UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

PAVLA KOVAČIČ

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Specialna športna vzgoja

Gorništvo z aktivnostmi v naravi

RAZVOJ IN ŠPORTNI PROGRAMI Z GORNIŠKO VSEBINO V DRUŠTVU GŠD BRICALP

DIPLOMSKO DELO

MENTOR

prof. dr. Stojan Burnik, prof. šp. vzg.

RECENZENT

doc. dr. Blaž Jereb, prof. šp. vzg. Avtorica dela

KONZULTANT PAVLA KOVAČIČ

doc. dr. Tadej Debevec, prof. šp. vzg.

Ljubljana, 2016

Zahvala

…ni nemogočih poti…

je ena najbolj znanih misli Nejca Zaplotnika. Tudi moja Pot izhaja iz podobne naravnanosti.

Tako posebna, tako moja… Pot, ki osvaja vrhove in se spušča v doline…, kjer divja strašno

neurje in kjer sije toplo sonce…, kjer so solze in kjer je smeh…, pot, kjer je vse tako snovno in

hkrati tako neoprijemljivo, duhovno… Pot strahov, dvomov, želja, sanj, upanja, lepote,

uresničevanja,…

Na tej poti se zahvaljujem najprej svoji mami, ki je ves čas z mano in ker vem, da še vedno v

mislih skrbi za vse svoje otroke. Zahvaljujem se sestri, bratom, svaku in svakinjam, kateri

vedno priskočijo na pomoč. Zahvaljujem se dr. Andreju Perku, ki mi je dal pogum in

dovoljenje za študij. Zahvaljujem se vsem sošolcem in sošolkam na fakulteti, ker so me

sprejeli medse kot študentko njihove generacije. Zahvaljujem se profesorjem za deljeno

znanje in skupno preživljanje aktivnosti, predvsem dr. Stojanu Burniku in dr. Blažu Lešniku

tudi za pomoč pri diplomskem delu. Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izdaji

diplomskega dela. Zahvaljujem se vsem našim inštruktorjem, ki vsak po svojih močeh

pripomore k uresničevanju zgodbe »Bricalp«. Zahvaljujem se svoji hčerki Klari in sinovom

Timu, Matevžu in Aljažu, za razumevanje in navdih pri mojem delu in vseživljenjskem učenju.

Na koncu pa se iz srca zahvaljujem svojemu možu Mitju, ki me razume, me podpira in

opogumlja, me opominja, me sprosti in me potrpežljivo spremlja na moji ter najini skupni

Poti že petindvajset let…

… in smo na poti…

… in upamo si sanjati.

Ključne besede: plezalni center, društvo GŠD Bricalp, športni programi za otroke in odrasle,

alpinistična šola, plezalno-planinski tabor

RAZVOJ IN ŠPORTNI PROGRAMI Z GORNIŠKO VSEBINO V DRUŠTVU GŠD BRICALP

Pavla Kovačič

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

Specialna športna vzgoja, Gorništvo z aktivnostmi v naravi

Strani: 69 Slik: 14 Virov: 16

IZVLEČEK

Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj Gorniškega športnega društva Bricalp (v

nadaljevanju GŠD Bricalp) skupaj z izgradnjo Plezalnega centra Bricalp v Sv. Duhu pri Škofji

Loki. Predstavljena je pot od začetnih idej o lastnem objektu s plezalno steno pred

desetletjem do postavitve objekta Plezalnega centra Bricalp z visoko in nizko umetno

plezalno steno v letu 2008. Opisana je ustanovitev društva in njegovo delovanje s programi

za otroke in odrasle. V začetnem delu je predstavljeno iskanje možnosti financiranja

investicije plezalnega centra, vključno s celotnim poslovnim načrtom. Opisana izgradnja

Plezalnega centra Bricalp in nadaljnje delovanje v njem, skupaj z delovanjem društva, je

življenjsko delo avtorice tega diplomskega dela in njenega moža Mitje Kovačiča. S

postavitvijo lastnega plezalnega objekta sta ustvarila pogoje za uresničitev zgodbe, ki jo

razvijata in nadgrajujeta zadnjih deset let.

V diplomskem delu so predstavljeni športni programi z gorniško vsebino, ki jih izvaja GŠD

Bricalp. Poudarek društva je na otroških programih in izvajanju alpinistične šole. Veliko

število vključenih otrok dokazuje popularnost športnega plezanja, želje otrok po aktivnem

preživljanju prostega časa in nenazadnje tudi kvalitetno delo inštruktorjev športnega

plezanja v društvu in s tem posledično dobro vzdušje v skupinah. Vadba najmlajših otrok

poteka v prostorih, ki so namensko zgrajeni njihovim razvojnim in gibalnim sposobnostim,

kar se je tekom let izkazalo za veliko prednost. Program alpinistične šole vsako leto privablja

odrasle različnih generacij, ki v dobri družbi in ob izkušenem vodju pridobivajo teoretična in

predvsem praktična alpinistična znanja. Prav tako se je pri delu z odraslimi pokazala

prednost lastnega objekta s plezalno steno, prilagojeno začetnikom.

Na koncu je kot primer dobre prakse iz vsebinskega in organizacijskega vidika predstavljen

program poletnega plezalno-planinskega tabora.

Diplomsko delo je monografsko in uporablja deskriptivno metodo dela. Avtorica pri pisanju

izhaja predvsem iz svojih lastnih izkušenj. Delo je sinteza njenega ekonomskega in

organizacijskega znanja, znanja, ki ga je pridobila pri delu v plezalni šoli z otroki in splošne

razgledanosti.

Key words: climbing centre, GŠD Bricalp society, children and adult sports programmes,

alpine mountaineering course, climbing and mountaineering camp

THE DEVELOPMENT AND SPORTS PROGRAMMES WITH ALPINE CONTENTS IN MOUNTAIN

SPORTS SOCIETY BRICALP

Pavla Kovačič

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016

Special Physical Education, Mountaineering with activities in nature

Pages: 69 Pictures: 14 Sources: 16

Abstract

The purpose of this thesis is to present the development of the Mountain Sports Society

Bricalp (subsequently referred to as GŠD Bricalp) along with construction of the Bricalp

Climbing Centre in Sv. Duh close to Škofja Loka. The thesis outlines the development from

the first idea of having one’s own climbing facility, almost a decade ago, which eventually

realized in 2008 with completion of the Bricalp Climbing Centre with lead and bouldering

climbing wall. The establishment of the GŠD society and its activities - children and adult

programmes - is also presented. The first part outlines the search for options of financing

the climbing centre investment together with a business plan. The Bricalp Climbing Centre

construction and further development of the GŠD society are a life-long project of the thesis

author and her husband Mitja Kovačič. Building their own climbing facility, they set up the

conditions for making a story come true and have been constantly developing the facility

during the last decade.

The present thesis also presents sport programmes with alpine contents carried out by GŠD

Bricalp. The society especially focuses on children's programmes and alpine mountaineering

courses. A big number of participating children suggests that sports climbing is gaining

popularity and that children want to spend their free time actively. It also shows the quality

of the instructors' work and is also a consequence of a good atmosphere within the groups.

The youngest children perform their courses in the climbing hall areas specifically developed

for their developmental stage and their motor skills. Through the years, this has proved to

be a great advantage of the centre. The alpine mountaineering course programme attracts

different generations of adults who gain theoretical and practical knowledge of mountain

climbing in good company and with an experienced programme leader.

A programme of a summer climbing and mountaineering camp for children, as an example

of good practice in regards to the camp’s contents and especially organization, is presented

in the final part of the thesis.

This thesis is monographic and uses descriptive methodology. The author mostly draws on

her own experience. The work is a synthesis of her economy and organizational knowledge,

the knowledge she gained from working with children and general knowledge.

Kazalo

Kazalo slik ................................................................................................................................................ 9

1 UVOD ............................................................................................................................................. 10

2 PLEZALNI CENTER BRICALP ........................................................................................................... 11

2.1 Osnovna ideja........................................................................................................................ 11

2.2 Pridobivanje sredstev in poslovni načrt ................................................................................ 12

2.2.1 Pridobivanje sredstev .................................................................................................... 12

2.2.2 Poslovni načrt ................................................................................................................ 12

2.2.2.1 Osnovni podatki o investiciji ..................................................................................... 13

2.2.2.2 Analiza prodajnega in nabavnega trga ...................................................................... 13

2.2.2.2.1 Prodajni trg ......................................................................................................... 13

2.2.2.2.2 Nabavni trg .......................................................................................................... 14

2.2.2.3 Tehnologija proizvodnje ............................................................................................ 14

2.2.2.4 Predračunska vrednost in terminski plan ................................................................. 15

2.2.2.4.1 Viri financiranja ................................................................................................... 16

2.2.2.5 Finančna analiza ........................................................................................................ 16

2.2.2.5.1 Bilanca stanja ...................................................................................................... 16

2.2.2.5.2 Bilanca uspeha – izkaz poslovnega izida ............................................................. 17

2.2.2.6 Dinamične ocene....................................................................................................... 18

2.2.2.6.1 Finančni tok ......................................................................................................... 18

2.2.2.7 Dodatna pojasnila in zaključne ugotovitve ............................................................... 19

2.2.2.7.1 Delovanje na steni............................................................................................... 21

2.2.2.7.2 Definiran finančni in operativni plan .................................................................. 22

2.3 Izgradnja objekta ................................................................................................................... 26

2.4 Plezalna stena ....................................................................................................................... 28

3 GORNIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO BRICALP – GŠD BRICALP ŠKOFJA LOKA ...................................... 31

3.1 Ustanovitev in registracija društva ....................................................................................... 31

3.2 Pravila GŠD Bricalp ................................................................................................................ 32

3.3 Članstvo Društva GŠD Bricalp v drugih organizacijah in komisijah ....................................... 33

3.4 Članstvo ................................................................................................................................. 33

3.4.1 Pregled članstva po letih delovanja .............................................................................. 33

4 ŠPORTNI PROGRAMI V GŠD BRICALP ............................................................................................ 35

4.1 Programi za otroke in mladino .............................................................................................. 35

4.1.1 Plezalna šola za otroke .................................................................................................. 35

4.1.1.1 Število vključenih otrok v program ........................................................................... 36

4.1.2 Plezanje s plezalnimi igrami v času zimskih počitnic ..................................................... 37

4.1.3 Plezalni tabori v času krompirjevih in prvomajskih počitnic ......................................... 37

4.1.4 Poletni plezalno-planinski tabor ................................................................................... 38

4.1.5 Ostali programi ............................................................................................................. 38

4.2 Programi za odrasle .............................................................................................................. 38

4.2.1 Alpinistična šola ............................................................................................................ 38

4.2.1.1 Število članov vključenih v program ......................................................................... 42

4.2.2 Začetni tečaj športnega plezanja .................................................................................. 43

4.2.3 Ostali programi ............................................................................................................. 44

5 PRIMER ORGANIZACIJSKE IN VSEBINSKE PRIPRAVE TER IZVEDBE POLETNEGA PLEZALNO-

PLANINSKEGA TABORA ......................................................................................................................... 45

5.1 Organizacijska priprava ......................................................................................................... 46

5.1.1 Določitev kraja in časa .................................................................................................. 46

5.1.2 Določitev mentorjev in njihovih zadolžitev ................................................................... 46

5.2 Vsebinska priprava ................................................................................................................ 47

5.3 Izvedba poletnega plezalno-planinskega tabora - razpored po dnevih in opis aktivnosti .... 61

6 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 66

7 LITERATURA .................................................................................................................................. 68

Kazalo slik

Slika 1. Otroci plezajo v garaži (osebni arhiv) ....................................................................................... 11

Slika 2. Gradnja objekta ob stanovanjski hiši (osebni arhiv). ................................................................ 26

Slika 3. Plezalni center Bricalp (osebni arhiv). ....................................................................................... 27

Slika 4. Manjša dvorana pred širitvijo (osebni arhiv). ........................................................................... 28

Slika 5. Manjša plezalna dvorana (osebni arhiv). ................................................................................. 29

Slika 6. Velika plezalna dvorana (osebni arhiv). .................................................................................... 30

Slika 7. Visoka plezalna stena (osebni arhiv). ....................................................................................... 30

Slika 8. Prikaz deleža članov po programih v letu 2015 (v %). .............................................................. 34

Slika 9. Število otrok po starostnih skupinah, vključenih v šolo plezanja po letih. ................................ 37

Slika 10. Število tečajnikov v alpinistični šoli glede na spol in skupno po šolskih letih.......................... 43

Slika 11. Fantje se igrajo s kartami (osebni arhiv). ............................................................................... 54

Slika 12. Deček pomiva posodo (osebni arhiv). ..................................................................................... 57

Slika 13. Peka palačink novega pomočnika (osebni arhiv).................................................................... 58

Slika 14. Trenutek odločitve (osebni arhiv). .......................................................................................... 60

10

1 UVOD

Začetki rojevanja GŠD Bricalp in sanje o lastnem plezalnem centru segajo desetletje nazaj, ko

so se avtorica diplomskega dela, njen mož in prijatelji, v domači garaži na mali umetni

plezalni steni, preizkušali v plezanju in učenju plezanja vaških otrok. Otroci so želeli preko

aktivnosti početi nekaj zanimivega in se družiti. Športno plezanje je bilo predvsem zaradi

rezultatov naših plezalcev in plezalk vedno bolj popularno, na škofjeloškem koncu pa že tako

ali tako tradicionalno. Zanimanje se je tudi za domačo garažno steno iz leta v leto

povečevalo, predvsem na račun otrok. Pozornost so pritegnila pripovedovanja otrok in

mladostnikov, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prenehali s tekmovalnim plezanjem

in so tako izpadli iz rednega vadbenega procesa. Društva in klubi, ki so bili tekmovalno

usmerjeni, takim otrokom niso več nudili organizirane vadbe v okviru svoje skupine, ampak

jim je bila ponujena rekreacija z odraslimi plezalci v poznih večernih urah.

Pred tem se je na področju širšega škofjeloškega okoliša že nekaj časa občutno povečevalo

zanimanje za pridobitev znanja iz gorništva in alpinizma. Nekaj let je že potekala alpinistična

šola v okviru PK Škofja Loka pod vodstvom Mitje Kovačiča, ker pa so se pojavljala nesoglasja,

je želja po delovanju v novem društvu postajala vedno močnejša.

Želja po vzgoji in usposabljanju na področju gora, športnega plezanja in drugih športnih

dejavnostih za otroke, mladino in odrasle (organiziranje in vodenje gorniških in alpinističnih

šol, tečajev varne hoje v gorah, tečajev in šol športnega plezanja), je zahtevala tudi prostore,

kjer bi se ti programi izvajali. V Sloveniji je bilo takrat kar nekaj plezalnih sten predvsem v

osnovnih in srednjih šolah ter klubih. Objekta z nizko in visoko plezalno steno odprtega tipa

praktično ni bilo. Veliko povečevanje števila plezalcev vseh starosti in želje po plezanju tudi

izven plezalne sezone je zahtevalo nove prostore. Zato je vzporedno z idejo o ustanovitvi

športnega društva rasla tudi ideja o lastnem plezalnem centru z nizko in visoko umetno

plezalno steno. Ob upoštevanju vseh prednosti in slabosti lastnega objekta s plezalno steno,

zgledovanju po podobnih centrih v tujini, upoštevanju lastnih interesov ter ob zavedanju

velikega finančnega tveganja, so se ideje o plezalnem centru začele realizirati.

11

2 PLEZALNI CENTER BRICALP

2.1 Osnovna ideja

Začelo se je z garažo, v katero smo leta 2003 postavili prvo manjšo plezalno steno. Najprej je

služila plezanju domačih, kmalu pa so se pridružili prijatelji in njihovi otroci. Leto zatem se je

na željo prijateljev organizirala prva skupina otrok, ki so redno hodili na plezanje. Priključili

so se še sosedovi otroci in nastali sta dve skupini.

