................................................................................... 9
2 Opredelitev problema ................................................................................ 9
3 Opredelitev pojmov ................................................................................. 10
3.1. Droga, prepovedana droga in psihotropna snov ....................................................................... 10
3.2. Psihoaktivna snov/nova psihoaktivna snov ............................................................................... 10
4 Vrste novih psihoaktivnih snovi .................................................................... 11
4.1. Sintetični kanabinoidi ................................................................................................................. 11
4.2. Sintetični katinoni ....................................................................................................................... 12
4.3. Fenetilamini ................................................................................................................................ 13
4.4. Triptamini ................................................................................................................................... 13
4.5. Derivati piperazina ..................................................................................................................... 14
5 Pojav novih psihoaktivnih snovi v Evropski uniji ................................................. 15
6 Pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji....................................................... 18
7 Odzivanje na nove psihoaktivne snovi v Evropski uniji in v Republiki Sloveniji ............. 21
8 Nadzor novih psihoaktivnih snovi v Republiki Sloveniji ......................................... 24
9 Kazensko pravo in nove psihoaktivne snovi ...................................................... 26
10 Različni modeli zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi ................... 27
10.1. Individualni sistem – sistem posamične uvrstitve na seznam in povezani postopki ............... 27
10.2. Generični sistem ....................................................................................................................... 28
10.3. Analogni sistem ........................................................................................................................ 30
11 Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v državah članicah Evropske unije, Norveški in Hrvaški ..................................................................................... 35
12 Možne zakonske rešitve za učinkovitejši nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Republiki Sloveniji ..................................................................................... 46
13 Potrditev hipotez in zaključni sklepi ............................................................ 48
13.1 Potrditev hipotez ....................................................................................................................... 48
13.2 Zaključni sklep ........................................................................................................................... 49
14 Uporabljeni viri ..................................................................................... 50
4
Kazalo tabel
Tabela 1: Število novih psihoaktivnih snovi, prijavljenih v evropski sistem zgodnjega opozarjanja v skladu s sklepom Sveta 2005/387/PNZ v obdobju od 2005 do 2012 .... 16
Tabela 2: Število novih psihoaktivnih snovi, prijavljenih v evropski sistem zgodnjega opozarjanja v skladu s sklepom Sveta 2005/387/PNZ v obdobju od 2005 do 2012 glede na vrsto nove psihoaktivne snovi .............................................................. 17
Tabela 3: število novih psihoaktivnih snovi po posameznih vrstah ....................... 18
Tabela 4: pregled novih psihoaktivnih snovi, identificiranih v RS ....................... 19
Tabela 5: različni pristopi držav članic EU pri nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi ............................................................................................ 31
Tabela 6: Povzetek približnega trajanja zakonskih postopkov in izdana zakonska besedila ........................................................................................... 42
5
Povzetek
V diplomski nalogi bom predstavila mehanizme nadzora nad novimi psihoaktivnimi
snovmi v RS in EU ter probleme, ki so povezani z vzpostavitvijo učinkovitega
zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami opredeli novo
psihoaktivno snov kot narkotično ali psihotropno drogo v čisti obliki ali v pripravku, ki
ni pod nadzorom v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta
1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in ki lahko
pomeni podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete na seznamih teh
konvencij.
Vse države članice EU se srečujejo z naraščajočim pojavom novih psihoaktivnih snovi,
ki zaradi njihove široke dostopnosti (internet) predstavljajo tveganje za zdravje
posameznika in javno zdravje. Osnovni problem je, da nove psihoaktivne snovi niso
uvrščene na seznam prepovedanih drog, dodaten problem pa predstavljajo
dolgotrajni zakonodajni postopki v državah članicah za vzpostavitev ustreznega
zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Zapleten in dolgotrajen
mehanizem za nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi na ravni EU se kaže kot
dokaj neučinkovit. Vzpostavitev nadzora nad novo psihoaktivno snovjo lahko spodbudi
iskanje in nastanek nenadzorovanega nadomestka. Pomanjkanje znanstvenih študij o
škodljivih učinkih novih psihoaktivnih snovi dodatno otežuje zakonske postopke
nadzora.
Namen in cilj diplomske naloge je ugotoviti obseg pojava in vrsto novih psihoaktivnih
snovi v Sloveniji in EU ter odzivanje držav članic in EU v smislu ustreznega
zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Opravila bom primerjalno
študijo različnih modelov nadzora (individualni, generični in analogni princip) v
državah članicah EU ter predlagala možne zakonske rešitve za učinkovitejši nadzor
nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Sloveniji.
Ključne besede: nova psihoaktivna snov, prepovedane droge, zakonski nadzor,
zakonodajni postopek, vrste novih psihoaktivnih snovi
6
Summary – Control of new psychoactive substances in
Slovenia and EU
In this dissertation, I will present the mechanisms of control of new psychoactive
substances in the Republic of Slovenia and the EU, as well as problems related to the
establishment of an effective control of the new psychoactive substances.
European centre for monitoring of drugs and drug addiction defines new a
psychoactive substance as a narcotic or a psychotropic drug in pure form or in a
preparation, which isn't controlled under the united nations single convention on
narcotic drugs of 1961, united nations convention on psychotropic substances of
1971, or which could be a threat to public health in the same way as the substances
listed in the conventions above.
All EU members are facing the increased presence of new psychoactive substances
due to their wide availability (Internet), which presents a risk factor to the health of
the individual and public health. The basic problem is that the new psychoactive
substances are not on the list of banned drugs. An additional problem are also the
lengthy legislative procedures in member states for the establishment of an
appropriate regulatory control of new psychoactive substances. A complex and time
consuming mechanism for the control of new psychoactive substances on the EU level
has been shown as relatively ineffective. Established control of new psychoactive
substances can encourage the formation of uncontrolled search and replacement.
The lack of scientific studies on the effects of new psychoactive substances makes
control procedures even more difficult.
The purpose and goal of the dissertation is to determine the extent of and type of
new psychoactive substances in the EU and the member states as well as the way
they will respond and control new psychoactive substances. I will carry out a
comparative study of various models of supervision (individual, generic and analogue
system) in EU member states and propose possible legal solutions for more effective
control of new psychoactive substances in Slovenia.
Keywords: new psychoactive substance, illegal drugs, legal supervision, the
legislative process, new type of psychoactive substances.
7
1 Uvod
Nova psihoaktivna snov je narkotična ali psihotropna droga v čisti obliki ali v
pripravku, ki ni pod nadzorom v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o
mamilih iz leta 1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta
1971 in ki lahko pomeni podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete na
seznamih teh konvencij (Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi
podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi, 2005).1
Slovenija in druge države članice EU se srečujejo z naraščajočo problematiko novih
psihoaktivnih snovi. Skrb zbujajo hitrost, s katero se pojavljajo na evropskem trgu,
njihova široka dostopnost prek interneta ter tveganje za zdravje posameznika in
javno zdravje. Pristojni državni organi so pred velikim izzivom, kako vzpostaviti
učinkovite postopke za spremljanje novih psihoaktivnih snovi, odzivanje nanje in
nadziranje njihove uporabe oziroma preprečevanje njihove zlorabe.
V Evropski uniji je vzpostavljen sistem zgodnjega opozarjanja na pojav novih
psihoaktivnih snovi. Nosilca tega sistema, ki je bil uveden leta 1997, sta EMCDDA2 in
Europol3 ob sodelovanju držav članic EU.
Wolfgang Götz, direktor agencije EMCDDA v (Hughes, Gallegos in Sedefov 2011)
navaja:
»Države članice morajo biti usposobljene za hitro prepoznavanje in znanstveno
ovrednotenje vedno bolj raznolikih in kompleksnih novih snovi, ki se pojavljajo na
trgu. Njihove mehanizme za odzivanje je treba optimizirati, da bodo lahko učinkovito
in smotrno varovali javno zdravje ob čim manjših škodljivih posledicah; nadzor v
okviru zakonodaje o drogah je ena od mnogih možnosti za dosego tega cilja.«
Postavlja se vprašanje, kako lahko kazensko pravo inkriminira neupravičeno
proizvodnjo in promet z novimi psihoaktivnimi snovmi ter omogočanje uživanja teh
snovi. V skladu s temeljnim načelom zakonitosti kazenskega materialnega prava,
morajo biti vse nove psihoaktivne snovi v okviru kazenskega prava jasno in natančno
opredeljene. Smisel določnosti kazenskopravnih norm je v tem, da lahko posameznik
vnaprej ve, kaj je kaznivo in kaj ne.
1 Ta sklep vzpostavlja mehanizem za hitro izmenjavo podatkov o novih psihoaktivnih snoveh. 2 EMCDDA je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z njimi s sedežem v Lizboni, angl. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. 3 Europol je Evropski policijski urad s sedežem v Haagu.
8
Obstajajo različni načini opredeljevanja in razvrščanja novih psihoaktivnih snovi na
nacionalne sezname prepovedanih drog. Najbolj razširjen način je posamično
opredeljevanje nove psihoaktivne snovi z njenim kemijskim imenom. Nekatere
države uporabljajo generičen pristop, s katerim opredelijo družine kemijskih spojin,
v katere spadajo nove psihoaktivne snovi. Pri analognem pristopu gre za
opredeljevanje novih psihoaktivnih snovi, ki so po kemijski strukturi in učinku
podobne že nadzorovanim snovem.
Vsako novo psihoaktivno snov morajo pristojni organi naprej identificirati, nato pa
sprejeti ukrepe za njihovo uvrstitev na seznam prepovedanih drog, pri tem je
pomembna tudi hitrost, s katero se ukrepi sprejmejo in uveljavijo. Čas, ki je
potreben, da se nova psihoaktivna snov uvrsti na seznam, je odvisen tudi od tega, ali
se v ta namen uporablja zakonodajni postopek, ki vključuje parlamentarno
proceduro, ali pa postopek sprejemanja uredb na vladnem nivoju. Države članice
poskušajo držati korak z novimi psihoaktivnimi snovmi tako, da uporabljajo hitrejše
postopke. Nekatere države so za ta namen vzpostavile prilagojene postopke za nujne
primere.
V Sloveniji uvrstitev novih psihoaktivnih snovi na seznam Uredbe o razvrstitvi
prepovedanih drog sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za zdravstvo, na
podlagi predhodnega strokovnega mnenja medresorske delovne skupine Sistema za
zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi ali na podlagi Sklepa Sveta EU
o uvedbi nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov.
»Iskanje pravega ravnotežja med hitrostjo odzivanja na nove psihoaktivne snovi na
eni strani ter zadostnimi znanstvenimi dokazi in zakonodajnim nadzorom na drugi
strani je pomemben cilj politike«. (Hughes et al., 2011: 4)
1.1. Postavitev hipotez
V diplomski nalogi bom preverjala naslednji hipotezi:
• V EU v zadnjem obdobju prihaja do porasta novih psihoaktivnih snovi.
• Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Sloveniji je neučinkovit.
9
1.2. Predvidene metode diplomskega dela
Pri diplomski nalogi bom naredila intervju z g. Tomislavom Hasovičem. Opravila bom
primerjalno pravni pregled na področju zakonskega nadzora nad novimi
psihoaktivnimi snovmi v državah članicah EU in na nivoju EU. Za razjasnitev osnovnih
pojmov pa si bom pomagala s primarnimi in sekundarnimi viri.
2 Opredelitev problema
V diplomski nalogi bom predstavila obseg pojava novih psihoaktivnih snovi in
različne mehanizme odzivanja oziroma nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi v
RS in EU, ter probleme, ki so povezani z vzpostavitvijo učinkovitega zakonskega
nadzora nad njimi.
