UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti

DIPLOMSKO DELO

Urška Rudl

Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti

Diplomsko delo

VINOGRADNIŠKO IZRAZJE

V VASI SVEČINA

VITICULTURAL TERMINOLOGY OF SVEČINA

Mentorica: Kandidatka:

prof. dr. Mihaela Koletnik Urška Rudl

Maribor, 2011

Lektorica: Barbara Hrastnik, dipl. prof.

Prevajalka: Barbara Hrastnik, univ. dipl. prev. in tol. za ang.

ZAHVALA

Ob koncu študija se najprej iskreno zahvaljujem mentorici prof. dr.

Mihaeli Koletnik za vso pomoč, potrpeţljivost in svetovanje

pri nastajnju diplomske naloge.

Najlepša hvala gospe Mariji Radmilovič, gospodu Bogdanu Zajku in gospodu

Alojzu Mukenauerju za njihovo dobro voljo, trud in ves čas, ki smo ga skupaj

preţiveli ob snemanju svečinskega govora.

Za vso potrpeţljivost, razumevanje in skrb se zahvaljujem mami, atiju in mojemu

Tinčeku, ki so me v stresnih trenutkih spodbujali in brezmejno podpirali.

Iskrena hvala prijateljicam Barbari, Mariji, Niki in Alenki, ki so s svojim

strokovnim znanjem in spretnostmi pripomogle k nastanku diplome.

IZJAVA

Podpisana Urška Rudl, rojena 10. 2. 1984, študentka Filozofske fakultete Univerze v

Mariboru, smer slovenski jezik s knjiţevnostjo ter prevajanje in tolmačenje angleščina,

izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Vinogradniško izrazje v vasi Svečina pri

mentorjici prof. dr. Mihaeli Koletnik, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Urška Rudl

Maribor, 28. 10. 2011

Povzetek

Vinogradništvo v Svečinskih goricah je vodilna gospodarska panoga ţe od starega

veka in tako je ţivljenje vaščanov ţe od nekdaj povezano z ţlahtno kapljico. To

soţitje daje preprosti vasici Svečini poseben čar, zato se narečno vinogradniško

izrazje še vedno pogosto uporablja pri delu v vinogradu. Pri raziskovanju

narečnega vinogradniškega izrazja sem si pomagala z vinogradniško strokovno

literaturo, vinogradniško vprašalnico in s prostim govorom informatorja. Na

osnovi posnetega narečnega gradiva in strokovne literature je govor Svečine

umeščen tudi v narečno skupino, predstavljene so njegove glasoslovne značilnosti

ter izvor in razvoj posameznih glasov. V diplomskem delu sem na kratko

predstavila tudi zgodovino vinogradništva, še posebej viničarstva v Svečinskih

goricah, osredinila pa sem se predvsem na zapis abecednega slovarja

vinogradniškega izrazja, v katerega je vključenih 229 iztočnic. Slovar tematsko

zajema celotno področje vinogradništva: od priprave zemljišča za sajenje vinske

trte, glavnih opravil v vinogradu, kletarjenja, do priprave vina. V slovar so poleg

sodobnih vinogradniških izrazov vključeni tudi starejši narečni izrazi za orodja in

način obdelave vinogradov, ki jih nekateri vaščani poznajo še danes.

Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski

kozjaški govor, vinogradniško izrazje, viničarstvo v Svečinskih goricah, vas

Svečina.

Abstract

Viticulture in Svečinske gorice has been the leading branch of economy since the

antiquity therefore the villagers have always been connected to the noble drop.

This coexistence gives a special charm to the simple village of Svečina. The

dialectal viticultural terminology is still often used in Svečina’s viticulture. The

research was based on viticultural technical literature, viticultural questionnaire

and the informer’s free speech. Based on the recorded dialect text and theoretical

literature the dialect of Svečina is placed in a dialect group. Its phonological

characteristics are also presented as well as the etymology and the development of

individual voices. A brief the history of viticulture is presented in this diploma

paper, especially vineyard labour in Svečinske gorice, although the emphasis was

given on writing an alphabetic dictionary of viticultural terminology, which

includes 229 items. The entire thematic area regarding viticulture is included in

this dictionary: from vineyard land preparation, vineyard labours, cellaring to vine

production. The dictionary includes modern terminology as well as older dialectal

expressions for tools and vineyard cultivation, which some of the villagers still

know today.

Key words: dialectology, Styrian dialect group, North-Styrian Kozjak speech,

viticultural terminology, vinelabour in Svečinske gorice, village of Svečina.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .............................................................................................................................. 1

2 NAMEN .......................................................................................................................... 3

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ................................................................................... 3

4 METODOLOGIJA ........................................................................................................ 3

5 VINOGRADNIŠTVO .................................................................................................... 4

5.1 ZGODOVINA VINSKE TRTE IN RAZVOJ VINOGRADNIŠTVA ...................... 4

5.1.1 Izvor vinske trte ................................................................................................. 4

5.1.2 Doba antike ........................................................................................................ 5

5.1.3 Doba krščanstva in srednji vek .......................................................................... 6

5.1.3.1 Doba fevdalizma ......................................................................................... 6

5.1.3.2 Vinska trgovina v srednjem veku ................................................................ 7

5.1.4 Novi vek in razcvet vinogradništva ................................................................... 8

5.1.5 Propad in ponoven vzpon vinogradništva .......................................................... 9

5.2. VINIČARSTVO .................................................................................................... 10

5.2.1 Viničarstvo v Svečinskih goricah .................................................................... 11

5.2.1.1 Viničarija ................................................................................................... 12

5.2.1.2 Delo viničarjev .......................................................................................... 12

5.2.1.3 Prehrana in higiena viničarjev ................................................................... 14

5.2.2 Odprava viničarskega vprašanja v Svečini ...................................................... 15

5.3 SLOVENSKA VINOGRADNIŠKA OBMOČJA .................................................. 16

5.3.1 Podravje ........................................................................................................... 17

6 PODATKI O KRAJU .................................................................................................. 18

6.1 ZGODOVINSKI PREGLED .................................................................................. 19

6.1.1 Šolstvo v Svečini .............................................................................................. 20

6.1.2 Narodnostni boj na svečinskem ozemlju.......................................................... 21

6.2 ZNAMENITOSTI SVEČINE ................................................................................. 22

7 UMESTITEV GOVORA V NAREČNO SKUPINO ................................................ 26

8 GLASOSLOVNI ORIS SVEČINSKEGA GOVORA............................................... 27

8.1 NAGLAS ................................................................................................................ 27

8.2 SAMOGLASNIKI .................................................................................................. 27

8.2.1 Dolgi naglašeni samoglasniki .......................................................................... 28

8.2.2 Kratki nenaglašeni samoglasniki ..................................................................... 32

8.2.4 Moderna vokalna redukcija .............................................................................. 34

8.3 SOGLASNIKI ......................................................................................................... 35

8.3.1 Zvočniki ........................................................................................................... 35

8.3.2 Nezvočniki ....................................................................................................... 38

9 PRIPOVED INFORMATORJA ................................................................................. 41

10 VINOGRADNIŠKA VPRAŠALNICA ..................................................................... 58

11 ABECEDNI SLOVAR VINOGRADNIŠKEGA IZRAZJA ................................... 62

11.1 SLOVAR ............................................................................................................... 64

11.2 ANALIZA SLOVARJA ..................................................................................... 114

12 SKLEP ...................................................................................................................... 116

13 VIRI IN LITERATURA .......................................................................................... 118

KAZALO SLIK

Slika 1: Vas Svečina ......................................................................................................... 18

Slika 2: Svečinski grad ...................................................................................................... 22

Slika 3: Nalepka 30. Kmečkega praznika v Svečini ......................................................... 24

Slika 4: Viničarija na Keblu, kjer je shranjena vinogradniška zbirka. .............................. 25

Slika 5: Svečina na karti slovenskih narečij ...................................................................... 26

Slika 6: Binta..................................................................................................................... 66

Slika 8: Buče ..................................................................................................................... 67

Slika 9: Cvetovi vinske trte ............................................................................................... 68

Slika 10: Cvikel................................................................................................................. 69

Slika 11: Doga ................................................................................................................... 70

Slika 12: Modra galica na vratih v klet ............................................................................. 72

Slika 13: Gantar v kleti ..................................................................................................... 73

Slika 14: Hlapec s slamo za vezanje ................................................................................. 75

Slika 15: Huterjeva palica ................................................................................................. 76

Slika 16: Kamen pri preši ................................................................................................. 78

Slika 17: Klopotec ............................................................................................................. 80

Slika 18: Korkflaša ........................................................................................................... 81

Slika 19: Koš na krnici ...................................................................................................... 81

Slika 20: Vinska trta na latniku ......................................................................................... 83

Slika 21: Brezova metla .................................................................................................... 85

Slika 22: Lesen mlin ......................................................................................................... 86

Slika 23: Motika ................................................................................................................ 86

Slika 24: Puta .................................................................................................................... 92

Slika 25: Vezanje s slamo ................................................................................................. 96

Slika 26: Sod za vino ........................................................................................................ 97

Slika 27: Krajni steber ...................................................................................................... 98

Slika 28: Motorna škropilnica ......................................................................................... 100

Slika 29: Španar na ţici ................................................................................................... 101

Slika 30: Ročni šprici ...................................................................................................... 102

Slika 31: Štenge, ki vodijo v klet. ................................................................................... 103

Slika 32: Štopelj .............................................................................................................. 104

Slika 33: Vrelna veha ...................................................................................................... 107

Slika 34: Svečinski vinogradi ......................................................................................... 108

Slika 35: Ţveplalnik ........................................................................................................ 112

Slika 36: Ţveplalnik za prašenje vinske trte ................................................................... 113

1

1 UVOD

Svečina je ţe od nekdaj tesno povezana z vinogradi, ki jo obdajajo, zato je tudi

primerna točka za raziskovanje vinogradniškega in kletarskega izrazja, ki temelji

na vinogradniški vprašalnici in zvočnem zapisu prostega govora. Večina krajanov

se z vinogradništvom ukvarja profesionalno, nekateri pa ljubiteljsko pridelujejo

vino in na ta način pripomorejo k večji prepoznavnosti kraja. Sodoben način

obdelovanja vinograda ni izpodrinil le starih orodij, ki so se nekoč uporabljala pri

ročnem delu v vinogradu, ampak tudi uporabo narečnih izrazov zanje. Prav to me

je pritegnilo k natančnemu raziskovanju svečinskega govora, pri čemer sem se

osredinila na narečno vinogradniško izrazje.

Najprej sem proučila strokovno literaturo o vinogradništvu in sestavila okvirne

teme, o katerih sem se pogovarjala z informatorjema. Pri iskanju besed za slovar

pa sem si pomagala tudi z vinogradniško vprašalnico. Pogovore sem posnela in

shranila na zgoščenko, ki jo diplomskemu delu tudi prilagam. Zbrano gradivo sem

zapisala v fonetični obliki in svečinski govor analizirala na glasoslovni ravni.

V diplomskem delu sem najprej predstavila namen, raziskovalne hipoteze in

metodologijo raziskovanja. Sledi predstavitev zgodovine vinske trte, razvoja

vinogradništva, značilnosti viničarstva v Svečinskih goricah in vinorodne deţele

Podravje. V nadaljevanju sem natančneje opisala zemljepisne in zgodovinske

značilnosti vasi Svečina in njene znamenitosti.

Na kratko sem predstavila tudi glasoslovno analizo svečinskega govora, ki zajema

naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj

posameznih glasov in ga uvrstila v narečno skupino. Pri zbiranju gradiva za

glasoslovno analizo sem si pomagala z vprašalnico iz Vodnika po zbirki

narečnega gradiva za slovenski lingvistični atlas (SLA).

2

Glavni del diplomskega dela zajema zapis vinogradniške vprašalnice in

abecednega slovarja vinogradniškega izrazja v vasi Svečina, ki so ga uporabljali

nekoč, nekateri pa ga poznajo in uporabljajo pri opravilih v vinogradu še danes. V

abecednem slovarju sem dodala tudi nekaj fotografij iz vinogradniške zbirke na

Keblu, ki pripomorejo k razumevanju in predstavi posameznih iztočnic.

V sklepnem delu sem strnila ugotovitve raziskovanja svečinskega govora in

njegovega vinogradniškega izrazja, ki dopolnjujejo dialektološke raziskave

severnoštajerskega kozjaškega govora.

3

2 NAMEN

V diplomskem delu je moj namen na osnovi vprašalnice za SLA, zvočnih zapisov

in vinogradniške vprašalnice:

narečno umestiti govor vasi Svečina,

preučiti glasoslovno ravnino govora, in sicer naglas, samoglasniški in

soglasniški sistem, izvor samoglasnikov in njihov razvoj,

zapisati vinogradniško izrazje, ki so ga in ga še vedno uporabljajo v

Svečini,

izdelati slovar vinogradniške terminologije.

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Predvidevam, da je v govoru monoftongično-diftongični sistem, da so

naglašeni samostalniki le dolgi, nenaglašeni pa le kratki.

Predvidevam, da se soglasniški sistem bistveno ne razlikuje od knjiţnega.

Menim, da je lj otrdel v l in nj v j.

Predvidevam, da se v besedju pojavljajo prevzeti izrazi, izmed katerih se

najpogosteje uporabljajo izrazi germanskega izvora.

4 METODOLOGIJA

Pri preučevanju govora Svečine bom uporabila naslednje metode:

zgodovinsko metodo pri preučevanju preteklosti,

deskriptivno metodo pri opisovanju značilnosti govora,

komparativno metodo pri primerjavi pridobljenih dejstev,

metodo klasifikacije, s katero bodo pridobljena dejstva uvrščena v sistem,

metodo analize in sinteze pri analiziranju, razčlenjevanju in zdruţevanju

posameznih pojavov,

metodo generalizacije in specializacije pri posploševanju posameznih

pojavov.

4

5 VINOGRADNIŠTVO

vinográdništvo -a s (â) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske

trte in pridelovanjem grozdja: obnoviti vinogradništvo; ukvarjati se z

vinogradništvom; vinogradništvo in vinarstvo/zasluţek od vinogradništva

pridelovanja grozdja, vina1.

5.1 ZGODOVINA VINSKE TRTE IN RAZVOJ VINOGRADNIŠTVA2

5.1.1 Izvor vinske trte

Vinska trta je domača, avtohtona rastlina, ki jo imenujemo tudi »rastlina sonca«,

saj za svoje ţivljenje in kakovostno grozdje potrebuje veliko sončnih dni. K nam

ni prišla iz Orienta, kot so dolgo domnevali, ampak je sedanja vinska trta nastala

iz divje vinske trte, ki je uspevala, še pred prvotnim človekom. Raziskovalci

ugotavljajo, da je vinska trta ţivela ţe v starih geoloških dobah, o čemer pričajo

številni odtisi listov, pešk in drugih delov trte, ki izvirajo iz mezozoika, kenozoika

ter kamene, bronaste in ţelezne dobe. Te fosilne ostanke so našli v Severni

Ameriki, na Portugalskem, Češkem, v Istri, Franciji in Italiji.

1 SSKJ (2002:1515). 2 Doberšek (1984: 9–12).

5

5.1.2 Doba antike

»Selitvena teorija« vinske trte iz Orienta k nam ne drţi, so pa naši predniki

»umetnost« stiskanja grozdnega soka prevzeli posredno preko Grkov in

Rimljanov od orientalskih narodov (Semitov, Egipčanov, Babiloncev), ki so

pripravo vina poznali ţe 8000 let pr. n. št.

V Grčiji so vinsko trto gojili ţe 1500 let pr. n. št. Grški pesnik Homer opisuje

junaka Ahila, ki je imel na svojem ščitu upodobljen vinograd. Od tam se je vinska

trta širila ob Jadranski obali navzgor, Feničani pa so gojenje vinske trte ponesli v

Francijo, Španijo, na Portugalsko in v Afriko.

Rimljani so širili vinsko trto s svojimi osvajalskimi pohodi po ozemljih današnje

Nemčije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Romunije in Madţarske. Rimljani

so na Balkanskem polotoku v letih od 30 do 14 pr. n. št. ţe našli vinsko trto in so

njeno gojenje le še pospeševali. Njihov način vinogradništva so prevzeli tudi

staroselci. Tako naj bi se začelo močno ogroţati vinogradništvo v Italiji, zato je

cesar Domicijan prepovedal sajenje trte v podjarmljenih deţelah. To prepoved je

šele po 200 letih odpravil cesar Probus, ki mu mnogi zgodovinarji pripisujejo

velike zasluge za širjenje vinogradništva v Panoniji, saj so njegove legije

izsuševale panonska močvirja in po hribih zasajale izbrane vinske sorte.

Rimski spomeniki z okraski vinske trte iz teh časov, ki so jih našli na Ptuju,

pričajo o takratnem vinogradništvu v Slovenskih Goricah in Halozah. Amfore,

velike trebušaste lončene posode, so napolnili z vinom in jih zakopavali v hladno

zemljo.

V 4. stol. se je začel propad rimskega imperija. V severnem delu rimske drţave,

tudi na ozemlju današnjih slovenskih krajev, so začeli pustošiti in rušiti mesta

Huni. Prvotni vinogradi so bili pri tem močno poškodovani, če ne celo popolnoma

uničeni.

6

5.1.3 Doba krščanstva in srednji vek

Cesar Konstantin je leta 313 dovolil krščansko vero, ki je ugodno vplivala na

razvoj vinogradništva pri nas predvsem zaradi uporabe vina pri bogosluţju. Po

razpadu Hunske drţave in po Atilovi smrti se je začelo mnoţično priseljevanje

slovanskih plemen izza Karpatov, ki so sprejeli krščansko vero in od redkih

staroselcev prevzeli gojitev vinske trte. Vladarji in knezi so vinograde poklanjali

samostanom, ki so tudi imeli pravico do javnega točenja vin. Po podatkih v

urbarju je deţelnemu knezu na Štajerskem proti koncu srednjega veka pripadalo

mnogo več posestev kakor škofijam in samostanom. Napredujoče denarno

gospodarstvo je začelo izpodrivati naturalno gospodarstvo in deţelni knezi so

poskušali povečati dogodke z izboljševanjem svojih posestev. Tako je imelo

vinogradništvo v 13. stol. svojo upravno organizacijo. »Gorniški mojster« je

skrbel za obdelavo vinogradov, »kletarski mojster« pa je skrbel za klet in

negovanje vina. Slovenske gorice so bile ob koncu srednjega veka središče

štajerskega vinogradništva. Takrat je bilo vinogradov veliko več kot v začetku 20.

stol. in bili so povsod tam, kjer so še danes.

5.1.3.1 Doba fevdalizma3

Z uvedbo fevdalizma je vsa zemlja, ne glede na to, ali je bila obdelana ali ne,

postala last vladarja, ki jo je razdelil med nemško plemstvo, cerkve in samostane.

Fevdalni posestniki zemlje niso obdelovali sami, ampak so jo dali v najem

kmetom, pridvorno posestvo pa so obdelovali hlapci in dekle, ki so bili brez vseh

pravic. Zemljiška posestva so bila tako raztresena na širšem območju, zato so se

posestva prepletala z vinogradi in dajala razgibano podobo pokrajini.

V dobi fevdalizma so poznali pridvorne in gorske vinograde. Pridvorni vinogradi

so bili v bliţini dvora. Obdelovali so jih hlapci ali uporabniki t.i. viničarskih hub.

To niso bili viničarji v poznejšem pomenu, ampak podloţniki na kmetijah. Gorski

vinogradi so nastali na juţnih pobočjih, kjer so izkrčili gozdove. Tako je

3 Zupančič (1969: 36–49).

7

najverjetneje nastala večina vinogradov v Slovenskih goricah. Na vrhu grebena so

postavili lesene koče, v katerih sta bili tudi klet in stiskalnica. Na Dolenjskem so

jih imenovali hrame in jih kasneje spremenili v zidanice. Na Dolenjskem in

Štajerskem je od 10. stol. dalje zemljiška gospoda z »gorskimi bukvami« urejala

obveznost kmetov do obdelovanja vinogradov. »Gorske bukve« so najimenitnejši

pravni dokument slovenskega naroda v vinogradniških krajih. Tako so nastali

zametki viničarskega stanu, ki so ga v severovzhodni Slovenji odpravili šele po

osvoboditvi leta 1952.

5.1.3.2 Vinska trgovina v srednjem veku

Večji kraji in zemljiški gospodje so si sčasoma pridobili trţne pravice, da so lahko

prodajali svoje pridelke in vino. Deţelni knez je dal prebivalcem mest in trgov

pravico, da so lahko točili vino v svojih gostilnah in z njim trgovali tudi na daljše

razdalje. Maribor, Ptuj in Radgona so bila pomembna trgovska mesta za vino v

srednjem veku. V drugi polovici 14. stol. je bilo prepovedano ustanavljati gostilne

v bliţini mest. Meščani so nasprotovali podeţelskim gostilnam, ker so tam točili

vino in hkrati trgovali z ţitom. Za trgovino in promet z vinom so morali trgovci

uporabljati določene »vinske ceste«. Glavni vinski cesti sta potekali od juga skozi

Dravsko dolino in Maribor proti zahodu na Koroško in od Maribora čez Plač na

Srednjo Štajersko. Kupci so takrat ţe delili vina na kvalitetnejša gosposka in

kmečka. Najniţjo kakovost je imelo vino, ki so ga podloţniki svojemu gospodu

oddajali kot desetino. Ţe v srednjem veku so naša vina tekmovala z italijanskimi

in avstrijskimi vini, zato je bilo trgovanje z njimi pri nas prepovedano.

V tem času so vinogradniki za oporo vinske trte ţe uporabljali večinoma

smrekove kolje, ki so jih v Slovenskih goricah izdelovali pohorski drvarji in jih s

splavi prevaţali po Dravi.V srednjem veku so v trgovini uporabljali različne mere

za vino. Šele leta 1445 so za Štajersko določili enotno »graško« mero za vino, ki

so jo izraţali v vedrih, sodih (štrtinjekih in polovnjakih) in tovorih. V letu 1876 so

se uvedli litri in hektolitri, a je trajalo nekaj desetletij, da so se ljudje odvadili

starih mer.

8

5.1.4 Novi vek in razcvet vinogradništva

Gojenje vinogradov so po letu 1468 ovirali turški vpadi. Kmetje so se začeli

upirati, saj jih je zemljiška gospoda preveč izkoriščala in so jim morali dajati tudi

vino, čeprav ta dajatev ni bila vpisana v urbarjih. V teh teţkih 200 letih, ko je

pustošila tudi kuga, se vinogradništvo ni moglo kakovostno izboljševati.

Vinogradi so bili zanemarjeni, nekateri so tudi propadali.

Propad fevdalizma, razvoj kapitalizma in industrije, napredek znanosti, trgovine

in tehnike ter politična in nacionalna svoboda so vplivali tudi na vinogradništvo.

Po francoski revoluciji se je vino začelo izvaţati tudi v bolj oddaljene kraje, kjer

ga niso pridelovali. Vse do pojava trtne uši je bilo vinogradništvo v največjem

razmahu. Stare, izčrpane vinograde so pomladili z grobanjem, pri čemer so

matični trs odkopali do glavnih korenin, ga poloţili v jamo, eno rozgo so napeljali

na prazno mesto, drugo pa na prvotno. Trto so začeli saditi v vrste in jo gnojili z

gnojem ali kompostom vsako tretje leto po rezi oz. pred prvo kopjo. Večino del v

vinogradih so opravljali viničarji, ki so bili takrat »potrebno zlo«, saj so

vinogradniška dela opravljali brez strokovne izobrazbe in naj bi ovirali

izboljševanje vinogradništva. Začele so se ustanavljati kmetijske šole in druţbe,

začelo se je tudi proučevanje vinskih sort in ţe v 19. stol. se je začela širiti

strokovna literatura. Za Slovence je še posebno zanimiva Klasifikacija štajerskih

vinskih sort, ki jo je leta 1841 v Gradcu izdal Franc Trummer. Leta 1844 je Matija

Vertovec v Ljubljani izdal knjigo Vinoreja za Slovence, ki je najstarejša knjiga v

slovenskem jeziku s področja vinogradništva.