Slika 1. Otroci plezajo v garaži (osebni arhiv)

Na Sliki 1 vidimo malo umetno plezalno steno, ki je postavljena v garaži ter otroke pri

plezanju.

Zanimanje je postajalo iz leta v leto večje, zato se je večala tudi ideja in želja po večjem

objektu. Narejenih je bilo veliko razgovorov, klicev, ogledov na terenu in po elektronskih in

pisnih medijih (povzetek ugotovitev navajam v poslovnem načrtu). Idejna zasnova plezalne

stene je počasi dobivala obliko, problem je bil samo lokacija in velik finančni vložek. Lokacija

je bila sprejeta po tehtnem razmisleku in zavedanju pozitivnih in negativnih posledic

postavitve objekta ob zasebno hišo. Bila je najbolj optimalna opcija tudi glede nižjih stroškov

izgradnje in nadalje nižjih obratovalnih stroškov. Finančna sredstva so bila namreč ključnega

pomena za realizacijo ideje.

12

2.2 Pridobivanje sredstev in poslovni načrt

2.2.1 Pridobivanje sredstev

Kot je v diplomskem delu že omenjeno, je izgradnja plezalnega centra in nadaljnje delovanje

v njem delo avtorice tega diplomskega dela in njenega moža Mitje Kovačiča (v nadaljevanju

investitor). Skupaj sta snovala in izdelovala projekt več let. Največji problem so predstavljala

finančna sredstva, saj je bilo potrebno večji del sredstev pridobiti iz drugih virov financiranja.

Sama sta premogla manjši delež, v lasti pa sta imela hišo in poslovni prostor, kar bi moralo

zadostovati za garancijo pri najemanju kredita. Osnovni pogoj za uresničevanje in realizacijo

projekta je bila tako pridobitev tujih finančnih sredstev, bodisi v obliki kredita, nepovratnih

finančnih sredstev ter pomoči sorodnikov in prijateljev.

Več mesecev je avtorica diplomskega dela porabila za iskanje možnosti pridobitve

nepovratnih evropskih sredstev. Za pomoč je prosila tudi registrirano organizacijo za iskanje

primernih razpisov, vendar je bilo vse zaman. Razpisa, ki bi vseboval možnost financiranja

objekta s plezalno steno, enostavno ni bilo.

Naslednja neuspela možnost, ki je v osnovi zelo podpirala namero izgradnje plezalnega

centra, je bila prijava na razpis Fundacije za šport. Z dobro pripravljeno vlogo, vendar brez

podpore panožne zveze (v tem primeru Komisije za športno plezanje), je projektu zmanjkala

ena točka za možnost pridobitve nepovratnih sredstev.

Tako so ostala kot edina možna oblika financiranja projekta lastna sredstva, najem kredita in

pomoč sorodnikov in prijateljev.

2.2.2 Poslovni načrt

V diplomskem delu avtorica podaja poslovni načrt v obliki, kot je bil posredovan banki za

odobritev kreditnih sredstev. Finančna analiza je deloma prilagojena in skrajšana zaradi

prevelikega obsega tabel, vendar je iz priloženega mogoče razbrati bistvene podatke.

Poslovni načrt izhaja iz dejstva, da je investitor že samostojni podjetnik, da ima v lasti

frizerski salon, da opravlja vodniško dejavnost kot gorski vodnik in da je poslovanje

plezalnega centra samo ena izmed njegovih dodanih poslovnih enot. V poslovnem načrtu je

zajeto trenutno stanje ob izdelavi načrta in predvideni denarni pritoki. Banka je za odobritev

13

sredstev potrebovala še dodatna pojasnila v obliki investitorjevega življenjepisa in dodatni

razčlembi predvidenih prihodkov. Slednje je bilo ključno za odobritev kreditnih sredstev.

Poslovni načrt z dodatnimi pojasnili je bil izdelan v letu 2008 s strani avtorice diplomskega

dela. Zaradi pomembnosti le-tega za celotno nadaljnje delovanje je poslovni načrt podan v

celoti.

2.2.2.1 Osnovni podatki o investiciji

Izgradnja športnega objekta s plezalno steno za športno plezanje, kot prizidek k stanovanjski

hiši in ureditev parkirnih prostorov.

Objekt bo zgrajen po vseh predpisih in normativih, ki se zahtevajo za izgradnjo športnih

objektov. Plezalna površina vključuje visoko plezalno steno (najdaljša smer bo dolga do 13

metrov plezalne dolžine) in balvane, ki zavzemajo večji del površine z višino 4 metre.

Plezalna stena bo imela novo tehnološko rešitev – računalniško vodene plezalne smeri

(inovacija z led-diodami in računalniškim programom).

Velikost plezalnih površin je v optimalnem obsegu. Tlorisna površina dvorane za plezanje je

cca 140 m2, ob tem je plezalnih površin cca 400 m2. V sklopu objekta bodo tudi sanitarije,

garderobi, tuši, sprejemna pisarna in poseben večji prostor namenjen za delo z najmlajšimi.

2.2.2.2 Analiza prodajnega in nabavnega trga

2.2.2.2.1 Prodajni trg

Pobuda za izgradnjo objekta za športno plezanje je stara že nekaj let. Po večletnem

spremljanju razmer na tem področju in lastni analizi trenda zanimanja za športno plezanje

tako pri otrocih, kot tudi pri odraslih (zanimanje je vedno večje), smo se odločili za izgradnjo

novega, sodobnega objekta s plezalno steno v optimalnem obsegu. Porast zanimanja za to

aktivnost gre tudi na račun doseženih vrhunskih rezultatov v športnem plezanju – lansko

leto je bila zmagovalka Svetovnega pokala Maja Vidmar iz Škofje Loke.

Ker povpraševanje na območju širše okolice Škofje Loke, Kranja in Ljubljane presega

trenutno ponudbo objektov, so se športniki in ljubitelji plezanja primorani voziti v oddaljene

kraje s tovrstno ponudbo, nekateri celo v tujino.

14

Novo zgrajeni objekt bi tako nudil kvalitetne pogoje za vadbo številnim tekmovalcem,

rekreativcem in otrokom, saj bo v tem času največje in najbolj sodobno opremljeno

plezališče pri nas. Za enkrat ne bo imelo konkurence. Trenutno je večina pokritih plezališč

narejenih v telovadnicah (problem zasedenosti telovadnice z drugo športno aktivnostjo in s

tem onemogočeno plezanje) ali na podstrehah večjih stavb (neurejene garderobe in

sanitarije). Prednost pred drugimi je še v tem, da bo objekt odprt tudi v jutranjem in

dopoldanskem času.

Poleg tega, da bo objekt na razpolago posameznikom in drugim organiziranim skupinam,

bomo vse programe vodili tudi sami. Veliko možnost vidim v delu z najmlajšimi in

osnovnošolci, saj ima naša občina v zadnjih letih povprečno največ novorojenih otrok.

Tabela 1. Predviden promet po različnih proizvodih (v EUR)

2008 2009 2010 2014 2015 2016 2017 2018 2020

Znesek Znesek Znesek Znesek Znesek Znesek Znesek Znesek Znesek

Proizvod A: 3.000 44.000 51.000 51.000 51.000 51.000 51.000 49.000 42.000

Proizvod B: 1.000 3.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 3.000 3.000

Proizvod C: 45.000 45.000 45.000 45.000 45.000 45.000 45.000 45.000 45.000

Skupaj: 49.000 92.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 97.000 90.000

Legenda: Proizvod A: delo v plezalnem centru, Proizvod B: vodenje, Proizvod C: storitve frizerskega salona

Predviden promet po različnih dejavnostih poslovnega subjekta je prikazan v Tabeli 1.

2.2.2.2.2 Nabavni trg

Ker so vse dejavnosti storitvene, se bo material potreboval v majhnih količinah.

2.2.2.3 Tehnologija proizvodnje

Novogradnja bo zgrajena pri Sv. Duhu 175, kot fizično ločen prizidek pri že obstoječi

stanovanjski hiši, kar je razvidno iz priložene dokumentacije.

15

Gradbena, inštalaterska, obrtniška dela bodo izvajali:

Gipus d.o.o., Trzin,

Piranha d.o.o., Škofja Loka,

Elektro Primožič d.o.o., Trebija,

Fuis Vladimir s.p., Škofja Loka,

Lavtar Jernej s.p., Železniki,

Šink Boris s.p., Škofja Loka,

Milan Dolenc s.p., Poljane.

Osnovna oprema:

plezalna stena – City Wall d.o.o., Logatec,

prezračevalna naprava – Domus d.o.o., Škofja Loka,

mizarska dela – Mizarstvo Peternelj d.o.o., Škofja Loka.

2.2.2.4 Predračunska vrednost in terminski plan

Po specifikaciji so navedeni vsi predvideni investicijski stroški (Tabela 2). Dinamika izgradnje

in nabave opreme temelji na terminskem planu investicije. Investicijski stroški so navedeni

po stalnih cenah.

PREDRAČUNSKA VREDNOST: ______358.000______ EUR

Tabela 2. Predračunska vrednost investicije (v EUR)

STALNA SREDSTVA SKUPAJ 2007 2008 2009

zemljišče – komunalna in prometna ureditev

13.000 13.000

gradbena dela 183.000 7.000 154.000 22.000

oprema 145.000 145.000

ostalo 17.000 17.000

SKUPAJ 358.000 24.000 312.000 22.000

16

2.2.2.4.1 Viri financiranja

Viri financiranja so razvidni iz Tabele 3.

Tabela 3. Viri financiranja (v EUR)

SKUPAJ 2007 2008 2009

Lastni viri 108.000 24.000 62.000 22.000

Kreditna sredstva 250.000 250.000

SKUPAJ 358.000 24.000 312.000 22.000

2.2.2.5 Finančna analiza

2.2.2.5.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja je predstavljena v Tabeli 4.

Tabela 4. Sredstva in obveznosti do virov sredstev (v 000 EUR)

2008 2009 2010 2014 2015 2016 2017 2018 2020

STALNA SREDSTVA 393 389 364 264 241 218 195 175 137

GIBLJIVA SREDSTVA 2 2 2 2 2 2 2 2 2

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina

2 2 2 2 2 2 2 2 2

SREDSTVA 395 391 366 266 243 220 197 177 139

KAPITAL 140 156 147 127 124 121 118 118 124

DOLGOROČNE POSLOVNE IN FINANČNE OBVEZNOSTI

250 230 210 130 110 90 70 50 10

Dolgoročne finančne obveznosti

250 230 210 130 110 90 70 50 10

KRATKOROČNE POSLOVNE IN FINANČNE OBVEZNOSTI

5 5 9 9 9 9 9 9 5

Kratkoročne poslovne obveznosti

5 5 9 9 9 9 9 9 5

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

255 235 219 139 119 99 79 59 15

17

2.2.2.5.2 Bilanca uspeha – izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega uspeha je predstavljen v Tabeli 5.

Tabela 5. Podatki o izkazu poslovnega izida (v 000 EUR)

2008 2009 2010 2014 2015 2016 2017 2018 2020

Čisti prihodki od prodaje

49 92 100 100 100 100 100 97 90

Čisti prihodki iz prodaje na domačem trgu

49 92 100 100 100 100 100 97 90

SKUPAJ PRIHODKI 49 92 100 100 100 100 100 97 90

Stroški blaga, materiala in storitev

5 10 10 10 10 10 10 10 10

Stroški dela 22 33 35 36 36 37 37 38 39

Amortizacija 4 25 25 23 23 23 20 20 6

Drugi poslovni odhodki 2 3 3 5 5 5 5 5 4

SKUPAJ ODHODKI 33 71 73 74 74 75 72 73 59

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

16 21 27 26 26 25 28 24 31

Finančni odhodki za obresti

2 16 14 8 7 5 4 3 1

POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA

14 5 13 18 19 20 24 21 30

Davek iz dobička in drugi davki

1 1 4 5 5 7 6 10

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

13 5 12 14 14 15 17 15 20

POVPREČNO ŠT. ZAPOSLENIH

2,7 3 3 3 3 3 3 3 3

ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA

12 12 12 12 12 12 12 12 12

18

2.2.2.6 Dinamične ocene

2.2.2.6.1 Finančni tok

Finančni tok (Tabela 6) prikazuje denarne pritoke in odtoke v vsej ekonomski dobi trajanja

investicije in služi za ugotavljanje ocene likvidnosti investicije.

Tabela 6. Finančni tok (v 000 EUR)

PRITOKI

2008 2009 2010 2014 2015 2016 2017 2018 2020

a. Celotni prihodek 49 92 100 100 100 100 100 97 90

b. Viri financiranja naložbe: 336 22

- lastna sredstva 62 22

- krediti 250

- nepovratna sredstva

- ostali viri

c. Ostanek vrednosti projekta

24

ODTOKI

d. Investicijska vlaganja 336 22

e. Materialni str. brez amortizacije

5 10 10 10 10 10 10 10 10

f. Ostali stroški poslovanja

g. Strošek dela s prispevki in davki

22 33 35 36 36 37 37 38 39

h. Rezervni sklad

i. Ostali odhodki (razen odhodkov financiranja)

2 3 3 5 5 5 5 5 4

j. Obveznosti do virov financiranja naložbe (odplačilo glavnice + obresti + stroški kredita)

2 36 34 28 27 25 24 23 11

FINANČNI TOK (a + b + c – d – e – f – g – h – i – j)

42 10 18 21 22 23 24 21 26

EKONOMSKI TOK (a + c – d – e – f – g – h – i)

-292 -12 18 21 22 23 24 21 26

19

2.2.2.7 Dodatna pojasnila in zaključne ugotovitve

Sem Mitja Kovačič, po poklicu frizer in gorski vodnik, zaposlen kot obrtnik. Svojo samostojno

poslovno pot sem začel leta 1991. Prevzel sem obrt in vodenje frizerskega salona po mamini

upokojitvi.

Frizerski salon ima dolgoletno tradicijo, ki sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja. S

frizerstvom je začel moj stric, kjer je kot vajenka delala tudi moja mama. Po selitvi stričeve

družine v drug kraj, je salon mama odkupila in nadaljevala z delom vse do svoje upokojitve.

V tem času sem delal pri njej kot frizer.

V salonu sta bili v času njenega vodenja ves čas zaposleni dve zunanji pomočnici, ena za

polni delovni čas, druga pa za krajši delovni čas po svoji želji. Mamino vodilo, katerega tudi

sam upoštevam pri vodenju salona, je bilo, da je potrebno poskrbeti za kvaliteto dela in

zadovoljstvo ter dobro počutje delavk in strank. Njeno vodilo se je odražalo pri pomočnicah

v tem, da so bile vedno pripravljene za kakršnokoli dodatno izobraževanje, priskočiti na

pomoč v času povečanega obsega dela in v tem, da so dolgo časa ostajale pri nas. Po mamini

upokojitvi in mojim prevzemom salona leta 1991, sem kasneje zaposlil pripravnico, ki je v

salon privabila tudi mlajše stranke. Pred nekaj leti se je upokojila delavka z najdaljšim

stažem dela v našem salonu. Nadomestila jo je nova pripravnica. Tako so sedaj v salonu

redno zaposlene tri pomočnice, dve s polnim delovnim časom, ki delata v salonu že 23 in 12

let, zadnja pa dela polovično in je zaposlena 3 leta. Slednja je v času dela pri nas rodila in

tako izkorišča možnost skrajšanega delovnega časa, da je lahko čim več z otrokom. Trenutno

je še ena pomočnica na porodniškem dopustu.