EMCDDA poroča, da se število novih psihoaktivnih snovi v zadnjih petih letih izjemno
hitro (eksponentno) povečuje. Osnovni problem je, ker nove psihoaktivne snovi niso
uvrščene na seznam prepovedanih drog, kar organom odkrivanja in pregona
onemogoča izvajanje aktivnosti, usmerjenih v zmanjševanje ponudbe novih
psihoaktivnih snovi na trgu. Če nove psihoaktivne snovi niso podvržene kazenskemu
pravu v vseh državah članicah EU, je močno oteženo sodelovanje med pravosodnimi
organi in organi pregona držav članic.
Evropska unija je s Sklepom Sveta 2005/387/PNZ vzpostavila pravni okvir, ki
predvideva uvedbo nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij za nove psihoaktivne snovi
v državah članicah. Zapleten in dolgotrajen postopek se je v praksi izkazal kot
neučinkovit in neustrezen instrument, ker so bili nadzorni ukrepi na nivoju celotne
EU uvedeni zgolj za tri nove psihoaktivne snovi, medtem ko je sistem zgodnjega
opozarjanja na podlagi istega sklepa v enakem obdobju zaznal več kot 200 novih
psihoaktivnih snovi. Pomanjkanje znanstvenih študij o škodljivih učinkih novih
psihoaktivnih snovi otežuje uvedbo zakonskih nadzornih ukrepov.
Dodaten problem predstavljajo različni in v nekaterih primerih dolgotrajni
zakonodajni postopki v državah članicah za vzpostavitev ustreznega zakonskega
nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi.
10
Vzpostavljen nadzor nad novo psihoaktivno snovjo lahko spodbudi iskanje in nastanek
nenadzorovanega nadomestka, ki lahko povzroča hujše posledice za zdravje
posameznika kot nadzorovana snov.
3 Opredelitev pojmov
3.1. Droga, prepovedana droga in psihotropna snov
Droga je lahko: Mamilo - psihoaktivna substanca, ki povzroča omamo in je
zasvojljiva,
Droga (farmacija) - surovina rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora za
pripravo zdravilnih pripravkov (Droga, 2013).
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami določa, da so prepovedane
droge rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne
učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno
socialno stanje ljudi in so opredeljene na seznamu iz tretjega odstavka tega člena
(Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 1999).
Psihotropne snovi so snovi, ki delujejo na človekovo duševnost oziroma povzročijo
določeno duševno spremembo. Po mednarodni konvenciji o psihotropnih snoveh iz
leta 1971 je psihotropna snov lahko naravna ali sintetična. Med psihotropne snovi
uvrščamo kanabis (marihuano, hašiš), stimulanse (kokain, kofein, nikotin, amfetamin,
metamfetamin, "ecstasy" ...) in halucinogene snovi (LSD, DMT, DOM, DET, PCP,
meskalin, psilocibin ...) (Ministrstvo za zdravje, 2013).
3.2. Psihoaktivna snov/nova psihoaktivna snov
Psihoaktivne droge ali psihoaktivne snovi (pogovorno mamila ali droge) so snovi, ki
primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo na
delovanje možganov, spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje.
Uporabljajo se rekreativno z namenom zabave in spreminjanja zavesti, kot enteogeni
za verske obrede in duhovne namene, za povečevanje umskih zmogljivosti in
terapevtsko pri zdravljenju.
11
Psihoaktivne snovi se pogosto zlorabljajo, saj povzročijo spremembe v zavesti ali
počutju, ki so pogosto prijetne (povzročajo evforijo), ali pa omogočajo ostale koristi
(večja zbranost). Zloraba pomeni, da se droge uporabljajo v čezmernih količinah in
za drugačen namen od prvotnega, pri tem uporabniki zanemarjajo tveganje in
negativne posledice. Kot posledica zlorabe se zato lahko pojavijo fizična in psihična
odvisnost ter spremembe v delovanju možganov ali ostalih organov.
Zaradi možnosti zlorabe je veliko psihoaktivnih snovi prepovedanih ali pa sta njihova
uporaba in prodaja drugače omejeni, pogoste so tudi razprave o etičnosti uporabe,
večinoma z namenom zmanjšanja zlorabe drog (Droga, 2013).
»Nova psihoaktivna snov: nova narkotična ali psihotropna droga v čisti obliki ali v
pripravku, ki ni pod nadzorom v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o
mamilih iz leta 1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta
1971 in ki lahko pomeni podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete na
seznamih teh konvencij«. (Hughes et al., 2011: 1)
4 Vrste novih psihoaktivnih snovi
4.1. Sintetični kanabinoidi
Konoplja (Cannabis sativa L.) vsebuje številne spojine – naravne kanabinoide. Najbolj
poznan rastlinski kanabinoid je tetrahidrokanabinol (THC), psihoaktivna snov, ki
povzroča psihične učinke z vezavo na kanabinoidne receptorje v človeških možganih.
Za sintetične kanabinoide, kakor tudi za ostale sintetične psihoaktivne snovi, velja,
da so sintetizirani oziroma izdelani na umeten način iz različnih kemikalij v
laboratorijih.
Sintetični kanabinoidi so se pojavili kot nadomestek marihuane in THC-ja. Ker so
strukturno podobni THC, se običajno vežejo na iste receptorje v možganih, kot se
veže THC. Sprva so bili v Nemčiji v prosti prodaji in niso bili na seznamu
prepovedanih drog. Njihova prodaja poteka predvsem prek interneta (Krek, 2013).
Večina sintetičnih kanabinoidov je po uporabi podobno THC-ju. Pojavljajo se v
praškasti obliki. Posušenim rastlinam (zeliščem) dodajo sintetične kanabinoide in
12
zapakirajo v plastične vrečke. Na trgu se pojavljajo z oznako »Spice«. Ponavadi se
kadijo, pa tudi oralno užitje je bilo že prijavljeno.
Njihovo uživanje povzroča velike zdravstvene težave: kardiovaskularne probleme in
psihološke motnje, kaže se tudi, da je kancerogen skupaj z metaboličnimi snovmi, ki
so v teh produktih (UNODC, 2013).
»Po zaužitju človek občuti evforijo in sprostitev. Nekateri opisujejo tudi občutek
velike energije. Lahko pa pride tudi do pospešenega bitja srca, prestrašenosti,
slabosti, nemira, agresivnega vedenja, nesposobnosti govora, distonije in
kratkotrajne izgube spomina. Opisujejo tudi slabost in vrtoglavico. Najnevarnejše
reakcije so nenadni dvig krvnega pritiska, tremor, krči, halucinacije, paranoidna
reakcija, hipokaliemija, sedacija in nazadnje tudi smrt. Pojavi se lahko bolečina v
prsih in tudi predishemija srčne mišice. Opisujejo tudi nistagmus, hiperemične
konjuktive, široko zenico, povišano telesno temperaturo, hiperglikemijo in acidozo.
Pri rednih uporabnikih kanabinoidov se pojavi tudi odtegnitveni sindrom«. (Krek,
2013: 2)
4.2. Sintetični katinoni
Katinon in njegovi derivati so tesno povezani z »družino« fenetilaminov, ki vključuje
amfetamin in metamfetamin, vendar z manj izrazitim učinkom. Katinon je aktivna
učinkovina v listih afriške rastline Khat (Catha edulis). Na podlagi katinona so razvili
številne sintetične katinone.
Sintetični katinoni so se pojavili na trgih drog sredi 2000. 2005 je bil metilon prvi
sintetični katinon, prijavljen Evropskemu centru za nadzor drog in odvisnosti od drog
(EMCDDA). Pojav 4-metilmetkatinona (mefedron) so zaznali leta 2007, sprva v Izraelu
in kasneje še v ostalih državah. Učinkuje podobno kot drugi stimulansi (kokain,
amfetamin in MDMA).
Sintetični katinoni so pogosto najdeni v produktih, ki se prodajajo kot »kemikalije«,
»gnojila za rože«, »kopalne soli« ali pa »čistilo za steklo« v obliki prahu, tablet ali
kapsul.
Večina sintetičnih katinonov se zaužije oralno, lahko se pa tudi vbrizgavajo.
13
Raziskave so pokazale, da imajo uporabniki težave z ožiljem, psihične težave in
težave z živčnim sistemom. Značilno za uporabnike je, da so razdražljivi, kar poteka
vse od blažje razdraženosti do izredne psihoze (UNODC, 2013).
4.3. Fenetilamini
Fenetilamini predstavljajo skupino snovi s psihoaktivnimi in stimulativnimi učinki,
kamor sodijo amfetamin, metamfetamin in MDMA, že nadzorovane snovi v skladu z
mednarodno konvencijo o psihotropnih snoveh iz leta 1971.
O prvih zasegih fenetilaminov so najprej poročali v ZDA in državah Evropske unije
(UNODC, 2013).
Fenetilamini so stimulansi centralnega živčnega sistema, od katerih imajo nekateri
bolj ali manj izražen halucinogeni učinek. Pogosto uživanje privede do psihične, pri
nekaterih celo fizične odvisnosti. Na ilegalnem trgu se vedno znova pojavljajo nove
vrste fenetilaminov, katerih delovanje in posledice jemanja so včasih popolnoma
neznane (Oddelek za kemijske preiskave NFL GPU, 2010).
V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je bilo sintetizirano veliko število novih
fenetilaminov, tako da so kemiki v sinteznih postopkih spreminjali molekularno
strukturo že znanih in prepovedanih spojin fenetilaminov in tako zaobšli zakonski
nadzor, obenem pa ohranili ali celo povečali njihov psihoaktivni učinek. Govorimo o
tako imenovanih »designer« drogah (Hasovič, 1998).
Fenetilamini se običajno na trgu pojavljajo v obliki tablet, lahko pa tudi v praškasti
obliki.
Nezaželeni učinki, povezani z zlorabo fenetilaminov, so: razdraženost, povečanje
bitja srca, razširjenost zenic, halucinacije, ishemija udov, napadi, odpovedi jeter in
ledvic. Poročajo tudi o smrtnih primerih (UNODC, 2013).
4.4. Triptamini
Osnovni predstavnik skupine je triptamin, monoaminski alkaloid, najden v rastlinah in
živalih. Nekateri triptamini so naravni nevrotransmitorji – živčni prenašalci
(serotonin), medtem ko za večino triptaminov velja, da so psihoaktivni halucinogeni,
najdeni v rastlinah, gobah in živalih. Posamezni triptamini so bili sintetizirani tudi
kot zdravila za zdravljenje migrene.
14
Psilocibin ima strukturo triptamina in je naravni halucinogen, najden v določenih
vrstah gob. Njegova uporaba se je razširila v poznih 60. letih prejšnjega stoletja, in
sicer v ZDA, medtem ko se sintetični triptamini pojavijo v 90. letih prejšnjega
stoletja.
Naravni triptamini so ponavadi na voljo kot pripravki iz posušenih ali prekuhanih gob,
njegovi sintetični derivati se pojavljajo v kapsulah, tabletah, praškastih ali tekočih
oblikah. Triptamini se zaužijejo oralno, njuhajo se, kadijo ali vbrizgavajo.
Kljub majhnemu številu študij toksičnosti triptaminov poročajo o stranskih učinkih pri
jemanju triptamina 5-MeO-DiPT, in sicer: nemirnost, razdraženost, prebavne motnje
in napetost v mišicah (UNODC, 2013).