9

5.1.5 Propad in ponoven vzpon vinogradništva

S staro trto vinogradniki niso imeli veliko dela, saj so škodo v vinogradu

povzročale le vremenske nevšečnosti, kot so mraz, toča, suša ali obilno deţevje.

Te idealne okoliščine so trajale samo do leta 1863, ko se je v Angliji pojavila trtna

uš in se razširila po vsej Evropi. Pri nas se je okoli leta 1880 najprej pojavila pri

Breţicah, kasneje v okolici Ptuja in Maribora, v Šentilju in Zgornji Kungoti pa

leta 1900. Istočasno se je pojavila še peronospora in nobeno zatiranje ni bilo

uspešno, dokler niso francoski strokovnjaki začeli cepiti domače evropske trte na

odporne ameriške podlage. Poleg odpornih podlag so iz Amerike prišle tudi delno

odporne samorodnice. Večino vinogradov so obnovili ţe do prve svetovne vojne.

Tako so še izboljšali kakovost vin, čeprav so stroški cepljenja in škropljenja

povzročili podraţitev pridelave in cene vina. S pojavom trtne uši se je v

kmetijstvu pojavila trsničarska dejavnost, s katero se ukvarjajo še danes. Vinarske

in kletarske zadruge, ki so pripomogle k posodabljanju vinogradništva, so se

ustanavljale ţe pred prvo svetovno vojno. Med obema vojnama so takratne

kmetijske šole prirejale tečaje iz trsničarstva in nege trte, pomembno vlogo je

takrat imelo tudi Vinarsko društvo, ki je izdajalo mesečnik Naše gorice.

10

5.2. VINIČARSTVO4

víničar5 -ja m (î) 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo

v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev;

vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar.

Izraz viničar se je uveljavil šele v zadnjih desetletjih 19. stol. in je nadomestil

prevzete izraze iz nemščine, kot so 've:ncil, 'va:¶ncerl, 've:ncar. Viničarji so bili

poljedelski delavci, ki so obdelovali vinograde in zemljo tujcev, veleposestnikov,

meščanov, tudi večjih in srednjevelikih kmetov. Viničarstvo uvrščamo med

deputatna razmerja, vsebuje pa tudi nekatere lastnosti dninarstva in zakupa.

Gospodar je viničarju kot deputat (del zasluţka v blagu) dal na voljo v viničariji

dve sobi in kuhinjo, v hlevu pri viničariji eno do dve kravi, nekaj obdelovalne

zemlje za lastno uporabo in vse vinogradniške odpadke. Roţje so uporabljali za

kurjavo, mladike, vršičke in travo pa za ţivinsko krmo. Viničarji so poleg

deputata prejemali tudi mezdo, za kar so morali opraviti prvo in drugo kop,

grobanje, pomlajevanje, rezanje in vezanje. 6Kadar ni bilo dela v vinogradu, je

moral delati na gospodarjevi kmetiji za dnino in hrano. Ko je vinograde začela

uničevati trtna uš, so viničarji pozimi za dodatni zasluţek rigolali in pripravljali

zemljo za obnovo z ameriškimi podlagami. V praksi se je izkazalo, da so bili

viničarji za zahtevna dela v vinogradu najbolj usposobljeni, čeprav so jih nekateri

imenovali »potrebno zlo«. Dobro obdelan vinograd je bil vsakemu viničarju v

ponos in veljalo je pravilo »kakršen gospodar, takšen viničar«. Dobri gospodarji

in vinogradniki so si vedno našli delavne in zanesljive viničarje.

Osnovni vzrok za nastanek viničarstva je bila drobitev posesti, kar je bila

posledica gospodarskih teţav in političnih razmer v prvi polovici 19. stol. Na

Štajerskem je v tem času propadlo veliko število kmetij, ki so jih zemljiški

gospodje razkosali in tako so prejšnji kmetje postali viničarji večjih kmetov in

meščanov. Prvotno so bili njihovi sluţabniki, kasneje pa stalno najeti delavci s

4 Ramšak (1996: 295–328). 5 SSKJ (2002: 1514). 6 Zupančič (1969: 126–127).

11

posebnim statusom. Pravne odnose med vinogradniki in viničarji je urejal

viničarski red, ki je bil sprejet šele v 30. letih 20. stoletja, ko je nezavidljiv poloţaj

viničarjev vzbujal pritisk javnosti.

5.2.1 Viničarstvo v Svečinskih goricah

Svečinske gorice, kamor spadajo Zgornja Kungota, Svečina in Pesnica, se

razprostirajo v zahodnih Slovenskih goricah med reko Pesnico in avstrijsko

drţavno mejo. To je še danes agrarna pokrajina, kjer prevladujeta vinogradništvo

in sadjarstvo. Svečinske gorice so znane predvsem po belih vinih, kot so laški in

renski rizling, šipon, zeleni silvanec, rizvanec, beli in sivi pinot, chardonnay,

kerner, sauvignon, traminec in rumeni muškat.

Viničarstvo je bilo do sredine 20. stol. najbolj razširjena zaposlitev poljedelskih

delavcev v Svečinskih goricah. V 30. letih 20. stol. je v Svečini in okolici ţivelo

13 malih in 13 velikih kmetov, 24 viničarjev, od tega jih je 18 delalo za kmete, 1

na cerkvenem in 5 na drţavnem posestvu. Veliki kmetje so imeli najete šafarje,

viničarje, oferje, dekle in hlapce. Šafarji so bili neke vrst delovodje, ki so

posredovali med gospodarjem in viničarjem ter vodili in nadzorovali delo

viničarjev. Ţiveli so v nekoliko boljših hišah večinoma na drţavnih posestvih in

sami običajno niso delali. Oferji so bili podnajemniki viničarjev in so hodili v

dnino. Viničarjeva in oferjeva druţina sta pogosto ţiveli v isti hiši, imeli sta

skupno kuhinjo, oferji pa so spali tudi v hlevu ali svinjski kuhinji. Med oferji in

viničarji sicer ni bilo bistvene razlike, saj so oboji garali v vinogradih in ţiveli v

pomanjkanju.

12

5.2.1.1 Viničarija

Viničarija je stala na vrhu vinograda in je poleg veţe imela črno kuhinjo in še eno

sobo. Hiša je bila siromašno opremljena, predvsem zaradi nizkega ţivljenjskega

standarda in pogostih selitev viničarskih druţin. Le redke so v isti viničariji ostale

več let. V viničariji je bila tudi boljša soba za gospodarja, kjer je lahko prespal,

kadar je prišel po vino. Vanjo viničarjevi druţinski člani niso imeli vstopa. Klet je

bila običajno globoko v tleh pod viničarijo ali vsaj v njeni bliţini. Ključ od kleti je

seveda hranil gospodar. Stiskalnica (p're:ša) je bila ponekod tudi v isti stavbi, kjer

je ţivela druţina.

5.2.1.2 Delo viničarjev

Viničarji so z gospodarjem največkrat sklenili ustno pogodbo za eno »viničarsko«

leto, ki se je začelo 1. novembra. Odpoved so lahko dajali v času med 1. in 26.

julijem, selitev pa se je običajno izvedla po trgatvi. Te določbe so veljale vse do

odprave viničarstva. Gospodar je viničarju lahko odpovedal sluţbo tudi med

letom brez posebnega razloga, včasih je s tem samo grozil in tako pritiskal nanj,

lahko pa je celotno druţino tudi izgnal iz viničarije.

Po viničarskem redu je delovni čas viničarja v letnih mesecih od 1. marca do 31.

oktobra znašal 10 ur, v zimskih pa 7 ur. V letnih mesecih je imel eno uro odmora,

viničarska gospodinja pa še pol ure več. V praksi je bil delovni čas glede na delo

in letni čas različen, odvisen pa je bil tudi od gospodarja samega. Nekateri so celo

zahtevali, da viničarji delajo 12 ali več ur dnevno. Pri nekaterih gospodarjih so v

vinogradu delale tudi ţenske, ki so morale na »'ta:berX« tudi v času nosečnosti in

kasneje, ko so dojile. Tudi otroke so hitro navajali na delo. Nekateri so ţe pri treh

letih pasli svinje, kasneje pa so se pridruţili staršem pri laţjih opravilih v

vinogradu, tako da so šoloobvezni otroci pogosto izostajali od pouka.

13

Dela v vinogradu so bila razdeljena na moška in ţenska, razen obrezovanje,

kopanje in trgatev, kar so opravljali skupaj. Moški so opravljali teţja dela, kot so

rigolanje, škropljenje, prešanje in nošnja brente. Ţenske so poleg vseh

gospodinjskih del doma še vezale trse, ţele travo, nosile vodo pri škropljenju in

skrbele za hrano pri vsakem delu v vinogradu. Poleg tega so spravljale seno,

trosile gnoj, okopavale, pobirale fiţol, predle, tlačile sneg v grajski hladilnici in

skrbele za vrt, če je ta spadal k viničariji.

Viničar je opravljal dve obliki dela, in sicer mezdno delo in delo na odsluţek.

Mezdno delo je opravljal na gosposkem posestvu, kjer je delal ob svoji hrani in

običajno ni dobil plače (»suha dera«). Na odsluţek je hodil na kmečko posestvo,

kjer je delo dobil plačano s pridelkom.

V Svečini je bilo viničarstvo plačano po dnevih, vendar pa plačilo za opravljeno

delo ni bilo enotno vsem viničarjem. Kmetje so jim poleg malice plačevali od 50

par do 7 din dnevno (1 ţemlja je stala 50 par, zavitek tobaka 2,50 din, kg

sladkorja pa je stal 15 din). Plačevali so jim po svoji volji, saj vsota ni bila

zakonsko določena. Včasih so jim plačali samo z obleko in s čevlji. Za dobre

gospodarje so veljali tisti, ki so viničarju za dnevno delo plačali dovolj, da je

lahko preţivljal svojo druţino. Viničarji so dobili plačilo mesečno, tedensko ali

dva do trikrat mesečno, ko so potrebovali denar za hrano.

14

5.2.1.3 Prehrana in higiena viničarjev

Za zajtrk so na viničariji največkrat jedli ţgance, včasih z mlekom ali ob nedeljah

tudi z belo kavo. Za kosilo so jedli ţgance in fiţol, za večerjo pa fiţol z zaseko,

dokler so jo še imeli. Ko je na vrtu zrasla zelenjava, so imeli še solato, zelje, repo

in krompir. Pri kuhi je gospodinja uporabljala čebulo, česen, peteršilj, majaron,

sol in le poredko tudi sladkor. Svečinske viničarke so pekle koruzen ali rţen kruh,

le ob večjih praznikih so jedli bel kruh, meso, potico in pili vino. Zelo redko so

imeli na mizi tudi različne jedi iz jajc. Med delom so vsak dan pili vodo in

sadjevec.

Rojstnih dni viničarji niso praznovali, le otroci so takrat dobili majhno darilo, in

sicer klobaso, kakšno pomarančo ali jabolko, kuhano jajce, kos sadnega kruha ali

gibanice. Svečinski viničarski otroci so bili lačni sadja, tudi ko je drevje na

viničarjevem dvorišču obrodilo. Gospodarji jim namreč niso dovolili niti zobati

grozdja iz njihovega vinograda, edino kiselkast ringlo so lahko jedli, ker ga sicer

niso uporabljali.

Voda je bila na svečinskem območju zelo dragocena, saj so tukaj tla preteţno

lapornata. Umivali so se v lesenih škafih predvsem ob sobotah ali po teţjih

opravilih v vinogradu. Tudi milo, ki mu niso dodajali nobenih dišav, so

pripravljali sami, tako da so v loncu segreli loj in lug. Viničarke so prale perilo po

deţju oz. kadar je bil za to čas. Najprej so ga namakale v lugu iz bukovega pepela,

nato so ga kuhale na štedilniku, izplaknile pa v ribniku ali potoku.

15

5.2.2 Odprava viničarskega vprašanja v Svečini

Do prve svetovne vojne je trtna uš v Slovenskih goricah uničila večino

vinogradov. Kmetijska šola v Sillberbergu v Avstriji je gojila trsne cepljenke na

ameriški podlagi in skrbela za izobraţevanje kmetov. V tem času so začeli

vinograde škropiti tudi z modro galico proti peronospori. V Svečinskem gradu je

od leta 1937 delovala tudi niţja sadjarsko-vinogradniška šola, ki je sodelovala s

šolo iz Silberberga, a so njene oddelke po 11 letih razdelili na druge kmetijske

šole po Sloveniji. Kasneje so tam ustanovili poklicno kmetijsko-gospodinjsko

šolo.

Po drugi svetovni vojni je začel veljati zakon o odpravi viničarskih odnosov. Po

agrarni reformi naj bi 24 svečinskih viničarjev dobilo v najem viničarije, na

katerih so delali prej. V Mariboru je bila ustanovljena tudi posebna komisija, ki je

interesentom dodeljevala zemljo. Leta 1949 so se svečinski kmetje in viničarji

pridruţili Kmetijski delovni zadrugi (KDZ), vendar se je po treh letih takšen način

dela izkazal za neuspešnega. KDZ je sicer uredila 2 vinski kleti, zgradila skladišče

za prevzem sadja in ţganjarno. 1954. leta je kupila prvi traktor v Svečini, dva

manjša tovornjaka in motorne škropilnice, ki jih je dajala v uporabo kmetom. Po

vojni so nekdanji viničarji večinoma postali delavci na drţavnih posestvih

Agrokombinata, a so še zmeraj ţiveli v bivših viničarijah. Kmetje so z zakonom o

denacionalizaciji leta 1992 dobivali nazaj svoja ozemlja, ki so jih nacionalizirali

po drugi svetovni vojni. Nekdanji viničarji so se zbali, da bodo ponovno podrejeni

in da bodo morali delati za kmeta. Nekateri kmetje so dali dosedanjim

stanovalcem na njihovih viničarijah odpovedne roke, da se odselijo. Spet drugi so

dovolili, da lahko na viničariji bivajo, dokler nekdanji viničar ne umre ali pa so

lahko viničarijo celo odkupili.

16

5.3 SLOVENSKA VINOGRADNIŠKA OBMOČJA7

V Sloveniji pridelavo kakovostnih vrhunskih vin omogočajo različni podnebni

vplivi, relief in struktura tal. Zaradi raznolikosti ekoloških dejavnikov se v

Sloveniji vinogradniško območje deli na vinorodne deţele, okoliše, podokoliše,

oţje okoliše, vinorodne kraje in lege.

»Vinorodna deţela je širše geografsko območje s podobnimi podnebnimi in

talnimi razmerami, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne

organoleptične lastnosti vina. Slovenske vinorodne deţele so: Podravje, Posavje

in Primorska«.

»Vinorodni okoliš je geografsko opredeljeno območje, ki ima podobne podnebne

in talne razmere, podoben izbor sort in podobne druge agrobiološke dejavnike, ki

omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov. Vinorodni

okoliši so: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Dolenjska, Bela Krajina, Bizeljsko

Sremič, Kras, Slovenska Istra, Vipavska dolina in Goriška Brda.«

Po statističnih podatkih Slovenijo uvrščamo med tipične vinogradniške drţave, saj

je pridelava vina pri nas ena vodilnih kmetijskih panog. V Sloveniji je dve tretjini

vinogradov na nagibih, ki so večji od 15 % in v zadnjih letih se vinogradniške

površine na strminah hitro zaraščajo. Glavna vinska sorta je še vedno laški rizling.

7 Vršič in Lešnik (2010: 67–69).

17

5.3.1 Podravje

Po skupnem pridelku se Podravje uvršča na drugo mesto. Obsega severovzhodni

del Slovenije in se razprostira ob obronkih Pohorja do Kozjaka, ob avstrijski meji

do Goričkega in Lendave ter naprej ob hrvaški meji in preko Slovenskih goric do

Haloz. Sestavljata jo dva vinorodna okoliša: Prekmurje in Štajerska Slovenija, ki

je nastala z zdruţitvijo šestih dosedanjih okolišev. To so danes podokoliši:

Maribor, ki ima še dva oţja okoliša: Kozjak ter Gornje Slovenske gorice in

obronki Pohorja, Radgona-Kapela, Srednje Slovenske gorice, Ljutomer-Ormoţ,

Haloze in Šmarje Virštanj.

Za to vinorodno deţelo so značilna vrhunska bela vina in vina posebne kakovosti,

kot so pozna trgatev, jagodni izbor in ledeno vino. Glavna sorta, ki jo pridelujejo

predvsem v starejših vinogradih, je še vedno laški rizling. Poleg te sorte so

zastopani še sauvignon, chardonnay, beli pinot, šipon, traminec, rumeni muškat in

kerner. V tem okolišu je 82 % vinogradov posajenih na nagibih večjih od 15 %.

Vinogradi v Prekmurju so na nekoliko poloţnejših pobočjih. Najpogosteje sta

zastopan sorti chardonnay in laški rizling, od rdečih sort pa frankinja in modri

pinot.

Vinorodni kraj Svečina torej uvrščamo v vinorodno deţelo Podravje, okoliš

Štajerska Slovenija, Mariborski podokoliš in oţji okoliš Gornje Slovenske gorice.

18

6 PODATKI O KRAJU

Svečina je razloţeno naselje ob drţavni meji z Avstrijo, ki upravno spada pod

občino Kungota in je 18 kilometrov oddaljena od Maribora. Sestavljajo jo

posamezne kmetije in zaselki po razgibanih in gričevnatih Svečinskih goricah

med Svečinskim in Plačkim potokom. Najvišja vrhova sta Kamenik, visok 517 m

(Svečinski vrh) in Plački vrh, ki je visok 508 m, kjer je tudi razgledni stolp.

Sklenjeno jedro naselja je v razširjeni dolini Svečinskega potoka okrog ţupnijske

cerkve sv. Andreja, severno od naselja pa stoji Svečinski grad.

V Svečini se je rodil in preţivel svoje otroštvo Andrej PERLACH (1490–1551),

zvezdoslovec, matematik in zdravnik ter štirikratni dekan medicinske fakultete in

rektor dunajske univerze. Po njegovi smrti so, iz dohodkov njegovega vinograda,

v Svečini ustanovili štipendijo, ki je znašala zavidljivih 600 goldinarjev. Po

navedbah pisnih virov je ta štipendija ostala neizkoriščena, saj se noben Svečinčan

po Perlachu ni odločil za študij na Dunaju.

K vaški skupnosti Svečina spada 8 naselij: Špičnik, Slatina, Svečina, Slatinski dol,

Ciringa, Plač, Podigrac in Zg. Vrtiče. Leta 20068 je imela Svečina 936 prebivalcev

na 1617 ha in ima preteţno vinogradniški, sadjarski in ţivinorejski značaj.

Svečina je ţe od nekdaj tesno povezana z vinogradi, ki jo obdajajo in prav ta

povezanost daje preprosti vasici njeno izjemnost.

Slika 1: Vas Svečina9

8 Vir: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=055 Pridobljeno

25. 8. 2011 9 Vir: http://www.help.si/uploads/tx_rgsmoothgallery/svecina.jpg Pridobljeno 21. 10. 2011.

19

6.1 ZGODOVINSKI PREGLED10

Po pregonu Madţarov okrog leta 970 je pripadla Dravski grofiji, po letu 1147 pa

»Štajerski marki«. Takrat je bila v posesti Cmureških gospodov, ki so poleg

dvora, imeli tukaj tudi lastno kapelo.

Svečina je leta 1997 praznovala 800-letnico prve pisne omembe kraja. Leta 1197

se ime Svečina kot Witschein ali Wetschina prvič pojavi v latinski listini, ki jo

hranijo v štajerskem deţelnem arhivu v Gradcu. Datirana je z 19. marcem 1197, v

njej pa je zapisano, da je nadškof Adalbert osebno posvetil svečinsko svetišče in

mu dal krstno in pogrebno pravico. Torej je bila Svečina ţe takrat gručasto naselje

s svetiščem in dvorom, kjer so prebivali sekavski upravitelji svečinskega

zemljiškega gospostva. Vas je postala samostojna ţupnija, čeprav je še naprej

ostala pod okriljem jareninske praţupnije. Leta 1278 je prešla v last Admonta, ki

je tukaj nastavljal svoje duhovnike. Tako sta si svečinsko območje 6 stoletij delila

sekavski in admonski samostan. Sekavski je upravljal zemljiško, admonski pa

cerkveno oblast.

V prvi polovici 16. stol., natančneje septembra 1553, je tudi po svečinskem

ozemlju pustošila turška vojska, ki se je pod vodstvom sultana Sulejmana vračala

na jugovzhod.

Leta 1754 je imel duhovnik Andrej Matevţ Vajs ţe svoj pečat, zgradil je novo

ţupnišče in obnovil cerkev. Leta 1770 so zaradi potrebe po splošni vojaški obvezi

uvedli hišne številke. Številka 1 je pripadla gradu, najvišja izmed njih je bila 364.

Od tega je bilo vsaj 163 bivališč viničarij. Leta 1773 je bila v cerkvenem stolpu

tudi ţe ura.

10 Svečina v preteklosti in danes (1988: 14–65).

20

6.1.1 Šolstvo v Svečini

Šolstvo je bilo ves čas v tesni povezavi z razvojem same vasi. Leta 1675 je prišel

v vas prvi učitelj in zvrstilo se jih je kar nekaj takšnih, ki so hoteli šolstvo na meji

dveh narodov ohraniti slovensko. Od leta 1790 je bila v Svečini samo enorazredna

osnovna šola, popolna osemletna šola pa od 1958. leta dalje. Leta 1887 je v

Svečini začel veljati odlok, da od tretjega razreda dalje postane učni jezik

nemščina, razen pri verouku in predmetu slovenski jezik. Okrajni svet v Mariboru

je leta 1919 odredil, da se šolstvo posloveni, pouk je potekal v nemškem jeziku le

še med drugo svetovno vojno. Pouk v Svečini je najprej potekal v meţnariji, v

drugi polovici 18. stoletja v prostorih kovačije in leta 1887 so današnjo osnovno

šolo sezidali na ozemlju, ki je prvotno pripadalo cerkvi. Ko so v Svečini

ustanovili niţjo gimnazijo, so se šolski prostori razširili v zadruţni dom. Leta

1972 je bila ukinjena popolna osemletna šola, ki je prešla v sklop osnovne šole v

Zgornji Kungoti. Na podruţnični šoli v Svečini so od takrat dalje prvi štirje oz.

danes prvih pet razredov.

21

6.1.2 Narodnostni boj na svečinskem ozemlju

Nemci so hoteli svoj narod naseliti vse do Jadranskega morja in ponemčiti

Slovence, zato so ustanovili dve, na videz nedolţni organizaciji Südmark in

Deutscher Schulverein. Na svečinskem ozemlju je tako prihajalo do

narodnostnega boja med Nemci in Slovenci v Avstro-Ogrski. Na pokopališčih v

bliţnjih Špiljah (Spielfeld), Ernovţu (Ehrenhausen), Gomilnici (Gamlitz) in

Lučanah (Leutschach) so številni nagrobniki s slovenskimi priimki.

Leta 1870 je na volitvah v deţelni zbor v Mariboru zmagala nemška liberalna

lista, ki je večino dobila tudi v Svečini. Kasneje so v Svečini prezidali šolsko

poslopje in Schulverein je ponudil finančno pomoč pod pogojem, da poteka pouk

v nemškem jeziku. Na naslednjih volitvah je v mariborskem okroţju zmagala

narodna lista.