Kvaliteto dela vzdržujemo z rednim izobraževanjem in dodatnim usposabljanjem ter s

kvalitetnim frizerskim materialom. Sledimo modnim smernicam, vendar samo v tej meri, kot

jo prenese naš okoliš. Nikoli nismo uvajali visoke mode, saj nimamo takšne strukture strank.

Zaradi lokacije imamo predvsem redne stranke, malo je naključnih, mimoidočih, kot jih

imajo v centru mesta. Salon je lociran na obrobju Škofje Loke, ob vpadnici ceste iz Selške

doline. Zato smo imeli in še vedno imamo velik del rednih strank iz preprostega okoliša, del

strank prihaja tudi iz poslovnega sveta. V zadnjem času je precej mladih strank, k čemur je

pripomogla najmlajša pomočnica, popolna prenova salona in reklamna akcija, ki smo jo

izvajali lansko leto.

20

Že v času zaključevanja osnovne šole sem se navdušil nad aktivnostmi v gorah. Dolga leta

sem kot alpinist in plezalec osvajal domače in tuje gore. To so bila leta klasičnega alpinizma

in še danes sem vesel, da sem bil deležen tistega tovariškega duha, ki je vel med alpinisti. To

mi je dalo velik pečat za nadaljnje življenje.

Preko športa in alpinizma, sem začel razmišljati o združitvi ljubezni do gora, gibanja in

narave s poklicem. Želja je dozorela pred leti, ko sem se vpisal v šolo za gorske vodnike in si

leta 2004 pridobil mednarodno licenco gorskega vodnika. To je trenutno najvišja izobrazba

za delo z ljudmi na področju gorništva in športnega plezanja, ki velja po celem svetu. Od

takrat naprej sem opravil precej individualnih in skupinskih komercialnih vodenj. Organiziral

in vodil sem alpinistično šolo v Škofji Loki, v katero je bilo v vseh letih vključeno okrog 110

ljudi, ki so si pridobili naziv mlajši alpinistični pripravnik. V zadnjem času se povpraševanje

po tovrstnih storitvah povečuje in letošnje leto je kar precej zapolnjeno.

Tako sedaj delujem na dveh področjih – kot frizer v frizerskem salonu in kot gorski vodnik

doma in v tujini. V vsem me zelo podpira tudi družina – žena in trije otroci. Prednost v

nadaljnji poslovni poti vidim predvsem v sodelovanju z ženo, ki je po izobrazbi ekonomski

tehnik, frizer in zaključuje študij na Fakulteti za šport - Gorništvo z aktivnostmi v naravi. Tako

imava skupaj vso ustrezno izobrazbo in izkušnje za delo tudi na področju, ki se trenutno

odpira.

Pobuda za izgradnjo objekta za športno plezanje je stara že nekaj let. Skupaj z ženo sva več

let spremljala razmere na tem področju in delala lastne analize trenda zanimanja za športno

plezanje tako pri otrocih, kot pri odraslih. Trend zadnjih let kaže na to, da klasični alpinizem

(vožnja z avtom, pristop do stene, ki lahko traja tudi nekaj ur, plezanje in vračanje v dolino),

počasi izgublja privržence oz. se število ljubiteljev za ta način plezanja zmanjšuje. Veliko lažji

in predvsem hitrejši je pristop ali v plezalni vrtec ali na umetno plezalno steno. Prednost

plezalnih sten v zaprtem prostoru je tudi v tem, da ni omejitev glede letnih časov. Tako je

športno plezanje vedno bolj priljubljen šport ne samo med mladimi, ampak tudi med

starejšimi in vedno bolj dobiva na veljavi. Porast zanimanja za to aktivnost gre tudi na račun

doseženih vrhunskih rezultatov v športnem plezanju – lansko leto je bila zmagovalka

Svetovnega pokala Maja Vidmar iz Škofje Loke.

21

Povpraševanja po plezanju v zaprtih plezalnih stenah je v Sloveniji vsako leto več. Ker

zanimanje presega trenutno ponudbo objektov, so se številni športniki in ljubitelji plezanja

primorani voziti v oddaljene kraje s tovrstno ponudbo, nekateri celo v tujino. Glavni problem

obstoječih objektov je v tem, da so večina v lasti klubov – to pomeni, da so zaprtega tipa.

Izjeme so balvanske stene v Kamniku, Ljubljani in Grosupljem, vendar so večino časa

zasedene in premajhne za večje število ljudi. Podobno je v Škofji Loki. Balvanska stena je

premajhna, visoka stena pa je večji del časa nedostopna zaradi drugih športnih aktivnosti v

dvorani.

Štiri leta sva z ženo na domači steni, ki smo jo postavili v garaži, vodila plezanje za otroke.

Vsako leto sva imela od 18 do 22 otrok. Zanimanje se je povečevalo, zato sva število otrok

omejila. Veliko zanimanje je bilo tudi s strani udeležencev alpinistične šole, ki so vsako leto

izražali nezadovoljstvo glede pomanjkanja prostora za plezanje. To dvoje je bilo tudi glavni

motiv, da sva začela razmišljati o gradnji objekta.

Glede na vse skupaj in po temeljitem razmišljanju in preračunavanju, sva se odločila za

izgradnjo novega, sodobnega objekta s plezalno steno v optimalnem obsegu za Gorenjsko

regijo. Ponujal bo možnost plezanja večjemu številu plezalcev in bo zgrajen po vseh

mednarodnih standardih in standardih, ki se zahtevajo za športne objekte pri nas. Projekt je

obsežen in zahteven. Sedanjo obliko je dobival več kot dve leti, ko smo prvotno idejo

spreminjali, dopolnjevali in povečevali. Končna slika se bo pokazala šele ob postavitvi

plezalne stene v objekt in dokončni izgradnji. Po zagotovilih izvajalcev, naj bi bil to največji in

najsodobnejše opremljen objekt za športno plezanje v Sloveniji. Poleg vseh zahtev, ki so

določene za športne objekte, bo imel klimatsko-čistilno napravo, kar je zelo pomembno

zaradi prahu, ki ga plezalci uporabljajo pri plezanju – magnezijev prah.

2.2.2.7.1 Delovanje na steni

Izgradnja objekta z nizko in visoko plezalno steno bo omogočala kvalitetne pogoje za:

vadbo najmlajših (delo s predšolskimi in šolskimi otroki) – poleg plezanja tudi izvajanje

drugih športnih programov in iger,

vadbo vrhunskih aktivnih tekmovalcev (reprezentančni treningi),

vadbo študentov,

vadbo in plezanje odraslih,

22

izvajanje tečajev GRS, jamarjev, gorskih vodnikov…

izvajanje lastnih programov – šola in tečaji športnega plezanja, alpinistična šola, aktivno

preživljanje poletnih počitnic s plezanjem za osnovnošolce in srednješolce…

2.2.2.7.2 Definiran finančni in operativni plan

Predvideva se, da se bo navedeno število vključenih otrok v prve tri programe doseglo

tekom letošnjega in naslednjega leta, tekom naslednjih let pa se bo število predvidoma še

povečevalo.

Razne športne igre s plezanjem na steni

Starostno obdobje od 4 do 6 let (predvideno število otrok je 25, po ceni 25 EUR = 625 EUR

na mesec). Vadba bo potekala enkrat tedensko. Otroci bodo razdeljeni v manjše skupine od

6 do 8. S tem se zagotovi varnost in kvaliteta dela. Termin vadbe je od septembra do konca

junija = 10 mesecev.

Škofja Loka je po rodnosti med vodilnimi občinami v Sloveniji, ampak ima kot mesto z

velikim številom majhnih otrok zelo malo programov za športne aktivnosti najmlajših in

starši velikokrat ne vedo, kako otroku zadovoljiti njegovo potrebo po gibanju. Otroci so v

tem starostnem obdobju najbolj dojemljivi in učljivi za različne gibalne aktivnosti in to bomo

pri ponudbi in delu upoštevali. Zagotoviti jim je potrebno čim pestrejši izbor različnih

naravnih oblik gibanja, med katera spada tudi plezanje. Preko igre in upoštevanja pravil

bodo otroci spoznavali in se urili v osnovah gimnastike, teka in plezanja ter poleg gibalnih

razvijali tudi druge sposobnosti.

To smo upoštevali že pri sami izgradnji objekta in otrokom namenili manjši prostor s

plezalno steno, ki bo ločen od glavnega, večjega prostora, kjer bodo istočasno lahko plezali

zunanji obiskovalci.

Prvi resni koraki in oprimki na steni

Starostno obdobje od 6 do 8 let (predvideno število otrok je 30, po ceni 25 EUR = 750 EUR

na mesec).

Vadba bo potekala dvakrat tedensko. Otroci bodo razdeljeni v skupine po 8. Termin vadbe je

od septembra do konca maja = 9 mesecev.

23

Treniranje v športnem plezanju z udeležbo na tekmovanjih

Starostno obdobje od 9 do 14 let (predvideno število otrok je 35, po ceni 30 EUR = 1.050

EUR na mesec). Vadba bo potekala 2 do 3 krat tedensko. Otroci bodo razdeljeni v skupine po

8 otrok. Termin vadbe bo predvidoma od septembra do konca maja, ponudba pa bo

obsegala tudi treniranje čez počitnice z vmesnim premorom = v povprečju 11 mesecev.

Tekmovalna skupina

Predvideno število je 10 tekmovalcev po ceni 45 EUR = 450 EUR na mesec.

Vadba bo potekala 3 do 4 krat na teden s tekmovanji konec tedna. Treningi bodo preko

celega leta.

Poleg teh programov bomo v času letnih počitnic organizirali počitniške aktivnosti. Objekt je

postavljen na robu gozda, katerega lahko izkoristimo za razne dejavnosti v naravi, hkrati pa

ponudimo plezanje v klimatiziranem prostoru. Idej je veliko.

Zunanji obiskovalci

Objekt s plezalno steno bo odprtega tipa. To pomeni, da bodo v njem lahko ob plačilu

vstopnine plezali vsi, ki si to želijo. Predvideva se, da naj bi steno obiskalo 10 ljudi dnevno, ki

bodo za vstop plačali 6 EUR. Upošteva se »mrtva« poletna sezona, zato je obisk razporejen

na 9 mesecev. To je 6 EUR X 12 X 30 dni = 2.160 EUR na mesec. Z gotovostjo pa lahko trdim,

da se bo marsikdo rajši tudi v poletnem času odločil za rekreacijo v ohlajenem objektu s

plezalno steno in se umaknil žgočemu poletnemu soncu.

Plezalcev v Sloveniji je veliko. Precej je tudi tistih, ki še iščejo sebi primeren šport, iščejo krog

ljudi oz. posameznike, ki bi jih malo »porinil« v aktivnost. S primernim programom

organizirane vadbe za odrasle, bomo skušali pridobiti ljudi, ki še iščejo primeren šport.

Skušali jim bomo približati in ponuditi športno plezanje kot aktivnost, ki predstavlja

enostavno naravno gibanje in ki pripomore h krepitvi celotnega telesa, dvigu tako fizične kot

psihične moči idr.

Organizirali bomo tečaje športnega plezanja, alpinistično šolo, ki poteka preko celega leta,

vodili bomo organizirano vadbo s plezanjem enkrat ali dvakrat tedensko za študente in

odrasle, ciljna skupina so tudi družine z otroki, kjer bomo istočasno organizirali vadbo za

odrasle in posebej za otroke.

24

Organizirali bomo tudi varstvo otrok z igricami, branjem, samostojnim igranjem z igračami.

To bodo lahko proti plačilu koristili starši, ki bi radi plezali, pa nimajo varstva za otroka.

Varstvo bi lahko koristili tudi tisti starši, ki bi enega otroka pripeljali na organizirano

plezanje, drugega v varstvo, sami pa bi medtem odšli po svoje. Prilagajali se bomo potrebam

in željam staršev.

Poleg tega bomo obiskovalcem ponudili pijačo in kavo iz avtomatov. Poskrbeli bomo za

starše, ki bodo čakali na svojega otroka, da se bodo lahko v miru usedli, prelistali časopis ali

si ogledali trenutno oddajo na televiziji. Nenazadnje je v športu pomembno tudi druženje in

izmenjava izkušenj, kar bo omogočeno v temu namenjenem prostoru v sklopu plezalne

stene.

Kar nekaj plezalnih šol in klubov nima svojih prostorov za plezanje, zato se vozijo v kraje, kjer

imajo objekte. Z inštruktorjem športnega plezanja g. Jeranom, sva se že pogovarjala oz. je

poizvedoval, če bi se dalo dogovoriti glede zakupa terminov za njegove plezalce. Zaenkrat je

vse še na nivoju pogovorov in ustnih dogovorov.

Z Gorsko reševalno službo Škofja Loka in Združenjem gorskih vodnikov smo se že

dogovarjali, da bodo obvezne letne tečaje izvajali na objektu, za kar bodo zakupili termin.

Podobno nameravam ponuditi tudi drugim službam, ki morajo izvajati vaje na višini.

Vse te aktivnosti bova pripravljala z ženo, pri vodenju bo sodeloval še inštruktor športnega

plezanja. Občasno bova imela tudi zunanje pomočnike, kar je odvisno od povpraševanja.

Prihodek od naštetih dejavnosti sem vključil kar pod redno vstopnico, vendar sem prepričan,

da bo od teh organiziranih aktivnosti še kar nekaj dodatnega zaslužka.

Balvanske tekme v športnem plezanju

Preko celega leta nameravamo organizirati nekaj tekem v športnem plezanju, kar bi letno

zneslo cca. 1.000 EUR.

25

Izračun prihodkov za celo leto:

1. + 2. točka 625,00 EUR + 750 EUR X 10 mesecev = 13.750,00 EUR

3. točka 1.050,00 EUR X 10 mesecev = 10.500,00 EUR

4. točka 450,00 EUR X 11 mesecev = 4.950,00 EUR

5. točka 2.160,00 EUR X 9 mesecev = 19.440,00 EUR

6. točka 1.000,00 EUR = 1.000,00 EUR

SKUPAJ = 49.640,00 EUR

Objekt je že v izgradnji. Trenutno zaključujejo dela na zgornji plošči in kmalu bodo sanirali

okolico. V sam projekt sem do sedaj vložil 45.000 EUR lastnih sredstev. Dela napredujejo v

okviru zastavljenih terminov.

Glede na to, da bom za postavitev objekta potreboval kredit, zgoraj prikazani podatki kažejo,

da se investicija pokrije tudi iz finančnega vidika. V uspeh sem popolnoma prepričan. To bo

velika pridobitev ne samo zame kot samostojnega podjetnika, ampak za širši prostor. Širok

krog ljudi, ki se ukvarjajo s športom ljubiteljsko ali profesionalno, družine, otroci idr., bodo

našli v novo zgrajenem objektu in v njegovi okolici nekaj zase. Ne samo plezanje. Objekt bo

postavljen v okolju, ki nudi dodatne možnosti rekreacije (neposredna bližina gozda). Lokacijo

nameravam izkoristiti za dopolnitev ponudbe s tekom, orientacijo, igrami za otroke na

prostem. Veliko pridobi tudi širša okolica in turizem. Turistom lahko ponudimo dodatno

možnost aktivno preživeti dopustniške dni, za kar se nekatere turistične agencije že

zanimajo. Objekt bo hkrati promoviral tudi mojo vodniško dejavnost. Možnosti je veliko,

samo izkoristiti jih je potrebno. Predpogoj za vse skupaj pa je izgradnja objekta, ki

predstavlja izhodišče za vse nadaljnje poslovne priložnosti.

26

2.3 Izgradnja objekta

Proti koncu leta 2006 se je ideja o lastnem plezalnem centru počasi začela prelivati na papir

in dokončno pisno obliko dobila v maju naslednjega leta kot projekt za pridobitev

gradbenega dovoljenja z naslovom Legalizacija delov stanovanjskega objekta in novogradnja

prizidka za športno plezanje. Projekt je bil 24.10.2007 potrjen s strani Upravne enote Škofja

Loka in s tem dobil gradbeno dovoljenje. Zemeljska in gradbena dela so se pričela 1.4.2008.