4.5. Derivati piperazina
Piperazini so bili omenjeni kot neuspela zdravila, kajti nekatere izmed njih so
farmacevtska podjetja ocenila kot primerne za uporabo v terapevtske namene,
vendar nikoli niso prišli na trg zdravil.
Najbolj znan predstavnik piperazinov, ki se uporablja kot psihoaktivna snov, je 1-
benzilpiperazin (BZP). Prvotno je bil razvit kot potencialno zdravilo za zdravljenje
depresije. Ugotovljeno je bilo, da ima podobne lastnosti kot amfetamin, zato je
podvržen zlorabi. Ima tudi podobne toksične učinke kot amfetamin. V poznih 1990.
letih se je BZP pojavil na Novi Zelandiji kot legalen nadomestek za MDMA (ecstasy) in
metamfetamin. V Evropi so zabeležili prvo zlorabo na Švedskem leta 1999.
Za piperazine je značilno, da delujejo kot stimulansi zaradi dopaminergičnega,
noradrenergičnega in predvsem serotoninergičnega učinka v možganih.
Dearivati piperazina so najpogosteje pojavljajo na trgu pod imenom ecstasy.
Ponujajo se naprodaj v obliki tablet (ki imajo nekakšen logo vtisnjen, podobno kot
tablete ecstasy), kapsule ali pa prah in se »zaužijejo« oralno (UNODC, 2013).
15
5 Pojav novih psihoaktivnih snovi v Evropski uniji
Sistem zgodnjega opozarjanja v EU (EWS-Early Warning System), ki ga upravljata
EMCDDA in Europol, trenutno spremlja več kot 250 novih psihoaktivnih snovi.
Od 1. januarja do 31. decembra 2012 je bilo identificiranih 73 novih psihoaktivnih
snovi, ki so bile prvič zabeležene v EU prek sistema za zgodnje opozarjanje, 49 v letu
2011, 41 v letu 2010 in 24 v letu 2009 (EMCDDA-Europol, EU drug markets report: a
strategic analysis. New psychoative substances 154, 106-114, 2013).
16
Tabela 1: Število novih psihoaktivnih snovi, prijavljenih v evropski sistem zgodnjega
opozarjanja v skladu s sklepom Sveta 2005/387/PNZ v obdobju od 2005 do 2012 (Vir: EMCDDA-
Europol, 2013).
Iz zgornjega grafa je razvidno eksponentno naraščanje novih psihoaktivnih snovi v EU.
Glavne skupine snovi, ki so bile identificirane v sistemu zgodnjega opozarjanja, so
fenetilamini (s stimulativnimi, entaktogenimi ali halucinogenimi učinki, kot sta PMMA
in 2C-I), triptamini (ki imajo predvsem halucinogene učinke, kot sta AMT in 5MeO-
DALT), piperazini (ki kažejo predvsem stimulativne učinke, kot sta mCPP in BZP),
katinoni (npr. metilon in MDPV, ki kažejo stimulativne učinke), sintetični kanabinoidi
(ki imajo lahko halucinogene in zaviralne učinke), kot tudi široka skupina naravnih
spojin in sintetičnih snovi, ki ne pripada striktno katerikoli od prejšnjih skupin
(EMCDDA-Europol, EU drug markets report: a strategic analysis. New psychoative
substances 154, 106-114, 2013).
17
Tabela 2: Število novih psihoaktivnih snovi, prijavljenih v evropski sistem zgodnjega
opozarjanja v skladu s sklepom Sveta 2005/387/PNZ v obdobju od 2005 do 2012 glede na vrsto
nove psihoaktivne snovi (Vir: EMCDDA-Europol, 2013).
18
6 Pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji
Oddelek za kemijske preiskave, ki deluje v okviru Nacionalnega forenzičnega
laboratorija pri Generalni policijski upravi, je v obdobju 2010–2013 pri svojem delu
identificiral 20 novih psihoaktivnih snovi.
Tabela 3: število novih psihoaktivnih snovi po posameznih vrstah (Vir: Oddelek za kemijske
preiskave NFL GPU, 2013).
Podroben opis v Sloveniji identificiranih novih psihoaktivnih snovi je razviden v tabeli
6.1. na straneh 19 in 20, ki za vse nove psihoaktivne snovi prikazuje leto
identifikacije, vrsto snovi, mednarodno nezaščiteno ime v latinski verziji ali drugo
priznano ime, kemijsko ime,4 empirično formulo5 in molekulsko težo6 (Oddelek za
kemijske preiskave NFL GPU, 2013).
4 Kemijsko ime opisuje atomsko oziroma molekulsko zgradbo snovi. 5 Empirična formula je najenostavnejša kemijska formula, v kateri je prikazano, kateri
elementi so v spojini in v kakšnem razmerju so. 6 Molekulska teža M(r) je relativna molekulska masa. Je masa molekule elementa ali spojine,
deljena z eno dvanajstino mase atoma ogljika 12. Enaka je vsoti relativnih molekulskih mas
atomov v molekuli.
19
Tabela 4: pregled novih psihoaktivnih snovi, identificiranih v RS (Vir: Oddelek za kemijske preiskave NFL GPU, 2013).
LETO VRSTA NOVA PSIHOAKTIVNA SNOV
KEMIJSKO IME
EMPIRIČNA
FORMULA
MOLEKULSKA
TEŽA M(r)
1. 2010 sintetični
katinon
mefedron 4-metilmetkatinon
C11H15NO
177,2
2. 2010 derivat
piperazina
BZP 1-benzilpiperazin C11H16N2 176.3
3. 2010 sintetični
katinon
butilon 1-(benzo[d][1,3]dioksol-5-il)-2-(metilamino)butan-1-on C12H15NO3 221,3
4. 2010 fenetilamin fluoroamfetamin (FA, FMP) 1 -(2, 3 ali 4-fluorofenil)propan-2-amin C9H12FN 153,2
5. 2010 sintetični
katinon
metilon 1-(benzo[d][1,3]dioksol-5-il)-2-(metilamino)propan-1-on C11H13NO3 207,2
6. 2010 derivat
piperazina
TFMPP (trifluorometilfenilpiperazin) 1-[2, 3 ali 4-(trifluorometil)fenil] piperazin C11H13F3N2 230,2
7. 2011 sintetični
katinon
metiletkatinon (MEC) 2-(etilamino)-1-(2, 3 ali 4-metilfenil)propan-1-on C12H17NO 191,3
20
8. 2011 sintetični
kanabinoid
JWH-122 4-metilnaftalin-1-il)(1-pentil-1H-indol-3-il)metanon C25H25NO 355,5
9. 2012 fenetilamin metilamfetamin (MA) 1-(2, 3 ali4-metilfenil)propan-2-amin C10H15N 149,2
10. 2012 fenetilamin 25I-NBOMe 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin C18H22INO3 427,3
11. 2012 fenetilamin benzofuran 1-benzofuran-4, 5 ali 6-ilpropan-2-amin C11H13NO 175,2
12. 2012 fenetilamin 2C-E 2,5-dimetoksi-4-etilfenetilamin C12H19NO2 209,3
13. 2012 sintetični katinon
MDPV 1-(benzo[d][1,3]dioksol-5-il)-2-(pirolidin-1-il)pentan-1-on C16H21NO3 275,3
14. 2012 triptamin AMT (Alfa-metiltriptamin) 2-(1H-indol-3-il)-1-metil-etilamin C11H14N2 174,2
15. 2012 sintetični kanabinoid
AM-2201 N-naftalenil-1-(5-fluoropentil)-1H-indazol-3-karboksamid C24H22FNO 359,4
16. 2012 derivat piperazina
klorofenilpiperazin (CPP) 1-(2, 3 ali 4-klorofenil)piperazin C10H13ClN2 196,7
17. 2012 sintetični kanabinoid
CP 47,497-C8-Homolog(cis-3-[4-(1,1-Dimetiloktil)-2-hidroksifenil]-
cikoheksanol)
5-(1,1-Dimetiloktil)-2-[(1RS,3SR)-3-hidroksicikloheksil]-fenol
C22H36O2 332,5
18. 2012 sintetični kanabinoid
UR-144 (1-pentil-1H-indol-3-il)-(2,2,3,3-tetrametil-ciklopropil)metanon
C21H29NO 311,5
19. 2013 fenetilamin metiopropamin (MPA) N-metil-1-(tiofen-2-il)propan-2-amin C8H13NS 155,3
20. 2013 fenetilamin 25C-NBOMe 4-kloro-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin C18H22ClNO3 335,8
21
7 Odzivanje na nove psihoaktivne snovi v Evropski uniji
in v Republiki Sloveniji
Sklep Sveta 2005/387/PNZ o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad
novimi psihoaktivnimi snovmi, ki je bil sprejet 10. maja 2005, vzpostavlja vseevropski
sistem za obravnavanje teh novih narkotičnih drog in psihotropnih snovi, ki vstopajo
na evropski trg. Obsega izmenjavo informacij (sistem zgodnjega opozarjanja) med
državami članicami o teh snoveh, njihovo oceno tveganj ter, če je potrebno, uvedbo
nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij v EU.
Njegov cilj je bil omogočiti državam članicam, da se z uvedbo nadzornih ukrepov za
psihoaktivne snovi po vsej EU učinkovito spopadajo z njihovim pojavljanjem.
Postopek ima šest korakov:
1) država članica zagotovi informacije o novi snovi na svojem trgu;
2) Europol in EMCDDA v sodelovanju z Evropsko agencijo za zdravila (EMA) pripravita
skupno poročilo in ga predložita Svetu;
3) Svet zaprosi EMCDDA za oceno tveganja;
4) EMCDDA predloži oceno tveganja Svetu in Komisiji;
5) Komisija predstavi Svetu pobudo za nadzorne ukrepe;
6) Svet sprejme odločitev glede uvedbe nadzornih ukrepov za snov in glede
obveznosti uvedbe ukrepov na področju kazenskega prava
(POROČILO KOMISIJE o oceni učinkovitosti Sklepa Sveta 2005/387/PNZ o izmenjavi
podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi, 2011).
22
V nadaljevanju so prikazani primeri za uvedbo nadzornih ukrepov v državah
članicah EU za BZP, mefedron in 4-metilamfetamin na podlagi Sklepa Sveta
2005/387/PNZ.
Sklep Sveta za nadzor BZP:
Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom sprejmejo potrebne ukrepe, s
katerimi za 1-benzilpiperazin (znan tudi kot 1-benzil-1,4-diazacikloheksan, N-
benzilpiperazin ali pod splošnejšim imenom benzilpiperazin ali BZP) uvedejo
nadzorne ukrepe, sorazmerne s tveganjem, povezanim s to snovjo, in kazenske
sankcije, kakor je predvideno v njihovi zakonodaji, ki je v skladu z obveznostmi iz
Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (Sklep Sveta
2008/206/PNZ z dne 3. marca 2008 o nadzornih ukrepih in kazenskih določbah za
novo sintetično drogo 1-benzilpiperazin (BZP), 2009).
Sklep Sveta za nadzor mefedrona:
Države članice bodo sprejele potrebne ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom,
da za 4-metilmetkatinon (mefedron) uvedejo nadzorne ukrepe in kazenske sankcije,
kot jih določa njihova zakonodaja v skladu z njihovimi obveznostmi na podlagi
Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (Sklep Sveta z dne
2. decembra 2010 o uvedbi nadzora ukrepov za 4-metilmetkatinon (mefedron),
2010).
Sklep Sveta za nadzor 4-metilamfetamina:
Države članice najkasneje eno leto od datuma objave tega sklepa sprejmejo
potrebne ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom, s katerimi za 4-
metilamfetamin uvedejo nadzorne ukrepe in kazenske sankcije, kot jih določa
njihova zakonodaja v skladu z njihovimi obveznostmi na podlagi Konvencije
Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 (Sklep Sveta z dne 7. marca
2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin, 2013).