Pri boju za slovenstvo na svečinskih tleh je bil neustrašen duhovnik Vid

Janţekovič, ki je ustanovil hranilnico in posojilnico ţupnije Svečina, da bi

kmetom zagotovil neodvisnost od Nemcev. Leta 1911 so Nemci v Svečini

ustanovili lastno društvo Schulverein. Takrat je v Svečini na volitvah spet zmagal

nemški kandidat, vendar se je duhovnik Janţekovič še vedno boril proti temu, da

bi Nemci kupovali posestva v Svečini. Svečinčani se niso predali in ob koncu prve

svetovne vojne, je Svečina ostala na slovenski strani meje. Narodnostna komisija

je takrat določila potek meje, na kar so močno vplivali narodnostno trdni

Svečinčani.

22

6.2 ZNAMENITOSTI SVEČINE11

Ţupnijska cerkev sv. Andreja

Najpomembnejši objekt v Svečini, je prav gotovo ţupnijska cerkev sv. Andreja, ki

je najstarejše poslopje sakralne stavbne dediščine v občini Kungota in spada med

pomembne kulturno-zgodovinske spomenike štajerskega baroka. V zapisih se

prvič pojavi leta 1197, ko je bila posvečena. Stavba je sestavljena iz kvadratastega

zvonika, pravokotne ladje in enako širokega in visokega prezbiterija, ki ju pokriva

skupna streha. Cerkev sv. Andreja so 1532. leta uničili Turki in takrat jo je

obnovil takratni duhovnik Janez Hochstrasser. Zvonik so nadzidali 1835. leta in

ga obnovili leta 1960. V njem visita bronasta zvonova, večji je iz leta 1518, ki je

okrašen s krajšim napisom in drugimi reliefnimi podobami in manjši iz leta 1877,

ki ga krasi neogotska ornamentika. Danes so v cerkvi trije oltarji, ki so posvečeni

sv. Andreju, Marijinemu in Jezusovemu srcu. Zadnja obnova zvonika je bila leta

1960, celotno cerkev po so nazadnje obnovili leta 1981.

Svečinski grad

Severno od vaškega jedra, kjer je danes zadruţni dom in le še nekaj hiš, na

poloţni vzpetini stoji dvorec, ki je po zasnovi iz 12. stoletja. Prvi lastniki gradu so

bili Cmureški gospodje, ki so ga 1174. leta skupaj s posestvom podarili sekavskim

avguštincem, ti pa so ga posedovali do leta 1784.

Slika 2: Svečinski grad (lastni vir)

11 Svečina v preteklosti in danes (1988: 83–87).

23

14. septembra 1532 so Turki ob vrnitvi domov, zaradi neuspešnega obleganja

Dunaja, grad popolnoma poţgali in porušili. V ruševinah je ostal vse do leta 1629,

ko so zgradili sedanji grad z grajsko kapelo. Glede na izročilo, naj bi prvotni dvor

stal na bliţnjem griču, severno od današnjega gradu. Na portalu, ki vodi v veţo z

dvorišča, je še danes plošča z zapisom o gradnji. Naslednji lastnik je bil

šentlamberški samostan na Zgornjem Štajerskem. Grad so obnovili in ga obdrţali

v lasti v času med prvo in drugo svetovno vojno. H grajskemu kompleksu sodita

tudi grajski hlev in kovačnica.

Grad je vse do danes ohranil svojo renesančno podobo. Zgradba je dvonadstropna,

pravokotnega tlorisa s štirimi stolpi na vogalih. Večja okna v prvem nadstropju

uokvirjajo kamniti okviri s karnisami, manjša okna v drugem nadstropju pa

preprosti kamniti okviri. V notranjosti so simetrično razporejeni prostori z oboki v

pritličju in ravnimi stropi v nadstropjih. Ker stavbno jedro pokriva visoka

šotorasta streha, vogalne stolpe pa niţje piramidske strehe, nastaja tipična

severnorenesančna strešna kompozicija, ki daje stavbi njeno glavno arhitekturno

vrednost.

Leta 1937 je bil preurejen v gospodinjsko šolo, nekaj časa je imela v njem začasne

prostore OŠ Kungota, danes pa se v njem odvijajo kulturne prireditve, različne

razstave in koncerti.

Zadruţni dom v Svečini

Zadruţni dom je osrednja stavba vaškega jedra. Če ga danes primerjamo z

ostalimi zgradbami, po svoji zunanjosti ni nič posebnega. Ko so ga krajani leta

1948 začeli graditi, je bil poseben v marsikaterem pogledu in predstavlja gradbeni

podvig, ki ga danes zagotovo ne bi zmogli. Hrib ob gozdu za vasjo se še danes

imenuje Ciglenca, saj so tam postavili opekarno poljskega tipa, od koder so

dobivali opeko ('ce:¶gø) za gradnjo. Les so dobili iz obmejnih gozdov, saj so

morali izkrčiti 100-metrski obmejni pas, kritino pa sta podarili opekarni iz

Kriţevcev in Radvanja. Vsa dela so potekala povsem prostovoljno.

24

12. decembra 1948 je bila slovesna otvoritev, ko so ţe dokončali streho, celotna

gradnja pa se je zaključila 29. novembra 1952. V njem so bili spodnji prostori

namenjeni za trgovino, gostilno in skladišča, v gornjih pa so bile najprej pisarne in

šolske učilnice, šele kasneje so iz njih uredili stanovanja, ki so tukaj še danes. V

zadruţnem domu so še danes trgovina, gostilna, podruţnični vrtec in prireditvena

dvorana. Kulturna dejavnost je pomembna disciplina krajanov, saj so pevske,

dramske in folklorne skupine, pod okriljem Kulturno umetniškega društva Joţe

Stupnik Svečina, dvignjene visoko nad povprečje slovenskega podeţelja. V

zadruţnem domu imajo svoje prostore tudi nekateri svečinski samostojni

podjetniki in Turistično društvo Svečina, ki skozi vso leto skrbi za pripravo

različnih prireditev v Svečini. Najpomembnejši izmed njih sta prav gotovo

Praznik pomladi, na katerem svečinski vinogradniki obiskovalcem odprejo vrata

svojih kleti in Kmečki praznik v Svečini.

Kmečki praznik v Svečini

Na tej prireditvi svoja vina in domače dobrote predstavijo svečinski vinogradniki

in gospodinje. Ţe 30 let poteka zadnji vikend v septembru in predstavlja simbolni

začetek trgatve. Na Kmečkem prazniku se vsaki dve leti okrona nova »svečinska

vinska kraljica«, ki jo izberejo moţje bivših vinskih kraljic. Moţ nove vinske

kraljice dobi volilno pravico in postane »vaški viničar«, ki dve leti oskrbuje vaško

trto. Njeno grozdje aktualna kraljica, skupaj z bivšimi viničarji in bivšimi

kraljicami potrga prav na Kmečkem prazniku. Na Svečinskem gradu se takrat

pripravijo različne razstave, kot so vinogradniška, sadjarska, lovska, likovna, itd.

Šolarji svečinske podruţnične šole pripravijo otroške igre, za pester kulturni

program pa poskrbijo ljudski pevci, folklorna in dramska skupina.

Slika 3: Nalepka 30. Kmečkega praznika v Svečini (lastni vir)

25

Plački stolp

Na 510 m visokem Plačkem vrhu tik ob drţavni meji z Avstrijo stoji, čudovit

razgledni stolp, ki je visok 28 m in nudi izjemen pogled daleč v notranjost

Avstrije, kakor tudi na Slovenske gorice. Pod Plački vrh se lahko obiskovalci

pripeljejo po cesti iz Zgornje Kungote v smeri Plača, od koder jih do razglednega

stolpa čaka le še kratek vzpon. Do razglednega stolpa pa vodita tudi obmejna

panoramska pot in kungoška kolesarska pot.

Vinogradniška zbirka na Keblu12

Bogata zbirka starega orodja in ostalih pripomočkov za obdelovanje vinograda se

nahaja v skromni 200 let stari »cimprači«. To je tipična viničarska hiša na

območju Svečinskih goric, ki leţi nad vinogradi tik ob drţavni meji z Avstrijo.

Zadnji viničar je s Kebla odšel leta 1972, ker do viničarije ni bilo speljanega

vodovoda in še danes ni ustrezne ceste. Viničarija je pripadala druţini Rat iz

Plača. Leta 2003 je Turistično društvo Svečina viničarijo prevzelo v najem od

druţine Marko, ki so njeni sedanji gospodarji in jo obnovilo z namenom, da se v

njej predstavi teţko ţivljenje viničarjev in pridelava vina v preteklosti.

Muzejska zbirka je obiskovalcem na ogled od aprila do oktobra vsako nedeljo od

14. do 19. ure, skupine se lahko predhodno najavijo za voden ogled tudi ob ostalih

dnevih.

Slika 4: Viničarija na Keblu, kjer je shranjena vinogradniška zbirka. (lastni vir)

12 Povzeto po Zloţenki Vinogradniškega muzeja Kebl.

26

7 UMESTITEV GOVORA V NAREČNO SKUPINO13

Govor Svečine sodi v štajersko narečno skupino, natančneje v severnoštajerski

kozjaški govor, ki se govori v ozkem pasu na levem bregu Drave med Selnico in

Kamnico in se razteza proti severu čez drţavno mejo pri Duhu in Lučanah14

.

Štajerska narečna skupina je svoje ime dobila po geografskem poloţaju, vendar se

ne govori povsod, kjer je danes tudi geografsko opredeljena Štajerska. Mislinjska

dolina pokrajinsko pripada Štajerski, a se tam govori koroško narečje.

Slika 5: Svečina na karti slovenskih narečij

Štajerska narečna skupina je zelo heterogena. Jakob Rigler jo je, glede na

daljšanje starega akuta, razdelil na severna in juţna narečja. V juţnoštajerskih

narečjih je prišlo do hitrega podaljšanja starega akuta. Severnoštajerska narečja so

se vse do 14. stol. razvijala vzporedno s panonskimi narečji. Do ločitve je prišlo

prav zaradi kasnejšega podaljšanja starih akutov. K severnoštajerskim narečjem,

poleg juţnopohorskega narečja s kozjaškim govorom, prištevamo še

zgornjesavinjsko in severni del srednjesavinjskega narečja. K juţnoštajerskim pa

srednještajersko, juţni del srednjesavinjskega narečja, kozjansko bizeljsko narečje

in posavsko narečje.

13 Povzeto po zapiskih s predavanj pregled slovenske dialektologije pri dr. Mihaeli Koletnik v

študijskem letu 2008/2009. 14 Zorko (1995: 343).

27

8 GLASOSLOVNI ORIS SVEČINSKEGA GOVORA15

8.1 NAGLAS

Govor Svečine uvrščamo v severnoštajerski kozjaški govor, ki je izgubil razliko

med visokimi in nizkimi tonemi oz. med rastočo in padajočo intonacijo. Ohranil je

samo padajočo intonacijo na dolgih in podaljšanih kratkih zlogih. Mesto

besednega naglasa je razvojno enako kot v knjiţnem jeziku. Za svečinski govor je

značilen naglasni umik na prednaglasno dolţino v besedah (dúša), naglasni umik

na prednaglasna e in o v besedah (téta, kóza), in na prednaglasni | v besedah

(m|glà-'me:gla). Naglasni premik v besedah tipa zlató, mesó je večinoma

ohranjen tudi v govoru Svečine.

8.2 SAMOGLASNIKI

Svečinski govor pozna dolge naglašene in kratke nenaglašene samoglasnike. V

svečinskem govoru sta jat in dolgi o dala odraza e:¶ in o:ú. Nosnika sta zgodaj

izgubila nosno sestavino in sta se iz širokih preoblikovala v ozka e in o.

Polglasnik je v obravnavanem govoru prešel v široki e ('pe:s, 'me:gla). Posebnost

svečinskega govora je zatezanje samoglasnikov i in u, ki sta prešla v i:¶ in u:ú

('Xi:¶ša; 'ku:úp). V posameznih primerih lahko zasledimo monoftongizacijo

širokega diftonga a:¶ ('be±e:ta) ter tudi zaokroţenost a ('må:ti).

15 Povzeto po Golob (2009: 68–81).

28

8.2.1 Dolgi naglašeni samoglasniki

Samoglasniški sistem svečinskega govora je monoftongično-diftongičen. Dolgi

naglašeni fonemi so i:/i:¶, ẹ:, e:/e±e:, e:¶, a:/á:, o:ú, e:r, ọ: in u:/u:ú.

Razvrstitev dolgih naglašenih samoglasnikov:

i:/i:¶ u:/u:ú

ẹ: ọ:

e:/e±e: + e:r

e:¶ o:ú

a:/á:

Izvor dolgih samoglasnikov

i:/i:¶ je nastal iz:

stalno dolgega i: 'zi:¶ma, s'vi:¶ja, 'li:¶st,

staroakutiranega i: 'li:¶pa, 'Xi:¶ša,

staroakutiranega i v zadnjem besednem zlogu: 'ni:¶t, p'ti:¶č, 'ni:¶č,

izjemoma iz novoakutiranega e in staroakutiranega Å: 'zi:le, 'pi:rje, 'si:dÑ;

b'ri:za, 'li:to, ko'li:na,

izjemoma iz stalnodolgega e: d'ri:va,

sekundarno naglašenega e: 'ri:čem, 'ri:kla, s'pi:kla,

prednaglasnega i po naglasnem umiku 'ši:rki,

Govori se v prevzetih besedah: 'vi:rt, fa'mi:lija, 'ši:jek, b'ri:tof; 'pi:¶sker, 'ti:¶Xø.

29

u:/u:ú je nastal iz:

stalno dolgega u: 'lu:č, k'lu:č,

staroakutiranega u v zadnjem besednem zlogu: k'ru:X, 'ku:úp, 'tu:ú,

dolgega o pred j: g'nu:j, 'lu:j,

prednaglasnega u po naglasnem umiku: s'tu:deŋk,

novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu: š'ku:f, 'ku:š, 'ku:j, 'pu:dÑ,

sekundarno naglašenega o: 'ku:tø, 'ku:za,

Govori se v prevzetih besedah: 'gu:rgø, 'kru:f, k'nu:f, 'fu:rtoX, k'u:rbus.

e:¶ je nastal iz:

stalno dolgega Å: mle:¶ko, z've:¶zda, s've:¶ča, le:¶s,

stalno dolgega e: p'le:¶va, ţ're:¶ti, 'le:¶šnik, g'ne:¶zda, je'se:¶n,

po mlajšem naglasnem umiku naglašenega Å: 'le:¶po,

Govori se v prevzetih besedah: š'ne:¶der, š'te:¶ge, 'ce:¶gø, 'le:¶tÑce.

o:ú je nastal iz:

stalno dolgega o: 'no:úč, 'ro:úk, 'bo:úk,

zgodaj podaljšanega novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu:

'ko:úţa,

po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'o:úka,

Govori se v prevzetih besedah: k'ro:úna, 'šo:úšter, š'to:úk, 'šo:úlat, 'fo:úter,

p'lo:út, f'ro:úštikø.

30

é je nastal iz:

novoakutiranega | v nezadnjem besednem zlogu: 'mẹ:ša, 'pẹ:sji, 'vẹ:sji,

redko iz stalno dolgega e: 'pẹ:č, 'vé:čer,

stalno dolgega nosnega Æ: 'pé:tek, 'pé:t, i'mẹ:,

redko iz novoakutiranega etimološkega e v zadnjem besednem zlogu:

pog'ré:p,

po mlajšem naglasnem umiku naglašenega e: 'nẹ:bo,

stalno dolgega |: 'vẹ:s, 'dẹ:jn,

Govori se v prevzetih besedah: š'té:ŋga, 'Xẹ:ŋks.

ó: je nastal iz:

staroakutiranega nosnega Ø: dó:ga, 'gó:ba, 'kó:ča, 'tó:ča,

stalno dolgega nosnega Ø: d'rọ:k, k'rọ:k, 'sọ:t,

po mlajšem naglasnem umiku naglašenega nosnega Ø: 'zọ:bi,

Govori se v prevzetih besedah: 'pó:čÑ, 'kó:rp, š'vó:ger.

e: je nastal iz:

novoakutiranega | v zadnjem besednem zlogu: 'pe:s,

sekundarno naglašenega |: 'me:gla, s'te:ber, 'če:ber,

novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: k'me:ta,

sekundarno naglašenega e: 'ţe:na, 'te:ta, 'če:la, 're:bra,

po mlajšem naglasnem umiku naglašenega nosnega Æ: 'me:so,

Govori se v prevzetih besedah: š'pe:s, š'pe:re, d've:ri.

e ±e: je nastal iz zveze:

a + j: 'be±e:ta, 'je±e:ca, 'ze±e:, k're ±e:, 'de ±e:.

31

a: je nastal iz:

stalno dolgega a: g'ra:t, X'ra:st, t'ra:va,

staroakutiranega a v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: k'ra:va,

b'ra:ta; b'ra:t, 'ga:t,

Govori se v prevzetih besedah: 'Xa:ntuX, g'la:š, 'Xa:mer, š'ta:la, 'fa:šeŋk.

e:r je nastal iz:

iz zlogotvornega ®: 'pe:rst, 'de:rve, 've:rt, 'ke:rst, 'se:rce, če'te:rtek, 'be:rf,

'te:rs.

å: je nastal iz:

redko iz stalno dolgega a: g'lå:va,

redko iz staroakutiranega a v nezadnjem besednem zlogu: 'må:ti.

32

8.2.2 Kratki nenaglašeni samoglasniki

Tvorba kratkih nenaglašenih samoglasnikov

Nenaglašeni samoglasniki v svečinskem govoru so v prednaglasni in ponaglasni

legi isti in redko podlegajo moderni vokalni redukciji. Po večini so polni

samoglasniki, med njimi ni polglasnika, saj ga v govoru najdemo le pozicijsko

(|rde'či:¶ca). To so naslednji glasovi: i, u, e, o, |r, a.

Razvrstitev kratkih nenaglašenih samoglasnikov:

i u

e o

|r

a

Razvoj nenaglašenih samoglasnikov

Nenaglašeni polglasnik se je razvil v polni vokal e ('Xla:pec, 'pe:¶sek, 'pẹ:tek).

Nenaglašeni e v vseh poloţajih ostaja polni samoglasnik e (be'se:¶da, te'lẹ:ta;

'ni:sem; 'ni:se, 'ti:če, 'pi:če).

Prednaglasni in ponaglasni i ostane enak (i'mẹ:; g'ra:bit). V nekaterih primerih v

prednaglasnem in ponaglasnem poloţaju lahko i podleţe moderni vokalni

redukciji (b'la:, 'tu:út).

Prednaglasni in ponaglasni u ostaja enak (lu'pi:¶na, su'ši:¶t; 'pa:zduX). V izglasju u

prehaja v i (b'ra:ti, 'si:ni).

33

Nenaglašeni o v prednaglasnem in ponaglasnem poloţaju ostaja polni vokal o

(pog'rẹ:p, 'ju:tro). Izglasni o v prislovih lahko podleţe moderni vokalni redukciji

('ka:k, 'ta:k).

Nenaglašeni a ostaja polni samoglasnik v vseh poloţajih (s'te:za, 'ţa:gat, g'la:va).

34

8.2.4 Moderna vokalna redukcija

V slovenskem glasovnem razvoju so največ sprememb doţiveli naglašeni

samoglasniki, ki so se zoţevali, diftongirali ali monoftongirali. Višek

intenzivnosti v besedi je bil na naglašenem zlogu, zato je intenziteta nenaglašenih

zlogov začela popuščati, skrajševal se je čas trajanja in tako so se začele

spremembe. Artikulacija kratkih samoglasnikov postane nenatančna in jezična

tvorba nenapeta. Tako lahko šibko naglašeni samoglasnik podleţe vplivu okolja.

Na redukcijo so najbolj vplivali: ritem in tempo govora, saj imajo hitrejši govori

močnejšo redukcijo (gorenjsko in primorsko narečje) kot počasnejši,

izgovorljivost zloga, stavčna melodija in soseščina soglasniških sklopov. Moderni

vokalni redukciji so bili najbolj izpostavljeni samoglasniki v izglasnih zaprtih

zlogih, v zlogih pred glavnim dolgim naglasom in v zlogih ob zlogotvornih

soglasnikih. Zaradi moderne vokalne redukcije se v svečinskem govoru pojavljata

tudi nova zlogotvorna ø in Ñ ('ku:tø; s'pa:lÑca, 'si:dÑ).

Za svečinski govor je značilna šibka moderna vokalna redukcija.

Onemevajo:

samoglasniki v vzglasju besed:

- i ('ma:),

samoglasniki v prednaglasnem poloţaju:

- i v pomoţnem glagolu biti (b'la:, b'le:),

- e (d'na:r),

samoglasniki v ponaglasnem poloţaju:

- i v prislovih ('kọ:lko),

- i v samostalniških besedotvornih priponah (s'pa:lÑca, p'ri:¶ţÑca),

- i v nedoločniku (po'ku:pat, zvo'ni:¶t, ko'si:¶t, škro'pi:¶t, 've:¶jat),

- knjiţni | pred zvočniki l, r, m in n ('ku:tø, 'pé:cø, š'ki:dÑ, 'si:dÑ),

- e pred zvočnikom n ('ki:dÑ),

- o v prislovih ('ta:k, 'ka:k),

naglašeni o v pridevniški obliki ('vi:ski, 'ši:rki).

35

8.3 SOGLASNIKI

Soglasniški sistem govora v Svečini se bistveno ne razlikuje od knjiţnjega sistema

in pozna naslednje foneme: l, r, n/ŋ, v, [ú], j, ¶, p, b, t, d, k, g, X, c, s, z, č, ţ, š in f.

8.3.1 Zvočniki16

Zvočniki: [ú] v m n r l j

Zvočniki so glasovi srednje odprtostne stopnje. M in n sta edina nosnika, r in l sta

jezičnika, v in j pa sta ustični oz. nebni drsnik17

.

Zvočnik /v/

Zvočnik v se je v praslovanščini razvil iz indoevropskega ú ali kot proteza pred ‘

in y. Danes ima slovenski knjiţni jezik tako več različic, in sicer ustičnoustični

[ú], [w], [Û] in zobnoustični [v].

Posebnosti v govoru Svečine:

zobnoustični v se izgovarja na začetku besede in pred ali med

samoglasniki ('ve:rt, 'vẹ:s, 'vo:úsek, ad've:nt, b'ri:tva),

ustičnoustični v se izgovarja kot [ú] za samoglasniki ('o:úca, 'i:úje), pred

zvenečimi soglasniki (ú za'čé:tki),

zveza samoglasnika a in v se izgovarja kot a:ú ('za:úra, m'ra:úla, zd'ra:ú,

'ra:úna),

zvočnik v se pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede izgovarja

kot f (f'se:, 'če:rf, pos'te:rf, k'ri:ţof),

zvočnik v na začetku besede lahko onemi ('si:, 'ze:ú),

pojavlja se tudi protetični v ('vu:Xa, v'ju:útro).

16 Povzeto po zapiskih s predavanj konzonantizma in morfologije pri dr. Marku Jesenšku v

študijskem letu 2007/2008. 17 Toporišič (2000: 73).

36

Zvočnika /m/ in /n/

Praslovanska m in n sta neposredna naslednika indoevropskih m in n, praslovanski

n pa je nastal iz indoevropske skupine n¶. Slovenščina je na začetku razvoja imela

vse tri glasove. M in n sta se ohranila in nista doţivljala veliko sprememb,

medtem ko je mehčani n doţivel v narečjih številne spremembe. V večini narečij

je izgubil nosni element ali je otrdel.