Slika 2. Gradnja objekta ob stanovanjski hiši (osebni arhiv).

Gradnja je bila projektno zelo zahtevna zaradi neposredne bližine stanovanjske hiše, kar je

videti tudi na Sliki 2. Ob celotni širini hiše je segala delovna jama 7 do 8 metrov globoko.

Objekt je namreč v večjem obsegu zgrajen pod zemljo.

Že kmalu po začetku zemeljskih del, je na željo investitorja prišlo do širitve projekta. Uradno

dovoljenje za širitev je po vloženem projektu izdala Upravna enota Škofja Loka kot gradbeno

dovoljenje, dne 10.11.2008. Kljub zapletom pri gradnji, pri pridobivanju finančnih sredstev,

vremenskim neprilikam in projektantski ter lastni nerodnosti, so prve otroške skupine

pričele z vadbo 1.2.2009. Tehnični pregled je bil opravljen nekoliko kasneje in sicer

16.10.2009. S tem je projekt Novogradnja prizidka za športno plezanje dobil uporabno

dovoljenje.

27

Zaradi širitve prvotnega gradbenega načrta in nekaterih dodatnih gradbenih del, se je končni

vložek finančnih sredstev od načrtovanih v povprečju povečal za 20%.

Končni zunanji izgled plezalnega centra Bricalp se vidi na Sliki 3.

Slika 3. Plezalni center Bricalp (osebni arhiv).

28

2.4 Plezalna stena

Ob izdelavi gradbenega načrta se je izkazalo, da zaradi omejenega koeficienta pozidave na

zemljišču v lasti investitorja ne bo možno izgraditi objekta, kot je bil prvotno zamišljen.

Velikost dela objekta, v katerem je visoka plezalna sten, je bila tako omejena na izmere, kot

jih je določala zakonodaja. Posledično se je tudi velikost visoke plezalne stene precej

zmanjšala glede na prvotno idejo.

Pri projektiranju umetne plezalne stene je bilo upoštevano navodilo s strani investitorja, da

je potrebno dati poudarek dobri balvanski steni in temu, da mora imeti del visoke stene

naklon 90 stopinj, brez vmesnega lomljenja in povečevanja naklona. Predvideno je bilo, da

bo ta del namenjen tečajem športnega plezanja, alpinistični šoli in plezanju najmlajših. To se

je izkazalo za zelo dobro in uporabno idejo, saj marsikateri zunanji začetniki radi plezajo na

ravni steni. Prav tako je iz motivacijskega vidika ravna, nezahtevna stena zelo pozitivno

sprejeta. Vedno se poskrbi, da so plezalne smeri postavljene enostavno, da po njih lahko

plezajo tudi najmlajši otroci.

Prvotni projekt se je med gradnjo dopolnil in povečal tako, da sta se naredili dve ločeni

dvorani. Večja dvorana, v kateri je tudi visoka plezalna stena, je namenjena večjim otrokom

in ostalim plezalcem. Manjša dvorana je bila prvotno namenjena plezanju najmlajših.

Vključevala je manjšo plezalno steno s pripadajočimi blazinami, ostalo je bila trdna površina.

Zaradi velikega števila obiskovalcev se je velikokrat pokazala potreba po ogrevalni dvorani s

plezalno steno, zato se je začelo razmišljati o širitvi.

Slika 4. Manjša dvorana pred širitvijo (osebni arhiv).

29

Slika 4 prikazuje prvotni izgled manjše dvorane. Primerna je bila za vadbo najmlajših.

Po dveh letih delovanja, se je plezalna stena povečala na celotno stensko površino, prav

tako pripadajoče blazine po celotnih tleh dvorane. S tem se je povečala kvaliteta vadbe za

najmlajše, kvalitetno vadbo pa v njej lahko opravijo tudi začetniki in rekreativni plezalci.

Prav tako je pri izvajanju vrvne tehnike v alpinistični šoli in začetnem tečaju športnega

plezanja manjša dvorana nepogrešljiva.

Izgled manjše dvorane, večje dvorane in visoke plezalne stene prikazujejo Slike 5, 6 in 7.

Slika 5. Manjša plezalna dvorana (osebni arhiv).

Manjša plezalna dvorana ima približno 180 kvadratnih metrov plezalnih površin. Je dodatno

ogrevana zaradi vadbe najmlajših otrok.

Velika plezalna dvorana meri približno 350 kvadratnih metrov plezalne površine. Višina

visoke plezalne stene je 12 metrov v skupni plezalni površini okrog 150 kvadratnih metrov.

30

Slika 6. Velika plezalna dvorana (osebni arhiv).

Slika 7. Visoka plezalna stena (osebni arhiv).

31

3 GORNIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO BRICALP – GŠD BRICALP ŠKOFJA LOKA

Ustanovitev društva je bila naslednja ideja. Vse aktivnosti, ki so se nameravale izvajati, je

najlaže in najbolj ekonomično voditi preko poslovnega subjekta, kot je društvo. Že ob

ustanovitvi se je vedelo, da društvo ne bo davčni zavezanec, ker njegovo poslovanje ne bo

preseglo zgornje določene meje prometa. To je bil s stališča finančnega poslovanja zelo

pomemben podatek. Največje prihodke se je pričakovalo od športnih programov za otroke

in s tem tudi najbolj številno članstvo s strani otrok.

Predvidevalo se je, da bo delovanje društva bolj rekreativne narave z usmerjanjem v

aktivnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, razvijanje in izpopolnjevanje gibalnih

sposobnosti, za usposabljanje na področju športnega plezanja in alpinizma ter predvsem

učenje varnega udejstvovanja pri vseh aktivnostih. Pri delu z otroci poudarek ne bi bil na

tekmovalnosti in udeleževanju na tekmovanjih, ampak bi bilo tekmovanje ponujeno kot

prostovoljno. Kljub temu je v sami ideji tudi tekmovalna skupina otrok, katerih prioriteta je

sodelovanje na tekmovanjih.

3.1 Ustanovitev in registracija društva

Dne 17.10.2008 so se na naslovu Sv. Duh 175 v Škofji Loki zbrali štirje ljubitelji športa z

namenom ustanovitve društva Gorniško športno društvo Bricalp (v nadaljevanju GŠD

Bricalp). Soglasno so sprejeli sklep o ustanovitvi društva. Izvolili so Upravi odbor društva,

kateremu je bil za predsednika izvoljen Mitja Kovačič in s tem postal tudi njegov zastopnik.

Določili so sedež društva na naslovu Sv. Duh 175, 4220 Škofja Loka in pripravili osnutek

pravil delovanja društva – temeljni akt društva. Udeleženci sestanka so se nadalje dogovorili

o začetku delovanja društva in zadolžili predsednika za izvedbo registracije društva.

Registracija društva se je opravila na Upravni enoti Škofja Loka, kamor se je dne 22.10.2008

poleg zahteve za vpis v register društev, priložil zapisnik ustanovnega občnega zbora,

seznam ustanovnih članov z osebnimi podatki ustanoviteljev, dva izvoda pravil društva in

osebno ime zastopnika društva. Upravna enota je izdala odločbo o vpisu GŠD Bricalp v

register društev Upravne enote Škofja Loka z dnem 5.11.2008 ter poslala odločbo Agenciji

Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Kranj. Le-ta je opravila vpis

32

društva v poslovni register Slovenije. Društvo kot poslovni subjekt je dobilo identifikacijo

(matično številko), določila se je pravnoorganizacijska oblika in standardna klasifikacija

dejavnosti. S tem je društvo pridobilo status poslovnega subjekta in dovoljenje za pričetek

opravljanja dejavnosti. Z vpisom poslovnega subjekta v poslovni register, davčni organ po

uradni dolžnosti opravi vpis tudi v davčni register in poslovnemu subjektu dodeli davčno

številko.

Društvo je pred pričetkom delovanja pri banki odprlo poslovni račun za finančno poslovanje.

3.2 Pravila GŠD Bricalp

Društvo svoje delovanje opredeli s pravili. Pravila morajo biti v okviru zakonskih določb, ki so

določene v Zakonu o društvih.

Društvo GŠD Bricalp s svojim delovanjem uresničuje naslednje cilje:

usmerjanje, usklajevanje, širjenje in popularizacija gorništva, alpinizma, plezanja in

drugih športnih dejavnosti,

vzgoja in izobraževanje na področju gora, športnega plezanja in drugih športnih

dejavnostih za otroke, mladino in odrasle – organiziranje in vodenje gorniških in

alpinističnih šol, tečajev varne hoje v gorah, tečajev športnega plezanja,

vzgoja za koristno, aktivno preživljanje prostega časa,

organiziranje in vodenje rekreativne in tekmovalne vadbe plezanja in drugih športnih

aktivnosti za otroke, mladino in odrasle,

organizacija in sodelovanje na športnih prireditvah na področju športnega plezanja,

vodništvo (predvsem z namenom, da vodijo po gorah le usposobljeni vodniki),

nudenje strokovne pomoči članom pri nakupu športne opreme,

izmenjava in izposoja športne opreme,

skrb za varstvo narave in zdravega človekovega okolja,

organiziranje in vodenje izletov, pohodov, vzponov, srečanj, turnega smučanja,

taborjenja, orientacije in drugih športnih aktivnosti,

prirejanje predavanj in razstav v okviru dejavnosti kluba,

založništvo in izdajanje strokovne literature v skladu z zakoni, ki urejajo to področje,

opravljanje drugih dejavnosti, ki so v interesu planinstva, gorništva, alpinizma, plezalne

dejavnosti in športa otrok in mladine.

33

3.3 Članstvo Društva GŠD Bricalp v drugih organizacijah in komisijah

Društvo je bilo 29.3.2010 sprejeto v članstvo Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju PZS).

Že ob ustanavljanju se je namreč pokazala potreba po članstvu društva v PZS predvsem

zaradi včlanjevanja društvenih članov v PZS in registracijo v komisije, ki delujejo v okviru PZS.

Pri uresničevanju delovanja na področju alpinizma, je društvo član Komisije za alpinizem

(KA), kjer so registrirani člani društva z nazivi starejši alpinistični pripravnik in alpinist. Pri

delovanju na področju športnega plezanja je društvo član Komisije za športno plezanje (KŠP),

kjer gre predvsem za izobraževanje članov na področju športnega plezanja in sodelovanje na

tekmovanjih športnega plezanja.

Društvo je od leta 2010 tudi član Športne zveze Škofja Loka. Le tako lahko društvo uspešno

kandidira za občinska sredstva, ki so namenjena sofinanciranju letnih programov športa in

investicijskega vzdrževanja športnih objektov. Na drugi strani pa društvo prostovoljno s

svojo dejavnostjo sodeluje na prireditvah, ki so občinskega in tudi širšega pomena.

3.4 Članstvo

Članstvo v društvu je prostovoljno. Član postane vsak, ki izpolni pristopno izjavo društvu ter

plača članarino.

3.4.1 Pregled članstva po letih delovanja

Število članov iz leta v leto narašča, kar se vidi iz Tabele 7.

Tabela 7. Pregled članstva po letih delovanja.

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Skupaj 114 155 199 242 256 301 308

Moški 10 31 43 52 54 71 72

Ženske 7 15 19 21 24 39 40

Otroci predšolski 39 42 44 48 49 51 46

Otroci šoloobvezni

58 67 93 113 119 127 135

Dijaki 0 0 0 8 10 13 15

V vseh letih predstavljajo največji odstotek članov otroci, ki sodelujejo v plezalni šoli.

34

Iz grafikona na Sliki 8 v povezavi s Tabelo 7 je razbrati, da je v šolo plezanja v letu 2015

vključenih 196 otrok, kar predstavlja 63,64% celotnega članstva. Odrasli se v večji meri

ukvarjajo z alpinizmom in sicer 53 članov, kar predstavlja skoraj 18% vseh članov. 15%

članov, kar pomeni 46 oseb, se ukvarja pretežno s plezanjem, ostalih 4% pa z drugo

dejavnostjo.

Slika 8. Prikaz deleža članov po programih v letu 2015 (v %).

šola plezanja za otroke pretežno alpinistična dejavnost pretežno plezanje drugo

35

4 ŠPORTNI PROGRAMI V GŠD BRICALP

Programi v GŠD Bricalp so razdeljeni na programe za otroke in mladino ter programe za

odrasle. Tekom let se je vsebina izpopolnjevala in dopolnjevala.

4.1 Programi za otroke in mladino

Poseben poudarek se namenja predvsem vadbi otrok, tj. otroškim skupinam. Na eni strani je

to populacija, ki je najbolj občutljiva in zahteva največ znanja in vloženega truda,

iznajdljivosti, potrpljenja in prilagajanja s strani inštruktorja, na drugi strani pa je tudi najbolj

številčna in nenazadnje finančno najbolj gotova.

4.1.1 Plezalna šola za otroke

Plezalna šola vključuje predšolske otroke, šolarje in dijake. Tekom let in pridobljenih izkušenj

se skupine oblikujejo na osnovi starosti otrok, njihovih sposobnosti in nenazadnje želja otrok

samih in staršev. Starostna omejitev ni fiksna. V najmlajši skupini lahko vadi otrok z osmimi

leti, če mu to ustreza in če inštruktor oceni, da je to smiselno. Vadba poteka od septembra

do konca junija.

VADBA NAJMLAJŠIH (3,5 do 7 let)

Vadba poteka enkrat tedensko po petinštirideset minut. V skupini je od 6 do 8 otrok.

Program vadbe zajema osnovne oblike gibanj, osnove atletike, gimnastike, iger z žogo in

ostale skupinske igre. Poudarek je na plezanju na steni, ki je posebej prilagojena otrokom.

Vodilo dela je predvsem osvajanje osnovnih oblik gibanj in upoštevanje navodil preko igre.

Otroci v tem starostnem obdobju potrebujejo veliko najrazličnejših gibalnih aktivnosti, saj so

najbolj dojemljivi in hitro učljivi. Osvojena gibalna znanja jim ostanejo za vse življenje, četudi

se kasneje s temi gibanji ne ukvarjajo. Zato jim je potrebno zagotoviti čim pestrejši izbor

različnih športov.

PRVI RESNI KORAKI IN OPRIMKI NA STENI (8 do 12 let)

Vadba potekala enkrat do dvakrat tedensko po eno uro ali eno uro in petnajst minut. V

skupini je do 9 otrok. Program vadbe v večji meri obsega plezanje, vsebuje del aktivnosti iz

prvega starostnega obdobja.

36

V tem starostnem obdobju so otroci zelo aktivni in iščejo šport, ki jim bo najbolj ustrezal.

Velik poudarek v začetnem obdobju je še vedno na igri, počasi pa otroci začenjajo

spoznavati tudi resno delo – treninge. Začenjajo se tudi prva tekmovanja za plezalce, ki si

tega želijo. Tekmovanja navadno na tekmovalca delujejo vzpodbudno za kasnejše redno

treniranje.

TRENIRANJE V ŠPORTNEM PLEZANJU S PROSTOVOLJNO UDELEŽBO NA

TEKMOVANJIH (od 10 let naprej)

Vadba poteka 2 do 3 krat tedensko po eno uro in petnajst minut do ene ure in pol. V skupini

je do 8 otrok. Poudarek vadbe je na plezanju, ostajajo pa tudi elementi drugih športov –

popestritev vadbe.