Sistem zgodnjega opozarjanja na pojav novih psihoaktivnih snovi v RS:
Glavna nosilca Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi v
Sloveniji sta Inštitut za varovanje zdravja in Nacionalna enota Europola pri Generalni
policijski upravi, ki sta tudi povezana z agencijama, nosilkama tega sistema v
Evropski uniji.
23
Funkcije posameznih ključnih partnerjev:
Ministrstvo za zdravje je v RS pristojno za zakonodajo na področju drog, ki
vključuje tudi Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. Ta se venomer dopolnjuje z
novimi psihoaktivnimi snovmi na podlagi dokumentov OZN in EU ter predlogov
medresorske delovne skupine Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih
psihoaktivnih snovi.
Inštitut za varovanje zdravja RS ima v okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na
pojav novih psihoaktivnih snovi vlogo koordinatorja. Njihovo delo je, da sprejema
informacije EMCDDA ter jih pošilja naprej v nacionalni sistem.
Nacionalna enota Europola v Generalni policijski upravi dobiva informacija o
pojavu novih psihoaktivnih snovi s strani evropskega policijskega urada. Informacije
gredo v obe smeri.
Nacionalni forenzični laboratorij na Generalni policijski upravi analizira vzorce
novih psihoaktivnih snovi. Določajo se vrsta snovi, primesi in aktivni dodatki.
Toksikološki laboratorij Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete izvaja
toksikološko analitiko pretežno bioloških vzorcev. V sistem EWS RS podaja
informacije o pojavu novih ali nevarnih psihoaktivnih snoveh, najdenih v vzorcih
telesnih tekočin uporabnikov.
V Centru za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra se zdravijo vse vrste
akutnih zastrupitev, vključno z zastrupitvami s prepovedanimi drogami. V Sistem za
zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi sporočajo informacije o
zastrupitvah z njimi.
Nevladna organizacija DrogArt izvaja terenske akcije informiranja in nudenja prve
pomoči uporabnikom. V sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih
snovi sporočajo informacije o pojavu novih in nevarnih snoveh ter o njihovi
razširjenosti.
Nevladna organizacija Stigma deluje na področju zmanjševanja škode zaradi
posledic uporabe prepovedanih drog. V Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih
psihoaktivnih snovi sporočajo informacije o pojavu nevarnih snovi tudi v mrežo
nizkopražnih programov.
24
Inštitut za varovanje zdravja, Nacionalna enota Europola in Oddelek za prepovedane
droge na Generalni policijski upravi pridobivajo informacije o novih ali nevarnih
psihoaktivnih snoveh ter jih posredujejo medresorski delovni skupini.
Medresorska delovna skupina po medsebojni izmenjavi vseh dostopnih informacij
oceni nevarnost za uporabnike ter sprejme odločitev, ali je potrebno nadaljnje
obveščanje širše skupine deležnikov in tudi splošne javnosti ter medijev.
Ena od ključnih nalog medresorske delovne skupine Sistema za zgodnje opozarjanje
na pojav novih psihoaktivnih snovi je, da predlaga Ministrstvu za zdravje uvrstitev
novih psihoaktivnih snovi na seznam Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog.
Če člani skupine ocenijo, da snov prinaša kakršna koli tveganja, se pripravi obvestilo
za strokovno javnost, ki zajema opis snovi, opis negativnih učinkov ob uporabi,
napotke za ukrepanje in druge pomembne informacije (Krek et al., 2011).
8 Nadzor novih psihoaktivnih snovi v Republiki Sloveniji
Prepovedane droge in s tem tudi nove psihoaktivne snovi v RS opredeljuje Zakon o
proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
Razvrstitev prepovedanih drog sprejme Vlada Republike Slovenije z Uredbo o
razvrstitvi prepovedanih drog, na predlog ministra, pristojnega za zdravstvo.
Seznam, ki je sestavni del omenjene uredbe, mora za vse snovi vsebovati
mednarodno nezaščiteno ime v latinski verziji ali drugo priznano ime ter kemijsko
ime, empirično formulo in molekulsko težo. Prepovedane droge so razvrščene v tri
zakonsko predvidene skupine glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko
posledica njihove zlorabe, ter glede na uporabo v medicini (Zakon o proizvodnji in
prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), 1999).
V skladu z zakonom je vsaka nova psihoaktivna snov uvrščena na seznam
prepovedanih drog z imenom, enoznačnim kemijskim imenom, empirično formulo in
molekulsko težo. Gre za individualni način razvrščanja psihoaktivnih snovi na seznam
prepovedanih drog.
25
Zakonsko prepoved in s tem nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi se uvede z
dodajanjem teh snovi na že obstoječ seznam prepovedanih drog z Uredbo o
dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Z objavo v uradnem listu začnejo
veljati kazenskopravni predpisi za navedeno novo psihoaktivno snov.
Predzadnja dopolnitev seznama prepovedanih drog je bila 20. julija 2011, ko je Vlada
RS na predlog ministra za zdravje izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi
prepovedanih drog, s katero je uvedla nadzor oziroma zakonsko prepoved za novo
psihoaktivno snov mefedron (4-metilmetkatinon) (Uredba o dopolnitvi Uredbe o
razvrstitvi prepovedanih drog, 2011).
Na enak način je bila Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog dopolnjena tudi v letu
2009 z uvrstitvijo nove psihoaktivne snovi BZP (1-benzilpiperazin) na seznam
prepovedanih drog (Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog,
2009).
V obeh primerih je Vlada RS na predlog ministrstva za zdravje sledila sklepu Sveta EU
za nadzor mefedrona in BZP.
Lahko pa Medresorska delovna skupina Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav
novih psihoaktivnih snovi predlaga Ministrstvu za zdravje uvrstitev novih psihoaktivnih
snovi na seznam Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Tako je omenjena strokovna
skupina na podlagi podatkov Generalne policijske uprave, Carinske uprave, Inštituta
za sodno medicino in Inštituta za varovanje zdravja v aprilu 2013 Ministrstvu za
zdravje podala predlog, da se 49 novih psihoaktivnih snovi, in sicer 21 sintetičnih
kanabinoidov, 11 sintetičnih katinonov, 9 fenetilaminov, 2 triptamina, 4 derivate
piperazina in derivat ketamina, razvrsti v I. skupino prepovedanih drog, kamor so
razvrščene psihoaktivne snovi, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih
posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se ne uporabljajo v medicini.
Upoštevajoč omenjeni predlog je Ministrstvo za zdravje 12. junija 2013 pripravilo
Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog
štev. 070-33-2013-1, ki so ga poslali v usklajevanje drugim ministrstvom
(www.gov.si).
Vlada Republike Slovenije je na 18. redni seji dne 18. julija 2013 sprejela sklep, da
izdaja Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog,
ki je bila objavljena v Uradnem listu 22. julija 2013 (Uredba o spremembah in
dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, 2013).
26
9 Kazensko pravo in nove psihoaktivne snovi
»Nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo,
ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v
času, ko je bilo storjeno« (Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in
temeljnih svoboščin, 1994).
Tudi Ustava Republike Slovenije v 28. členu določa, da nihče ne sme biti kaznovan za
dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še
preden je bilo dejanje storjeno (Ustava Republike Slovenije, 1991).
Iz širše opredelitve zgoraj navedenega načela zakonitosti kazenskega materialnega
prava, znanega kot »nullum crimen, nulla poena sine lege«, izhaja tudi določna
opredelitev kaznivega dejanja »lex certa«.
Ob upoštevanju načela zakonitosti in načela določnosti »lex certa« kot podnačela
načela zakonitosti, morajo biti vse nadzorovane psihoaktivne snovi jasno navedene
oziroma določljive, bodisi posamezno (individualni pristop) ali v natančno določenih
skupinah (generični pristop) v nacionalni kazenski zakonodaji, ki določa
kazenskopravne norme za inkriminacijo ravnanj v primerih nedovoljene proizvodnje,
posesti in prometa s prepovedanimi drogami.
Smisel načela »lex certa« je v tem, da storilec vnaprej ve, kaj je kaznivo, in se
zaveda, da dela nekaj, kar je določeno kot kaznivo dejanje (Šturm, 2002).
Natančno navajanje psihoaktivnih snovi v nacionalni kazenski zakonodaji predstavlja
izziv proizvajalcem prepovedanih drog, da prilagodijo kemijsko sestavo takšni
sestavi, ki je izven natančne opredelitve že nadzorovanih psihoaktivnih snovi, ali pa,
da poiščejo novo snov, ki ima podobne psihoaktivne učinke. Od zakonodajalca pa je
odvisna odločitev o tem, ali je potrebno takšno novo snov uvrstiti na seznam
prepovedanih drog.
V 186. in 187. členu Kazenskega zakonika so zakonski opisi kaznivih dejanj v zvezi z
neupravičeno proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami ter omogočanjem
uživanja prepovedanih drog (Kazenski zakonik, 2012).
Pojma prepovedane droge oziroma tega, katere psihoaktivne snovi štejemo med
prepovedane droge, ne določa Kazenski zakonik. Tako torej eden od pomembnih
zakonskih znakov obeh kaznivih dejanj ni opredeljen v Kazenskem zakoniku. V tem
primeru je zakonodajalec uporabil tako imenovano blanketno tehniko, s katero
razumevanje vsebine tega zakonskega znaka prepušča drugima predpisoma, to je
27
Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in Uredbi o razvrstitvi
prepovedanih drog. Oba predpisa jasno in natančno opredeljujeta vse psihoaktivne
snovi, ki v RS spadajo med prepovedane droge.
»Dejstvo, da je zakonodajalec pri določitvi kakšnega znaka kaznivega dejanja
uporabil blanketno tehniko in zato ta znak ni zadostno razumljiv že sam po sebi, še
ne pomeni, da bi bila zato kršena zahteva po določnosti kazenskopravnih predpisov«.
(Ustavna odločba, da štirinajsti odstavek 126. člena, 196. in 197. člen Kazenskega
zakonika ter drugi odstavek 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s
prepovedanimi drogami niso v neskladju z ustavo, 2005: 4)
10 Različni modeli zakonskega nadzora nad novimi
psihoaktivnimi snovmi
10.1. Individualni sistem - sistem posamične uvrstitve na
seznam in povezani postopki
Običajno države v nacionalni zakonodaji s kemijskimi imeni nadzorovane snovi
opredelijo posamezno. Tako je na primer heroin s kemijskim imenom diacetilmorfin
opredeljen na seznamu nadzorovanih oziroma prepovedanih drog. Vsi nacionalni
seznami nadzorovanih snovi pa sledijo konvencijam OZN,1 ki sezname nadzorovanih
snovi razširjajo na njihove izomere, estre, etre in soli, vključno z nekaterimi drugimi
določenimi solmi.
V praksi dodajanje nove psihoaktivne snovi na seznam poteka kot:
- standardni postopek, ki je lahko bodisi edini ali najpogostejši postopek, ki se
uporablja za nadzor nad novimi snovmi;
1 Enotna Konvencija o mamilih iz leta 1961 (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/64 in 3/78, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92), Konvencija o psihotropnih substancah iz leta 1971 (Uradni list SFRJ, št. 40/73, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92) in Konvencija Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988 (Uradni list SFRJ – MP, št. 14/90, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92).