Posebnosti v govoru Svečine:

zvočnik m pred zobniki prehaja v n ('si:ndeset, 'u:sÑdeset),

palatalni n’ izgubi nosni element med dvema samoglasnikoma (s'vi:ja,

'ţi:gnaje, gospo'di:¶ja), na začetku besede ('ji:va), na sredini besede

('su:úkna, 'za:dni) in na koncu besede ('ku:j), kjer lahko po moderni

vokalni redukciji samoglasnika preide tudi v Ñ (g'li:ţÑ),

zvočnik n ima pred k in g varianto ñ (t'ra:ŋk, s'tu:deŋk, 'ca:ŋkalo, š'ti:¶ŋgø,

š'té:ŋga),

v nekaterih besedah je ohranjen rinezem ('me:¶sÑc),

sklop mn se disimilira v ml (gumno – 'gu:mla).

Zvočnik /r/

Praslovanščina je imela navadni, srednji in palatalni ŕ in oba sta se prenesla v

začetno stopnjo slovenščine. Srednji r je doţivel le malo sprememb, medtem ko je

palatalni ŕ pred samoglasniki razpadel na prvotna elementa r + j, na koncu besede

in pred soglasniki pa je otrdel.

Posebnosti v govoru Svečine:

govori se srednji r,

sonantni r se izgovarja kot e:r, ki je lahko tudi nenaglašen ('te:rta, 'ge:rča,

'de:rve, 'ke:rst, 'me:rzøca …),

sklopa -čre in -ţre sta ohranjena (č're:¶ve, č're:¶šna; ţ're:¶ti).

37

Zvočnik /l/

Indoevropščina je poznala le en l, praslovanščina pa je, glede na mesto izgovora,

razvila tri različne l:

pred sprednjimi samoglasniki (e, Å, Æ, ¾) je ostal srednji l (lipa),

pred zadnjimi samoglasniki (a, o, Ø, u, y, ‘) je prešel v trdi ali uvularni ł

(luč, glas …),

iz zveze lj za p, b, m, v pa je nastal mehki ĺ (voĺa, zemĺa, kapĺa …).

Slovenščina je v začetku razvoja imela še vse tri variante l, kasneje je v večini

slovenskih narečij prišlo do sovpada ł ali ĺ z l.

Posebnosti v govoru Svečine:

palatalni ľ je v govoru Svečine otrdel in prešel v srednji l, tako kot v

drugih štajerskih narečjih. Za palatalni ľ imamo danes refleks l, ki je lahko

na začetku, na sredini ali na koncu besede (p'lu:úče, k'lu:č, k'lu:úka,

'u:gle, ne'di:la),

l pred zadnjimi samoglasniki ostaja nespremenjen ('mi:tla, 'i:¶gla, 'di:¶le,

de'bé:li, 'de:blo),

sonantni ø se pojavlja na koncu besed ('pé:kø, 'ku:tø),

sonantni ø pred samoglasnikom o in stalno dolgi sonantni ø se izgovarjata

kot o:ú ('po:úX, 'po:ún, 'čo:ún …),

končni l se v deleţnikih na -l za moški spol ednine izgovarja kot o

(po'za:bo, 'na:šo) ali kot ú ('ze:ú, sk'ri:ú, 'me:ú).

38

Zvočnik /j/

Zvočnik j se je razvil iz indoevropskega ¶, ki se je tudi v praslovanščini ohranil

kot ¶, običajno ga pišemo z j. V praslovanščini se je razvil iz psl. skupine j¾, ki se

je asimiliral v i. Drugotno pa je nastal tudi iz mehčanih glasov d (mé:ja) in n

('ku:j).

Posebnosti v govoru Svečine:

izgovarja se kot svetli drsnik ('jå:goda, 'je:čmen, 'sa:tje, š'ku:rja),

j se je lahko razvil iz palatalnega n’ (s'vi:ja, 'ţi:gnaje,'re:¶zaje),

pojavlja se tudi parazitski j (g'ru:jst, bo'le:jn),

zvočnik j v zvezi a + j izginja ('je±e:ca, 'ke±e:ša, 'ze ±e:).

8.3.2 Nezvočniki

Nezveneči nezvočniki: p t k c č f s š X

Zveneči nezvočniki: b d g z ţ

Nezvočniki so glasovi manjše odprtostne stopnje, ki jih delamo z zaporo, priporo

ali z zlitjem (zapori sledi še pripora), zato jih tudi imenujemo zaporniki, priporniki

in zlitniki18

.

Nezvočniki so v govoru Svečine podvrţeni izgubi zvenečnosti, kar pomeni, da

zveneči nezvočniki na koncu besede ali zloga in pred nezvenečimi nezvočniki

izgubijo zvenečnost in se premenjujejo:

b→p 'zọ:p, g'ru:p

d→t 'ga:t, potp'la:t, mo'če:rat

g→k b're:¶k, s'ne:¶k

z→s 'vo:ús

ţ→š 'nu:š, k'ri:¶š

18 Toporišič (2000: 78).

39

Nezvočnika /p/ in /b/19

Praslovanska p in b sta nastala z izgubo pridiha oz. aspiracije iz indoevropskih ph

in bh.

Posebnosti v govoru Svečine:

ustičnika sta večinoma ohranjena (pe'ši:i ca, do'po:údne, b'ri:skva,

de'bé:li),

fonem b se na koncu besede in na sredini pred nezvenečimi nezvočniki

izgovarja kot p (pog'ré:p),

pojavlja se fonem p, ki je nastal iz germanskega fonema b ('pu:dÑ)

Nezvočnika /t/ in /d/

Nezvočnika t in d sta se razvila iz indoevropskih th in dh po izgubi aspiracije.

Posebnosti v govoru Svečine:

zobnika sta večinoma ohranjena (t'ru:úgla, 'ku:tø, d'ri:va, g'ré:da),

nezvočnik d se na koncu in v sredini besede pred nezvenečimi nezvočniki

izgovarja kot t ('ka:t, 'sọ:t),

nezvočnik t se v besedi teden premenjuje s k ('ki:dÑ),

primarni sklop dl ni ohranjen, sekundarna sklopa tl in dl pa sta ohranjena

('mi:tla, 'pe:tla) tudi v opisnem deleţniku (m'la:tla).

19 Povzeto po zapiskih s predavanj konzonantizma in morfologije pri dr. Marku Jesenšku v

študijskem letu 2007/2008.

40

Nezvočnika /k/ /g/ in /X/

Nezvočniki k, g, in X so nastali iz indoevropskih k, g oz. gh in s.

Posebnosti v govoru Svečine:

vsi trije nezvočniki se izgovarjajo kot k, g in h,

g na koncu besede izgubi zvenečnost (b're:¶k, s'ne:¶k),

redukcija fonema k v besedi skleda (s'li:da),

nezveneči mehkonebni pripornik h zapisujemo z znakom X ('Xi:¶ša, ţ'la:úX,

'Xa:ntuX).

Nezvočniki /c/, /č/, /s/, /š/, /z/ in /ţ/

Posebnosti v govoru Svečine:

zvočniki so dobro ohranjeni,

zvočnika z in ţ izgubita zvenečnost ('vo:ús, 'de:š),

sklop sk se asimilira v šk (š'ki:dÑ, š'ku:rja),

sklop šč je odpravil dentalno pripono č (k'le:¶še, 'pi:šek, 'ku:šer).

Nezvočnik /f/

Zobnoustični nezveneči pripornik f je praslovanščina poznala morda le kot

posnemovalni glas. Slovenščina ga je prevzela skupaj s prevzetimi besedami iz it.

fà:nt, nem. fá:ra, brí:tof …

Posebnosti v govoru Svečine:

pojavlja se v prevzetih besedah ( 'fu:rtuX, f'ro:úštikø, 'fu:úreš,

'fa:šeŋk, 'Xo:lftri, 'fa:rof).

41

9 PRIPOVED INFORMATORJA

Kako poteka obnova vinograda?

Ja 'ze ±e: 'tọ: 'ta:k, 'mi:¶ 'ma:mo ţi na 'né:kem b're:¶gi s'ta:ri v'nu:ret 'pẹ:tÑd've ±e:sti,

t'ri:sti 'le:¶t. 'Té: smo pa ugoto'vi:¶li, da 'ti:¶sti v'nu:ret 've:č 'ne:na 'du:bro ro'di:¶,

pa smo se z'me:¶nili, da bomo na'rẹ:døi 'nọ:viga, ne:¶. Ko 'tu:ti s'ta:ri v'nu:ret v

je'se:¶ni po'be:remo g'ru:jzdje 'du:l, po'tẹ:m ko p'ri:¶de 'ti:¶sti ţi 'sku:ro 'zi:¶mski

'ce ±e:t, 'tẹ: f'se: ot 'tu:tiga s'ta:riga vi'nu:grada f'se: 'ru:zge pa f'se: 'du:l po're:¶ţemo.

'Ta:k da os'ta:ne 'sa:mo 'ti:¶sto 'de:blo al s'te:blo ot s'ta:riga v'nu:rda. Po'tẹ:m ko

smo 'tu:to 'fe:rtik, 'tẹ: 'mu:remo 'ti:¶sto arma'tu:úro, na 'ki:ri je 'tu:ti s'ta:ri v'nu:ret

'vi:¶so, 'mu:remo 'du:l s'pe:lat. 'Mu:remo d'rọ:te 'du:l poc'vi:¶kat, f'ku:úp z'mu:tat,

da je f're ±e:. 'Ku:le, 'po:úlek 'ki:riX je 'bi:ú z've:zan s'ta:ri v'nu:ret, 'mu:remo 'vu:n

po'pi:¶pat, pa na t'ra:ktor al 'ka:m pač, pa 'tọ: ot'pe:lamo. 'Ta:k da nam os'ta:ne

'sa:mo še le'se:¶ni al pa be'tọ:nski s'te:bri, na 'ki:riX je 'vi:¶so d'rọ:t, 'ki:riga smo ţi

'ta:k p're:j 'du:l po're:¶zali. Še 'ti:¶ste s'te:bre le'se:¶ne al pa be'tọ:nske 'tu:údi 'vu:n

po'pi:¶plemo pa ot'pẹ:lamo. 'Tẹ: nam pa še 'sa:mo os'ta:ne 'gu:li 'te:rsi, 'ki:re smo

ţi prej 'du:l po're:¶zali. 'Ti:¶ste 'te:rse 'na:X al po'pi:¶plemo al pa z se'ki:ro

f'se:¶kamo 'te:rdno p|r 'ze:mli, 'ta:k da p'ra:úzap'ra:ú ne os'ta:ne ot 'tu:tiga 've:č

'ni:¶č.

Rigolanje

'Tẹ: ko smo 'tu:to na're:døi, 'tẹ: pa po'tẹ:m na'rọ:čimo 'bu:ldoţer al pa 'tu:ti

gose'ni:¶čar al pa 'ba:ger, da nam 'tu:to 'ze:mlo pre'me:če, zre'gu:la, 'ne:¶, se 'ri:če.

F p're:jšniX 'ce ±e:taX, so re'gu:lali na 'rọ:ke, 'ta:k so b'li: po š'ti:ri 'pẹ:t 'di:dof pa so

'ku:pali 'ta:ke 'ša:nce, 'ta:ke g'ra:be in so 'ti:¶sto 'ze:mlo preme'ta:vali. 'E:no

'ša:nco, 'e:no g'ra:bo so s'ku:pali, v 'ti:¶sto pa so s'pẹ:t 'me:tali 'u:no 'dru:úgo

'ze:mlo, ker je b'lọ: obi'ča:jno f'se: 'gu:r po b're:¶gi, 'ta:k so p|r 'na:s vi'nu:gradi

pos'ta:úleni in so 'tọ: 'ta:k re'gu:lali. V 'ze:šniX 'ce:taX pa 'tọ: re'gu:lajo al z

'ba:gerom al pa 'ku:j z 'bu:ldoţerom, ko z 'de:sko, pa 'ta:k, ko da bi o'ra:ú pa bi

'di:lo b'ra:zde pa se 'ta:k 'tu:to prere'gu:li, 'ne:¶.

42

Količenje

'Tẹ: pa ko 'ma:mo ţi 'tu:to f'se: s'ku:úp zre'gu:lano, 'tẹ: ţi pa 'ta:k p'ri:¶de s'ku:ro

'zi:¶ma. 'Ta:k da f 'ti:¶stem 'zi:mskem 'ce ±e:ti ne 'di:lamo 'ni:¶č, ampak pus'ti:¶mo

'ze:mlo, da se po'Xe:ja in da jo m'ra:s pa s'ne:¶k pa 'vu:da f'se: s'ku:úp pre'di:la in

da 'tọ: se 'má:lo razdro'bi:¶ pa 'má:lo razg'rẹ:, ko se 'ri:če po do'ma:če 'ne:¶. 'Na:X

pom'la:di 'me:rca nok'ra:t, ko se ţi 'tọ: f'se: s'ku:úp 'má:lo posu'ši:¶ pa 'má:lo

z'ri:¶Xta 'ze:mla, pa z 'nẹ:kimi b'ra:nami al pa z 'nẹ:kimi f'rẹ:zerami 'tọ: potem

po'ra:únamo, da je 'ti:¶sto 'kọ:lko 'tọ:lko 'ra:úno, da 'ni:¶so 'ta:ke ko 'ne: b'ra:zde,

pa da je 'pa:č prip'ra:úleno za sa'je:je.

Ko se z'me:¶nimo, da bomo sa'di:¶li, 'pe:rvo se've:¶da 'ta:k 'mọ:rmo 'vi:det, 'ki:re

'su:rte 'te:rse bomo sa'di:¶li v vi'nu:gradu, 'ne:¶. Al bo 'tọ: 'ri:¶zling al 'ke ±e: 'ja:s

've:¶m 'ke ±e:. Pa p'ri:¶demo, da ga 'a:úš'tẹ:kamo, da prip'ra:vimo v'nu:ret, da bo

'ta:k, ker 'tu:ti v'nu:ret bomo se 'ma:ntrali v n'je:m d've ±e:sti, 'pẹ:tÑd've ±e:sti al pa še

ce'lọ: 've:č, 'ne:¶, 'le:¶t. Za'tọ: na'rẹ:dimo 'ta:k v'nu:ret, 'ta:k ko nam 'pa:še, pa ko bo

nam 'ne:bulši za 'di:lo.

Nas'ta:vimo si 'ti:¶ste 'li:nije 'pe:rve, os'no:úne, po'tẹ:m na'rẹ:dimo 'ta:k ko 'ne:

kvad'ra:te par'cẹ:l, ker f'si: b're:¶gi 'ni:so g'li:X 'ra:úni ko 'mi:¶za, ampak so 'ta:k

'má:lo nao'krọ:glo al pa po ster'mi:¶naX in za'tọ mi 'ra:bimo 'ta:ke par'cẹ:le, 'ki:re

so 'kọ:lko 'tọ:lko kvad'ra:tne, ki pa g'rẹ: na d'ru:úgo st'ra:n, pa na'rẹ:dimo 'nu:ter

c'vi:¶kle. F 'ti:s¶te c'vi:¶kle po'tẹ:m mi p'ri:¶demo z 'e:ne os'no:úne 've:rste 'nu:ter f

c'vi:¶kø, za'tọ si 'mi:¶ nas'ta:vimo 'tu:te 'pe:rve 'li:nije. Za'bi:jemo 'ku:l 'gu:ra pa

'du:la, pa po'tẹ:m v'ze:memo 'e:no 'pa:lco, 'ki:ra je pač doú'ţi:¶ne 'ta:ke, 'ka:ko

bomo 'mi:¶ 'mi:li ši'ri:¶no med 'te:rsami, 'ne:¶, med 've:rstami. F'ča:siX je 'bi:ú

'mẹ:ter 'u:sÑde'sẹ:t, 'na:X je b'lo: 'mẹ:ter de'sẹ:t, 'mẹ:ter d've:jsti, 'ka:k pač

'mi:¶slimo, da nam bo š'lọ: 'vu:n. Ko 'tu:to naš'tẹ:kamo 'ti:¶ste os'no:úne kvad'ra:te,

'na:X pa po'tẹ:gnemo s'pọ:daj pa z'gọ:raj š'pa:ge. 'E:ne š'pa:ge po'tẹ:gnemo 'gu:r pa

'du:l, 'e:no š'pa:go pa po'tẹ:m 'le:¶vo pa 'de:¶sno v'le:¶čemo, 'ta:k da 'ti:¶sto š'pa:go

'sa:mo pres'ta:úlamo 'du:l po par'cẹ:li in do'bi:¶mo aúto'ma:cki 'ku:j k'ri:¶ţe, 'ka:m

'nu:ter š'tẹ:kamo po'tẹ:m ve'nu:ret, pač 'ku:le, da bomo sa'di:¶li 'te:rto, 'ne:¶. 'Pa:zit

pač 'mu:remo, da g'rẹ:jo f'se: 'li:nije 'ra:úno. 'Mi:¶ smo 'ri:kli, 'e:ne so g'la:úne,

'na:X so pa us'mi:ŋke pa šesnajs'ti:ŋke in 'tọ: 'ka:k 'na:X se o'be:rneš, 'ta:k 'mu:re

'bi:t f'se: v raú'ni:¶no na'rẹ:to.

43

Zasajanje

Ko 'ma:mo 'tu:to 'fe:rtik, pa 'za:čnemo za'sa:jat. Za'sa:jamo pa 'ta:m v d'ru:úgi

polo'vi:¶ci ap'ri:¶la, v za'čẹ:tki 'ma:ja. 'Ta:m do 'ne:ga de'sẹ:tiga 'ma:ja bi 'nẹ: b'lọ:

'tu:to 'kọ:lko 'tọ:lko 'fe:rtik. 'Ma:mo d've:¶ 've:rsti, al 'rọ:čno 'ku:plemo 'lu:úkne al

pa 'ma:mo 'ta:ki st'rọ:j, ko 'ma: 'ta:ki 'v|lki s'vi:der, pa s 'ti:¶stim 'v|lkim s'vi:drom

d'va: 'v|lka 'mu:čna 'di:da 'lu:úkne 've:rtata. 'Tọ: je s'vi:der, ko se ver'ti:¶ na

mo'tọ:r in 'tu:ti 'lu:úkno z've:rta, pa g'rẹ:jo nap're:j.

'Na:či pa se s š'ti:¶Xom š'ti:¶Xajo 'lu:úkne in se 'tọ: 'ta:k š'ti:¶Xa, ker pri st'rọ:jnem

'ne:na g're:, pri 'rọ:čnem pa se 'ta:k š'ti:¶Xa, da ko se 'di:la 'e:na 'lu:úkna se 'tu:to

b'la:to is 'tọ:te 'lu:úkne 'lu:ča f 'ti:¶sto 'lu:úkno, ko je ţi 'te:rs za'sa:jen. 'Ta:k se

'ku:j 'gu:r 'lu:úča. 'Pe:rvo se 'e:na 've:rsta na'rẹ:di, 'na:X se pa g'rẹ: ot 'ti:¶ste 've:rste

v d'ru:úgo 've:rsto, 'ta:k ko smo ţi p're:j 'ti:¶ste k'ri:¶ţe na'rẹ:dli. T'ri:¶ sa'di:¶jo

'te:rse, š'ti:ri, 'pẹ:t, 'še:¶st pa 'lu:úkne 'ku:úple, 'ne:¶. 'Te:rsi so obi'ča:jno 'e:n med

d'ru:úgim so d'va: 'mẹ:tra d've ±e:sti, 'e:n 'po:úlek d'ru:giga so pa 'u:sÑde'sẹ:t do

de've:je'sẹ:t centi'mẹ:trof, 'ma:ksi'ma:lno 'e:n 'mẹ:ter. 'Ta:k da 'u:ni ko 'ku:ple

'lu:úkno, ko'mọ:t 've:rţe b'la:to f 'ti:¶sto 'lu:úkno, f 'ki:ri je ţi 'te:rs, in 'tọ: 'ta:k

po'tẹ:m pos'tọ:poma se g'rẹ: 'du:l.

'Te:rse 'ta:k 'ma:mo 'ku:úplene. Po 'su:rtaX se prip'ra:vi, 'ta:k da se v'zẹ:me f'sa:ki

'te:rsek, se pog'lẹ:da, 'ka:k je 'ti:¶sto 'cẹ:pleno 'mi:sto, ker 'te:rsek se 'cẹ:pi na

div'ja:ka, po'tẹ:m pa z'ra:ste 'ti:¶sta 'su:rta g'ru:jzdja al pa 'te:rte, 'ki:ro smo pač

ţe'lẹ:li. In 'zẹ: či je 'ti:¶sto 'cẹ:pleno 'mi:sto 'le:¶po na'mu:čeno 'nu:ter f para'fi:¶n in

je f 'ti:¶stem 'nu:ter 'le:¶po ob'dẹ:lano. 'Ze ±e: mi 'ti:¶sto 'le:¶po pog'lẹ:damo, či 'tọ:

f'se: š'ti:¶ma, či so 'ti:¶ste 'o:úkice f'se: 'ta:k kak 'mọ:rjo 'bi:¶t. S'po:údi pa so

kore'ni:¶ne 'tu:t pre'dọ:úge in na 'kọ:nci p'ri:¶memo in za 'e:no 'mọ:ško pe'ši:¶co

od're:¶ţemo kore'ni:¶ne, ker 'da:lše ne 'ra:bimo, 'ne:¶.

'Nọ: in 'ze ±e: f 'ti:¶sto 'lu:úkno, ko smo 'mi:¶ s'ku:pali, 'da:mo na 'pu:dÑ 'má:lo

kom'pọ:sta. Ţi p're:j pa 'tu:ti 'te:rsek, f'ča:siX 'ze ±e: 'ta:k 'ne:¶ 've:č, so na'ma:kali

'nu:ter v, 'ze ±e: m po'vi:do 'ta:k ko pač 'jẹ:, 'nu:ter v k'ra:úji d're:k pa 'má:lo

'i:¶lofce, pa si z 'vu:do z'me:¶šo, da je 'tọ: b'la: ko 'na: 'ţu:úpa. In 'nu:ter f 'ti:¶sto

'ţu:úpo so po'tẹm 'tọ: po'mu:čili in so 'ti:¶sti 'te:rsek pos'ta:vili 'nu:ter f kom'pọ:st,

'má:lo zag'li:¶Xali 'ce:¶lo 'te:rsno 'de:blo, ki je ok'rọ:k 'pẹ:tÑd've ±e:st, t'ri:¶e'sẹ:t do

'pẹ:tÑt'ri:¶eset centi'mẹ:rtof 'do:úgo, smo ob'di:lali 'le:¶po z 'ze:mlo. 'Nu:ter smo pa

44

f'si:¶pali 'po:ú 'kọ:rpa al pa, či smo 'mi:li še 've:č, 'e:n 'kọ:rp g'nu:ja. In po'tẹ:m je

'tọ: b'lọ: 'gọ:tovo. 'Te:rsek pa 'mu:re g'lẹ:dat 'tọ:lko iz 'ze:mle 'vu:ún, 'ti:¶sti ko

'na:X zagli'Xa:vlejo, 'kọ:lko je 'u:no 'cẹ:pleno 'mi:sto s para'fi:¶nom. 'Tọ:lko 'mu:re

'vu:ún g'lẹ:jat, 'ni:¶č 've:č. 'Ze ±e: smo 'da:li g'nu:j 'nu:ter. Ko pa p'ri:¶demo v

d'ru:úgo 've:rsto, 'ta:k 'u:ni, ko 'tu:to 'lu:úkno 'ku:ple, 'ze:mlo 'gu:r na 'u:ni g'nu:j

na'me:če 'ta:k, da je ţi 'ku:j 'lu:úkna za'di:lana.