V tej starosti otroci že nekako najdejo šport, ki jim je najbolj pri srcu in kjer se lahko

dokažejo. Treningi so že bolj podobni resnemu delu, ki počasi izpodriva igro. V prvem letu

elementi igre še vedno ostanejo, vendar se otroke že vzgaja za »rutinski« trening in za

tekmovanja. Svoj napredek otroci lahko spremljajo ob premagovanju vedno večjih

težavnosti in na tekmovanjih. Proti koncu obdobja se jih navaja na redno delo in na prehod v

tekmovalno skupino. Veliko otrok se še vedno ne odloči za tekmovanja in do konca

obiskovanja vadbe ostanejo v taki obliki vadbe.

TEKMOVALNA SKUPINA

Vadba poteka 3 do 4 krat na teden po uro in pol. Ponujena jim je možnost še dodatnega,

individualnega treninga na steni.

To je čas resnega dela in tekmovanj. Otroci in mladostniki vedo, kaj bi radi v športu dosegli

in so za rezultat pripravljeni delati.

4.1.1.1 Število vključenih otrok v program

Število redno vključenih otrok v plezalno šolo se vidi iz Tabele 8 in grafikona na Sliki 9.

Število otrok se iz leta v leto povečuje, zlasti na račun šoloobveznih otrok in dijakov. Rast je

bila največja v prvih letih delovanja, v letu 2015 se je rast zmanjšala.

37

Tabela 8. Število vključenih otrok v program.

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

SKUPAJ 97 109 137 169 178 191 196

Otroci predšolski 39 42 44 48 49 51 46

Otroci šoloobvezni 58 67 93 113 119 127 135

Dijaki 0 0 0 8 10 13 15

Slika 9. Število otrok po starostnih skupinah, vključenih v šolo plezanja po letih.

4.1.2 Plezanje s plezalnimi igrami v času zimskih počitnic

V času zimskih počitnic društvo organizira plezanje, ki vključuje tudi druga elementarna

gibanja in igro. Plezanje poteka vsak dan v dopoldanskem času po dve uri. Otroci od prvega

do devetega razreda spoznavajo plezanje kot potencialni šport, katerega vadbo bi lahko

obiskovali v bodoče.

4.1.3 Plezalni tabori v času krompirjevih in prvomajskih počitnic

Krajše tridnevne tabore društvo organizira jeseni in spomladi na sosednjem Hrvaškem. Pleza

se v Rovinju, Limskem kanalu, Kamenih vratih, tj. v plezališčih, ki so primerna tako za

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

predšolski šoloobvezni dijaki

38

začetnike kot za boljše plezalce. Prenočuje se v kampih ali apartmajih. Za celotno oskrbo

udeleženci in mentorji poskrbijo sami.

4.1.4 Poletni plezalno-planinski tabor

Med poletnimi počitnicami se otrokom ponudi možnost petdnevnega preživetja v naravi na

planini. Več o organizaciji tabora sledi v nadaljevanju diplomskega dela.

4.1.5 Ostali programi

Med ostale programe spadajo:

počitniško plezanje v poletnih mesecih,

organizacija rojstnodnevnih zabav,

organizacija športnih dni za osnovnošolce s plezanjem, orientacijo in predavanjem o

Gorski reševalni službi,

organizacija plezalnih uric za vrtce,

planinski pohodi.

4.2 Programi za odrasle

Najbolj obsežna tako po vsebini kot po času trajanja je alpinistična šola. Traja od konca

septembra do konca junija. Program od tečajnika zahteva veliko časovne, finančne in

delovne angažiranosti.

4.2.1 Alpinistična šola

Program alpinistične šole je primeren za odrasle in mladostnike nad 16 let, ki si želijo utrditi

in razširiti teoretično in praktično znanje o varnem gibanju v gorah poleti in pozimi ter hkrati

pridobiti veščine začetnega skalnega in lednega plezanja.

V času poteka predavanj in vaj so predstavljena vsa znanja, ki se zahtevajo na izpitu za

alpinista, ki poteka na državnem nivoju v organizaciji Komisije za alpinizem pri PZS. V

pristojnosti društev so podeljevanja nazivov za mlajšega in starejšega alpinističnega

pripravnika. Starejši alpinistični pripravniki so že usposobljeni za samostojno alpinistično

aktivnost in se registrirajo pri Komisiji za alpinizem. Registracija je predpogoj za kasnejše

opravljanje izpita za alpinista.

39

Vsebinsko se program alpinistične šole deli na dva dela: teoretični in praktični del. Društvo

se samo odloča, katerim vsebinam daje poudarek in jih obravnava bolj poglobljeno, oziroma,

katere vsebine prepusti samostojnemu učenju tečajnikom.

Teoretični del – predavanja:

Uvodno predavanje o poteku šolanja

Priprava na turo

Oprema

Nevarnosti v gorah – letne in zimske

Turno smučanje

Prva pomoč – 1. del

Prva pomoč – 2. del

Rastlinstvo v gorah

Zgodovina

Prehrana v gorah in dehidracija

Vreme

Orientacija

Tuja gorstva

Višinska bolezen

Opis smeri

Praktične vaje:

vrvna tehnika – se izvaja preko celega leta,

športno plezanje – v Plezalnem centru Bricalp, v zunanjih plezališčih,

ledno plezanje,

zimski tečaj,

turno smučanje (po želji),

letni tečaj,

izpiti.

Tečajniki v času usposabljanja pridobijo:

teoretično in praktično znanje gibanja v gorah poleti in pozimi,

teoretično in praktično znanje izvajanja alpinistične dejavnosti v vseh razmerah,

40

veščine začetnega skalnega plezanja,

veščine začetnega lednega plezanja,

veščine začetnega zimskega plezanja,

veščine osnov turnega smučanja.

Pravila alpinistične šole Bricalp:

Tečajnik uspešno opravi enoletno usposabljanje in postane mlajši alpinistični pripravnik, če:

se udeleži najmanj 80% predavanj (obvezne teme so: priprava na turo, nevarnosti v

gorah (oba dela), prva pomoč (oba dela), orientacija v Gorajtah, opis smeri),

se udeleži vsaj 80% vaj iz vrvne tehnike,

se udeleži vsaj dveh plezalnih izletov iz teme plezanja dolgih športnoplezalnih smeri

(Vipava ali/in Osp ali/in Paklenica),

se udeleži tečaja zimske tehnike in vsaj enega izleta iz zimske tematike (ledno plezanje,

turno smučanje),

uspešno opravi teoretični in praktični del izpita,

se udeleži alpinističnega sprejema.

Tečajnik, ki si želi v naslednjem letu pridobiti naziv starejši alpinistični pripravnik, mora

nujno opraviti še ledeniški tečaj in ga zaključiti z izpitom.

Program nadaljevanja šolanja do naziva starejši alpinistični pripravnik je namenjen vsem

mlajšim alpinističnim pripravnikom, ki so opravili ledeniški tečaj z izpitom, opravili vsaj 10

alpinističnih vzponov ter samostojno plezajo več raztežajev dolge smeri ocene IV.

težavnostne stopnje za moške in III. za ženske.

Po uspešnem nadaljevanju šolanja kandidat pridobi naziv starejši alpinistični pripravnik.

Mlajši alpinistični pripravnik uspešno zaključi šolanje in postane registriran starejši

alpinistični pripravnik, če:

se udeleži vsaj obveznih predavanj na temo priprava na turo, nevarnosti v gorah (oba

dela), prva pomoč (oba dela), orientacija v Gorajtah in opis smeri,

se udeleži vsaj 50% vaj iz vrvne tehnike kot mentor mlajši generaciji,

se udeleži vsaj dveh plezalnih izletov iz teme plezanja dolgih športnoplezalnih smeri

(Vipava ali/in Osp ali/in Paklenica),

41

se udeleži tečaja zimske tehnike in vsaj enega izleta iz zimske tematike (ledno plezanje,

turno smučanje),

opravi vsaj 10 alpinističnih vzponov,

plača članarino PZS (A+, A, B, S+Š) pri GŠD Bricalp,

se udeleži alpinističnega sprejema.

Zaradi lažjega načrtovanja in usklajevanja delovnih obveznosti, dobi vsak tečajnik ob vpisu

program dela. V Tabeli 9 je prikazan program dela za sezono 2015/2016:

Tabela 9. Program alpinistične šole za šolsko leto 2015/2016.

Datum

Vsebina Lokacija

29.9.2015 Uvodno predavanje o poteku šolanja – pripravijo lanskoletni tečajniki

GRS

6.10.2015 Oprema GRS

13.10.2015 Priprava na turo GRS

20.10.2015 Vrvna tehnika – vozli, varovanje plezalca, športno plezanje

Plezalni center Bricalp

24.,25.10.2015 Spoznavna tura Planina v Lazu

27.10.2015 Vrvna tehnika – vozli, varovanje plezalca, športno plezanje

Plezalni center Bricalp

3.11.2015 Vrvna tehnika - prikaz več raztežajnega plezanja, vaja, športno plezanje

Plezalni center Bricalp

7.11.2015 Plezanje dolgih športnoplezalnih smeri Vipava-Gradiška tura

10.11.2015 Orientacija – teoretični del GRS

17.11.2015 Orientacija – praktični del Gorajte

24.11.2015 Vrvna tehnika – postavljanje varovališč, zavarovanje padlega, športno plezanje

Plezalni center Bricalp

1.12.2015 Vrvna tehnika – postavljanje varovališč, zavarovanje padlega, športno plezanje

Plezalni center Bricalp

8.12.2015 Vrvna tehnika – žemarjenje, več raztežajno plezanja, športno plezanje

Plezalni center Bricalp

12.12.2015 Alpinistični krst: sprejem pripravnikov med starejše alpinistične pripravnike

Ratitovec

15.12.2015 Nevarnosti v gorah – zimske GRS

22.12.2015 Športno plezanje Plezalni center Bricalp

5.1.2016 Prva pomoč – 1. del GRS

12.1.2016 Prva pomoč – 2. del GRS

19.1.2016 Vrvna tehnika - športno plezanje Plezalni center Bricalp

22. - 24.1.2016 Ledno plezanje Logarska

42

dolina

26.1.2016 Potopisno predavanje GRS

2.2.2016 Vrvna tehnika – vrvna ograja, športno plezanje Plezalni center Bricalp

9.2.2016 Opis smeri GRS

16.2.2016 Tuja gorstva GRS

18. - 21.2.2016 Zimska tehnika Planina v Lazu

2.3.2016 Višinska bolezen GRS 9.3.2016 Turno smučanje GRS

12. - 14.3.2016 Turno smučarski tečaj Planina v Lazu

23.3.2016 Rastlinstvo v gorah GRS

29.3.2016 Nevarnosti v gorah - letne GRS

6.4.2016 Vrvna tehnika – ponovitev večraztežajnega plezanja, športno plezanje

Plezalni center Bricalp

10.,11.4.2016 Plezanje dolgih športnoplezalnih smeri Osp - Medo

13.4.2016 Ponavljanje vrvne tehnike pred izpitom/plezanje Plezalni center Bricalp oz. Kamnitnik

20.4.2016 Ponavljanje vrvne tehnike pred izpitom/plezanje Plezalni center Bricalp oz. Kamnitnik

5. - 9.5.2016 Plezalni vikend Paklenica: plezanje dolgih/ večraztežajnih športnoplezalnih smeri

Hrvaška Paklenica

11.5.2016 Zgodovina GRS

18.5.2016 Prehrana v gorah GRS

25.5.2016 Ponavljanje vrvne tehnike pred izpitom Plezalni center Bricalp oz. Kamnitnik

1.6.2016 Izpit – teoretični del GRS

8.6.2016 Izpit – praktični del Kamnitnik

16. - 20.6.2016 Ledeniški tečaj z izpitom Švica - Saas Grund

4.2.1.1 Število članov vključenih v program

V program alpinistične šole je bilo v vseh letih delovanja društva do letos vključenih 100

tečajnikov, kar se vidi iz Tabele 10 in grafikona na Sliki 10. Vsi od navedenih so prejeli naziv

najmanj mlajši alpinistični pripravnik. Število vključenih tečajnikov iz sezone v sezono niha.

Največ jih je bilo v sezoni od 2011 do 2013.

43

Tabela 10. Število članov, vključenih v program alpinistične šole po šolskih letih

2009/10 2010/11 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 skupaj

Moški 8 14 13 15 9 6 5 70

Ženske 0 2 8 6 6 1 7 30

Skupaj 8 16 21 21 15 7 12 100

Slika 10. Število tečajnikov v alpinistični šoli glede na spol in skupno po šolskih letih

4.2.2 Začetni tečaj športnega plezanja

Začetni tečaj športnega plezanja je namenjen vsem, ki so stari nad 16 let in bi si radi pridobili

nekaj teoretičnega znanja o športnem plezanju, predvsem pa osvojili osnove plezalne

tehnike in vrvno tehniko za varno in samostojno plezanje v plezališčih.

Udeleženci tečaja se naučijo:

osnove plezalne tehnike,

najpomembnejše plezalne vozle,

navezovanje,

dvojno preverjanje,

pravilne komunikacije naveze,

varovanje in plezanje z varovanjem od zgoraj na umetni plezalni steni in v plezališču,

varovanje in plezanje v vodstvu na umetni plezalni steni in v plezališču,

varno padanje,

vrvno tehniko, ki se zahteva za pridobitev naziva pripravnik športnega plezanja.

0

5

10

15

20

25

2009/10 2010/11 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16

moški ženske

44

Tečaj traja dva meseca in zajema:

3 teoretična predavanja: zgodovina športnega plezanja, prva pomoč, osnove treniranja,

8 praktičnih vaj na umetni steni v plezalnem centru po 2 uri,

2 celodnevna plezalna izleta v plezališču po izbiri,

zaključni izpit s predhodno ponovitvijo vrvne tehnike.

4.2.3 Ostali programi

Med ostale programe sodijo:

tečaj varne hoje v gorah (zimski, letni),

nadaljevalni tečaj športnega plezanja,

rekreativno plezanje.

45

5 PRIMER ORGANIZACIJSKE IN VSEBINSKE PRIPRAVE TER IZVEDBE POLETNEGA PLEZALNO-PLANINSKEGA TABORA

Za vsebinsko razširitev delovanja društva je bil prvi poletni tabor organiziran v letu 2010.

Celotno organizacijsko in vsebinsko zasnovo je pripravila avtorica diplomskega dela na

podlagi lastnih izkušenj, pridobljenega teoretičnega znanja iz literature ter zgledovanja po

podobnih oblikah večdnevnega preživljanja prostega časa v naravi pri drugih ponudnikih.

Vsebina se je iz leta v leto dopolnjevala in prilagajala novim izkušnjam ter trenutnim željam

otrok, osnovni okvir tabora pa ostaja enak vsako leto.

Prvih šest let je bilo bivanje kombinacija taborniškega načina s spanjem v šotorih prve dve

noči ter bivanja v gorski koči naslednji dve noči. Od ponedeljka do srede se je šotorilo pri

tabornikih v Ukancu ob Bohinjskem jezeru. To je imelo svoje prednosti kot tudi slabosti.

Prednosti so bile spanje v šotoru, bližina primernih plezališč, jezero za kopanje, sprotno

nakupovanje sadja za malice, glavni obroki so bili pripravljeni s strani kuharjev v taboru.

Vendar te prednosti so s stališča slabega vremena in vključevanja otrok v dnevna opravila

tudi slabosti. Problem je predstavljalo še čiščenje sanitarij in jedilnice, saj je bilo v taboru

navadno okrog sedemdeset ljudi. V tem času so otroci vsak dan plezali. Za nekatere je bilo

vsakodnevno plezanje že preveč naporno, zato se je iskalo druge dejavnosti in aktivnosti, s

katerimi se jim je razbremenila utrujenost in monotonost. V sredo popoldne se je pospravil

tabor in se je odpravilo na Planino Laz. To je bil čas stresa tako za otroke kot tudi za

mentorje.