28
- nujni postopek, ki je pospešen postopek za zakonski nadzor nad novimi
snovmi za omejeno časovno obdobje. Če nadzor v tem času ni potrjen s
standardnim postopkom, bo potekel. Ta postopek tako zagotavlja hiter,
vendar časovno nadzorovan ukrep;
- hitri postopek, ki je pospešen postopek za zakonski nadzor nad novimi
snovmi. Hitri postopek se razlikuje od nujnega postopka po tem, da so ukrepi
za nadzor trajni in po določenem roku ne potečejo.
V nekaterih državah je lahko sistem posameznega uvrščanja na seznam dopolnjen z
definicijami skupin snovi, ki so pod nadzorom in so znani kot generični in analogni
sistemi. V praksi pa to pomeni, da so vse snovi, ki sodijo v pravno definicijo skupine,
avtomatsko nadzorovane. Posledično takšnih snovi ni treba posamično uvrščati na
seznam v veljavnem pravnem besedilu. V zvezi s tem je treba povedati, da se z
uporabo 1. odstavka 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah,2 ne smatra
»sporno, da se obstoječi elementi kaznivega dejanja pojasnijo in prilagodijo novim
okoliščinam, ki jih je mogoče utemeljeno uvrstiti v izviren koncept kaznivega
dejanja«.3
10.2. Generični sistem
Opredeljuje družino kemijskih spojin4 na podlagi substitucije5 posameznih delov
matične spojine, pri čemer so vrsta, število in pozicija substituent6 v molekuli
natančno definirani. Strukturne variacije matične spojine določajo širšo skupino
nadzorovanih snovi.
2 Nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno. 3 X Ltd and Y v UK No 8710/79, 28 DR 77 at 81 (1982), quoted in Harris, D. J., O'Boyle, M., and Warbrick, C. (1995), Law of the European Convention on uman Rights, p. 277. 4 Spojine so zgrajene iz atomov različnih elementov, ki so med seboj povezani s kemijskimi vezmi. Najmanjši delci v spojini so molekule ali ioni. 5 Substitucija – gre za zamenjavo (nadomestitev) atoma ali atomske skupine z drugim atomom ali atomsko skupino.
6 Substituente so atomi ali atomske skupine.
29
Generični sistem se nanaša na vključitev natančne definicije skupine snovi, običajno
znotraj seznama posameznih nadzorovanih snovi, nad in prek izomerov, estrov, etrov
in soli, ki jih že zahtevajo konvencije OZN.
Ena od takšnih skupinsko generičnih definicij je natančno navajanje spojin, ki
strukturno izhajajo iz specifične psihoaktivne snovi. V britanskem primeru R proti
Couzensu in Frankelu leta 1992 je bilo določeno, da »izraz 'strukturno izhajajoč iz' ne
opisuje postopka, temveč definira določene nadzorovane droge glede na njihovo
molekularno zgradbo«. Primer je definicija:
»katerakoli spojina (…), ki strukturno izhaja iz fentanila s spreminjanjem na enega od
katerihkoli naslednjih načinov, se pravi:
(i) z zamenjavo fenilnega dela fenetilne skupine s katerimkoli
heteromonociklom, ne glede na nadaljnjo zamenjavo v heterociklu;
(ii) z zamenjavo v fenetilni skupini z alkilno, alkenilno, alkoksi, hidroksi,
halogeno, haloalkilno, amino ali nitro skupino/skupinami;
(iii) z zamenjavo v anilinskem obroču z alkilnimi, alkoksi, alkilendioksi,
haolgenimi ali haloalkilnimi skupinami […]«7
Drug opis snovi v skupinsko generičnem pristopu je možen z ilustriranjem sprememb
v 'starševski' molekuli, ne da bi navajali 'strukturni izvor' kot v naslednjem primeru:
»Analogi DMT (dimetiltriptamin), v katerem ima 3-(2-aminoetil)indol jedro dodatne
radikale, bodisi same ali v kombinaciji, ki so pripeti, kot sledi:
(a) 1 ali 2 alkilna radikala, vsak z do 6 ogljikovimi atomi, vključno s cikličnimi
radikali, pripeta na atom dušika amino skupine;
(b) 1 ali 2 metilni skupini ali etilna skupina, pripeti na ogljikov atom, ki je ob
atomu dušika amino skupine;
(c) katerakoli kombinacija do 5 alkilnih radikalov in/ali alkoksi radikalov (vsak z
do 6 ogljikovimi atomi, vključno s cikličnimi radikali) in/ali radikali halogena,
pripeti na benzenov obroč«.
7 Zakon Združenega kraljestva o zlorabi drog (United Kingdom's Misuse of Drugs Act 1971, Schedule 2, Part I).
30
10.3. Analogni sistem
Pri analognem pristopu gre za opredelitev snovi, ki so po kemijski strukturi in učinku
na centralni živčni sistem podobne že nadzorovanim snovem. Podobnost oziroma
analogija po kemijski strukturi omogoča določitev veliko širšega spektra nadzorovanih
snovi kot pri generičnem konceptu.
Analogni sistem, ki je alternativa generičnemu sistemu, obravnava bolj splošne vidike
podobnosti v kemični strukturi 'starševske' spojine. Ta vidik je lahko dopolnjen z
zahtevo po podobnosti v farmakološkem učinkovanju, ko poskuša bolj specifično
opredeliti območje nadzora v analognem sistemu.
Ena od takšnih analognih definicij je navedba katerekoli spojine, ki velja za:
»Snov –
katere kemična struktura je bistveno podobna kemični strukturi nadzorovane snovi
[na seznamu I ali II], [in]
ki ima stimulativen, zaviralni ali halucinogen učinek na osrednji živčni sistem, ki je
bistveno podoben ali večji kot […] učinek […] nadzorovane snovi na seznamu I ali II,
ali
katere namen je, da pri določeni osebi povzroči učinek […], ki je bistveno podoben
ali večji kot […] učinek […] nadzorovane snovi [na seznamu I ali II]«.8
Sprejemljivo je, da ta določena definicija »avtomatično prepoveduje kemikalijo, če
je 'po zgradbi bistveno podobna' neki že prepovedani drogi, in ima 'bistveno podoben
kemični učinek' ali 'je predstavljena, kot da ima tak učinek'«.9
Drug način ilustriranja analognega sistema je z izrecnim navajanjem 'bistveno
podobne kemične strukture' analoga z nadzorovano spojino, brez navajanja njenih
učinkov.10 Analogno definicijo je mogoče interpretirati s pravnim sklicevanjem na
'derivate'11 (Hughes in Blidaru, 2009).
8 Ameriški zvezni analogni zakon (United States' Federal Analogue Act (1986)). 9 Kau G. (2008), Flashback to the Federal Analog Act of 1986: Mixing Rules and Standards in the Cauldron; University of Pennsylvania Law Review Vol. 156 No. 4. 10 Canadian Controlled Drugs and Substances Act (1996). 11 Norways's Regulation of 30 June 1978 no. 08 Relating to Narcotics etc., §2.
31
Tabela 5: različni pristopi držav članic EU pri nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi (Vir: European Commission, 2012).
Država članica
Vrsta zakonskega nadzora Dodatna pojasnila
Individualni
Analogni
Generični
Avstrija
X
*
Avstrija je 29. 12. 2011 sprejela zakonodajo, ki uvaja generični pristop, in sicer zvezni Zakon o varovanju pred nevarnostmi za zdravje v zvezi z novimi
psihoaktivnimi snovmi.
Bolgarija
X
X
Sistem posamičnega uvrščanja na seznam je dopolnjen z analognim principom, ki je opredeljen v Zakonu o narkotikih in predhodnih sestavinah.
Analog je definiran kot katerakoli snov, ki ni na seznamu narkotikov, je pa po kemijski strukturi in učinku na človeški organizem
podoben narkotiku s seznama.
Češka
X
32
Danska
X
*
Zakon za uvedbo generičnega sistema kot dopolnilo za individualni sistem je bil dan v parlamentarni postopek.
Finska
X
(*)
Finska pričakuje preučitev možnosti uvedbe generičnega pristopa v prihodnosti.
Francija
X
*
Francija uporablja generičen pristop za substituirane katinone.
Nemčija
X
(*)
Nemčija trenutno preučuje možnost uvedbe generičnega pristopa.
Grčija
X
Madžarska
X
X
Generični pristop je bil vpeljan 26. 10. 2010 s spremembo Zakona o narkotikih in psihotropnih snoveh.
33
Irska
X
X
Italija
X
X
Litva
X
X
Generični pristop je bil vpeljan 26. 10. 2010 s spremembo Zakona o narkotikih in psihotropnih snoveh.
Nizozemska
X
Poljska
X
(*)
Romunija
X
(*)
34
Slovenija
X
Španija
X
Švedska
x
Združeno kraljestvo
X
X
35
11 Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v državah
članicah Evropske unije, Norveški in Hrvaški
Leta 2004 je EMCDDA objavilo študijo z naslovom »Zakonski odzivi na nove
sintetične droge 2000–2004«. Študija je poleg tega, da se je v Akcijskem načrtu EU
2000–2004 dotaknila vprašanj, povezanih z novimi sintetičnimi drogami, pogledala
tudi v uradne sisteme, ki jih uporabljajo države članice za nadzorovanje novih
sintetičnih drog, prav tako pa tudi v zakonske postopke, ki so vključeni v uvrščanje
novih snovi pod nadzor, z oceno časa, potrebnega za tak postopek.
Štiri leta kasneje ta nova študija posodablja kasnejše dele predhodne študije. Njen
cilj je širši, saj sedaj obravnava: razširjeno EU, kakor tudi Norveško in Hrvaško;
pravne odzive na katerokoli vrsto novih drog (ne samo sintetičnih) v skladu s Sklepom
Sveta 2005/387/JHA o nadzoru novih psihoaktivnih snovi.
Metode razvrščanja novih psihoaktivnih snovi, ki se uporabljajo v teh državah, so
različne.
V nadaljevanju bodo prikazani sistemi in splošni postopki, ki potekajo v državah v
skladu z opisanimi definicijami v predhodnem poglavju.
Belgija
Veljavna zakonodaja določa individualno razvrstitev snovi v skladu s standardnim
postopkom. Ta sistem je zasnovan na podlagi 1. člena zakona iz leta 1921, ki se
nanaša na promet s strupi, uspavali in narkotiki, razkužili in antiseptiki. Postopek
uvrščanja snovi na seznam sproži pristojni minister za zdravstvo na podlagi odobritve
ministrskega in državnega sveta, ki se zaključi s kraljevim podpisom. Kraljeva uredba
se objavi v uradnem listu. Opisani postopek traja približno eno leto.
Republika Češka
Nadzor nad novimi snovmi je vzpostavljen prek Zakona številka 167/1998 o snoveh, ki
povzročajo odvisnost s seznamom individualnih snovi, označenih v tabeli. Dodajanje
novih snovi je v pristojnosti parlamenta v skladu s pooblastilom za spreminjanje
zakona. Postopke za vzpostavitev nadzora običajno prične ministrstvo za zdravje in
dopolnitveni predlog je potem vložen v vladni postopek, v kateri lahko ministrstva in
določene javne službe podajo stališča, ki morajo biti obravnavana pred nadaljnjimi
postopki. Novi predlog se pošlje v sprejem najprej vladi ter kasneje v spodnji in
36
zgornji dom parlamenta. Po sprejetju v parlament ga mora podpisati predsednik in
biti objavljen v zbirki zakonov. Običajno traja postopek okoli enega leta.
Danska
Nove droge so kontrolirane s standardnim postopkom, ki vključuje njihovo
individualno kemijsko opredelitev na seznam, priložen odredbi o evforičnih snoveh.