Ja, 'ze ±e: ko smo 'tu:to f'se: posa'di:¶li, 'tọ: 'ze ±e: pač 'ra:ste. 'Tọ: pus'ti:¶mo 'mi:¶losti

ne'mi:¶losti 'má:teri na'ra:vi, 'ne:¶. Či je 'le:¶pa 'li:tina, či je 'dọ:sti v'lá:ge pa

'tu:plo 'so:únce, 'tọ: 'sa:mo od 'se:be 'le:¶po 'ra:ste, či pa je 'bu:l 'su:úXa 'li:tina

'bọ:mo pač 'mu:gli 'má:lo za'má:kat al pa 'má:lo za'li:¶t. 'Ze ±e: 'tu:to 'pe:rvo 'li:to

pač škro'pi:¶mo 'tu:ti v'nu:ret, ko 'le:¶po 'za:čne 'ra:st 'ta:m po 'pe:rvem 'má:ji se ţi

'vi:¶di, 'ki:re 'ra:stejo, 'ki:re 'ne:na 'ra:stejo. 'Ti:¶ste, 'ki:re 'ne:na 'ra:stejo, še

mo'gọ:če 'má:lo po'ča:kamo, ker p'ra:úzap'ra:ú je še 'ta:m do aú'gu:ústa 'ce ±e:t za

sa'di:¶t. 'Sa:mo 'ti:¶ste bi 'na:X 'mu:gli po'zi:¶mi zag'li:¶Xat, da 'ne:na z'me:rznejo.

Po'tẹ:m 'mọ:rmo 'le:¶po 'co:ú 'vẹ:zat, 'du:l p'lẹ:t 'ti:¶ste 'ra:úbere, ko se 'ri:če, al pa

za'li:¶stnike in 'tọ: 'le:¶po 'ra:ste. P'ra:vijo, da na m'la:di vi'nu:grat bi 'mu:go

g'lẹ:dat s'ku:ro ti'ko:ú, ko na 'má:liga f'rọ:ca. 'Mọ:rš bit f'sa:ki 'de:¶n p|r 'je:m, pa

ga g'lẹ:dat pa nego'va:t.

Deli vinske trte

No 'ze ±e: 'ti:¶sto 'pe:rvo 'li:to, ko smo 'ri:kli, 'ta:k 'le:¶po z'ra:ste in či je 're:¶s p'ra:vo

'li:to, pa či je 'te:rsek p'ra:ú za'sa:jen, bi 'mu:go s'ku:ro z'ra:sti do 'ni:ga 'mẹ:tra

'vi:¶sko, 'ne:¶. 'Ze ±e: pri 'tu:ti 'ra:sti 'má:mo, 'tu:to 'li:to 'pe:rvo še g'li:X ne:¶,

'ne ±e:'bu:l 'pa:zimo, da 'ra:úbere 'du:l 'te:rgamo, 'ta:k ko smo ţi 'ri:kli.

Korenine

'Na:x 'dru:úgo 'li:to pa ţi 'za:čnemo spom'la:di. 'Mu:remo vi'nu:ret 'tu:ti m'lá:di

o'ku:pat 'le:¶po f'se: o'ku:l, ker 'po:úlek 'cẹ:pleniga 'mẹ:sta z'ra:sejo 'tu:údi 'vu:ún

kore'ni:¶ne. 'Tẹ:mu se 'ri:če 'ru:sne kore'ni:¶ne. 'Tọ:te 'ru:sne kore'ni:¶ne 'mi:

'mu:remo ob'vẹ:zno 'be:¶k po're:¶zat. 'Tọ: pa za'tọ:, ker 'ru:sne kore'ni:¶ne so

kore'ni:¶ne od div'ja:ka, ker 'cẹ:pi se na div'ja:ka, in so 'bu:l 'mu:čne pri 'ra:sti ko

'u:ne p'ra:ve kore'ni:¶ne, 'ki:re smo od're:¶zali za eno pe'ši:¶co doú'ţi:¶ne smo 'ri:kli

45

p're:j 'be:¶k. 'Ze ±e: či 'tọ:te 'ru:sne kore'ni:¶ne 'ne:na po're:¶ţemo 'be:¶k, 'ra:ste

'te:rsek 'sa:mo na 'ru:sniX kore'ni:¶naX, 'ke ±e: pa ni 'du:bro o'zi:roma 'te:rsek 'nẹ:ne

p'ra:ú 'ra:ste. Za'tọ: 'mọ:rmo, 'tẹ: ko o'ka:plemo spom'la:di, 'tu:ti m'lá:di v'nu:ret,

'mu:remo 'tọ:te 'ru:sne kore'ni:¶ne 'be:¶k po're:¶zat.

'Tọ: je 'ze ±e: d'ru:úgo 'li:to, 'nọ: 'tọ: je 'ze ±e: p'ra:úzap'raú 'pe:rvi 'le:¶tnik 'ne:¶.

'Pe:rvo 'li:to še 'tu:ti m'lá:di 'te:rsek, da se 'bu:lši fkore'ni:¶ni, 'ta:m 'u:ne s'po:údne

p'ra:ve kore'ni:¶ne 'bu:l p'ri:mejo, v're:¶ţemo 'te:rsek, se 'ri:če na'ze ±e: na d've:¶ do

t'ri:¶ 'o:úke vi'ši:¶ne, 'ne:¶. In 'ta:k, da 'tu:ti po'tẹ:m 'má:ja, 'ju:únija, 'ju:úlija s'pẹ:t

'za:čne, ko da bi za'če:ú na 'nọ:vo 'ra:stit, 'sa:mo da ţi 'ma: kore'ni:¶nski sis'tẹ:m

'bu:l raz'vi:¶t, pa je 'bu:l 'mu:čÑ.

'Nọ: 'ze ±e: ţi 'má:mo v'nu:ret z'ra:ščen nap're:j, 'le:¶po smo 'ru:sne kore'ni:¶ne

po're:¶zali. 'Ru:sne kore'ni:¶ne se ob'vẹ:zno pa st'rọ:go 're:¶ţejo 'sa:mo z

v'nu:rdnimi š'ka:rnami, da 'ne:na poško'du:újemo 'te:rsek. 'Tọ: je 'ta:k za ni 'pe:rst

de'be:la 'ti:¶sta sa'di:¶ka in 'tọ:, či 'ma:mo 'ka:ko 'mu:tko al pa 'ru:útanco 'u:stro,

ta'kọ:j ga 'le:Xko 'be:¶k f'se:¶kamo. Za'tọ: se 'ti:¶ste 'ru:sne kore'ni:¶ne 'pe:rvo

'má:lo ot'ku:plejo, pa se po're:¶ţejo 'be:¶k do 'ti:¶stiga 'cẹ:pleniga 'mẹ:sta. 'Da:le

'nu:ter 'ta:k 'ne:na 'ra:stejo.

Deblo

Po'tẹ:m ga s'pẹ:t pus'ti:¶mo 'gu:r, s'ke:rbno 'vẹ:ţemo 'cọ:j k 'ku:li, da je 'le:¶po

'ra:úno 'gu:r, da ni po'še:úno, pa 'ni:¶ma 'nẹ:ke 'gu:úmp al pa ko'li:n al pa 'ni:ke

ta'ki:ga in 'tọ: ne'gu:újemo 'de:blo, se 'ri:če, 'ne:¶. 'Ti:¶sto 'de:blo pa s'pẹ:t

pus'ti:¶mo na 'tu:to vi'ši:¶no, p'ra:úzap'raú 'kẹ:ko sam z'ra:ste, 'tọ: ga pus'ti:¶mo,

'ne:¶.

Nova armatura

'Ze ±e: ko 'ma:mo 'mi:¶ 'tọ: ţi f'se: s'pu:úcano, po're:¶zano, 'ze ±e: pa 'le:Xko se

'lọ:timo 'di:lat arma'tu:úre za vi'nu:grat, 'ne:¶. 'Ku:le 'má:mo nas'ta:úlene, 'ze ±e: pa

še 'ra:bimo s'te:bre le'se:¶ne al pa be'tọ:nske, 'ze ±e: 'ra:bimo 'mi:¶ 'i:¶sto za 'tu:ti

m'lá:di 'nọ:vi vi'nu:ret. 'Ze ±e: či 'mamo še s'ta:re s'te:bre, či ve'la:jo, ve'la:jo, či pa

'ne:na ve'la:jo, pač 'bọ:mo 'mu:gli 'ku:úpit 'nọ:ve.

46

'Ku:úpimo be'tọ:nske s'te:bre, re'ci:¶mo 'tọ: so 'u:sÑ na 'u:sÑ al pa 'še:¶st na 'še:¶st,

vi'ši:¶ne so d'va: 'mẹ:tra 'u:sÑde'sẹ:t, 'ta:ke so ţi na'rẹ:te in 'tọ: po'tẹ:m 'mi:¶

'za:čnemo z arma'tu:úro. 'U:ne 'pe:rve k're ±e:ne s'te:bre 'da:mo 'má:lo 'bu:l 'mu:čne,

v'me:¶sne pa so 'tu:ti 'še:¶st na 'še:¶st al pa 'u:sÑ na 'u:sÑ, pa jiX 'da:mo med

've:rsto. Nas'ta:vimo 'ta:k med 'pẹ:t 'še:¶st 'te:rsof, 'ta:k 'da:mo 'tu:ti be'tọ:nski

s'te:ber. 'Tu:údi be'tọ:nske s'te:bre 'le:Xko 've:rtamo, ker ga 'mu:remo v 'lu:úkno

'da:t. 'Mu:re bit 'u:sÑde'sẹ:t centi'mẹ:trof 'mu:re bit v 'lu:úkni, 'má:mo da 'rọ:čno

s'vi:der z've:rtamo 'nu:ter 'lu:úkno al pa st'rọ:jno, 'ta:k 'ka:k smo p're:j 'ri:kli, ko

'le:Xko v'nu:ret za'sa:jaš. 'Ta:k je pač 'tu:ti s'vi:der, 'sa:mo da je 'má:lo 'bu:l 'má:li.

'Tọ:te s'te:bre 'mi:¶ po'sta:vimo 'nu:ter, zaš'ta:mfamo 'le:¶po o'ku:l. 'U:ne ta

k're ±e:ne, s'po:údne pa z'gu:rne, 'ti:¶ste pa 'da:mo 'má:lo pot 'kọ:t, da se 'ne:na 'ta:k

p're:več 'Xi:¶tro f'ku:úp po'tẹ:gne, 'ne:¶.

Met 'tu:te s'te:bre pa po'tẹ:m po'tẹ:gnemo d'rọ:t. 'Pe:rvo 'ţi:¶co, 'ri:čemo g'la:úni

d'rọ:t, 'ti:¶stiga po'tẹ:gnemo de'vẹ:je'sẹt do mẹ:ter 'vi:¶sko ot 'pu:da. 'Ti:¶sti d'rọ:t je

'má:lo 'bu:l de'be:li, 'má:lo 'bu:l 'mu:čÑ. 'Tu:ti s'te:bri 'ma:jo na 'sa:kiX de'sẹ:t

centi'mẹ:trof 'lu:úkne in po'tẹ:gnemo 'šẹ:jeset centi'mẹ:trof 'gu:r od 'ze:mle

s'po:údno 'ţi:¶co, 'tọ: je pa špe'ro:ún d'rọ:t. Po'tẹ:m pa či še 'gu:ri 'da:mo pop're:¶k

no's|lce d'rọ:ta, taki p'le:Xnati no's|lci so, pa 'le:Xko po'tẹ:gnemo d'va: d'rọ:ta al pa

'i:niga. Či po'tẹ:gnemo d'va: d'rọ:ta za f'sa:ko 've:rsto, je pač po'tẹ:m 'bu:lši, ko 'tọ:

nam f'se: s'ku:úp z'ra:ste, za 'nu:ter pop'ra:úlat, ker pač 'nu:ter pop'ra:vimo med

d'va: d'rọ:ta, 'ne:¶.

Na f'sa:ki st'ra:ni 'da:mo š'pa:ner, se 'ri:če. D'rọ:t 'mu:remo naš'pa:nat, da ko je

'tẹ:ţa, da 'nẹ:ne vi'si:¶ 'ku:j f'se: 'si:m pa 'te ±e: in ko 'má:mo 'ze ±e: 'tu:to

prip'ra:úleno. 'Ja:, 'mu:rem še pa 'tọ: po'vẹ:dat, da k're ±e:ne, 'gu:rniga pa

s'po:údniga, k're ±e:ni s'te:ber pa 'mu:remo f'si:¶drat, 'ne:¶. 'Má:mo 'ta:ke 'si:¶dre, ko

jiX 'le:Xko do'bi:¶š v 'za:drogi za 'ku:úpit, ko so ţe'li:zni, ko 'ma: s'po:úda 'ta:k ko

no špi'ra:lo, 'ku:j enos'ta:úno z 'kọ:s ţe'li:za 'nu:ter zaš'ra:úflemo v 'ze:mlo

glo'bu:ko. Je 'má:lo 'bu:l 'te:ško 'di:lo in 'ta:m po'tẹ:m z d'rọ:tom z'vẹ:ţemo 'tu:ti

k're ±e:ni s'te:ber. 'Le:Xko ma'ga:ri 'tu:údi le'se:¶ni 'ka:ki 'ku:l al pa š'pi:¶často 'nu:ter

za'bi:jemo, da š'pa:namo. 'Le:Xko ot'ku:plemo 'v|lko 'lu:úkno, pa 'ka:ki 'v|lki

'ka:men 'nu:ter 'da:mo. V g'la:únem 'ti:¶sti 'mu:re 'de:rţat k're ±e:ni s'te:ber, da 'ne:na

d'rọ:te od 'tẹ:ţe f'ku:úp po'tẹ:gne.

47

No ko 'má:mo 'ze ±e: f'se: f'ku:úp 'tọ: prip'ra:úleno, na'rẹ:to, pa smo p'ra:úzap'raú

kon'ča:li z arma'tu:úro vi'nu:grada. In po'tẹ:m, ko pač 'te:rsek 'ra:ste, 'tọ:te 'ru:zge

f'se: f'ku:p 'le:¶po 'nu:ter pop'ra:úlamo, da je 'tọ: ta:k 'ka:k 'mu:re 'bi:t.

Obrezovanje trte

'Tu:ti 'te:rs je s'ta:r ţi t'ri:¶ 'le:¶te. 'Ze ±e: pa ţi 'mu:remo v je'se:¶ni, 'na:X de'ce:¶mbra

pa 'ta:j do 'ma:rca, pa ţi 'za:čnemo 'tu:ti 'te:rsek, ko smo ga t'ri:¶ 'le:¶te na'ze ±e:

sa'di:¶li, ţi p'ra:ú 're:¶zat, 'ta:k ko bo zg'lẹ:do 'na:š p'ra:vi v'nu:ret. 'E:no'li:tna

'ru:zga ro'di:¶ na d'vọ:'li:tnem 'le:¶si, 'ne:¶, 'tọ: je s'ta:lno 'ta:k. 'Tẹ: pa 'mi:¶

'mu:remo si 'tu:to 'ta:k nas'ta:vit. Ko g'rẹ:mo v 'nu:ret, se pret f'sa:kim 'te:rsom

pos'ta:vimo, 'ga: od z'gu:ra 'du:l pog'lẹ:damo, da 'vi:¶dimo, 'ke ±e: nam je od

p're:jšniga 'li:ta z'ra:slo o'zi:roma 'ke ±e: nam je os'ta:lo in po'tẹ:m se 'lọ:timo

're:¶zat, 'ne:¶.

'Re:¶ţemo 'ta:k, 'ta:k so f'ča:siX 're:¶zali, pa se 'vi:¶di, da je s'ku:ro 'ta:k 'ne ±e:'bu:lši,

ko so s'ta:ri 'lu:údi 're:¶zali. 'Re:¶ţemo na d'va: špe'ro:úna pa na d'va: 'če:pa. 'Ze ±e:

'i:ni 'ze ±e: po 'nọ:vem 'e:n špe'ro:ún pa 'e:n 'či:p. 'Sa:mo či 'nẹ:češ, da bi 'te:rsek

pre'Xi:¶tro s'Xi:ro, 'tẹ: pač mu 'da:š 'e:n špe'ro:ún pa 'e:n 'či:p. 'Tọ: se p'ra:vi

špe'ro:ún je p'ra:úzap'raú 'ze ±e: 'dvọ:'li:tni, d'ru:go 'li:to bo d'vọ:'li:tni 'le:¶s 'Tọ: je

'li:tošni 'e:noli:tni 'le:¶s, ki bo d'ru:go 'li:to 'dvọ:'li:tni 'le:¶s. Ta 'le:¶pšo 'ru:zgo, ki

bi 'ne: b'la: de'be:la za ni 'pe:rst al pa 'ne ±e:'bu:lša je za debe'li:¶no 'e:niga

s'vi:¶nčnika. 'Ti:¶stiga od're:¶ţemo med 'u:sÑ pa med ed'ne ±e:st 'o:úkami. 'O:úke pa

so 'ti:¶ste, ko 'ra:stejo 'gu:ra na 'ti:¶sti 'ru:zgi, ki je z'ra:sla 'li:tošno 'li:to, ko

p'ri:dejo 'li:steki 'vu:n in 'ta:m se 'vi:¶di 'o:úkica. Is 'ti:¶ste 'o:úkice po'tẹ:m d'ru:go

pom'la:t z'ra:ste 'e:no'li:tna 'ru:zga, na 'ki:ri 'ru:zgi so 'na:X 'gu:ra 'gru:jzdeki.

'Nọ: in 'ti:¶sto 'mi:¶ 'ze ±e: v're:¶ţemo. 'Ze ±e:, či smo se od'lọčili, da bomo v're:¶zali

d'va: špe'ro:úna med 'u:sÑ pa ed'ne:jst 'o:úkami, kak pač 'nu:úcamo, 'tẹ: pač

pus'ti:¶mo d've:¶ 'tu:ti 'ru:zgi. 'Te:rsek 'da: 'ta:k 'tọ:lko 'šu:úme, da je 've:č ko 'po:ú

'ta:k p're:več, pa še pus'ti:¶mo d'va: 'če:pa. 'Če:p pa je 'má:la 'rọ:zgica 'e:no'li:tna,

ko 'má: 'ne ±e:'ve:č d've:¶ 'o:úki. 'Ti:¶sti d've:¶ 'o:úki bomo 'mi:¶ po'ra:bili d'ru:go

'li:to za špe'ro:ún. Ker bomo 'tu:tiga, ko ga 'ze ±e: 'li:tos pus'ti:¶mo za špe'ro:ún,

bomo d'ru:go 'li:to 'be:¶k od're:¶zali, ker ga 'ne:na ve:č 'nu:úcamo, ker 'má:mo

'u:niga m'la:diga, 'ne:¶.

48

'Ze ±e:, či nam 'tu:ti špe'ro:úni 'ni:¶so g'li:X 'ta:k 'ne ±e:'bu:l š'li: 'vu:ún, pa 'le:Xko, či

'má:mo 'ka:kiga 'bu:l k'ra:tkiga, pač 'bu:l k'ra:tkiga v're:¶ţemo, 'ti:¶sto pa 'ri:čemo,

da so 'ku: 'ni: 'bi:¶ki, 'bi:¶k. 'Tọ: je ko ma 'pẹ:t, 'še:¶st al pa 'má:lo 'me ±e:n 'o:úk.

'Ti:¶sto mọ:rmo 'na:X pri 'vẹ:zaji 'bu:l 'pa:zit, da se nam 'ne:na 'du:l z'lu:mi, ker pač

'ne:na g'rẹ: 'ta:k v 'lọ:k.

'Re:¶ţemo 'ta:k, da od're:¶ţemo, 'ka:k 'do:úgi 'mu:re 'bi:¶t špe'ro:ún, med d've:¶ma

'o:úkama. In 'tọ: 'ta:k 'ši:f, da je ster'mi:¶na 're:¶za 'be:¶k o'be:rjena od 'o:úke, da

'ne:na po'tẹ:m, ko 'za:čne g'na:t, pa spom'la:di so še 'ti:¶ste s'la:ne pa po'zẹ:be, da

nam 'sọ:k od 'te:rseka 'ne:na 'ti:če po 'o:úki, ker 'tẹ: 'o:úka z'me:rzne, ker je

v'la:ţna.

S'ta:ri 'u:ni 'le:¶s, 'ke ±e: 'ne:na 'ra:bimo, f'se: 'be:¶k po're:¶ţemo, 'de:blo 'má:lo 'du:l

s'pu:účemo, ker se 'gu:ra na'bi:ra š'ku:rja. Ker 'te:rsek se X'ra:ni 'nẹ: is š'ku:rje,

ampak is 'ce:¶liga 'te:rsniga 'de:bla, s 'ce:¶le debe'li:¶ne se na'pa:ja. 'Ni:¶ma 'ta:k

š'ku:rje, ko 'ma:jo d'ri:ve, 'ne:¶. 'Ce:¶la debe'li:¶na 'te:rseka na'pa:ja 'gu:rni 'dẹ:l

'te:rsa špe'ro:úne, pa g'ru:jzdeke, pa 'li:¶ste, pa f'se: f'ku:úp. Ko 'te:rsek 'ra:ste pa

se debe'li:¶, nas'ta:ne o'ku:l š'ku:rja. F 'ti:¶sti š'ku:rji pa se na'bi:rajo 'ra:zne

bo'lẹ:zni, 'ra:zni 'ka:pari, za'tọ: je 'du:bro, či 'ti:¶sto s'pu:účemo 'du:l, da je s'te:blo

'te:rseka 'či:¶sto. 'Tọ: 'di:lamo pri 're:¶zi, 'ne:¶.

Ko 're:¶ţemo ve'nu:ret, 'tẹ: 're:¶ţemo z v'nu:rdnimi š'ka:rnami. G'li:¶X 'ne ±e:'bu:l

'e ±e:nfoX ni, 'má:lo ţi 'rọ:ke bo'li:¶jo. 'U:ne ta de'be:le 'dẹ:le, 'ke ±e: smo pa pus'ti:li,

nas'ta:ne f sre'di:¶ni ko na g'lá:va. 'Ti:¶sto g'lá:vo pa 'mu:remo pač od're:¶zat,

'má:mo tako 'ţa:gico 'po:úlek, pa z 'ţa:gico 'be:¶k od're:¶ţemo, od'ţa:gamo, 'ne:¶.

V 'ze ±e:šniX 'ce ±e:taX so ţi 'má:lo 'bu:lši, 'má:jo 'tu:údi e'lẹ:ktrične š'ka:rne. 'Sa:mo s

'ti:¶stimi š'ka:rnami e'lẹ:ktričnimi 're:¶ţe 'sa:mo 'i:dÑ in 'ti:¶sti po're:¶ţe 'sa:mo

'ti:¶sto, 'ke ±e: 'nu:úca. 'Tọ: se p'ra:vi, da pus'ti:¶ 'e:n špe'ro:ún al pa d'va:, 'e:n

'če:pek al pa d'va:. F'se: os'ta:lo 'šu:úmo, ki pa je 'gu:ra na d'rọ:taX, pa 'u:n 'ne:na

'du:l 're:¶ţe. 'Du:l 're:¶ţe pa 'ne:na za'tọ:, ker 'tọ:te š'ka:rje so 'ta:k opčut'li:¶ve, da

ko s'ti:¶sneš, ţi v're:¶ţe. In ko 'ti:, 'ze ±e: ko s'ti:¶sneš, ne 'mu:reš 'ze±e: 'pa:zit, da

'ne:boš d'rọ:t 'sẹ:bo v're:¶zo, ker so 'ta:ke 'mu:čne. In 'ze ±e:, či bi ti 'tu:to 're:¶zo med

s'to:ú 'te:rsami 'si:gurno 'še:¶stk'ra:t v're:¶ţeš d'rọ:t. 'Tẹ: pa si 'ce:¶lo arma'tu:úro

f'se: 'du:l po're:¶ţeš. Za'tọ: 'u:n sa:mo 'ti:¶sto v're:¶ţe, f'se: os'ta:lo pa 're:¶ţejo

d'ru:úgi 'lu:údi z 'rọ:čnimi š'ka:rnami, ker 'ma: op'ču:útek g'da: p'ri:¶de do d'rọ:ta.