Z letom 2016 se je prvič preizkusilo bivanje samo v gorski koči na Planini Laz in izkazalo se je

za zelo ugodno in bolj umirjeno. Otroci se bolj povežejo med sabo, bolj sodelujejo kot

skupina, aktivnosti so bolj smiselno porazdeljene iz fizičnega in motivacijskega vidika.

Namen poletnega planinsko-plezalnega tabora je:

otrokom omogočiti plezanje v naravnem plezališču, ker so med letom omejeni na

plezanje v Plezalnem centru na umetni plezalni steni,

otrokom omogočiti pristen stik z gorsko naravo in prikazati aktivnosti, ki jih v plezališčih

in hribih lahko izvajajo in, s katerimi se lahko ukvarjajo še kasneje v življenju,

omogočiti doživetje narave kot prostor umiritve, duhovne poglobitve,

otrokom omogočiti čim več naravnih oblik gibanja in igre,

46

širiti ustvarjalnost z naravnimi materiali in situacijsko iznajdljivost,

spoznavanje novega okolja, naravne in kulturne dediščine planšarstva in sirarstva,

naučiti se novih spretnosti in pridobiti nova znanja,

spoznati nove prijatelje in se v skupnih dneh učiti medsebojnega spoštovanja,

prilagajanja, potrpežljivosti in prijateljstva,

naučiti se skupinskega sodelovanja in pomoči ob skupnih aktivnostih,

naučiti se samostojnosti,

naučiti se reševanja problemov v primeru konfliktov,

naučiti se premagovati napor ob plezanju in hoji ter s tem premikati osebnostne meje,

osvojiti vsaj en dvatisočak,

preživeti v naravi pet dni brez mobilnega telefona, računalnika ali tablice.

5.1 Organizacijska priprava

5.1.1 Določitev kraja in časa

Najprej je potrebno določiti kraj in čas izvedbe tabora. V letu 2016 je vodstvo društva z

mentorji sprejelo dogovor, da bo bivanje v času tabora samo na Planini Laz. Predsednik

društva ima namreč na planini najeto kočo v lasti Triglavskega narodnega parka. To je velika

koča s štirimi ločenimi sobami. Ena soba ima 6 postelj, druga 4 postelje, ostali dve sobi pa po

3 postelje, skupaj torej 16 osnovnih ležišč. Dodatno je možno v kočo postaviti še 4 pomožna

ležišča. Koča ima osrednji prostor s kuhinjo in jedilno mizo. Voda in elektrika sta v koči, prav

tako dva stranišča z umivalnikom v vsakem nadstropju. Bivalni pogoji so tako zadovoljivi.

Terminsko se je že vrsto let poletni tabor izvajal v mesecu juliju. Tako je bil že v mesecu

aprilu določen termin od 11. do 15. julija, da so starši lahko planirali dopust. Proti koncu

junija se je izkazalo, da število prijavljenih otrok presega mejo bivalnih kapacitet v koči.

Odločitev, da se razpišeta dva ločena termina, se je izkazala za uspešno. Ponudil se je še

dodatni termin od 18. do 22. julija.

5.1.2 Določitev mentorjev in njihovih zadolžitev

Določiti je potrebno vodjo tabora in zagotoviti ustrezno število mentorjev. Vodja tabora je

že od samega začetka isti, prav tako idejni in organizacijsko-vsebinski vodja. Mentorji se z

veseljem odzovejo vabilu in prav tako s svojim znanjem in izkušnjami pripomorejo k

47

kvalitetni in varni izvedbi tabora. Vsi morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost –

inštruktorji športnega plezanja, planinski vodniki.

Avtorica diplomskega dela pred izvedbo tabora skrbi za:

celotno organizacijsko in vsebinsko pripravo tabora,

ureditev in predstavitev programa skupaj s seznamom potrebne opreme na internetni

in Facebook strani,

objavo v brošuri, ki jo izda Zavod za šport Škofja Loka,

obveščanje staršev o razpisu poletnega plezalno-planinskega tabora preko elektronske

pošte in na oglasni deski društva,

pobiranje prijav otrok skupaj s pobiranjem finančnega prispevka,

posredovanje odgovorov na elektronsko pošto in telefonske klice staršev in podajanje

podrobni informaciji,

koordinacijo in obveščanje mentorjev o vsebini in časovnem okviru poletnega tabora,

seznanjanje mentorjev s posebnostmi,

sestavo jedilnika, nabavo hrane, prevoz in dostavo hrane in ostalih kuhinjskih

pripomočkov na planino,

prevoz in dostavo ostale opreme (tehnična plezalna oprema – vrvi, pripomočki za

ustvarjanje, igre za prosti čas, vrvica za izdelavo zapestnice prijateljstva) na planino,

organizacijo prevoza izpred Plezalnega centra do planine Blato in nazaj,

obvestilo staršem, naj imajo otroci pripravljeno za prvi dan malico in manj sladko pijačo

v dveh plastenkah in vse skupaj s plezalno opremo zloženo v manjšem nahrbtniku,

obvestilo staršem, naj imajo otroci na vrhu večjega nahrbtnika spakirane kopalke in

kopalno brisačo,

nakup kosila in malice za prvi dan tabora.

5.2 Vsebinska priprava

Plezalno-planinski tabor je vsebinsko razdeljen na dve osnovni aktivnosti v naravi, kar je

razbrati že iz njegovega naslova. Glede na to, da otroci tekom leta pri plezanju v Plezalnem

centru na umetni plezalni steni nimajo veliko možnosti za vodene aktivnosti v naravi, je

tabor edinstvena priložnost ravno za to izkustvo. Preživeti prosti čas z gibanjem v naravi, jo

opazovati, odkrivati in sprejemati.

48

Človek se je v svojem vsakdanjem tempu, skrbi za preživetje in kopičenju materialnih dobrin

odtujil od narave, zaradi izgube stika z njo se ne čuti več njen del. Doživlja se zgolj kot

biološko bitje, duhovna in socialna dimenzija sta zakrneli in izrinjeni iz zavesti. Veliko

avtorjev v svojih delih omenja odtujenost človeka od narave in tako posledično od samega

sebe. Žorž zapiše, da se je človek v preteklosti veliko bolj zavedal povezanosti zdravja in

dobrega počutja z naravo. Narava ponuja aktivno okolje, s čimer si je človek krepil

odpornost. Nenazadnje v njej najdemo osamljene kotičke za duševni mir in duhovno

poglobitev. (Žorž, Jeromen, Naglost in Veber, 2001)

Že desetletja nazaj je Kristan ugotavljal, da se človek počuti vedno bolj utesnjen kljub

hitremu razvoju tehnologije, urbanega okolja in gibalne pasivnosti in tako želja po telesnem

naporu v naravi postaja vedno bolj aktualna. (Kristan, 1993)

Z vsebinami plezalno-planinskega tabora se skuša otrokom približati naravo in možne

aktivnosti v njej stran od civilizacijskih dosežkov. Vehovar v članku 6 razlogov, zakaj bi morali

otroci preživeti več časa v naravi navaja:

večja kot je uporaba tehnologije, večji odmerek narave je potreben,

narava vzbudi čute in sposobnosti,

narava spodbuja gibanje,

narava zmanjša depresijo, stres in izboljša psihološko stanje,

narava vzpostavlja in krepi odnose,

povezava z naravo je ključnega pomena za prihodnost človeštva. (Vehovar, 2016)

Otrokom se v dneh poteka tabora pokaže možne aktivnosti, katere se izvaja v naravi, na

konkreten, oprijemljiv način, kar bodo lahko počeli kasneje v svojem življenju v vseh

starostnih obdobjih.

V vsebinski pripravi se upošteva dejstvo, da se tabora udeležujejo otroci različnih starosti,

sposobnosti in interesov. Nekateri plezajo in planinarijo že vrsto let, drugi so začetniki in se

prvič preizkušajo v plezanju. Slednji so še najbolj občutljivi, saj lahko z nepravilnim

pristopom mentorja kaj hitro dobijo negativno izkušnjo in s tem odpor in strah do plezanja.

Zato je ravno njim potrebno posvetiti največ pozornosti in časa.

49

Plezanje v urejenem plezališču:

spoznati pravila obnašanja v plezališčih in opozoriti na spoštljiv odnos do narave in

soplezalcev,

spoznati plezalni vodnik in se naučiti brati smeri,

spoznati osnovno plezalno opremo – čelada, plezalna vrv, plezalni pas, plezalniki,

vponke, sistemi in varovala (gri-gri, reverso),

naučiti se pravilno uporabljati osnovno plezalno opremo glede na starost in sposobnost

otrok,

naučiti se osnovnih vrvnih manevrov in postopkov pred pričetkom plezanja – razvijanje

in priprava vrvi, namestitev plezalnega pasu, navezovanje z osmico, namestitev

varovalnega sistema,

naučiti se plezati v vodstvu,

naučiti se prevezovanja na sidrišču,

spoznati osnove skalnega plezanja in tehnike – tri oporne točke, iskanje in prijemanje

oprimkov, iskanje in stopanje na stope,

naučiti se varovanja z uporabo varovalnega sistema gri-gri in reverso

naučiti se pravilne komunikacije med plezalcem in varujočim,

spoznavati svoje osebne meje, se soočati s strahovi in jih premagovati,

uriti se v iznajdljivosti pri plezanju,

pridobivati občutek odgovornosti pri varovanju,

spodbujati kolektivni duh med soplezalci.

Zahaja se v preizkušena urejena plezališča, ki so primerna za začetnike in boljše plezalce.

Izbira se med plezališči Preddvor, Bellevue, Pod Skalco, Peč.

50

Planinski pohod:

naučiti se pravilno pripraviti na pohod: potrebna oprema (tudi poleti v nahrbtnik

spadajo kapa in rokavice ter topel pulover in anorak), spremljanje vremenskih pogojev,

skrb za hrano in pijačo pred, med in po pohodu (zadostne količine primerne pijače),

naučiti se pravilno zavezati vezalke, napolniti nahrbtnik in po želji uporabljati pohodne

palice,

naučiti se poskrbeti za zadostno zaščito pred soncem s kremo in zaščitno kapo,

naučiti se osnovnega branja karte, orientacije v prostoru,

spoznavati svoje osebne meje preko naporne fizične aktivnosti, se soočati z možnostjo

monotonosti hoje in strahov in vse skupaj premagovati,

utrjevati prijateljske vezi in pomagati so-pohodniku, če je ta v očitni krizi,

osvojiti vsaj en dvatisočak.

Pri načrtovanju planinskega pohoda je potrebno imeti veliko mero poznavanja okolja

izvajanja pohoda in predvsem občutka za ravno pravšnjo obremenitev pohodnikov.

Dobrodošlo je poznavanje skupine in njenih posameznikov. Predvsem njihova fizična

pripravljenost se pokaže že pri hoji s Planine Blato, ko s težkim nahrbtnikom otroci

premagujejo dolg vzpon do Planine Laz. Za marsikaterega otroka je to predstavljalo veliko

obremenitev in včasih se je zgodilo, da je kdo tudi omagal. To je bil razlog, da se je v razpis

tabora dodal stavek, da je tabor primeren za dobro uhojene otroke nad osem let starosti.

Dan pred odhodom na turo se vodja tabora odloči za traso pohoda ob upoštevanju psiho-

fizične pripravljenosti otrok, njihovih želja in vremenskih pogojev. Ponudita se dva pohoda –

daljši in težji ter krajši in lažji, ki se jih izbere iz že prej začrtanih poti.

Možnosti daljših pohodov:

Planina Laz – Lazovški preval – Hribarice – Kanjavec – dolina Triglavskih jezer (ali Lepo

Špičje) – čez Štapce (ali čez Prode) – Planina Ovčarija – Planina Dedno polje – Planina Laz,

Planina Laz – Srednji Vogel – Zadnji Vogel – Vrata – Zelnarici – Tičarici – Planina Ovčarija –

Planina Dedno polje – Planina Laz,

Planina Laz – Lazovški preval – Mišeljski preval – Mišelj vrh – Mišeljski konec – Kanjavec –

Lazovški preval – Planina Laz.

51

Možnost krajših pohodov:

Planina Laz – Lazovški preval – Mišeljski preval – Prevalski Stog – Adam – Eva – Planina

Jezerce – Planina Krstenica – Planina Laz,

Planina Laz – Planina Dedno polje – Kreda – Slatna – Prvi Vogel – Zakopica – Planina

Dedno polje – Planina Laz,

Planina Laz – Planina Dedno polje – Planina Ovčarija – Prodi – Koča pri Triglavskih jezerih

– Štapce – Planina Ovčarija – Planina Dedno polje – Planina Laz.

Za četrtkov pohod se izbira krajši pohod na Debeli vrh, Ograde, Prvi Vogel in ostale okoliške

gore.

Bivanje v gorski koči in aktivnosti, ki se odvijajo na planini:

Biva se v gorski koči v lasti Triglavskega narodnega parka na Planini Laz.

»Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po Triglavu, ki se

v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski vrh. Ime Triglav ni

povsem pojasnjeno. Nastalo je bodisi zaradi značilne podobe gore z jugovzhodne strani

bodisi kot spomin na najvišje božanstvo iz časa poganstva, ki je imelo sedež na njegovem

vrhu. Velja za simbol slovenstva in je tudi na slovenskem grbu in zastavi.« (TNP, 2016)

»TNP se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na

jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi

Alpami. Obsega 840 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije. Spada

med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski

varstveni park. Osrednje poslanstvo javnega zavoda TNP je varovanje narave, opravlja pa

tudi strokovne in raziskovalne naloge.« (TNP, 2016)

Planina v Lazu (krajše Planina Laz) spada med naše najlepše planine in leži na dnu široke

kotline v varstvu mogočnega Debelega vrha. Obdajajo jo še vrhovi Rob pod Kredo, Kreda,

Slatna, Prvi Vogel, Ogradi. Je najbolj avtentično ohranjeno pastirsko naselje v Julijskih Alpah.

Od vseh bohinjskih planin ima planina Laz največ značilnih pastirskih stavb na lesenih

vogalnih koleh ali na kobilah, ki ločijo zgornji bivalni del z odprtim ognjiščem od spodnjega

odprtega prostora, namenjenega živini. Lesene stavbe so pokrite s skodlami. Planina je živa,

saj so vsi stanovi redno obiskani predvsem v poletnih mesecih. V času poletja je na planini

52

polno živine in v sirarni sirar pridno izdeluje znameniti bohinjski sir. Čez planino poteka

sirarska pot in poleg sira je moč kupiti tudi skuto in maslo. V zimskih mesecih na planino in

okoliške vrhove radi zahajajo turni smučarji, saj se nanjo izteka nekaj najlepših turnih

smukov v naših gorah. (Pikon, 2009)

Preko Planine Laz poteka Železna pot. Dokazi nekdanjega rudarjenja leže severno nad

planino, na položni planoti pod Debelim vrhom, kjer je površje prekopano z značilnimi

okroglimi površinskimi rudnimi jamami. Pod previsom v bližini Žagarjeve glave so našli

kurišče iz srednje kamene dobe - mezolitika, ki sodi med najstarejše človekove sledi v

Julijskih Alpah. (Pikon, 2009)

Zgodovina, naravne znamenitosti, stanovi in dogajanje na planini, je enkratna iztočnica za

aktivnosti, ki se jih izvaja na planini in okolici.