Sistem je opredeljen v prečiščenem zakonu št. 748 o evforičnih snoveh z dne 1. julija
2008.
Minister za zdravje in preventivo je pooblaščen, da predpiše nadzor za snovi, ki
zaradi svojih lastnosti predstavljajo visoko nevarnost na podlagi mednarodnih
odločitev ali mnenja nacionalnega odbora za zdravje.
Postopek traja 2–3 dni, od izdaje priporočila nacionalnega urada za zdravje do
sprejetja odredbe o evforičnih snoveh, ki dopolnjuje seznam kontroliranih snovi.
Nemčija
Nemčija ima sistem posamičnega vpisa na seznam, s standardnim postopkom in
nujnim postopkom. Prvega določa BtMG – Zakon o narkotikih, poglavje 1 (2), slednji
je naveden v poglavju 1 (3).
Standardni postopek za vpis na seznam se prične s tem, ko Zvezno ministrstvo za
zdravje predloži osnutek uredbe Ministrskemu svetu – Bundeskabinettu po
posvetovanju s strokovno komisijo. Ministrski svet se o uredbi običajno odloča v dveh
tednih po predložitvi. Uredbo nato pošljejo v zvezni parlament, kjer traja najmanj
šest tednov, da jo preučijo. Ko jo parlament potrdi, je uredba objavljena v Zveznem
pravnem uradnem listu.
V nujnem postopku lahko Zvezno ministrstvo za zdravje odloča o uredbi, ki je ni
treba predložiti niti Ministrskemu svetu niti parlamentu. Po odločitvi ministra se
uredba objavi v Zveznem pravnem uradnem listu. Vendar pa ta uredba poteče v
enem letu. V tem času je treba izvesti tudi standardni postopek, da bi lahko snov
trajno nadzorovali. Z izločitvijo notranjih priprav in posvetovanj s strokovno komisijo
traja standardni zakonski postopek najmanj devet tednov, v primerjavi z enim
tednom pri nujnem postopku.
37
Če je snov nadzorovana na ravni OZN, poglavje 1 (4) BtMG določa – tako kot v nujnem
postopku – da Ministrstvo za zdravje ne potrebuje niti soglasja parlamenta niti mu ni
treba upoštevati nobenih strokovnjakov, da bi na seznam uvrstilo snovi, ki so
mednarodno nadzorovane. To pa ne velja v primeru snovi, ki jih nadzoruje EU.
Estonija
Nadzorni sistem določa individualno uvrstitev po standardnem postopku, ki je
opredeljen v Zakonu o narkotikih, psihotropnih snoveh in predhodnih sestavinah.
Postopek nadzora se začne s predlogom državne agencije za zdravila; nadaljuje se s
pripravo osnutka uredbe, upoštevaje mnenje ministra za socialne zadeve; uredba se
po podpisu objavi v uradnem listu s pričetkom veljavnosti treh dni po objavi.
V povprečju se potrebuje en mesec za vzpostavitev nadzora nad novo snovjo.
Irska
Nove psihoaktivne snovi nadzorujeta tako individualno uvrščanje na seznam kot
generični sistem. Pravna podlaga, ki določa ta dva sistema, je poglavje 2 (2) Zakona
o zlorabi drog 1977, v kombinaciji s kasnejšimi vladnimi deklaracijskimi odredbami.
V praksi je pripravljen osnutek memoranduma, ki se posreduje pristojnim vladnim
ministrstvom v pripombe. Po vključitvi ugotovitev in po izdaji te ugotovitvene
odredbe minister za zdravje in otroke pošlje osnutek vladnemu kabinetu ministrov.
Ko bo potrjen, bo premier podpisal ugotovitveno odredbo. To nato skupaj s
katerimikoli povezanimi uredbami ali odredbami o izjemah predstavijo v domu
Oireachtas (spodnji in zgornji dom parlamenta) sočasno v 21 dneh zasedanja
(statutarno določen rok v zvezi z MDA); nato se ti dokumenti objavijo v Irskem
državnem uradnem listu.
Postopek lahko traja približno šest tednov, lahko pa je tudi daljši, če pride do zamud
(pri pripravi osnutkov dokumentov ali če parlament ne zaseda itd.).
Postopek je enak za umestitev nove snovi pod nadzor, ne glede na vir navodil.
Grčija
Sistem nadzora uporablja individualno navajanje snovi, v skladu s standardnim
postopkom na podlagi Čl. 1(3) zakona 3459/2006.
Postopek se začne, ko grška »informacijska točka« obvesti odbor za droge o zlorabi
nove snovi. Odbor za droge potem poda mnenje, ki je poslano ministrstvu za zdravje
38
in ministrstvu za pravosodje. Rezultat je skupni sklep v obliki ministrske odredbe,
objavljene v uradnem listu.
Ker odbor za droge zaseda enkrat mesečno, traja celoten postopek od obvestila
informacijske točke do uvrstitve snovi na seznam 1-2 meseca.
Španija
Nove snovi se s standardnim postopkom uvrščajo na seznam individualno. To poteka
na podlagi 2. člena I. poglavja Zakona 17/1967 o narkotikih in na podlagi določil
kraljeve uredbe 2829/1977 o psihotropnih snoveh.
Tako za narkotike kot psihotropne snovi ministrstvo za zdravje in potrošniške zadeve
začne postopek za vzpostavitev nadzora s pripravo ministrske odredbe. Odredba je
objavljena v španskem uradnem listu in začne veljati naslednji dan.
Celoten postopek traja od 5-15 dni, da odredba začne veljati.
Francija
Veljavna zakonodaja uporablja individualni sistem uvrščanja snovi na seznam v skladu
s standardnim postopkom. Sistem temelji na Zakonu o javnem zdravju (nazadnje
dopolnjen z uredbo št. 2007-157 z dne 5. 2. 2007), člen L5132-7 v povezavi s členom
R5132-74 za primere narkotikov in v povezavi s členom R5132-88 za primere
psihoaktivnih snovi.
Nove psihoaktivne snovi se uvrstijo na seznam nadzorovanih snovi na pobudo
generalnega direktorja francoske agencije za varnost produktov za zdravstvene
namene na podlagi predloga nacionalnega odbora za narkotike in psihotropne snovi.
Generalni direktor osnutek predloga posreduje ministrstvu za zdravje, ki izda uredbo,
objavljeno v uradnem listu.
Zgoraj omenjeni postopek traja najmanj tri mesece.
Latvija
Za namene kazenskega zakonika zakon o postopkih za uveljavitev in uporabo
kazenskega zakonika z dne 24. oktobra 2002 določa individualno navajanje
nadzorovanih snovi skupaj z mejnimi količinami v dodatnih tabelah. Besedilo
zakonskega teksta navaja, da se določene količine uporabljajo tudi za derivate snovi
39
s podobnim farmakološkim učinkom, kar kaže na analogni sistem, ki pa v praksi še ni
bil preizkušen.
V skladu z zakonom o državni upravi je dodajanje novih snovi na seznam v
pristojnosti ministrstva za zdravje, ministrstva za socialo ali ministrstva za notranje
zadeve. Ministrski osnutek za spremembo se predloži sestanku državnih sekretarjev, v
naslednjih 14 dnevih pa ministrstva in druge institucije, vključno z nevladnimi
organizacijami, predstavijo stališča. Usklajeni osnutek se pošlje odboru kabineta
ministrov in nato še v odobritev kabinetu ministrov. Sledi obravnava v parlamentu
oziroma pristojni parlamentarni komisiji, ki izda mnenje, povzame rezultate
glasovanja v parlamentu in pripravi zakonsko besedilo za podpis in objavo v uradnem
listu.
Trajanje postopka je odvisno od dogovorov vpletenih ministrstev.
Litva
Litva ima sistem individualnega uvrščanja snovi na seznam z uporabo standardnega
postopka, določenega v členih 2(1) in 3 Zakona o nadzoru narkotičnih in psihotropnih
snovi (1998). Nove snovi so dodane na enega izmed treh seznamov na podlagi uredbe
ministra, pristojnega za zdravje.
Nova snov se nadzira po odredbi ministrstva za zdravje. Predlog za nadzor poda
oddelek za nadzor drog ali pa policija. Potrebno oceno o tem, ali vzpostaviti nadzor
za konkretno snov, pripravi Državna agencija za nadzor zdravil. V primeru odločitve
za nadzor agencija izdela ustrezne spremembe v odredbi ministrstva za zdravje, ki se
po podpisu ministra objavi v uradnem listu. Odredba začne veljati po objavi, ki
običajno traja 1–7 dni.
V praksi trajanje zgoraj opisanega postopka traja od enega do osem mesecev, ukrepi
nadzora so stalni. Postopki so lahko krajši, od enega do dveh mesecev, če predlog za
nadzor pride z nivoja EU ali Združenih narodov.
Nizozemska
Nizozemska ima sistem posamičnega uvrščanja na seznam s standardnim postopkom
in z nujnim postopkom, ki ju določa člen 3a v Zakonu o opiju.
40
V primeru standardnega postopka je mogoče nadzorovati nove snovi z odredbo Sveta,
ki »se sprejme šele po poteku štirih tednov po predstavitvi osnutka odredbe obema
domoma parlamenta«, pod pogojem, da v omenjenem roku odredba ni bila
izpodbijana.
Nujni postopek zagotavlja uvrščanje novih snovi na seznam z ministrsko uredbo.
Minister mora zagotoviti, da bo med sprejemom uredbe osnutek odredbe v Svetu z
enako vsebino predložen v oceno svetu ministrov. Razen če bi bila ministrska uredba
prej umaknjena, postane veljavna, dokler ne začne veljati ustrezna odredba v Svetu,
vendar ne za daljše obdobje kot eno leto po začetku njene veljavnosti.
Medtem ko navedeni nujni postopek omogoča, da se uvede nadzor nad novimi snovmi
nemudoma (v enem tednu), veljavnost postopkov poteče v enem letu, če niso
potrjeni. Standardni postopek traja dalj časa, običajno 3–6 mesecev, odvisno od
trajanja postopka v vsakem od domov parlamenta.
Slovaška
Kontrola nad novimi snovmi je bila uveljavljena prek Zakona št. 139/1998 Coll. 2.
aprila (kot popravek) o narkotikih, psihotropnih snoveh in pripravkih, ki navaja vsako
snov posamično na dodanih seznamih. Dodajanje novih snovi na sezname je v
pristojnosti parlamenta v skladu s postopkom za dopolnitev kateregakoli zakona.
Standardni postopek za dodajanje nove snovi na seznam se običajno začne s
predložitvijo osnutka predloga na pripombe v okviru ministrstva za zdravje.
Dopolnjen predlog je »online« predložen posvetovalnemu postopku, v katerem lahko
vsa ministrstva in telesa javne uprave podajo komentarje (znotraj 2-3 tednov). Novi
osnutek, ki ga podpiše minister, se pošlje v potrditev na vlado, sledi potrditev v
parlamentu. Na koncu predsednik države podpiše novi zakon. Ta je potem objavljen
v uradnem listu in začne veljati 15. dan po objavi. Običajno traja omenjeni proces tri
mesece.
V nujnih primerih pa se lahko postopek pospeši tako, da se posvetovalni postopek
skrajša na sedem dni. V takih primerih postopek traja približno mesec dni.
Postopek vzpostavitve nadzora je identičen, ko takšno zahtevo posredujejo Združeni
narodi ali EU.