49

F'sa:ki 'te:rs 'le:Xko s'pu:znaš pọ li:¶sti pa 'pọ: s'te:bli pa 'pọ: doú'ţi:ni 'ru:zg.

Re'ci:mo ru'me:ni muš'ka:t 'ma: iz'rẹ:dno de'be:le 'ru:zge, 'ta:k de'be:le, ko za ni

'pa:lec pa še 'bu:l, 'ne:¶. 'La:ški 'ri:zling pa 'ma: 'bu:l 'te:jŋke, 'bu:l 'ta:k ko ne

'ši:¶bike. 'Ke:rner je 'tu:údi dru'ga:čÑ. Muš'ka:ti 'ma:jo 'bu:jno 'ra:st in 'du:sti

'šu:úme. 'Ke:rner 'ma: 'ta:ko 'šu:úmo, da je g'rọ:za. 'Tọ: 'mu:remo 'tu:údi 'fe ±e:n

'či:¶stit, 'ra:úbere 'du:l 'te:rgat, 'ta:k da je 'lu:ft, da 'le:Xko 'vi:ter s'ko:úze 'pi:¶Xa.

Ker či 'vi:ter s'ko:úze 'pi:¶Xa, pa su'ši:¶, ni 'tọ:lko bo'ja:zni, da bo š'lọ: bo'le:je 'gu:r,

'ne:¶. Ker 'ne ±e:'bu:l je pa bo'le:je pera'nọ:spora pa o'i:¶di, ne:¶.

Vezanje vinograda

'Tọ:, 'ke ±e: smo po're:¶zali, pa 'mọ:rmo 'ze ±e: 'tọ:te špe'ro:úne, 'ti:¶sto so 'ši:¶be ko

'ra:stejo v 'lu:ft, pa jiX 'mu:remo z'vẹ:zat na 'ti:¶sti naš os'no:úni d'rọ:t pa na

špe'ro:ún d'rọ:t, 'ne:¶. 'Ta:ke 'vẹ:zice se do'bi:jo za 'ku:úpit, 'ta:ke s pa'pi:rom. F

p're:jšniX 'ce ±e:taX so 'vẹ:zali 'ku:j 'ta:k z s'lá:mo. S'lá:mo so na'mu:čili 'nu:ter v

'vu:do, f'ku:úp pot'la:čili 'má:lo. 'Tọ: so 'da:li na 'ta:ki X'la:pec v ob'li:ki 'če:rke v,

pa je 'me:ú 'ta:k ni 'mẹ:ter s'po:úde, 'ta:k da si ga 'le:Xko 'po:úlek 'te:rsa 'nu:ter

'pi:¶kno, 'ne:¶. In s 'ti:¶sto 'mu:kro s'lá:mo so 'vẹ:zali al pa 'ku:j z na'va:dno š'pa:go.

S'te:blo od 'te:rsa so pa 'cu:j k 'ku:li 'vẹ:zali z 'te:rto. 'Sọ: 'ri:kli 'tọ: pa je p'ra:vi

do'ma:či 'pa:ntovec. S 'te:jŋko 'ši:¶bo s 'pa:ntofca so pri'vẹ:zali, špe'ro:ún pač se ni

'da:ú, ker je b'lọ: f'se: f'ku:úp pre'te:jŋko, 'ne:¶.

'Mi:¶ 'ze ±e: pona'vá:di 'vẹ:ţemo s 'tu:timi 'vẹ:zicami, ko se do'bi:jo za 'ku:úpit, ker

je 'ne ±e:'bu:l enos'ta:úno. Špe'ro:ún p'ri:¶memo, z 'e:no 'rọ:ko p'ri:¶memo 'ta:m na

sre'di:¶ni, z d'ru:úgo 'rọ:ko pa 'te:rdno 'mu:čno pri g'lá:vi, 'ta:m ko 'vu:n 'ra:ste iz

'de:bla. P'ri:¶memo pa ga za'tọ: 'mu:čno, da 'mi:¶, ko z 'le:¶vo 'rọ:ko v'le:¶čemo

špe'ro:ún 'du:l, da se od're:¶zani 'dẹ:l nam 'tu:, ko 'vu:n 'ra:ste, 'ne:na 'be:¶k

z'la:mle, za'tọ: ga 'mu:rmo 'mu:čno 'der:ţat in po'tẹ:m ga za'vi:jemo p're:¶k

'ti:¶stiga g'la:úniga d'rọ:ta, 'dọ: s'po:úniga špe'ro:ún d'rọ:ta. Z'gu:ra 'ze ±e: ţi 'le:Xko

spus'ti:¶mo in s'po:úda 'le:¶po s 'ti:¶sto 'vẹ:zico, ki je pa'pi:rnata s 'te:ŋko 'ţi:¶co,

'le:¶po za'vẹ:ţemo. Ker je vi'nu:ret 'gu:r na b're:¶gi, 'vẹ:ţemo s'ta:lno 'ta:k, da

špe'ro:úne 'vẹ:ţemo 'du:l po b're:¶gi. Ker či bi 'vẹ:zali 'gu:r po b're:¶gi, 'u:n ţi 'ta:k

al 'ta:k 'si:¶li 'gu:r, ker vege'ta:cija 'ţi:ne 'te:rs 'gu:r, za'tọ: ga s'ta:lno 'du:l po

b're:¶gi 'vẹ:ţemo.

50

'Má:mo d'va: na'či:¶na, 'le:Xko 'vẹ:ţemo. Špe'ro:úne al 'vẹ:ţemo 'ra:úno,

'vu:do'ra:úno, d'va:k'ra:t za'vi:jemo o'ku:l 'ti:¶ste g'la:úne 'ţi:¶ce, da 'vẹ:ţemo

'ra:úno po 'ţi:¶ci, da so f'si: špe'ro:úni v 'e:ni 've:rsti 'du:l po b're:¶gi, al pa 'ta:k, da

'vẹ:ţemo v 'lọ:k. 'Ze ±e:, či smo pus'ti:¶li d'va: špe'ro:úna, 'tẹ: nor'má:lno, da 'i:dÑ

g'lẹ:da 'du:l po b're:¶gi, d'ru:úgi pa 'gu:r po b're:¶gi, ker d'va: 'du:l po b're:¶gi ne

'mu:reš z'vẹ:zat. Za'vẹ:ţemo in pus'ti:¶mo, da 'le:¶po 'tọ: 'za:čne g'na:t pa 'ra:stit.

Vitice

'Tu:te m'lá:de 'ru:zgice pa se p'ri:mejo z 'vi:¶ticami. 'Vi:¶tica pa 'ra:ste na 'u:ni

st'ra:ni 'li:¶sta. Na 'e:ni st'ra:ni je 'li:¶st pa 'o:úka in se 'ti:¶ste 'vi:¶tice 'le:¶po

pri'jẹ:mlejo 'tu:tiga d'rọ:ta, 'ta:k da 'tọ: 'le:¶po vi'si:¶ 'gu:r, da 'tọ: 'ne:na f'se: f'ku:úp

od 'tẹ:ţe 'du:l z'de:rsne. 'Ti:¶ste 'vi:¶tice 'le:¶po 'ra:stejo, 'nu:ter pop'ra:úlamo, 'ta:k

da 'tọ: p'ra:ú 'le:¶po zg'lẹ:da.

Vršičkanje

'Na:X v je'se:¶nskem 'ce ±e:ti, ko je 'Ja:kop pa 'A:na, 'tẹ: pa 'lẹ:Xko 'za:čnemo 'du:l

š'tu:úcat. Od 'tẹ: nap're:j pa 'ra:sti 've:č 'ne:na 'nu:úcamo, ampak še 'nu:úcamo

'sa:mo 'sọ:k za debe'li:teú g'ru:jzdja pa za 'cu:úker pa 'ta:k nap're:j, ne:¶.

Razvoj vinske trte

'Vi:nska 'te:rta pa 'za:čne po'tẹ:m 'i:nk'ra:t, ko je 'ti:¶sti 'ce ±e:t, 'i:¶sto'ča:sno, ko

'ra:stejo 'nọ:ve 'ru:zgice, pa 'ra:stejo 'tu:údi 'má:li g'ru:jzdeki ali 'ka:breŋki. In na

'ti:¶ste 'ru:zgice, ko so ţi 'do:úge d've ±e:sti, 'pẹ:tÑd've ±e:sti centi'mẹ:trof, mo'gọ:če

še 'má:lo 'me ±e:n, 'tẹ: ţi 'mi:¶ 'vi:¶dimo s'ku:ro, 'ka:ka bo 'li:tina.

Z 'ča:som, ko je ţi pač 'ta:k 'da:leč, p'ri:¶de 'tu:út do cve'tẹ:nja, 'ne:¶. 'Tọ: cve'ti:¶

ok'rọ:k 'Ja:nezoviga, 'tọ: je 'ta:m d'ru:úgi polo'vi:¶ci 'še:stiga 'me:¶sca in 'tọ: 'mi:¶

se 'le:Xko 'sa:mo ves'li:¶mo, 'ka:ko 'li:tino bomo 'mi:li. 'Ze ±e:, či je le 'mọ:ţno, f

'ti:¶stem 'ce ±e:ti, ko g'ru:jzdeki cve'ti:jo, 'ne:na šp'ri:¶camo vi'nu:ret. Šp'ri:¶camo pa

'ne:¶ za'tọ:, ker 'le:Xko od'ţi:nemo če'bẹ:lice. 'Tu:údi 'u:se pa č'me:rli pa f'si:

f'ku:úp so nam po'ma:gali, še 'ne:bul pa s'ku:ro nam po'ma:ga 'vi:ter, da 'tọ:te

oplo'di:¶tvene 'ti:¶ste p'ra:šnike 'nu:si 'si:m pa 'te ±e:.

51

'Má:lo je o'ku:l 'tu:tiga škrop'lẹ:nja med cve'tẹ:njem je 'má:lo ne'rọ:dno za'tọ:, ker

f'se: vi:¶nske 'su:rte 'ne:na 'i:¶sto cve'ti:jo. Re'ci:¶mo 'ra:ne 'su:rte, ko 'Gu:tedø pa

'tu:údi 'ke:rner, cve'ti:jo 'du:sti p're:j. 'Ke:rner re'ci:¶mo je 'e:na 'su:rta, ko z'lọ:

'pu:zno od'ga:nja, 'tọ: se p'ra:vi, da 'ne:na 'ta:k 'Xi:¶tro 'za:čne g'na:t, da 'ne:na 'ta:k

'Xi:¶tro 'za:čne zele'nẹ:t, za'tọ: ji 'tu:údi 'ne:na š'ko:údi 'ti:¶sti spomla'da:nski

m'ra:s. 'Ra:ste pa 'ta:k 'Xi:¶tro, da pa 'na:X med 'pe:rvimi cve'ti:¶. 'Ta:k se 'Xi:¶tro

raz'vi:¶ja. 'Ke:rner cve'ti:¶ s'ku:ro št®'ne:st d'ni:¶ p're:j ko 'la:ški 'ri:zling, za'tọ: je

're:¶s prob'lẹ:m 'ti:¶sto škrop'le:je, ko sÑ p're:j 'ri:ko. Či 'ma:š ti 're:¶s niX 'pa:r

xek'ta:rof v'nu:rda, g'li:¶X ne 'mu:rš g'le:jat 'ze ±e: 'ki:ri cve'ti:¶, pa 'ki:ri 'ne:na

cve'ti:¶, pa ki m šp'ri:¶co, pa ki 'ne:m šp'ri:¶co. 'Ta:k da 'ki:ri 'má:jo 'bu:l 'má:lo, pa

'ki:ri 'má:jo 'bu:l e'na:ke 'su:rte, 'ti:¶sti se 'má:lo o'zi:rajo na 'tọ:, d'ru:úgi pa 'ne:¶.

'Tu:to cve'tẹ:je t'ra:ja s'ku:ro t'ri:¶ 'ti:dne, 'ne:¶. 'Ze ±e: pe f t'rẹ:X 'ki:dnaX pa ti

'mu:reš v'nu:ret pošp'ri:¶cat, ker 'na:či ti, ker 'tri:¶ 'ti:dne ni 'le:ipo pa 'tu:út 'de:š

g'rẹ:, pa je so'pa:ra in g'rẹ: bo'le:je 'gu:r, 'ne ±e:'bu:l za'ra:di pera'nọ:spore.

Peronospora in škropljenje

Ker pera'nọ:spora pa je p'li:sÑ, ki se po'ja:úla na 'li:¶staX. 'Li:¶sti 'vi:¶nske 'te:rte,

'ti:¶sti 'bu:l m'lá:di pa 'tu:út s'ta:ri, pos'ta:nejo 'vu:úna, 'ta:k ko da bi 'me:li 'gu:ra

'ta:ki f'le:k, ko da bi 'bi:ú 'má:sni f'le:k. Či ga pa o'be:rneš, na d'ru:úgi st'ra:ni pa je

'ce:¶li 'ta:ki p'li:snaf, 'si:¶vo 'ma:Xasti in 'tọ: se p'ra:vi pera'nọ:spora. In

pera'nọ:spora u'ni:¶či 'li:¶st in 'li:¶st ot'pa:de, či pa 'ni:¶ma 'te:rta 'li:¶stof, pa 'ne:na

'ra:ste. Za'tọ: 'mu:remo z 'ti:¶stimi škro'pi:¶vi, ker jiX je 'ku:j 'nẹ:ke, 'mu:remo

'rẹ:dno med 'u:sÑ, dva'ne ±e:st do tri'ne ±e:st d'nẹ:vi šp'ri:¶cat. 'Ne ±e:'bu:l se bo'ji:¶mo,

da nam 'ne:na 'tọ:ta pera'nọ:spora p'ri:¶de na g'ru:jzdje, ker po'tẹ:m m'lá:di

g'ru:jzdeki g'ra:tajo 'si:¶vi, 'ta:k ko da bi jiX s pe'pẹ:lom po'si:¶po in 'tọ: se po'tẹ:m

posu'ši:¶.

'Ze ±e: f 'tu:tiX 'ce ±e:taX 'ma:jo ţi 're:¶s 'ta:ka 'du:bra škro'pi:¶va, za škrop'lẹ:nje

pera'nọ:spore pa o'i:¶dija. F p're:jšniX 'ce ±e:tah pa so šp'ri:¶cali 'sa:mo z 'ga:lico pa z

'a:pnom pa z na'va:dnim ţ've:plom f p'ra:Xi. 'Sa:mo za o'i:¶di pa so še 'mi:li

'Xi:permaŋgan. 'Tọ: je 'ta:ka p'la:va st'va:r, ko da bi do'ma: f 'ku:úXni 'ti:¶ntni

s'vi:¶nčnik 'du:l nas'te:rgo, 'du:l na'čọ:Xo in 'tọ: se je z 'vu:do z'me:¶šalo in se je

52

po'tẹ:m 'sa:mo z 'nẹ:ko 'mẹ:tlico, 'ta:k smo 'mi:¶ 'di:lali pri 'na:ši 'ba:bici, 'ta:k

šp'ri:¶cali 'sa:mo po g'ru:jzdji.

Za ţ've:plaje 'tu:údi p'ro:úti o'i:¶diji, je 'ba:bica 'mi:la ţ've:plo f p'ra:Xi. 'Po:úlek

'ti:¶stiga ţ've:pla f p'ra:Xi pa je z'me:¶šala pe'pẹ:l, ko so 'de:rve 'ku:úrili f š'pọ:rXeti.

'Tọ: ni s'me:ú 'bi:¶t pe'pẹ:l ot 'ku:lna ampak od 'le:¶sa. Ţ've:plo pa pe'pẹ:l so

z'me:¶šali, 'pọ:l so pa 'mi:li 'ta:ke 'me:¶Xe, pa si 'ta:k na t'ra:Xter 'nu:ter f'si:¶po in je

'pi:¶Xalo po 'te:rti. Za pera'nọ:sporo pa so 'mi:li na'mu:čeno 'ga:lico pa 'ga:šeno

'a:pno.

Ko ocve'ti:¶, pa se 'ri:če, da se za'vẹ:ţe in 'ti:¶sti 'ce ±e:t, ko se za'vẹ:ţe, je

'ne ±e:'bu:lši, či je le, pač 'ka:k nam 'bo:úk 'da:, ko se 'ri:če, 'le:¶po v're:me. Ker či je

f 'ti:¶stem 'ce ±e:ti de'ţe:úje, 'tẹ: ko da bi f'se: f'ku:úp 'du:l 'pa:dlo. In se g'ru:jzdek

ne za'vẹ:ţe, 'tẹ: pač je 'pọ:l s'la:ba 'li:tina. Či g'li:¶X nam so p're:j, ko je 'ra:slo, b'li:

'du:bri nas'ta:úki 'ka:breŋkof.

'Ta:k da je na 'tu:tem 'te:rseki od g'lá:ve nap're:j, ko sta d'va: špe'ro:úna al pa 'i:dÑ,

os'ta:ne 're:¶s 'sa:mo 'ti:¶sto, 'ke ±e: 'mi:¶ 'na:X za d'ru:go 'li:to 'nu:camo, pa 'tu:to

'ke ±e: 'ze ±e: 'ra:ste. F'se: d'ru:úgo pa je 'sa:ma, ko se 'ri:če po do'ma:če, 'šu:úma, pa

'sa:mo 'di:la 'ti:¶sti 'tu:mft 'nu:ter med 'te:rsami, ker se 'pa:č ne 'mu:re 'lu:ftat, ker je

p're:več 'šu:úma in g'rẹ: 'gu:r 'sa:mo bo'le:je.

Varuh (houter)

'Tẹ: pa 'na:X bi ţi s'ku:ro 'mu:gli 'mi:t 'ka:kiga 'Xo:útera, ko bi 'pa:zo, 'ze ±e: 'ta:k

'ne:¶ 've:č, ko je 'tọ:lko 've:č v'nu:rda, da nam 'ne:na g'ru:jzdje g'rẹ:jo fk'ra:st, 'tẹ:

ko bi 'mi:¶ 'mu:gli p're:šat, 'tẹ: pa 'na:X p'ri:demo 'nu:ter v'nu:ret, pa je na 'po:ú

p'ra:zÑ. F s'ta:riX 'ce ±e:taX so 'mi:li 'Xo:útere. So 'mi:li 'i:niga 'di:da, so 'gu:r 'zẹ:li.

Je 'me:ú 'pa:lco pa klo'bu:úk, pa 'ge:rdo se je 'de:rţo. 'Tọ: so d'va: t'ri:¶ 'pá:úri, ko

so 'mi:li v'nu:rde f'ku:úp, so si pač 'i:niga na'jẹ:li. Čes 'de:jn 'ta:k ni b'lọ: 'ta:ke

'si:¶le, po'nu:či 'ne:¶. 'U:n je 'má:lo 'xu:do pa š'ra:jo 'si:m pa 'te ±e:, da so pač 'tẹ:

'u:ni, ko so 'mi:¶sli, da bojo 'tẹ: 'ni:ke fk'ra:li g'ru:jzdekof, da so pač 'vi:¶dli, da

'tu:ú ni 'xe:¶ca, da 'tu:ú 'ki:ri p'ri:¶de pa te t'ri:sne s 'ku:lom po 'bu:úči. 'Tọ:temu so

53

'ri:kli 'Xo:úter. 'Tu:ti je 'ta:k 'do:úgo 'me:rko, dok'le:r pač ni b'lọ: b'ra:je 'fe:rtik, ko

so pa g'ru:jzdje po'te:rgali, 'tẹ: pa 'ta:k ni 'me:ú 've:č 'ke ±e: 'di:lat.

Delo v kleti

'Ze ±e: je ţi pa d'ru:úga polo'vi:¶ca 'ta:m aú'gu:ústa, pa bo ţi t'ri:ba pe're±e:t na'rẹ:t

k'le:¶t. Ker 'tu:to, 'ke ±e: smo 'ce:¶lo 'li:to 'me:rkali pa šp'ri:¶cali, pa 'du:l p'lẹ:li pa

'vẹ:zali. 'Ze ±e: 'ti:¶sto, 'ke ±e: nam je os'ta:lo, 'mọ:rmo po'te:rgat. Ko pa bomo

po'te:rgali, pa 'mọ:rmo pe're ±e:t na'rẹ:t, da bomo 'tu:to 'ni:kam v'li:¶li, da bomo

sp're:šali in bomo 'da:li 'nu:ter f k'le:¶t.

Ţveplanje soda

'Pe:rvo 'mọ:rmo 'mi:t 'či:¶ste in čes 'ce:¶lo 'li:to nego'va:ne 'sọ:de. 'Ze ±e:, či 'má:mo

le'se:¶ne 'sọ:de, je po'me:¶mbno, da so 'či:¶sti, da 'ni:¶ma 'na:X 'vi:¶no 'du:úX,

sm'ra:t po 'sọ:di. 'Ti:¶sto je za'ni:¶č. Ko je 'li:to, či je 'sọ:t p'ra:zÑ, 'mọ:rmo ga

'rẹ:dno f'sa:ki 'me:¶sÑc ţ've:plat. 'Ku:úpijo se 'ta:ke ţvep'lẹ:ne š'ta:ŋge in se na

s'to:ú 'li:trof da 'i:na š'ta:ŋga in se 'tọ: 'le:¶po 'nu:ter zaţ've:pla. Se vţ'ge:, se 'da:

š'ta:ŋge f'ku:úp, se o'bẹ:si na d'rọ:t, se po'ti:¶sne p|r 'u:ni 'pi:lki, 'lu:úkni 'nu:ter in

'tọ: 'nu:tra zgo'ri:¶. Či zgo'ri:¶ 'tu:to ţ've:plo 'nu:tra f 'sọ:di, se p'ra:vi, da je 'sọ:t

v'rẹ:di, da 'sọ:t ţ've:plo p'ri:¶me. Či pa v'ga:sne 'nu:tra, 'tẹ: pa je 'sọ:t za'ni:¶č. 'Tẹ:

pa je t'rẹ:ba 'zẹ:t v'rẹ:lo 'vu:do pa 'sọ:do, ko 'ma:jo za 'pu:t 'ri:¶bat, pa 'sọ:t s

k'ro:úpom 'vu:n s'pu:úcat. 'Ta:k 'do:úgo se 'pu:úče, pa pre'lu:úfta, da s'pẹ:t 'na:X

ţ've:plo p'ri:¶me. 'Tẹ: je 'sọ:t prip'ra:úlen za 'mu:št, da ga 'nu:ter v'li:¶jemo, 'ne:¶.

Či pa 'ma:mo 'nu:tra f 'sọ:di 'ce:¶lo 'li:to 'vu:do na'li:¶to, ker 'e:ni 'má:jo 'su:úXo

vzderţe'va:nje 'sọ:da, 'e:ni pa 'mu:kro. Či je 'mu:kro, pa na'li:¶jemo 'nu:ter

spom'la:di, 'tẹ: pač ko je p'ra:zÑ, 'pu:no 'vu:de, pa 'da:mo na f'sa:ke s'to:ú 'li:¶trof

'vu:de, 'mọ:rmo 'da:t 'e:n 'li:¶ter ţvep'lẹ:ne kis'li:¶ne, ko se 'ku:úpi v 'za:drogi. Či je

'vu:da 'nu:tra, 'vu:do 'vu:ún spus'ti:¶mo ţi ni 'ki:dÑ p're:j, da se 'má:lo 'ti:¶sto

ţ've:plo 'vu:ún z'lu:úfta, 'na:či 'ka:rne zav're: 'mu:št. Či pa je 'su:úXi, 'tẹ: pa ga

'sa:mo sp'la:Xnemo, pa pus'ti:¶mo, da se posu'ši:¶ pa je ţi pe're:t za 'mu:št, 'ne:¶.