Otrokom se skuša z bivanjem na planini in s skupinskim delom v koči:

omogočiti čim več naravnih oblik gibanja in igre,

vzpodbuditi odkrivanje skritih kotičkov na planini,

širiti ustvarjalnost z naravnimi materiali in situacijsko iznajdljivost,

vzpodbuditi spoznavanje novega okolja, naravne in kulturne dediščine planšarstva in

sirarstva,

omogočiti in vzpodbujati učenje novih spretnosti in pridobivanje novih znanj,

vzpodbujati spoznavanje novih prijateljev in se v skupnih dneh učiti medsebojnega

spoštovanja, prilagajanja, potrpežljivosti in sočutja,

vzpodbujati skupinsko sodelovanje in pomoč drug drugemu,

vzpodbujati praktično in socialno samostojnost,

vzpodbujati samostojno reševanje problemov v primeru konfliktov.

Navedene cilje se uresničuje preko:

igre »skriti prijatelj«

Mentor določi nekaj večjih otrok, da napišejo imena vseh udeležencev tabora, vključno z

mentorji na primerno velike lističe. Vsako ime mora biti napisano na svojem lističu. Lističe z

imeni nekajkrat prepognejo in jih dajo v vrečko ali drugo primerno posodo. Vsak udeleženec

tabora iz vrečke potegne po en listič, na skrivnem kotičku prebere ime in si ga zapomni.

53

Listič potem uniči, navadno se ga vrže na taborni ogenj. Na ta način udeleženci dobijo

skritega prijatelja. Vodja tabora razloži, da so v času skupnega bivanja vsi odgovorni za

vsakega, da skrbijo za prijateljski odnos, strpnost, nudijo pomoč ipd. Še posebej pa se

morajo potruditi za skritega prijatelja. Pozornost mu na skrit način pokažejo z lepim

dejanjem, druženjem, pomočjo, simboličnim darom. Opozori se jih, da ne smejo izdati, kdo

je njihov skriti prijatelj, ker s tem igra izgubi svoj čar.

Otroke tekom tabora večkrat spomnimo na to, da se naj potrudijo in domiselno naredijo kaj

lepega za skritega prijatelja. Pa ne samo zanj, saj ne sme izvedeti, kdo je njegov skriti

prijatelj. V skupini navadno zavlada pravo tekmovanje v pozornostih, skromnih darilih

(poseben kamenček, rožice, bonboni idr.) in lepih besedah. Seveda pa svoj zgled dajejo

mentorji.

Zadnji dan tabora se vsi skupaj zberejo pred kočo in iz vrvice izdelajo zapestnico za svojega

skritega prijatelja. Tekom dni so se naučili narediti podaljševalni vozel, ki je potreben pri

izdelavi. Navadno se vsi zelo trudijo. Vodja tabora se postavi pred ostale udeležence. Vsem

skupaj se postavi vprašanje, če je kdo ugotovil, da je vodja njegov skriti prijatelj oz., če je

komu naredil kaj tako očitnega, da se je izdal. Vodja potem k sebi pokliče tistega, ki mu je bil

skriti prijatelj, pove, kaj je naredil zanj in mu na roko natakne zapestnico prijateljstva.

Udeleženec z zapestnico ostane pred ostalimi, vodja se usede na svoje mesto in krog se

ponovi, dokler nimajo vsi udeleženci svoje zapestnice.

Nekateri otroci imajo na roki zapestnice še iz prejšnjega tabora, rekordno število pa jih ima

vodja, saj ima zapestnice od drugega tabora naprej.

ustvarjalnih delavnic, družabnih in miselnih iger

Otroci imajo velike možnosti ustvarjanja. Predvsem se jih vzpodbuja, da izdelujejo izdelke iz

naravnih materialov, ki jih poiščejo na planini ali pa jih poberejo med potjo na pohodu. V

začetku so nekoliko zadržani, potem pa domišljija ne pozna meja.

Ob večerih in slabem vremenu se otrokom omogoči igranje družabnih iger. Po njihovem

pripovedovanju, veliko otrok nima možnosti igranja enke, remija, taroka idr. z drugimi

otroki, razen v družini. Rajši uporabljajo telefon, računalnik ali tablico za skupinsko

komunikacijo in skupinsko igranje video igric. Mentor skrbi za to, da otroci niso izključujoči

54

za posameznike, ki se ne znajo ali ne upajo pridružiti igralni skupini. Tako se otroci učijo na

eni strani sprejemati v skupino tudi posameznike, ki niso tako priljubljeni, na drugi strani pa

imajo tudi posamezniki možnost prilagajanja skupini in ob tem dobiti občutek sprejetosti.

Slika 11. Fantje se igrajo s kartami (osebni arhiv).

Slika 11 prikazuje uživanje fantov ob igranju s kartami. Sami se dogovorijo za vrsto igre,

določijo pravila in skrbijo za prijateljski odnos med igro.

legend in igranju vlog

Vsako leto se otrokom že med potjo na planino Laz pripoveduje legende, ki so se

izoblikovale v vseh letih obiskovanja planine. V začetku so se zgodbe prebirale iz knjig,

kasneje pa so mentorji skupaj z otroki iz leta v leto domislili svoje zgodbe, ki so jih

poimenovali legende. Tako so nastale legenda o dinozavru, legenda o srčku, legenda o

ptičku, legenda o svizcu, legenda o gadu z Lazovškega prevala. Otroci te zgodbe ob večerih

uprizarjajo v igrah, katere so velikokrat neverjetno domiselne in improvizirane.

LEGENDA O DINOZAVRU:

Na Planini Laz je pred davnimi, davnimi časi živel dinozaver. Ampak ta mali, navihani

dinozaver ga je rad biksal. Ne samo, da je trgal zaščitene rože, metal smeti po tleh, da se

je kar naprej in naprej neznansko drl, temveč je tudi zelo rad ponagajal drugim živalim.

Nekatere je cukal za brčice, medtem, ko so spale, drugim je prestavljal gnezda in jih

55

skrival, tretje je vlekel za repke, četrte je iz ljubega miru neznansko ustrašil, ko so se

brezskrbno pasle na planini. In to se je ponavljalo iz dneva v dan, dokler niso imele živali

vsega dovolj in so se pritožile gorski vili. Temu je bilo preprosto potrebno narediti konec.

Gorska vila je poklicala dinozavra in mu razložila, da ne trgamo zaščitenih rož, ne

mečemo smeti, se ne deremo in še najmanj, ne nagajamo drug drugemu. Strogo ga je

opozorila, da ga bo, v kolikor bo nadaljeval s takšnim obnašanjem, spremenila v kamen.

A dinozaver se ni zmenil za njene grožnje in že naslednji dan je brez kančka slabe vesti

veselo trgal rože, metal smeti in nagajal vsaki živali, ki jo je srečal na svoji poti. Gorska

vila je imela vsega dovolj in izpolnila svojo grožnjo. Dinozavra je spremenila v kamen. Da

pa ne bi mogel opazovati vseh lepot Planine Laz, ga je vila skupaj z ostalimi živalmi

zakotalila po bregu navzdol. Kamen-dinozaver se je ustavil sredi gozda, na pol poti do

Planine Blato. Tam je potem nemo opazoval živali, ki so občasno zašle mimo njega.

Nekega dne se je skupina otrok v spremstvu svoje mentorice podala na pot na Planino

Laz. Želeli so preživeti nekaj dni v neokrnjeni naravi. Na poti proti planini, nekako točno

na sredini poti, so noge najmlajše deklice postale zelo, zelo utrujene. Deklica se je

odločila, da se malce odpočije in naredi požirek vode. Usedla se je na najbližje in najbolj

priročno mesto - na kamnitega dinozavra. Medtem ko je pila, je zaslišala globok, tožeč in

proseč glas: »Reši me, o prosim, reši me". "Kdo pa je?" je začudeno in malce prestrašeno

vprašala deklica. "Jaz, dinozaver, gorska vila me je spremenila v kamen." Dinozaver je

deklici zaupal zakaj ga je vila spremenila v kamen in prosil deklico, da ga reši. Deklica je

bila čistega in poštenega srca, zato je čutila, kako ga lahko reši. Odgovorila mu je: "Z

veseljem te bom rešila, samo če mi obljubiš, da ne bos nikoli več trgal zaščitenih rož,

metal smeti, se drl in nagajal drugim živalim." Dinozaver je obljubil in deklica je videla, da

je iskren. Dinozavra je močno objela in iz kamnite oblike je skočil dinozaver ter zbezal

globoko v gozd. Ostal je samo kamniti oklep, ki tam stoji še danes in opominja vse

pohodnike na to, kaj se je zgodilo z dinozavrom.

Legenda pa pravi, da se dinozaver še danes potepa po okoliških planinah in gorah ter

opazuje planince. Če vas zalotil, da trgate zaščitene rože, mečete smeti, se derete in

nagajate živalim, vas lahko kaj hitro zatoži pri gorski vili. Saj nočete, da vas vila spremeni

v kamen, kaj ne?

56

LEGENDA O SRČKU NA OGRADIH:

Nad Planino Laz se bohoti čudovita gora, Debeli vrh. S svojo lepoto in posebnostjo

privlači tako planince kot plezalce. Ni namreč tako dolgo nazaj, ko so alpinistični

zanesenjaki opremili goro z varovali in tako so nastale posebne smeri vzpona na goro.

Vsaka smer je dobila tudi svoje ime. Najlepša in najbolj posebna med njimi pa je

Nebeška simfonija. In ravno ta smer plezalce privlači tako, kot morske deklice privlačijo

mornarje.

Tako sta nekega dne v smer Nebeške simfonije vstopila fant in dekle. Bil je čudovit,

sončen dan. Gamsi so se pasli pod Ogradi, svizci so se sončili ob vhodih v rove, ptički so

veselo žgoleli svoje pesmi. Fant in dekle sta uživala v plezanju in v vsej lepoti okoli njiju.

Naenkrat pa se je zgodilo – nasmeh na njunem obrazu je prekinil krik. Fantu je

spodrsnilo in pri padcu se je tako močno poškodoval, da je na mestu nesreče umrl. Krik

dekleta je odmeval še dolgo v noč, njene solze so napolnile izsušeni potok ki je tekel

mimo in živali so samo nemočno opazovale njeno žalost. Naposled so se odločile, da

poprosijo zanjo pri gorski vili. Tudi gorski vili se je dekle zasmililo, zato ji ne naročila, da

mora iz kamnov na Ogradih sestaviti kamnito srce. Pod njim bo čudežno zrastla

dragocena roža ranocelnik samo za njenega dragega, iz katerega naj mu skuha čaj. Če je

njena ljubezen zares prava, bo fant ponovno oživel. Dekle ni izgubljalo čas in se je takoj

lotilo dela. Hitela je in nad Lazom pod steno pobirala težke kamne ter jih nosila na

Ograde. Pri tem so ji pomagali tudi svizci. In končno jim je uspelo. Na Ogradih je zasijal

velik kamnit srček. Pod srčkom je čudežno zrastel ranocelnik, iz katerega je dekle skuhalo

čaj in ga dalo fantu. Tako, kot ji je gorska vila obljubila, se je fant prebudil.

Nekaj let po tistem, je v kamnit srček udarila strela ter ga porinila skoraj do polovice v

steno. Na ta način je dobil še dodatno moč. Legenda pravi, da kdor nese kamen na

Ograde in ga postavi poleg kamnitega srčka, bo imel vedno srečo v ljubezni.

sodelovanja pri delih v koči

Že prvi dan se izžreba (pred žrebom skritih prijateljev) skupino dežurnih za vsak dan posebej.

Seznam se napiše na večji list in obesi v kuhinjo. Tako otroci ves čas vedo, kdaj jih čakajo

opravila. Zadolženi so za pomoč pri kuhanju, pripravi mize, razdeljevanju hrane, pomivanju

57

posode ter skrb za čistočo v skupnih prostorih in WC-jih. Pri tem se poudari, kako

pomembno je skupinsko sodelovanje. Ne dela se razlike med fanti in dekleti.

Slika 12. Deček pomiva posodo (osebni arhiv).

Večkrat se zgodi, da marsikatero delo nekdo opravlja prvič. Na Sliki 12 vidimo dečka, ki se uči

pomivanja posode.

peke palačink

Sreda je poseben dan, ki je namenjen tradicionalni peki palačink. Že nekaj zaporednih let se

tabora udeležuje fant, ki že od malega rad peče palačinke. Začelo se je pred leti. Vsako leto

se je rodila kakšna nova domislica in lansko leto so kuhinjo ta večer prvič zasedli samo

otroci.

»Morda na prvi pogled obračanje palačink deluje čisto preprosto, a nahraniti toliko lačnih

ust ni mala malica. Zato si je naš mojster izbral ekipo, ki mu bo pomagala, da bo šlo vse

tekoče. Stražarja, ki bo skrbel, da jih ostali otroci ne motijo pri delu, dve odgovorni osebi, ki

58

bosta mazali marmelado in Nutello ter zavijali palačinke in še prinašalca, ki bo prinašal

palačinke iz svetega prostora in jih pravično delil med otroke. Ostali otroci potrpežljivo

čakajo zunaj in poslušajo veselo prepevanje in donenje glasbe in se pogovarjajo med sabo,

kako bodo tudi oni nekoč del tega slavnostnega dogodka. Kako bodo tudi oni pekli tako kot

mojster ali imeli katerokoli od odgovornih funkcij v kuhinji. In v letošnjem letu se je mojster

pek odločil, da k sebi vzame vajenca. Oči najstarejšega izmed ostalih otrok so zasijale,

nasmeh pa je povedal več kot tisoč besed. Pri posebnem obredu je dobil svojo unikatno

narejeno kapo. Prvič je od blizu lahko pokukal v čarobno sobo, kjer se vse odvija. Kjer

nastajajo slastne Lazovške palačinke.«

Slika 13. Peka palačink novega pomočnika (osebni arhiv).

Veselje ob sprejetju med pekovske pomočnike palačink, ki se vidi na obrazu fanta, lahko

vidimo na Sliki 13.

59

orientacijskega pohoda na planini in bližnji okolici ali lova na skriti zaklad

Vsako leto se zgodi, da nekateri otroci ne želijo toliko plezati. Zato z njimi ostane eden izmed

mentorjev. Njihova naloga je, da pripravijo orientacijo oz. lov na skriti zaklad. Navadno se

pripravi v obliki opisane poti. Otroci si s pomočjo mentorja sproti izmišljujejo potek poti in

naloge, ki jih bo morala iščoča skupina opravljati. Začne se v koči, kjer se dobi namig za prvo

točko. Ko to točko najdejo, je na njej listek z nadaljnjimi navodili. Najprej je potrebno rešiti

določeno nalogo, ki je v povezavi s TNP-jem, zgodovino planine, planinsko in plezalno

tematiko in splošno razgledanostjo. Sledijo navodila za naslednjo točko in tako naprej do

konca po planini in bližnji okolici sem ter tja. Končna točka je prav tako v koči, kjer vse čakajo

piškot in čaj kot zaklad. Orientacija ni tekmovalnega značaja, ker jim je že sama beseda

zaklad dovolj velik motiv.

samostojne zaposlitve

Danes se otrokom pretirano vse organizira in se jih animira. Vedno pogosteje se dogaja, da

se samostojno ne znajo več igrati. Zaradi tega imajo na taboru možnost tudi samostojne

zaposlitve. Sami se odločajo, kaj bodo počeli. Izbirajo lahko aktivnosti ob koči in na planini.

Včasih se zgodi, da kateri od otrok enostavno ne ve, kaj bi. Najprej se ga samo opazuje in če

po daljšem času ne najde stvari, ki bi ga zaposlila, se mu predlaga možne aktivnosti oz.

zaposli kako drugače.

ogleda sirarne in postopka izdelave sira

Nekako od sredine junija pa do konca avgusta se na planini pasejo krave. Iz njihovega mleka

sirar vsak dan pripravlja sir, skuto in maslo. Otroci si celoten postopek izdelave od mleka do

končnega proizvoda lahko ogledajo, lahko pa pri tem tudi sodelujejo.

krsta - iniciacije

Krst je poseben dogodek za vse prisotne na taboru. Vsakdo, ki se prvič udeleži tabora, tako

otrok kot mentor, je deležen posebnega rituala sprejema med Bricalpove lazovške člane. Na

planini se v poletnih mesecih pasejo krave. Že sprejeti člani, za vsakega novega člana

posebej, izberejo kupček kravjega iztrebka. Vanj mora krščenec stopiti bosih nog in s tem

uradno postane Bricalpov lazovški član. Za otroke je dogodek veliko pričakovanje in o njem

60

se govori vse dni tabora. Najprej vznemirjenje, dvomi, stud, potem pa zadovoljstvo in ponos

ob prestani nalogi.