41
Švedska
Uporablja se sistem posameznega uvrščanja na seznam za nadzor nad novimi snovmi,
bodisi s standardnim ali hitrim postopkom. To se izvede v skladu z enim od obeh
zakonov na tem področju: v skladu z Zakonom o kaznovanju za narkotične droge
(1968: 64) lahko vlada razvrsti snovi z odredbo o nadzoru nad narkotičnimi drogami
(1991: 1554); v skladu z Zakonom o prepovedi določenega blaga, ki je nevarno
zdravju (1999: 42) lahko to izvede z odredbo o prepovedi določenega blaga, ki ogroža
zdravje (1999: 58). Ta drugi zakon omogoča nadzor nad snovjo že na zgodnejši
stopnji. Velja za blago, ki »zaradi svojih naravnih lastnosti predstavlja nevarnost za
človeško življenje ali zdravje ali se domneva, da bo uporabljeno za namen
zastrupljanja ali drugih vplivov«. V primerjavi z narkotičnimi drogami uporaba snovi,
ki jih ureja ta zakon, ni nezakonita.
Izbor med razvrščanjem snovi kot narkotične droge/psihotropne snovi ali kot »blaga,
ki ogroža zdravje«, se izvede posamezno od primera do primera, odvisno od
razpoložljive informacije o snovi, njeni zlorabi in industrijski uporabi, kot je bilo
določeno v fazi ocene tveganja. Če se na primer oceni, da snovi ni mogoče razvrstiti
kot narkotično drogo ali psihotropno snov, a se šteje, da jo je treba nadzorovati, se
lahko razvrsti kot snov, ki ogroža zdravje. Pristojnost za razvrščanje snovi na
nacionalni ravni je tako v rokah vlade po priporočilu bodisi Nacionalnega inštituta za
javno zdravje ali pa Agencije za medicinske proizvode. To storijo z dopolnitvijo
ustrezne odredbe.
Trajanje, potrebno za odločitev vlade o nadzoru nove snovi, je enako, ne glede na
to, katera od obeh odredb je bila dopolnjena. Predhodna ocena pristojnega organa
lahko traja manj časa v primeru priporočila za razvrstitev snovi kot »blaga, ki ogroža
zdravje«. V praksi pa primeri hitrega razvrščanja niso številni. Posledično uporaba
standardnega postopka - pri čemer sledijo tako nacionalni uredbi kakor tudi 9. členu
Direktive 98/34/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 - pripelje
do razvrstitve, ki začne običajno veljati v 5–6 mesecih od priporočila za nadzor
določene snovi.
V nujnem primeru – kot na primer velika nevarnost smrti ali razširjanje zlorabe –
ostaja možnost, da vlada sprejme potrebno dopolnilo, prav tako pa začne to
dopolnilo veljati z danes na jutri.
V primerih, ko je snov razvrščena kot narkotična droga/psihotropna snov s sklepom
na ravni OZN, bo začela njena razvrstitev veljati na Švedskem istočasno, ko bo takšen
42
sklep postal obvezujoč v mednarodnem sistemu. Ta neposredna razvrstitev, ki sledi
mednarodnemu sklepu, pa ne velja v primeru sklepov, sprejetih na ravni EU.
Velika Britanija
Sistem za nadzor novih substanc je individualno uvrščanje na seznam s standardnim
postopkom, dopolnjenim z generičnim sistemom, ki je pokazal, da lažje izvaja
nadzor nad kakršnokoli ugotovljeno uporabo katerekoli določene snovi. Zakonska
podlaga, ki vzpostavlja ta sistem, je v poglavju 2 Zakona o zlorabi drog v kombinaciji
s kasnejšimi uredbami.
V praksi to pomeni, da minister za notranje zadeve pripravi osnutek odredbe za
nadzor nove snovi, in sicer šele po posvetovanju z oziroma po priporočilu
svetovalnega odbora za zlorabo drog. Osnutek se nato predloži v potrditev obema
domovoma parlamenta.
Po priporočilu/svetovanju Svetovalnega odbora navedeni postopek običajno traja 2–3
mesece, dokler nova odredba ne začne veljati.
Tabela 6: Povzetek približnega trajanja zakonskih postopkov in izdana zakonska besedila (Vir:
Hughes in Blidaru, 2009).
Država Trajanje postopka za uvedbo nadzora nad
novo snovjo *
Izdana zakonska besedila
Belgija Približno 1 leto (standardni postopek) Kraljevi odlok (za nadzorovanje
novih snovi)
Češka Običajno približno 1 leto Parlamentarni zakon
Danska 2–3 dni po priporočilu Državnega odbora
za zdravje
Uredba Ministrstva za zdravje in
preventivo
Nemčija Standardno uvrščanje: najmanj 2 meseca
(priprave izvzete)
Nujno uvrščanje: 1 teden (priprave
izvzete)
Standardni postopek: vladna uredba
Nujni postopek: uredba Zveznega
ministrstva za zdravje
Estonija Približno 1 mesec Uredba Ministrstva za socialne
zadeve
Irska Generični sistem: takojšnja/implicitna
kontrola
Standardno posamično uvrščanje:
približno 1,5 meseca
Vladna ugotovitvena odredba
43
Grčija 1–2 meseca (po obvestilu NFP) Skupna ministrska odredba
ministrstev za zdravje in za
pravosodje
Španija Okoli 5–15 dni za uveljavitev odredbe Odredba Ministrstva za zdravje in
potrošniške zadeve
Francija Najmanj 3 mesece Uredba Ministrstva za zdravje
Ciper 6–12 mesecev Odredba Ministrskega sveta
Latvija (V praksi do sedaj še nista bila
uporabljena niti analogni sistem niti
posamični sistem uvrščanja iz
standardnega postopka)
Zakon za dopolnitev »postopkov za
uveljavitev in izvajanje kazenskega
zakona« iz oktobra 2002
Litva Nacionalni sklep: 1–8 mesecev
Če gre za sklep OZN/EU: 1–2 meseca
Uredba ali odredba Ministrstva za
zdravje
Luksemburg Standardni postopek: v praksi se ne
uporablja
Hitri postopek: 1–2 meseca
Uredba velikega vojvode
Nizozemska Standardni postopek: 3–6 mesecev
Nujni postopek: 1 teden (velja 1 leto)
Standardni postopek: odredba v
Svetu
Nujni postopek: ministrska uredba
Avstrija 6 mesecev (zaradi zahteve »omejene
količine«)
Uredba Ministrstva za zdravje
Poljska Standardni postopek: najmanj 9 mesecev
Hitri postopek: približno 6 mesecev
Parlamentarni zakon (dopolnitev
Zakona z dne 29. 7. 2005 o boju
proti zasvojenosti z drogami)
Država Trajanje postopka za uvedbo nadzora nad
novo snovjo *
Izdana zakonska besedila
Portugalska Najkrajše trajanje postopka: 1–12
mesecev
Parlamentarni zakon (dopolnjuje
zakonsko uredbo 15/93 z dne 22.
januarja)
Romunija Približno 4 mesece Vladna odredba za nujne primere
Slovaška Standardni postopek: najmanj 3 mesece
Hitri postopek: približno 1 mesec
Parlamentarni zakon
Slovenija Približno 2 meseca (vladna) Uredba o dopolnitvi Uredbe
o razvrstitvi prepovedanih drog
Švedska Standardni postopek: 5–6 mesecev
Hitri postopek ali mednarodni sklep:
Vladno dopolnilo k Odloku o nadzoru
nad narkotičnimi drogami ali
44
takojšnje izvajanje vladno dopolnilo Odloka o prepovedi
določenega blaga, ki ogroža
življenje
Združeno
kraljestvo
Generični sistem: takojšen/impliciten
nadzor
Standardno posamično uvrščanje: 2–3
mesece po mnenju Svetovalnega sveta o
zlorabi drog
Odredba v Svetu, ki jo izda Njeno
veličanstvo
Hrvaška 0,5–2 meseca Dopolnilo Ministrstva za zdravje k
seznamu nadzorovanih snovi
Norveška Analogni sistem: takojšnji/implicitni
nadzor
Standardni postopek: 3 mesece
Hitri postopek: (nujni primeri in
mednarodni sklepi): takojšen učinek
Standardni postopek: (dopolnilo)
Uredbe Norveške agencije za
zdravila
*Trajanja postopkov niso strogo primerljiva, ker lahko ali pa ne upoštevajo ocene
tveganja ali obdobja obveščanja za začetek veljavnosti besedil.
Ugotovitve
Prikazano je več različnih sistemov, postopkov in ocen tveganja, ki so na voljo
državam članicam EU, Norveški in Hrvaški za zagotavljanje zakonskih odzivov na novo
odkrite psihoaktivne snovi.
Vse države imajo sistem posamičnega uvrščanja, medtem ko dve (Irska in Združeno
kraljestvo) uporabljata generični sistem, dve (Latvija in Norveška) pa uporabljata
analogni sistem. Analogni sistem na Norveškem je razložen z oceno tveganja
Nacionalne agencije za zdravila, ki je tudi telo, odgovorno za posamično uvrščanje
novih snovi na seznam; to je bistveno drugače od uporabe analognega sistema,
kakršnega imajo na primer v ZDA (pristojnost običajnega prava), kjer se zdi, da zakon
sloni bolj na odločitvi sodišča, »ali je določena spojina 'bistveno podobna' drugi
spojini, da ji to daje njen standard«. Definicija Latvije »derivati snovi s podobnim
farmakološkim učinkov« v praksi še ni bila interpretirana.
V zvezi z uporabo sistema posamičnega uvrščanja na seznam lahko domnevamo, da bi
lahko tako zakonska podlaga za postopek razvrščanja kakor tudi narava pravnega
besedila, v katerem bo nova snov dodana pod nadzor, vplivali na hitrost zakonskih
sprememb v vsaki državi; namenski postopek in spreminjanje seznama v uredbi lahko
45
pomenita hitrejšo spremembo kot splošen nacionalni zakonski postopek in
spremembo v glavnem zakonu o drogah. V zvezi z zakonsko podlago je postopek
razvrščanja v 19 državah izrecno veljaven za glavni zakon za nadzor drog ali njegov
enakovredni akt (Francija: Kodeks o javnem zdravju; Luksemburg: Zakon o reformi
državnega sveta, ki omogoča hitri postopek), medtem ko je v petih državah treba
uporabljati standardni nacionalni postopek za dopolnitev kateregakoli primarnega
zakona. Vendar pa so razmerja malce drugačna, če upoštevamo naravo veljavnih
zakonskih besedil: v 14 državah so na novo nadzorovane snovi dodane na seznam, ki
je priloga glavnega zakona za nadzor drog (ali, kot v španskem primeru, enemu od
dveh glavnih zakonov za nadzor nad drogami), medtem ko so v 11 (vključno z
nadzorom nad narkotiki v Španiji) dodani na sezname, vzpostavljene z ločenimi
uredbami ali odredbami.
Nadaljnja primerjava se ne usmerja na formalne vidike, temveč na postopke,
potrebne za spreminjanje. To temelji na dejstvu, da je mogoče sezname, ki se lahko
enostavno spremenijo samo s podpisom ministra, hitreje spreminjati kot sezname,
kjer bodisi narava besedila (npr. parlamentarni zakon) ali pa postopki, ki jih vsebuje,
zahtevajo več korakov. Posledično se zdi, da formalna oblika veljavnih zakonskih
besedil samo obrobno vpliva na dolžino in zapletenost zakonskih sprememb, ker za
začetek veljavnosti:
• 11 postopkov zahteva potrdilo enega ministra ali vladne agencije;
• 2 postopka zahtevata potrdilo dveh ministrov;
• 6 postopkov zahteva potrditev vlade (kar lahko zajema tudi podpis šefa
države); in
• 13 postopkov zahteva potrditev parlamenta (kar lahko vključuje tudi podpis
šefa države).