54

'Na:X pa 'mu:remo še op'ra:t š'ka:fe, pa ma'ši:¶n za g'ru:jzdje m'li:t, pa 'pu:úte

'mu:remo pe're ±e:t na'rẹ:t, da bojo 'mi:li 'pu:útÑt'rẹ:geri 'ke ±e:'nu:sit.

Či 'má:mo cis'te:rne, 'ta:m se 'ne:na 'ta:k na'bi:ra 'vi:¶nski 'ka:men. F 'tu:tiX le'se:¶ni

'sọ:daX, pa či se na'bi:ra 'vi:¶nski 'ka:men, pač ni 'du:bro, či je s'ta:ri 'vi:¶nski

'ka:men v m'la:dem 'vi:¶ni, 'ti:¶sto pač 'vu:ún s'pu:účemo.

F k'le:¶ti 'nu:camo še š'tọ:pø, 'ri:če se 'pi:lka za 'gu:r na 'sọ:t, da ga za'dẹ:lamo.

Sod

'Sọ:t je ses'ta:úlen iz 'dọ:k. 'Pẹ:ts'to:ú li'te:rski 'sọ:t ne 'mu:re 'bi:t na'rẹ:t s 'ce:¶liga,

je pač na'rẹ:t is 'ta:kiX 'de:sk, ko se jim 'ri:če 'dọ:ge. In je 'ta:k pač f'ku:úp na'rẹ:t v

okrog'li:¶no. F'se: f'ku:p pa der'ţi:¶jo ob'rọ:či. Tak da 'e:n 'sọ:t je 'le:Xko ses'ta:úlen

is t'ri:¶jeset mo'gọ:če 'pe:jeset 'dọ:k, na 'ki:rem pa je 'gu:r 'še:¶st, 'si:dÑ, do 'u:sÑ

ob'rọ:čof, da 'tọ: f'ku:úp der'ţi:¶.

'Má:li 'sọ:t 'fa:sø al pa polovn'já:k d've:¶s'to:ú 'pẹ:tÑ'si:ndeset 'li:¶trof der'ţi:¶.

'V|lki 'sọ:di pa so 'ta:úţÑt'li:¶terski, 'pẹ:ts'to:ú, 'kọ:lko si pač 'me:ú X'ra:stoviga

'le:¶sa, da si si ga 'da:ú na'rẹ:t. 'Gu:ra 'má:jo 'lu:ukno za 'tu:to 'pi:lko, ko se 'nu:ter

'di:ne, s'po:úda še pa 'ma: 'ti:rø, da 'le:Xko 'lẹ:ţji 'vu:ún s'pu:účeš. 'Ti:rø se ot'pe:re.

'Tọ: so 'ta:ke 'má:le v'ra:tice, ko so z 'nẹ:kim š'pa:nerom 'ta:k f'ku:úp zaš'pa:nane,

da 'ne:na 'vu:ún 'tu:či. 'Tẹ: se pa 'ti:¶sto ot'pe:re pa se 'nu:ter pos've:¶ti, se

pog'lẹ:da, 'ka:ko je. Či 'ma:š 'ka:ko šp'ri:¶co al pa 'ke ±e: 'vu:ún pošp'ri:¶caš, 'na:X pa

'ma:š 'ta:ko g'ri:bøco, pa s 'ti:¶sto 'vu:do 'na:X 'vu:ún po'tẹ:gneš, da je 'sọ:t 'nu:tra

'su:úX pa 'či:¶st.

Preša

Pe're ±e:t na'rẹ:dimo p're:šo, 'le:¶po s'pe:remo.

Peckalnik

Ko 'lọ:čimo š'ti:ŋgle od 'já:got. 'I:ni 'tu:to 'di:lajo, 'i:ni pa 'ne:na 'di:lajo.

'Na:X 'mọ:rmo pe're ±e:t na'rẹ:t na p're:ši 'ku:š, pa pod'lọ:ge, ko 'da:mo 'gu:r na 'ku:š.

V g'la:únem f'se: 'mu:re 'bi:t 'le:¶po u'mi:¶to, da 'či:¶sti 'mu:št 'ti:če f k'le:¶t.

55

Trgatev

B'ra:je pa je p'ra:znik 'tu:tiX nas f'sẹ:X, 'tu:t 'me:ne, ko 'be:remo 'ti:¶sto, 'ke ±e: smo

'ce:¶lo 'li:to nego'va:li pa šp'ri:¶cali pa 'Xu:dli pa g'lẹ:døi pa 'bo:úţali pa se 'me:¶nili

pa 'si:m pa 'te ±e:. 'Tẹ: pa si po'va:bimo f'ku:p ko'lẹ:ge, ker 'sa:m 'pa:č ne 'mu:reš

pob'ra:t 'tu:tiga v 'i:nem d'nẹ:vi, ker se, ne 've:¶š, 'ka:ko bo v're:me 'ju:tre. Pa 'tẹ:

p'ri:dejo 'tu:ti 'na:ši ko'lẹ:gi. F'sa:k 'ma: s'vu:je š'ka:rne, f'sa:k 'ma: s'vu:j 'e:¶mper,

f'sa:k 'ma: 'gu:úmiš'kọ:rne 'gu:r, ker je na'vá:dno t'ra:va pa kro'pi:¶ve. 'Pe:rvo

'ni:ke s'pi:¶jemo, po'ju:úţnamo pa se 'tẹ: za'ţi:nemo v'nu:ret. Či 'ma:mo 'v|lki

v'nu:ret, 'tẹ: 'be:remo po 'su:rtaX. 'Pe:rvo muš'ka:t al pa 'ke:rner. Pona'vá:di je 'ta:k,

da 're:nski 'ri:¶zliŋk pa 'la:ški 'ri:¶zliŋk, 'ti:¶sto na'za:dne 'be:remo. 'Má:mo 'u:sÑ al

pa de'sẹ:t al pa 've:č be'ra:čof, pa t'ri:¶, š'ti:¶ri 'pu:útÑt'rẹ:gere. 'Pu:útÑt'rẹ:ger 'tọ: je

'ti:¶sti, ko 'nu:si 'pu:úto. 'Ti:¶sti pa 'nu:si 'ti:¶sto g'ru:jzdje, 'ke ±e: 'mi:¶ na'be:remo v

'e:¶mper, mu f'si:¶plemo 'za:di 'nu:ter f 'pu:úto, pa 'u:n 'tọ: 'ni:se 'vi:rti f p're:šo.

'Vi:rt je na'vá:dno p|r p're:ši. F'si:ple 'ku:j 'nu:ter v m'li:¶n, ko je za g'ru:jzdje

m'li:t, ker 'já:gode se 'mu:rjo s'ti:¶sÑt, da 'vu:ún p|r'ti:če 'sọ:k, pa za'mi:le 'ku:j

'nu:ter f 'ku:š. 'Ku:š pa je pona'vá:di ok'rọ:gli, z 'de:sk na'rẹ:t ob'rọ:č, ko 'ma:

centi'mẹ:terske 'ta:ke 'fu:úge. Ko je 'po:ún, se da 'gu:r le'se:¶ni 'mu:čÑ 'de:¶kø. Na

'ti:¶sti 'de:¶kø se pa 'da:jo le'se:¶ne pod'lọ:ge al p'lu:Xe, da 'ti:¶sti p're:špan od p're:še

'le:Xko f'se: f'ku:úp s'ti:¶sne.

Gniloba

P|r b'ra:ji 'mọ:rmo 'pa:zit, da sp'ra:vimo f'ku:úp 'či:m 'bu:l 'le:¶po g'ru:jzdje.

'Ti:sto 'ke ±e: je g'ni:¶lo, ker 'e:no je 'ta:k g'ni:¶lo, da je 'či:¶sto za'ni:¶č. 'Má:mo pa

'tu:t 'ta:ko gni'lọ:bo, ko ji 'ri:čemo ţ'la:Xna gni'lọ:ba. 'Ja:gode 'ta:k 'či:¶sto 'ra:Xlo na

'rọ:za po'tẹ:gnejo. 'Ti:¶ste 'ni:¶so g'ni:¶le, ampak so ţ'la:Xno g'ni:¶le. F 'ti:¶stiX

'nu:tra je 'ne:'ve:č 'tọ:te slat'kọ:be pa a'ro:ume f'sa:ke 'su:rte 'vi:¶na. 'Ti:sto 'le:Xko

pus'ti:¶mo, f'se: os'ta:lo gni'lọ:bo, ker f'ča:siX je g'ru:jzdek 'ta:k g'ni:¶li, da se 'ku:j

ska'di:¶ 'vu:ún z 'je:ga, 'ti:¶sto 'be:¶k 'da:mo, ker nam pok'va:ri še 'ce:¶li 'ti:¶sti

'du:ber 'mu:št. 'Ti:¶sto 'ke ±e: 'vu:ún p|r'te:če, se 'ri:če 'mu:št.

56

'Tu:to smo 'ze ±e: sp're:šali. 'Tu:to je naš 'vi:rt v'li:ú 'nu:ter f cis'te:rno, al pa v ni

'sọ:t. 'Tu:to 'ze ±e: os'ta:ne čez 'no:úč do 'ju:úte v'ju:útro. D'ru:úgo 'ju:útro 'mi:¶

g'rẹ:mo b'ra:t, 'u:n 'ma: pa 'dẹ:lo f k'le:¶ti. 'Mi:¶ 'ma:mo 'ta:k pe're ±e:t s'pẹ:t 'nọ:vi

'sọ:t, p're:šo 'ma:mo f're ±e:, ker smo 'ti:¶ste tro'pi:¶ne, ko s'ti:¶sne. Či s'ti:¶ska 'ta:k

ko so s'ta:ri 'lu:údi p're:šali, na 'ti:¶sti š'pi:¶ndø pa na 'ka:men, 'tẹ: 'mu:re d'va:,

t'ri:¶k'ra:t pre'ku:pat,'ne:¶. F 'ti:¶stem pa ko 'nẹ:Xa 'ti:čt pa na'ze ±e:, pa s'pẹ:t 'ti:¶sto

f'se: f'ku:úp, ker je 'te:rdo, ko je 'tẹ:ţa, pre'ku:ple. Pa s'pẹ:t na 'nọ:vo 'nu:ter f 'ku:š

z'lu:úča, pa še 'e:nk'ra:t s'ti:¶sne.

'Mi:¶ 'be:remo g'ru:jzdje, 'pu:útÑt'rẹ:geri 'be:¶k 'nu:sijo, 'u:ni m'li:¶n 'tọ: 'mi:le in

s'pẹ:t 'ti:če v 'nọ:vi 'sọ:t, ko ga je 'vi:rt nas'ta:vo. 'U:n pa 'ma: f k'le:¶ti 'di:lo. 'U:n

pa 'mu:re 'ti:¶sti 'sọ:k, ko smo ga f'če:ra sp're:šali, 'mu:re ga pre'tu:čit. Po'nu:či, ko

je 'má:lo X'la:dno, se f'sẹ:de s'lu:úza. 'Ze ±e: 'vi:rt 'sa:mo 'či:¶sti 'le:¶pi zd'ra:vi 'sọ:k,

s 'ki:riga bo 'na:X 'vi:¶no, 'ti:¶sto 'du:l po'tẹ:gne f 'ti:¶sto cis'te:rno, f 'ki:ri bo 'tu:ti

'mu:štek v're:ú. 'U:no 'ke ±e: os'ta:ne, 'ti:¶sta fsed'li:¶na, 'ti:¶sto pa 'ma:jo s'pẹ:t

'ẹ:kstra p're:še. P're:j so 'tọ: 'be:¶k v'li:¶vali, 'ze±e: pa 'tọ: p're:šajo, se pa 'ri:če

'vọ:dna p're:ša, ker 'ra:bi 'či:st 'má:lo pri'ti:¶ska. K 'ti:¶sti b'rọ:zgi, 'ke ±e: je 'ta:m

os'ta:lo, se do'da:, 'ri:če se 'si:ga. 'Tọ: se 'cọ:j 'zme:¶ša, se 'da: v po'sẹ:bni 'ţa:kø in

se še po'tẹ:m 'vu:ún s'ti:¶sne. Is 'ti:¶stiga p|r'ti:¶če 'či:¶sti 'le:¶pi 'sọ:k, da 'le:Xko

'pi:¶ješ. 'Tọ: se prece'di:¶, 'si:ga pa 'ti:¶sti, po do'ma:če 'ri:čemo d're:k, pa os'ta:ne

'nu:tra v 'ţa:kli. 'Ve:rţemo 'be:¶k 'tọ:, 'ke ±e: smo 'vu:ún s'ti:¶snili.

V 'za:drogi 'ku:úpimo k'va:sofke, da po'ma:gamo, da zav're:. K'va:sofke se 'tu:t

do'bi:jo po 'su:rtaX, 'bu:l ţ'la:Xne k'va:sofke pa na'va:dne k'va:sofke. 'Kọ:lko

'má:mo 'li:¶trof 'mu:šta, 'tọ:lko 'da:mo k'va:sofk. 'Gu:r 'da:mo 'vẹ:Xo, v'rẹ:lna 'vẹ:Xa

se 'ri:če. V'li:¶jemo 'vu:do f 'ti:¶sto 'vẹ:Xo, 'da:mo 'gu:r 'ta:ki pok'ro:úček in 'tọ:

'na:X čes š'ti:¶ri, 'pẹ:t d'ni:¶ 'za:čne v'ri:t. In 'tọ: v're: 'kọ:lko je pač 'vi:¶na. 'Ta:úţÑt

'li:¶trof 'bu:l 'do:úgo v're:, ko pa s'to:ú 'li:¶trof, 'ne:¶. Ko 'tọ: odv're: pus'ti:¶mo p|r

'mi:ri, za'dẹ:lamo in 'tọ: 'za:čne zo'ri:t. O'ku:l bo'ţi:¶ča al pa 'nọ:viga 'li:ta pa 'tu:to

s'pẹ:t pre'tu:čimo. S'pẹ:t 'či:¶sto po'tẹ:gnemo 'du:l, os'ta:lo pa 'tu:t 'le:Xko

sp're:šamo. Pona'va:di pa 'ti:¶sto 've:rţemo 'be:¶k, ker je 'ku:j 'ta:ko ko da bi

'i:¶lofco f'ku:úp z'me:¶šo, 'ta:ko d're:kasto, 'ti:¶sto je pa na 'pu:dni.

Po'tẹ:m ţi 'má:mo 'pe:rvo 'su:rto 'du:briga 'vi:¶na. 'Ze ±e: 'e:ni ţi 'tu:to 'ku:j

sf|lt'ri:rajo, 'ta:k da ţi 'le:Xko 'ku:j 'da:jo na 'mi:¶zo, ker je še 'má:lo 'ka:lno, 'ne:¶.

57

Či pa 'da:jo s'ko:ús 'f|lter, 'ta:k ko 'ze ±e: 'má:jo pač f'si: pona'vá:di, pa ţi 'má:mo

p'ra:vo 'pe:rvo 'du:bro 'la:nsko 'vi:¶no.

Martinovo

P're:j smo za'čẹ:li b'ra:t 'ta:m ok'tọ:bra, 'ze ±e: pa 'be:remo ţi v za'čẹ:tki

sep'te:¶mbra. 'Tẹ: je Mar'ti:¶n še 'me:ú p'ra:vi 'mu:št, 'ze ±e: pa, ker je ţi f'se: 'ta:k

nap're:j, je p'ro:úti Mar'ti:¶ni ţi s'ku:ro p'ra:vo 'vi:¶no. Mar'ti:¶n ga je na'rẹ:do po

na'ra:úni 'pọ:ti, bi 'ri:ko. Či: pa 'mi:¶ 'mu:št f|lt'ri:ramo, 'tẹ: pač 'ni:¶ 've:č 'mu:št,

'tẹ: je ţi m'lá:do 'vi:¶no.

Ţveplanje vina

Ţ've:plo na'ze ±e: der'ţi:¶, da 'ne:na 'za:čne s'pẹ:t po'no:úno v'ri:t, pa da se 'ne:na

pok'va:ri, da 'ne:na pos'ta:ne 'ta:k ru'me:ŋkasto.

'Le:Xko si na'li:¶jemo 'sa:mo 'dẹ:ci 'vi:¶na. 'Tọ: se 'ri:če 'e:n 'dẹ:ci 'vi:¶nčeka.

'Le:Xko si 'da:mo 'e:n 'dẹ:ci 'vi:¶nčeka pa 'má:lo 'ra:denske 'gu:r, 'tu:to 'ri:čejo

šk'rọ:pec. Či 'da:mo 'po:ú 'vi:¶na 'po:ú 'ra:denske, 'tọ: je šp'ri:¶cer, ko je 'ne ±e:'bu:l

'du:ber. 'Tọ: 'mi:¶ 'pi:¶jemo na Š'ta:jerskem, P|r'mọ:rci pa 'pi:¶jejo be'va:ndo. 'Tọ:

je g'li:¶X 'ta:k 'vi:¶no 'sa:mo je z na'va:dno 'vu:do. F p're:jšniX 'ce ±e:taX pa so 'ti:¶sto

d'ru:jţje, ko so p're:šali, so še 'ta:m po ker'ni:¶ci na p're:ši, kọ: je b'lọ: f'se: 'di:¶Xt,

'le:¶po ras'ku:pali. Pa so 'gu:r na'li:¶li 'vu:do, pa so pus'ti:¶li čez 'no:úč 'ti:¶sto

'vu:do 'gu:r na'li:¶to, 'na:X so pa 'ti:¶sto še 'e:nk'ra:t sp're:šali. 'Tẹ: pa je b'lọ: 'ta:k

'ki:¶slo pa 'má:lo ţ'ma:Xa, 'du:sti 'ke ±e: pi'ja:no ni b'lọ:. 'Ti:¶stemu so pa 'ri:kli

'pi:¶kola. 'Tu:to se 'ze ±e: 've:č 'ne:na 'di:la, 'ni:¶ti se 'ne:na 'ja:pke s'ku:ro več

p're:šajo.

Stekleničenje

'Ku:úpijo se 'nu:la 'pẹ:tÑ'si:ndeset'li:¶terske f'la:še na za'ma:šek al pa na 'kọ:rk

š'tọ:pø, se po'tẹ:m v pu'tẹ:lke, 'li:¶terce na'po:úni, se nas'ta:vi eti'kẹ:ta in se 'tọ:

'le:¶po pro'da:.

58

10 VINOGRADNIŠKA VPRAŠALNICA

1. trta 'ter:ta

2. divja trta div'ja:k

3. necepljena trta pod'la:ga

4. samorodnica 'sa:morodÑca

5. korenina kore'ni:¶na

6. steblo (pri trti) 'de:blo

7. obloga po steblu trte š'ku:rja

8. trtna mladika mla'di:¶ka

9. poganjek po'ge:jŋk

10. list vinske trte 'li:¶st

11. brst pri trti 'o:úka

12. vitica 'vi:¶tica

13. poganjek zraven lista za'li:¶stnik

14. obrezani del mladike špe'ro:ún

15. rodni del trte 'ru:zga

16. opornik za trto 'ku:l

17. glavni oporni kol s'te:ber

18. ţica d'rọ:t

19. vinograd v'nu:ret

20. zidana stavba pri vinogradu z'i:¶daÑca

21. lesena stavba pri vinogradu 'ci:mprača

22. vrsta trte 'su:rta

23. ogrodje iz lat 'la:tnik

24. brenta 'pu:ta

25. grozd g'ru:jst

26. grozdni pecelj š'ti:¶ŋgø

27. jagodna pečka ko'ši:¶ca

28. ovoj jagode 'ko:úţa

29. klopotec klo'po:útec

30. lesena posoda 'ka:t

59

31. stiskalnica p're:ša

32. koš 'ku:š

33. lesen nastavek 'lé:fka

34. vedro 'e:¶mper

35. cepljena trtna mladika cep'lé:ŋka

36. terasasti vinograd te'ra:sa

37. obrezovati vinsko trto 're:¶zat

38. trta se solzi 'jo:úkat

49. količenje 'a:úš'tẹ:kaje

40. zoreti zo'ri:t

41. redčiti mladike p'li:t

42. popravljati pop'ra:úlat

43. vezati 'vé:zat

44. škropiti šp'ri:cat

45. raztopina modre galice 'ga:lica

46. ţveplati ţ've:plat

47. pripomoček za ţveplanje ţvep'la:lnik

48. cvetenje cve'té:je

49. zoreti zo'ri;t

50. trgatev b'ra:je

51. trgač be'ra:č

52. brentač 'pu:útÑt'rẹ:ger

53. obiranje jagod z kljunom k'lu:vaje

54. čiščenje gnilih jagod 'pu:caje

55. mečkanje grozdja t're:taje

56. grozdni mlin m'li:¶n

57. mošt 'mu:št

58. vinske tropine tro'pi:¶ne

59. grozdni sok 'sọ:k

60. vreti v'ri:t

61. stiskati grozdje 'pre:šat

62. vijak stiskalne osi š'pi:ŋgø

60

63. sok, ki priteče brez stiskanja 'sa:motok

64. metla za čiščenje posode 'mi:tla

65. pijača iz tropin, sladkorja, vode 'pi:¶kola

66. pretočiti pre'tu:čit

67. nepropustnost nav'le:¶čenost

68. razsušenost ra'su:úšenost

69. pojav po vretju 'pa:caje

70. klet k'le:¶t

71. plast na površini vina 'ke:¶n

72. usedlina d'ru:jţje

73. sod 'só:t

74. sodček 'sọ:ček

75. cisterna cis'te:rna

76. posoda z enim ročajem 'ţe:Xter

77. plastična ali gumijasta cev ţ'la:úX

78. precejanje pre'cé:jaje

79. steklenica, ki drţi 1 liter 'li:terca

80. pletenka 'kọ:rf'la:ša

81. ročka 'bu:úča

82. zamašek š'tọ:pø

83. kozarec g'la:š

84. obroč pri sodu ob'rọ:č

85. doga pri sodu dó:ga

86. ţleb ţ'le:¶p

87. izbočeni, širši del soda 'la:mp

88. odprtina na vrhu soda 'lu:úkna

89. lesen zamašek za sod 'pi:lka

90. odprtina pri dnu soda 'ti:rø

91. pipa 'pi:pn

92. zamašek pri pipi pete'li:¶n

93. legnar 'ga:ntner

94. podloga za sod 'ke ±e:la

61

95. naprava za nagibanje soda 'bi:¶nta

96. sodar 'pi:nter

DODATNA VPRAŠANJA

97. vreteno š'pi:ndø

98. ţmek š'mé:k

99. tram na vrhu preše p're:špan

100. pokončni tram pri preši š'tu:rleŋk

101. prečni tram pri preši 'ri:gø

102. drog d'rọ:k

103. pokrov 'de:¶kø

104. del preše ker'ni:¶ca

105. stranska ploskev stra'ni:¶ca

106. podpornik 'pu:lšter

107. stopnica š'té:ŋga

108. igla 'i:¶gla

109. kamen 'ka:men

110. palica 'pri:gø

111. sleme s'le:me

112. sladkor 'cu:úker

113. gniloba gni'lọ:ba

114. rahljati zemljo re'gu:lat

115. jarek 'ša:nca

116. opora vinske trte arma'tu:úra

117. kratka vrsta c'vi:¶kø

118. trs 'te:rs

119. vlačenica v'la:čeŋka

120. socvetje vinske trte 'ka:breŋk

121. penjevec 'bi:¶k

122. robkalnik pec'ka:lnik

62

11 ABECEDNI SLOVAR VINOGRADNIŠKEGA IZRAZJA

Eden izmed poglavitnih ciljev diplomskega dela je bil zbrati čim več narečnega

vinogradniškega izrazja ter ga prikazati v obliki slikovno–besednega slovarja.