Slika 14. Trenutek odločitve (osebni arhiv).

Na Sliki 14 vidimo pričakovanje zbranih otrok okrog krščenca in njegovo pripravljanje na

krst. V ozadju mentorica, ki ga vzpodbuja.

61

5.3 Izvedba poletnega plezalno-planinskega tabora - razpored po dnevih in opis aktivnosti

Ponedeljek:

9.00 Zborno mesto je parkirišče Plezalnega centra Bricalp. Vodja preveri število otrok.

Nekateri otroci si izposodijo še tehnično opremo, potem se razdelijo po

avtomobilih. V primeru, da je bivališče otroka bliže plezališču, je zborno mesto

zanj na parkirišču plezališča. Vsako leto se nekatere otroke pobira tudi na

njihovih domovih med potjo.

9.45 Prihod na parkirišče plezališča. Vsi skupaj se zberejo v krogu, kjer jih vodja najprej

lepo pozdravi, se predstavi in z imeni se predstavijo tudi vsi ostali prisotni. Vodja

na kratko razloži pravila obnašanja v plezališču. Otroke opozori na potrebno

opremo, malico in zadostno količino pijače. Mentorji razdelijo še morebitno

tehnično opremo in skupaj se odpravijo do plezališča.

10.00 Plezanje v plezališču. Mentorji najprej pripravijo, uredijo in razdelijo tehnično

opremo . Poskrbijo, da imajo otroci na glavah čelade. Napeljejo smeri za

varovanje iz vrha in zavzamejo ustrezne prostore pod steno. Otroci se sami

razdelijo po nasvetu mentorjev v naveze in večina starejših se tudi sami varujejo

med seboj ob budnem nadzoru mentorja. Več pozornosti se nameni začetnikom.

Tekom plezanja se spremlja otroke, skrbi za varnost, opozarja na zadosten vnos

tekočin. Spodbuja se jih k doseganju zastavljenih namenov plezanja. Med

plezanjem je tudi malica.

14.00 Odhod iz plezališča do parkirišča. Mentorji poskrbijo za vso opremo in za to, da v

plezališču ne ostane kakšna osebna oprema ali odpadki. Na parkirišču se poje

hladno kosilo in ponovno porazdeli po avtomobilih. Sledi vožnja najprej do Bleda.

15.00 Na Bledu se ogleda Infocenter Triglavska roža Bled, kjer se poleg ostalega ogleda

tudi video posnetek Triglavskega narodnega parka iz zraka. Na ogled posnetka se

naplete še zgodba o planini Laz in njeni posebnosti. Otrokom se predstavi bivanje

na planini in v taki koči kot privilegij, katerega so deležni le redki. To je rdeča nit

za vse nadaljnje zgodbe, legende in ustvarjanja, domišljijo. Po ogledu se odpelje

naprej v Bohinj.

16.00 V Bohinju se parkira ob jezeru in otroci imajo čas za kopanje. Poda se jim pravila

62

in se jih prepusti medsebojnemu sodelovanju. Ves čas je v ozadju prisoten

mentor, ki jih spremlja in skrbi za varnost.

Med tem eden izmed mentorjev kupi sadje, hrenovke, meso in kruh ter prej

odide na planino, kjer pripravi toplo večerjo. Ostali si po nahrbtnikih porazdelijo

preostalo hrano. Otroci imajo ob jezeru malico s sadjem in manj sladkimi piškoti.

17.00 Po končanem kopanju se odpeljejo na Planino Blato, kjer si spakirajo plezalno

opremo v večji nahrbtnik. V njem imajo že vso ostalo opremo za bivanje na

planini. Kopalke, kopalno brisačo in dodatne čevlje pustijo v avtu. Za vse skupaj

še dodatno poskrbijo mentorji. Včasih se zgodi, da zaradi prevelike teže

otrokovega nahrbtnika skupaj z njim pregledajo vsebino in izločijo nepotrebne

stvari. Sledi hoja na Planino Laz, ki navadno traja od ene ure in pol do dveh ur.

20.00 Po prihodu na planino se na osnovi predloga vodje tabora razdelijo po sobah. Po

topli večerji se vsi skupaj zberejo na klopeh pred kočo. Še enkrat se predstavijo

bolj izčrpno in vodja večkrat ponovi njihova imena, da se jih čim bolje zapomnijo.

Razloži jim pravila bivanja v koči in na planini. Z žrebom se oblikuje skupine

dežurnih za vsak posamezen dan. Prav tako z žrebom vsak otrok dobi svojega

skritega prijatelje, kot je opisano pri vsebinski organizaciji.

Otrokom se razloži plan za naslednji dan in se jih razdeli v skupine za pohode.

Vodja tabora se laže odloča glede težavnosti pohodov in razdelitve v skupini, saj

je njihovo fizične sposobnosti lahko spremljal preko dneva. Na kratko se jim

razloži priprava na pohod in kaj vse si morajo pripraviti v nahrbtnik.

Otroci si pripravijo nahrbtnik, umijejo in pripravijo na spanje. Za krajši čas se jim

dovoli kakšno družabno igro.

22.00 Spanje.

63

Torek:

6.00 Vstajanje mentorja in priprava zajtrka.

6.30 Vstajanje skupine, ki se odpravlja na daljši pohod, priprava pijače in malice,

zajtrk. Pred odhodom vodja skupine pregleda, da imajo vso potrebno opremo in

se namažejo z zaščitno kremo za sonce. Vodja in spremljevalec poskrbita še za

dodatno količino tekočine in za priboljške.

7.00 Odhod na pohod. Vstajanje druge skupine, priprava pijače in malice, zajtrk. Pred

odhodom se pogleda karta in otrokom na njej pokaže in razloži pot. Preveri se

potrebna oprema in namaže z zaščitno kremo za sonce. Vodja in spremljevalec

poskrbita še za dodatno količino tekočine in za priboljške.

8.00 Odhod na pohod.

Na samem pohodu je pomembno, da vodja pohoda vodi v pravem tempu glede

na dolžino pohoda, da otroke spremlja in zazna težave, jih spomni na zadostno

pitje tekočine, zaščito pred soncem idr. Pomembno je, da je v skupini pravo

vzdušje in da v primeru nezainteresiranosti vzpodbudi otroke k aktivnemu

pogovoru, jih zamoti z opazovanjem narave, obljubi kakšno sladko nagrado...

Naporna aktivnost, kot je hoja v gorah, je veliko lažja, če se otroci ob njej ravno

prav zabavajo.

16.00 Priprava kosila in kosilo. Dežurna skupina poskrbi za pomoč.

17.00 Po opravljenih delih v kuhinji sledi ogled planine skupaj s sirarno. Razloži se jim

nekaj osnovnih informacij o TNP-ju, o zgodovini planine in sirarstvu. Velika

prednost je, ker lahko vse povedano spremljajo v živo. S sirarjem se dogovori za

ogled izdelave sira in tudi za konkretno pomoč pri delih.

19.00 Kurjenje tabornega ognja in peka hrenovk. Otrokom se najprej razloži pravila ob

kurjenju ognja. Določi se dežurnega, ki je vajen kurjenja. Otrokom se naroči, naj

naberejo suhe veje v bližnji okolici. Po navodilih dežurnega vsi skupaj veje zlagajo

v pravilno obliko, da bo ogenj lepo gorel in ogenj zakurijo. Medtem poiščejo

palice za hrenovke. Ko ogenj primerno dogori, se jim razdeli hrenovke in otroci si

jih sami spečejo nad žerjavico.

Po večerji sledi druženje ob ognju s kitaro in pesmijo.

22.00 Spanje.

64

Sreda:

7.30 Vstajanje in pomoč dežurnih pri zaključnih pripravah zajtrka.

8.00 Zajtrk.

8.30 Otroci se razdelijo v tri skupine. Pripravijo se tri delovne kotičke, kjer opravljajo

različne naloge. Na prvi točki otroci ustvarjajo. Lahko se poslužujejo naravnih

materialov, ki so jih nabirali že prejšnji dan, lahko pa uporabijo sredstva, ki so jim

na razpolago v koči. Na drugi točki so pripravljene karte, miselne igre, lahko pa si

otroci sami izbirajo, kaj bodo delali kot skupina. Na tretji točki se učijo plezalne

vozle, uporabo plezalnega pasu in navezovanje z osmico, večji tudi prevezovanja.

Med prvo menjavo točk se vsi skupaj odpravijo v sirarno na ogled izdelave sira.

Dobrodošla je tudi pomoč sirarju.

14.00 Kosilo, priprava opreme za plezanje in kratek počitek.

15.00 Plezanje. Otroci, ki ne želijo plezati, ostanejo na planini in pripravijo orientacijo –

lov na skriti zaklad za skupino, ki pleza.

19.00 Večerja, taborni ogenj, družabne igre.

22.00 Priprava nahrbtnika, spanje.

Četrtek:

7.30 Vstajanje ter priprava pijače in malice za pohod.

8.00 Zajtrk in odhod na pohod.

14.00 Kosilo in počitek.

16.00 Orientacija – lov na skriti zaklad. Skupinske športne igre – igre brez meja. Krst.

20.00 Večerja, taborni ogenj, druženje ob ognju s kitaro.

22.30 Spanje.

65

Petek:

7.30 Vstajanje.

8.00 Zajtrk, pospravljanje osebnih stvari in koče.

9.00 Izdelava zapestnice prijateljstva in razkritje skritih prijateljev.

10.00 Odhod s planine.

12.00 Kosilo in plezanje v poljubnem plezališču.

16.00 Kopanje in odhod v Škofjo Loko.

18.00 Prihod pred Plezalni center Bricalp. Tu čakajo domači flancati, katere

tradicionalno že vrsto let peče dobra mama.

66

6 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu je najprej predstavljena pot od začetnih idej o lastnem objektu za

športno plezanje do postavitve objekta Plezalnega centra Bricalp z nizko in visoko umetno

plezalno steno v letu 2008. V začetnem delu je predstavljeno iskanje možnosti financiranja

investicije plezalnega centra, vključno s celotnim poslovnim načrtom. Iz poslovnega načrta

lahko razberemo vse aktivnosti, ki so bile opravljene pred pričetkom realizacije ideje.

Poslovni načrt nam nadrobno predstavi idejno sliko delovanja v plezalnem centru tako iz

organizacijskega kot iz finančnega stališča. Podane so poslovne priložnosti športnih

programov in ostalih aktivnosti, ki bodo upravičevale in finančno pokrivale vložena sredstva.

Celoten projekt je namreč v veliki meri finančno pokrit iz kreditnih sredstev.

V nadaljevanju diplomskega dela je kronološko in v sliki predstavljena izgradnja plezalnega

centra Bricalp v Sv. Duhu pri Škofji Loki skupaj s postavitvijo nizke in visoke umetne plezalne

stene, širitev projekta in dopolnjevanje nizke plezalne stene v manjši dvorani. Slednja je

posebej namenjena plezanju otrokom ter začetnikom vseh starosti.

Opisana je ustanovitev in registracija društva GŠD Bricalp. Delovanje društva je bolj rekreativne

narave z usmerjanjem v aktivnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, razvijanje in

izpopolnjevanje gibalnih sposobnosti, za usposabljanje na področju športnega plezanja in alpinizma

ter predvsem učenje varnega udejstvovanja pri vseh aktivnostih. Pri delu z otroci poudarek ni na

tekmovalnosti in udeleževanju na tekmovanjih, ampak je tekmovanje ponujeno kot prostovoljno.

Iz predstavljenih športnih programov z gorniško vsebino, ki jih društvo izvaja, razberemo, da

je poudarek dejavnosti društva na šoli plezanja za otroke in izvajanju alpinistične šole za

odrasle. Veliko število vključenih otrok dokazuje popularnost športnega plezanja, želje otrok

po aktivnem preživljanju prostega časa in nenazadnje tudi kvalitetno delo inštruktorjev

športnega plezanja v društvu in s tem posledično dobro vzdušje v skupinah. Vadba

najmlajših otrok poteka v prostorih, ki so namensko zgrajeni njihovim razvojnim in gibalnim

sposobnostim, kar se je tekom let izkazalo za veliko prednost. Program alpinistične šole

vsako leto privablja odrasle različnih generacij, ki v dobri družbi in ob izkušenem vodju

pridobivajo teoretična in predvsem praktična alpinistična znanja. Prav tako se je pri delu z

odraslimi pokazala prednost lastnega objekta s plezalno steno, prilagojeno začetnikom.

67

V zaključnem delu je iz vsebinskega in organizacijskega vidika predstavljen program

poletnega plezalno-planinskega tabora. Glede na to, da otroci tekom leta pri plezanju v

Plezalnem centru na umetni steni nimajo veliko možnosti za plezanje v naravni skali, je tabor

edinstvena priložnost ravno za to izkustvo. Poleg plezanja, večdnevno bivanje ponuja tudi

druge aktivnosti in doživetja v naravi.

68

7 LITERATURA

Alpiročnik. (2012). Pridobljeno 30.6.2016 s

http://alpirocnik.rasica.org/index.php/Glavna_stran

Burnik, S. (2003). Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Burnik, S., Petrovič, D., Gratej, L., Zubin, A. in Jereb, B. (2012). ABC dejavnosti v naravi.

Ljubljana: Fakulteta za šport

Kristan, S. (1998). Šola v naravi. Radovljica: Didaktika.

Kristan. S. (1993), V gore… Izletništvo, pohodništvo, gorništvo. Radovljica: Didakta

Peršolja, B. (18.3.2015). Zavedanje gorske narave. Razgledi. Pridobljeno 2.7.2016 s

http://borut.blog.siol.net/2015/03/07/zavedanje-gorske-narave/

Pikon, J. (2009). Planina v Lazu. Pridobljeno 2.7.2016 s http://www.gore-

ljudje.net/novosti/47207/

Pravilnik KA PZS. (2015). Pridobljeno 28.2.2016 s http://ka.pzs.si/vsebina.php?pid=3

Pravilnik o vzgoji in izobraževanju na področju športnega plezanja. (2006). Pridobljeno

28.2.2016 s http://ksp.pzs.si/?content=izobrazevanje&id=53

Škof, B., ur. (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Triglavski narodni park. (2016). Pridobljeno 2.7.2016 s http://www.tnp.si/

Vehovar, A. (2016). Aktivni.si. 6 razlogov, zakaj bi morali otroci preživeti več časa v naravi.

Pridobljeno 1.8.2016 s http://www.aktivni.si/psihologija/6-razlogov-zakaj-bi-morali-otroci-

preziveti-vec-casa-v-naravi-2/

Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

69

Zakaj otroci potrebujejo preživljanje prostega časa v naravi. (24.6.2015). Pridobljeno

2.7.2016 s http://www.bodieko.si/zakaj-otroci-potrebujejo-prezivljanje-prostega-casa-v-

naravi

Zakon o društvih (2011). Uradni list RS, št. 64/2011 (12.8.2011). Pridobljeno s

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201164&stevilka=2969

Žorž, B., Jeromen, J., Naglost, O. in Veber, A. (2001). Biti z naravo: z naravo do telesnega in

duševnega zdravja. Celje: Mohorjeva družba.