Če upoštevamo definicije postopkov iz predhodnega poglavja, potem je zanimiva
ugotovitev, da med hitrimi postopki 2 (začasna) nujna postopka (Nemčija in
Nizozemska), znižujeta raven končne potrditve zakonskega besedila z vlade na 1
ministra; medtem ko (trajni) hitri postopki (Luksemburg, Poljska, Slovaška, Švedska,
Norveška) ne znižujejo ravni potrditve, temveč skrajšujejo trajanje posvetovanj ali
izpuščajo določene korake. Dva postopka v nujnih primerih pa se razlikujeta v tem,
da se mora na Nizozemskem standardni postopek začeti sočasno s sprejemom nujne
uredbe, kar pa v Nemčiji ni tako.
46
Snovi, ki so jih določili različni organi, običajno sledijo enakim postopkom. V 21
državah je vir navodil za uvrstitev nove psihoaktivne snovi pod nadzor (nacionalni,
EU, OZN) nepomemben za nadaljnji zakonski postopek. Vendar pa so v treh državah
navodila, ki izvirajo iz OZN, uvrščena v hitri postopek:
• V Nemčiji nacionalni zakonski postopek za nadzor nad snovmi, ki sledi sklepom
na ravni OZN, ne zahteva več niti soglasja zveznega parlamenta niti mnenja
strokovnjakov, posredovanih ministrstvu za zdravje za uvrstitev snovi na
seznam (v skladu s Poglavjem 1 (4) BtMG). To je podobno nujnemu postopku,
vendar pa je v tem primeru seznam trajen.
• Na Norveškem bo uvrstitev snovi na seznam, ki temelji na mednarodnem
sklepu, zahtevala krajše ali nobenega državnega posvetovanja, podobno kot
pri hitrem postopku.
• Na Švedskem bo razvrstitev snovi za narkotično ali psihotropno na podlagi
sklepa na ravni OZN začela veljati na nacionalni ravni istočasno, ko bo postala
obvezujoča v mednarodnem sistemu.
Trajanje postopkov lahko v državi povzroči težave pri uveljavljanju mednarodnih
sklepov v običajno postavljenih rokih. Vendar pa lahko predstavniki države, ki so
vključeni v potrditev ali pogajanja o tem sklepu na mednarodni ravni, pogosto
svetujejo, da se začne postopek nadzora na nacionalni ravni, celo preden je sprejet
mednarodni sklep (in se začne izvedbeni rok). Na ta način bo država najverjetneje še
vedno lahko spoštovala rok za mednarodni nadzor (Hughes in Blidaru, 2009).
12 Možne zakonske rešitve za učinkovitejši nadzor nad
novimi psihoaktivnimi snovmi v Republiki Sloveniji
Porast novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji se je drastično zvišal. Samo v obdobju od
2010 do prve polovice 2013 je bilo zaznanih kar 20 novih psihoaktivnih snovi v
Sloveniji (Oddelek za kemijske preiskave NFL GPU, 2013).
Zakonodaja s področja prepovedanih drog ni sledila pojavu novih psihoaktivnih snovi,
saj ji je v navedenem obdobju RS uspelo na seznam prepovedanih drog uvrstiti zgolj
dve novi psihoaktivni snovi. Slovenija v primerjavi z ostalimi državami članicami EU
47
zaostaja pri uvajanju zakonskih ukrepov nadzora za psihoaktivnimi snovmi, ki se
pojavljajo v EU in RS. Vse to je posledica neučinkovitega sistema uvrščanja novih
psihoaktivnih snovi na seznam prepovedanih drog, kar nam pove, da je zelo malo
novih psihoaktivnih snovi uvrščenih na seznam prepovedanih drog. V Republiki
Sloveniji imamo individualni način uvrščanja novih psihoaktivnih snovi na seznam
prepovedanih drog, kar pomeni, da je potrebno za vsako novo psihoaktivno snov
izpeljati zakonsko predviden postopek. Da bi izboljšali učinkovitost zakonskih
ukrepov nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi v RS, bi kazalo preučiti možnost
vzpostavitve generičnega ali analognega sistema za uvrščanje novih psihoaktivnih
snovi na seznam prepovedanih drog kot alternative za dosedanji individualni način.
Oba sistema (generični in analogni) omogočata nadzor tistih novih psihoaktivnih
snovi, ki se še niso pojavile na trgu EU.
S predlagano spremembo bi se izognili nenehnemu dopolnjevanju Uredbe o razvrstitvi
prepovedanih drog in zagotovili učinkovitejši nadzor nad novimi psihoaktivnimi
snovmi v Republiki Sloveniji. V ta namen bi bilo treba spremeniti določbe Zakona o
proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami v delu, ki določa način razvrstitve
psihoaktivnih snovi na seznam prepovedanih drog (2. in 3. člen).
48
13 Potrditev hipotez in zaključni sklepi
13.1 Potrditev hipotez
Hipoteza: V EU v zadnjem obdobju prihaja do porasta novih psihoaktivnih snovi.
Evropska unija se srečuje z naraščajočim pojavom novih psihoaktivnih snovi, kar
potrjujejo statistični podatki v poglavju 5 na strani 15 ter graf na strani 16, ki kaže
eksponentno rast novih psihoaktivnih snovi v EU v obdobju od 2005 do 2012.
Hipoteza: Nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Sloveniji je neučinkovit.
Za uvrščanje novih psihoaktivnih snovi na seznam prepovedanih drog se v Sloveniji
uporablja tako imenovani individualni pristop, ki se v praksi ni izkazal kot učinkovit
mehanizem za vzpostavljanje nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Z analizo
Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog je bilo ugotovljeno, da je bil v Sloveniji v
obdobju od 2010 do prve polovice 2013 uveden zakonski nadzor samo za dve novi
psihoaktivni snovi, čeprav na podlagi podatkov Nacionalnega forenzičnega
laboratorija pri Generalni policijski upravi v poglavju 6 ugotavljamo, da je bilo v
istem časovnem obdobju identificiranih kar 20 novih psihoaktivnih snovi.
49
13.2 Zaključni sklep
Vse večji problem pojava novih psihoaktivnih snovi v državah EU predstavlja njihova
široka dostopnost – spletna prodaja. Prav tako so nevarne za zdravje ljudi, saj se v
večini primerov ne ve, kakšne posledice bodo zaradi uporabe pustile za seboj. Zaradi
silovitega naraščanja novih psihoaktivnih snovi imajo države pri nadzoru nad njimi
težave, ker zakonodajni postopki za uveljavitev nadzornih ukrepov niso prilagojeni
hitrosti pojava novih psihoaktivnih snovi na trgih EU. Pomanjkanje znanstvenih študij
o njihovih škodljivih učinkih dodatno otežuje zakonske postopke nadzora. Države
članice EU veliko pozornosti namenjajo hitrejšim in učinkovitejšim nadzorom novih
psihoaktivnih snovi s pomočjo različnih zakonskih pristopov (individualni, generični
ter analogni).
Ključni problem pojava novih psihoaktivnih snovi se kaže v iznajdljivosti
proizvajalcev novih psihoaktivnih snovi, ki spreminjajo kemijsko strukturo teh snovi
tako, da so toliko drugačne, da izpadejo iz kroga snovi, ki so že pod nadzorom.
Na podlagi potrjene hipoteze o neučinkovitem nadzoru nad novimi psihoaktivnim
snovmi v Sloveniji bi kazalo razmisliti o možnosti uvedbe generičnega ali analognega
pristopa oziroma o izboljšanju odzivnosti obstoječega individualnega sistema na
pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji.
Navsezadnje ni pomembno, koliko ukrepov in kako dobri ali hitri so ti, vedno bodo
proizvajalci korak pred organi odkrivanja in pregona. Družba kot taka bi se morala
zavedati, da uživanje teh snovi ne rešuje ničesar, ampak le poglablja problem, zaradi
katerega so na prvem mestu uporabniki začeli jemati nove psihoaktivne snovi, kajti
brez uporabnikov psihoaktivnih snovi te ne bi obstajale oziroma v zelo majhnem
obsegu, ki bi bil za države mnogo lažje obvladljiv.
50
14 Uporabljeni viri
Droga. (14. 3. 2013). Sl.wikipedija.org. Pridobljeno na
http://sl.wikipedia.org/wiki/Droga
EMCDDA-Europol. (2013). EU drug markets report: a strategic analysis. New
psychoative substances 154, (str. 106-114). Luxembourg: Publications Office
of the European Union.
Evropska komisija. (2011). POROČILO KOMISIJE o oceni učinkovitosti Sklepa Sveta
2005/387/PNZ o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi
psihoaktivnimi snovmi. /* COM/2011/0430 konč. */. Bruselj: Evropska
komisija.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 7. člen (1),
(1994). Uradni list RS (33/94).
Hasovič, T. (1998). Designer droge in zakonske dileme. Ljubljana: Oddelek za
prepovedane droge, Sektor za organizirano kriminaliteto, Uprava
kriminalistične policije, Generalna policijska uprava.
Hughes, B. in Blidaru, T. (2009). Legal Responses to New Psychoative Substances in
Europe. European Legal Database on Drugs. Lisbon: European Monitoring
Centre for Drugs and Drug Addiction.
Hughes, B., Gallegos, A., in Sedefov R. (2011). Problem drog. Lizbona: Urad za
publikacije Evropske unije – Evropski center za spremljanje drog in
zasvojenosti z drogami.
Kazenski zakonik. (KZ-1-UPB2) (2012). Uradni list RS, (50/12).
Krek, M., Drev, A., Paš, M. in Hren, J. (2011). Sistem za zgodnje opozarjanje na
pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje
zdravja Republike Slovenije.
Krek, M. (2013). Sintetični kanabinoidi in z njimi povezani problemi uvrstitve na listo
prepovedanih drog v Sloveniji. Delovna verzija februar 2013. Koper:ZZV.
51
Oddelek za kemijske preiskave NFL GPU. (2013). GPU Nacionalni forenzični
laboratorij. Pridobljeno iz računalniške evidence identificiranih novih
psihoaktivnih snovi. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve.
Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. 5. 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in
nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi. (2005). Uradni list Evropske unije,
(L 127/32).
Sklep Sveta 2008/206/PNZ z dne 3. 3. 2008 o nadzornih ukrepih in kazenskih
določbah za novo sintetično drogo 1-benzilpiperazin (BZP). (2009). Uradni
list Evropske unije (L 63/45).
Sklep Sveta z dne 2. 12. 2010 o uvedbi nadzora ukrepov za 4-metilmetkatinon
(mefedron). (2010). Uradni list Evropske unije (L 322/44).
Sklep Sveta z dne 7. 3. 2013 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-metilamfetamin.
(2013). Uradni list Evropske unije (L 72/11).
Šturm, L. (2010). Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za
podiplomske državne in evropske študij.
UNODC. (2013). The challenge of new psychoative substances. Dunaj: Urad za droge
in kriminal pri Združenih narodih.
Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. (2009). Uradni list RS
(102/09).
Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. (2011). Uradni list RS
(58/11).
Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. (2013).
Uradni list RS (62/13).
Ustavna odločba, da štirinajsti odstavek 126. člena, 196. in 197. člen Kazenskega
zakonika ter drugi odstavek 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s
prepovedanimi drogami niso v neskladju z ustavo, U-I-335/02-20. (2005).
Uradni list RS (37/05).
Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS (33/91).
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. (1999). Uradni list RS
(108/99).