Osnova za izdelavo slovarja je bila vinogradniška vprašalnica in po njej

pripravljena tematska področja, o katerih sem se pogovarjala z informatorjema.

Slovar obsega 229 iztočnic iz posnetega narečnega gradiva, ki se nanašajo na

različna tematska področja:

obnova vinograda,

deli vinske trte,

razvoj vinske trte,

priprava ogrodja v vinogradu,

delo v vinogradu (količenje, sajenje, obrezovanje, vezanje, vršičkanje,

škropljenje …)

bolezni in vremenske nevšečnosti,

kletarjenje in različna posoda,

stiskanje grozdja in deli preše,

trgatev,

pridelava vina in njegovo uţivanje.

Besedje v slovarskih člankih je dopolnjeno s ponazorjalnim gradivom, ki je

povzeto iz posnetega narečnega besedila. Nekatere iztočnice so dopolnjene tudi z

ilustrativnim gradivom.

Slovarski članek20

je sestavljen iz glave, ki ji sledi razlaga pomena in zgled iz

posnetega narečnega besedila, v katerem je rabljen narečni izraz. Tu lahko gre

lahko tudi za pojasnilo informatorja o pomenu posameznega izraza.

V glavi je s krepkim tiskom zapisana poknjiţena iztočnica. Za dvema navpičnima

črtama (║) sledi fonetična transkripcija narečne ustreznice v prvi in drugi

slovarski obliki. Če je iztočnica samostalnik ali samostalniška besedna zveza, je

20 Koletnik (2008: 20).

63

zapisana v imenovalniku in rodilniku ednine, ki ji sledi oznaka za spol (m, ţ, s).

glagoli so zapisani v nedoločniku in prvoosebni edninski sedanjiški obliki, temu

sledi še oznaka za glagolski vid (dov., nedov.). Pridevniki so zapisani v oblikah za

moški, ţenski in srednji spol. S prid. so označeni vrstni pridevniki.

Razlaga pomena je zapisana z leţečim tiskom. Če je iztočnica enaka knjiţni

besedi, je pomenska razlaga povzeta po SSKJ, če pa v knjiţnem jeziku ni

ustreznega enobesednega izraza, je pomen natančnejše terminološko pojasnjen.

Kadar je iztočnica večpomenska, so različni pomeni razvrščeni pod zaporednimi

številkami (1./…/; 2./…/). Za dvopičjem je naveden zgled iz posnetega narečnega

besedila, v katerem je rabljen narečni izraz.

Znak (→) pri pridevniških iztočnicah nakazuje samostalniško iztočnico, ob kateri

se ta pridevnik pojavlja. S kazalko ( ) je označena sinonimnost oz. sorodni

pomen. Če je izraz prevzet iz tujega jezikovnega sistema, je na koncu slovarskega

članka v oglatem oklepaju ( [ ] ) zapisano, iz katerega jezika je prevzet.

64

11.1 SLOVAR

A

armatura ║ arma'tu:úra -e, ţ opora; kar omogoča, da trta ostane v pokončnem

poloţaju: Po'tẹ:m ko smo 'tu:to 'fe:rtik, 'tẹ: 'mu:remo 'ti:¶sto arma'tu:úro, na

'ki:ri je 'tu:ti s'ta:ri v'nu:ret 'vi:¶so, 'mu:remo 'du:l s'pe:lat. /… / 'Ze ±e: ko

'ma:mo 'mi:¶ 'tọ: ţi f'se: s'pu:úcano, po're:¶zano, 'ze ±e: pa 'le:Xko se 'lọ:timo

'di:lat arma'tu:úre za vi'nu:grat, 'ne:¶. [← nem. die Armatur ← it. armatura]

aroma ║ a'ro:úma -e ţ prijeten, plemenit vonj: 'Be:¶lo 'vi:¶no 'ni:¶ma p'ra:ve

a'ro:úme, či je g'ru:jzdje p're:več g'ni:¶lo, ker je a'ro:úma g'li:X f 'ko:úţi

'já:gode. [← nem. die Aroma, aromatisch ← it. Aroma, aromatico]

alkohol ║ 'a:lkoXol -a m brezbarvna hlapljiva tekočina, ki nastane s fermentacijo

enostavnih sladkorjev v grozdnem soku: 'Vi:¶no je 'le:Xko kvali'te:tno 'tu:út či

'ni:¶ma 'du:sta 'a:lkoXola. Či pa 'če:¶mo 'mi:t 've:č 'a:lkoXola, je pač t'ri:ba 'da:t

'co:ú 'cu:úker. [← nem. der Alkohol ← špan. alcohol ← arab. al-kuhl]

avštekanje ║ 'a:úš'tẹ:kaje -a s količenje; opravilo, ko se v mladem vinogradu v

zemljo postavljajo koli: 'Per:vo 'a:úš'tẹ:kamo 'pọ:l pa sa'di:mo z'ra:ún. /…/ Pa

p'ri:¶demo, da ga 'a:úš'tẹ:kamo, da prip'ra:vimo v'nu:ret, da bo 'ta:k, ker 'tu:ti

v'nu:ret bomo se 'ma:ntrali v n'je:m d've ±e:sti, 'pẹ:tÑd've ±e:sti al pa še ce'lọ:

've:č, 'ne:¶, 'le:¶t. [← nem. stechen]

B

bager ║ 'ba:ger -a m stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: V

'ze ±e:šniX 'ce ±e:taX pa 'tọ: re'gu:lajo al z 'ba:gerom al pa 'ku:j z 'bu:ldoţerom, ko

z 'de:sko, pa 'ta:k, ko da bi o'ra:ú pa bi 'di:lo b'ra:zde pa se 'ta:k 'tu:to

prere'gu:li, 'ne:¶. [← nem. der Bagger]

65

belhati ║ 'bé:lXat -am nedov. dišaviti; delati sod dišeč z različnimi zvarki: 'Tọ:

smo 'dé:lali f'se: 'sọ:rte. 'Ja:s sÑ pa 'ze:ú naj're:ši os'ta:nek 'ka:kiga 'vi:¶na, pa

na š'pọ:rXeti zav're:ú, 'pọ:l pa si ga 'nu:tri na'lu:účo s 'še:¶flo, da je 'di:¶šalo.

P're:j si 'sọ:t ne 've:¶m 'kọ:lko k'ra:t p'ra:ú z 'vu:do.

berač ║ be'ra:č -a m človek, ki trga grozdje na trgatvi: 'Má:mo 'u:sÑ al pa de'sẹ:t

al pa 've:č be'ra:čof, pa t'ri:¶, š'ti:¶ri 'pu:útÑt'rẹ:gere.

betonski ║ be'tọ:nski -a -o prid. nanašajoč se na beton → steber

bevanda ║ be'va:nda -e ţ vino mešano z navadno vodo /… / P|r'mọ:rci pa

'pi:¶jejo be'va:ndo. 'Tọ: je g'li:¶X 'ta:k 'vi:¶no 'sa:mo je z na'va:dno 'vu:do. [←

it. bevanda]

bik ║ 'bi:¶k -a m penjevec; kratek šparon s štirimi do šestimi očesi: 'Ze ±e:, či nam

'tu:ti špe'ro:úni 'ni:¶so g'li:X 'ta:k 'ne ±e:'bu:l š'li: 'vu:ún, pa 'le:Xko, či 'má:mo

'ka:kiga 'bu:l k'ra:tkiga, pač 'bu:l k'ra:tkiga v're:¶ţemo. 'Ti:¶sto pa 'ri:čemo, da

so 'ku: 'ni: 'bi:¶ki. 'Tọ: je ko 'ma: 'pẹ:t, 'še:¶st al pa 'má:lo 'me ±e:n 'o:úk. 'Ti:¶sto

mọ:rmo 'na:X pri 'vẹ:zaji 'bu:l 'pa:zit, da se nam 'ne:na 'du:l z'lu:mi, ker pač

'ne:na g'rẹ: 'ta:k v 'lọ:k.

66

binta ║ 'bi:¶nta -e ţ lesena naprava za nagibanje soda: 'Bi:¶nta je 'mẹ:la 'ta:ke

za're:¶ze, pa si jo 'da:ú med 'zi:¶t f k'le:¶ti pa med 'sọ:t. 'Tẹ: pa si jo 'na:X

'špo:úno, da se je 'sọ:t 'na:gno, 'bu:l ko je 'bi:ú pač p'ra:zÑ. [← nem. die

Bindung]

Slika 6: Binta21

bolenje ║ bo'le:je -a s bolezen; pojav motnje v rasti ali zorenju vinske trte: Ker či

'vi:ter s'ko:úze 'pi:¶Xa, pa su'ši:¶, ni 'tọ:lko bo'ja:zni, da 'bọ: š'lọ: bo'le:je 'gu:r,

'ne:¶. Ker 'ne ±e:'bu:l je pa bo'le:je pera'nọ:spora pa o'i:¶di, ne:¶.

brana ║ b'ra:na -e ţ orodje z ţeleznimi zobmi za rahljanje zemlje: 'Na:X pom'la:di

'me:rca nok'ra:t, ko se ţi 'tọ: f'se: s'ku:úp 'má:lo posu'ši:¶ pa 'má:lo z'ri:¶Xta

'ze:mla, pa z 'nẹ:kimi b'ra:nami al pa z 'nẹ:kimi f'rẹ:zerami 'tọ: potem

po'ra:únamo, da je 'ti:¶sto 'kọ:lko 'tọ:lko 'ra:úno, da 'ni:¶so 'ta:ke ko 'ne:

b'ra:zde, pa da je 'pa:č prip'ra:úleno za sa'je:je.

branje ║ b'ra:je -a s trgatev; opravilo, ko se v vinogradu trga grozdje: B'ra:je pa

je p'ra:znik 'tu:tiX nas f'sẹ:X, 'tu:t 'me:ne, ko 'be:remo 'ti:¶sto, 'ke ±e: smo 'ce:¶lo

'li:to nego'va:li pa šp'ri:¶cali pa 'Xu:dli pa g'lẹ:døi pa 'bo:úţali pa se 'me:¶nili pa

'si:m pa 'te ±e:. /… / Či 'ma:mo 'v|lki v'nu:ret, 'tẹ: 'be:remo po 'su:rtaX.

21/29 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

67

breg ║ b're:¶k -a m nagnjen svet, strmina: 'Ze ±e:, či smo pus'ti:¶li d'va: špe'ro:úna,

'tẹ: nor'má:lno, da 'i:dÑ g'lẹ:da 'du:l po b're:¶gi, d'ru:úgi pa 'gu:r po b're:¶gi,

ker d'va: 'du:l po b're:¶gi ne 'mu:reš z'vẹ:zat.

brezov ║ b'ri:zof -va -o prid. nanašajoč se na brezo → metla

brsteti ║ b|rs'ti:t -im nedov. delati brste ali očesa na vinski trti: Ko 'za:čne ţi'vé:t

b|rs'ti:t, pa 'pọ:l nap're:j raz'vi:jat.

buča ║ 'bu:úča -e ţ 1. ročka; vrču podobna posoda, iz katere se naliva vino v

kozarce: 'Vi:¶no f k'le:¶ti na'tu:čimo v 'bu:účo, pa jo od'ni:semo na 'mi:¶zo.

[← vlat. buttia ← klas. lat. buttis]

Slika 7: Buče22

2. glava (pogovorno): 'u:n je 'má:lo 'hu:do pa š'ra:jo 'si:m pa 'te ±e:, da so pač

'tẹ: 'u:ni, ko so 'mi:¶sli, da bojo 'tẹ: 'ni:ke fk'ka:li g'ru:jzdekof, da so pač

'vi:¶dli, da 'tu:ú ni 'xe:¶ca, da 'tu:ú 'ki:ri p'ri:¶de pa te t'ri:sne s 'ku:lom po

'bu:úči.

C

cepiti ║ 'cẹ:pit -im nedov. vstavljati cepič, poţlahtnjevati vinsko trto s cepljenjem:

Po 'su:rtaX se prip'ra:vi, 'ta:k da se v'zẹ:me f'sa:ki 'te:rsek, se pog'lẹ:da, 'ka:k je

'ti:¶sto 'cẹ:pleno 'mi:sto, ker 'te:rsek se 'cẹ:pi na div'ja:ka, po'tẹ:m pa z'ra:ste

'ti:¶sta 'su:rta g'ru:jzdja al pa 'te:rte, 'ki:ro smo pač ţe'lẹ:li.

22 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

68

cepljenka ║ cep'lé:ŋka -e ţ cepljena trtna mladika: Cep'lé:ŋka je m'lá:di 'te:rsek.

P'ra:úzap'ra:ú cep'lé:ŋka je 'ti:¶sto ko na pod'la:go 'cẹ:pijo, pa 'da:jo f 'si:lÑco

al pa v 'né:ko 'ze:mlo, da po'ţi:ne 'pe:rvi po'ga:jŋk. 'Pọ:l pa 'tọ: je 'e:no 'li:to v

't|r:sŋci, 'pọ:l se pa ţi 'le:Xko presa'di:¶ v vi'nọ:grat.

cimprača ║'ci:¶mprača -e ţ lesena stavba za hranjenje vina pri vinogradu: Ki

ke'da: so b'le: viniča'ri:¶je iz 'le:¶sa f'ku:úp na're:te. 'Ta:ke le'se:¶ne 'be ±e:te p|r

ve'nu:rdaX so b'le: 'ci:¶mprače.

cisterna ║ cis'te:rna -e ţ velika valjasta, navadno kovinska posoda, v kateri se

shranjuje vino: Či 'má:mo cis'te:rne, 'ta:m se 'ne:na 'ta:k na'bi:ra 'vi:¶nski

'ka:men. [← nem. die Zisterne]

cuker ║ 'cu:úker -a m enostavni sladkor (monosaharid) v grozdju: /… / ampak

še 'nu:úcamo 'sa:mo 'sọ:k za debe'li:teú g'ru:jzdja pa za 'cu:úker pa 'ta:k

nap're:j, ne:¶. [← nem. der Zucker ← it. zuccero]

cvet ║ c've:¶t -a ţ del vinske trte v obliki socvetja oz. grozda, ki vsebuje cvetni

prah, s pomočjo katerega ţuţelke in rahel veter oplodijo vinsko trto: C've:¶t

nas'ta:ne is po'ge:jŋka.

Slika 8: Cvetovi vinske trte23

23 Vir: http://www.wineandweather.net/?p=685. Pridobljeno 25. 8. 2011.

69

cvetenje ║ cve'té:je -a s pojav, ko se na vinski trti pojavijo cvetovi: Ja cve'té:je je

na'va:dno 'ko:Ñc 'ma:ja pa ú za'čé:tki 'ju:nija. /… / 'Tọ: cve'ti:¶ ok'rọ:k

'Ja:nezoviga, 'tọ: je 'ta:m v d'ru:úgi polo'vi:¶ci 'še:stiga 'me:¶sca in 'tọ 'mi:¶ se

'le:Xko 'sa:mo ves'li:¶mo, 'ka:ko 'li:tino bomo 'mi:li. 'Ze ±e:, či je le 'mọ:ţno, f

'ti:¶stem 'ce ±e:ti, ko g'ru:jzdeki cve'ti:jo, 'ne:na šp'ri:¶camo vi'nu:ret.

cvikel ║ c'vi:¶kø -a m kratka vrsta na začetku ali na koncu vinograda, s katero se

zapolni parcela: /… / 'mi:¶ 'ra:bimo 'ta:ke par'cẹ:le, 'ki:re so 'kọ:lko 'tọ:lko

kvad'ra:tne, ki pa g'rẹ: na d'ru:úgo st'ra:n, pa na'rẹ:dimo 'nu:ter c'vi:¶kle. F

'ti:s¶te c'vi:¶kle po'tẹ:m 'mi:¶ p'ri:¶demo z 'e:ne os'no:úne 've:rste 'nu:ter f

c'vi:¶kø, za'tọ: si 'mi:¶ nas'ta:vimo 'tu:te 'pe:rve 'li:nije. [← nem. der Zwickel]

Slika 9: Cvikel (lastni vir)

Č

čep ║ če:p -a m po obrezovanju preostali del mladike vinske trte z enim ali največ

dvema očesoma: 'Re:¶ţemo na d'va: špe'ro:úna pa na d'va: 'če:pa. /… / 'Če:p

pa je 'má:la 'rọ:zgica 'e:no'li:tna, ko 'má: 'ne ±e:'ve:č d've:¶ 'o:úki. 'Ti:¶sti d've:¶

'o:úki bomo 'mi:¶ po'ra:bili d'ru:go 'li:to za špe'ro:ún.

D

deblo ║ 'de:blo -a m debelejši oleseneli del trte, ki raste tik nad zemljo: Po'tẹ:m ga

s'pẹ:t pus'ti:¶mo 'gu:r, s'ke:rbno 'vẹ:ţemo 'cọ:j k 'ku:li, da je 'le:¶po 'ra:úno

'gu:r, da ni po'še:úno, pa 'ni:¶ma 'nẹ:ke 'gu:úmp al pa ko'li:n al pa 'ni:ke

ta'ki:ga in to ne'gu:újemo 'de:blo, se 'ri:če, 'ne:¶. 'Ti:¶sto 'de:blo pa s'pẹ:t

70

pus'ti:¶mo na 'tu:to vi'ši:¶no, p'ra:úzap'raú 'kẹ:ko sam z'ra:ste, 'tọ: ga

pus'ti:¶mo, 'ne:¶.

dekel ║ 'de:¶kø -a m okrogel pokrov, ki je del preše in s katerim se pokrije koš: Ko

je 'po:ún, se da 'gu:r le'se:¶ni 'mu:čÑ 'de:¶kø. Na 'ti:¶sti 'de:¶kø se pa 'da:jo

le'se:¶ne pod'lọ:ge al p'lu:Xe, /…/ [← nem. der Deckel]

dihtati ║ 'di:¶Xtat -am nedov. nepropustnost; pojav, ko sod ne pušča vina: F'sa:ki

'sọ:t 'mu:re 'di:¶Xtat, ker 'na:či 'mu:št al pa 'vi:¶no 'vu:ún iz 'je:ŋga 'ti:če.

navlečenost [← nem. dichten]

divjak ║ div'ja:k -a m divja rastlina, ki raste v vinogradu, na katero se cepi cepič

ţlahtne sorte: 'Tó: 'ke ±e: 'po:úlek pod'la:ge 'bu:útne 'vu:n, ko ni ţ'la:Xno, ne:¶.

/…/ Po 'su:rtaX se prip'ra:vi, 'ta:k da se v'zẹ:me f'sa:ki 'te:rsek, se pog'lẹ:da,

'ka:k je 'ti:¶sto 'cẹ:pleno 'mi:sto, ker 'te:rsek se 'cẹ:pi na div'ja:ka, po'tẹ:m pa

z'ra:ste 'ti:¶sta 'su:rta g'ru:jzdja al pa 'te:rte, 'ki:ro smo pač ţe'lẹ:li.

doga ║ 'dó:ga -e ţ navadno klana deščica za sestavljanje lesene posode: 'Sọ:t je

ses'ta:úlen iz 'dọ:k. 'Pẹ:t s'to:ú li'te:rski 'sọ:t, ne 'mu:re 'bi:t na'rẹ:t s 'ce:¶liga,

je pač na'rẹ:t is 'ta:kiX 'de:sk, ko se jim 'ri:če 'dọ:ge.

Slika 10: Doga24

24 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

71

drot ║ d'rọ:t -a m ţica; dolga kovinska vodoravna opora, navadno okroglega

prereza, ki je napeta in privezana na stebre: 'Mu:remo d'rọ:te 'du:l poc'vi:¶kat,

f'ku:úp z'mu:tat, da je f're ±e:. /…/ Met 'tu:te s'te:bre pa po'tẹ:m po'tẹ:gnemo

d'rọ:t. [← nem. der Draht]

glavni drot ║ g'la:úni d'rọ:t osnovna ţica, ob kateri je največ grozdja in

preko katere se pri vezanju upogne šparon: 'Pe:rvo 'ţi:¶co, 'ri:čemo g'la:úni

d'rọ:t, 'ti:¶stiga po'tẹ:gnemo de'vẹ:je'sẹt do 'mẹ:ter 'vi:¶sko od 'pu:da. 'Ti:¶sti

d'rọ:t je 'má:lo 'bu:l de'be:li, 'má:lo 'bu:l 'mu:čÑ.

šparonski drot ║ špe'ro:ún 'drọ:t šparonska ţica, na katero se priveţe

šparon: /…/ in po'tẹ:gnemo 'šẹ:je'sẹ:t centi'mẹ:trof 'gu:r od 'ze:mle s'po:údno

'ţi:¶co, 'tọ: je pa špe'ro:ún d'rọ:t.

droţje ║ d'ru:jţje -a s droţi; usedlina v vinu po končanem vrenju: 'Kọ 'vi:¶no

'nẹ:Xa v'ri:t, na 'pu:dni f 'sọ:di os'ta:ne d'ru:jţje. 'Tọ: je 'ta:k 'gọ:sto, da se 'du:l

f'sẹ:de, pa 'na:X 'vi:rt 'sa:mo 'du:bro 'vi:¶no 'du:l po'tẹ:gne.

E

električen ║ e'lẹ:ktričÑ -a -o prid. nanašajoč se na elektriko [← lat. elektricus ←

gr. élektron] → mlin → škarje

empar ║ 'e:¶mper -a m vedro; plastična posoda z ročajem v katero se nabira

grozdje: F'sa:k 'ma: s'vu:je š'ka:rne, f'sa:k 'ma: s'vu:j 'e:¶mper, f'sa:k 'ma:

'gu:úmiš'kọ:rne 'gu:r, ker je na'vá:dno t'ra:va pa kro'pi:¶ve. /… / 'Ti:¶sti pa

'nu:si 'ti:¶sto g'ru:jzdje, 'ke ±e: 'mi:¶ na'be:remo v 'e:¶mper /… / [← nem. der

Eimer]

F

fasel ║ 'fa:sø -a m majhna lesena trebušasta posoda z dnom na obeh koncih, v

kateri se shranjuje vino: 'Ta:ki 'má:li 'sọ:d je 'fa:sø, ko der'ţi:¶, 'ke ±e: 'ja:s

've:¶m, tam 'i:nix de'sẹ:t 'li:¶trof. sodček [← nem. das Fass]

72

fermentacija ║ fermen'ta:cija -e ţ spreminjanje organskih snovi z delovanjem

encimov: 'Tẹ: pa 'na:x, ko 'mu:št f 'sọ:di v're:, ker smo 'da:li 'co:ú k'va:sofke,

pa g'ra:ta is 'cu:úkra 'a:lkoxol, 'tu:to se 'le:¶pši 'ri:če fermen'ta:cija, ne:¶.

[← lat. fermentatio] vreti

filter ║ 'f|lter -tera m pripomoček za odstranjevanje primesi iz tekočin: Či pa

'da:jo s'ko:ús 'f|lter, 'ta:k ko 'ze ±e: 'má:jo pač f'si: pona'vá:di, pa ţi 'má:mo

p'ra:vo 'pe:rvo 'du:bro 'la:nsko 'vi:¶no. (← nem. der Filter)

filtrirati ║ f|lt'ri:rat -am nedov. čistiti tekočino skozi filter: 'Ze ±e: 'e:ni ţi tu:to 'ku:j

sf|lt'ri:rajo, 'ta:k da ţi 'le:Xko 'ku:j 'da:jo na 'mi:¶zo, ker je še 'má:lo 'ka:lno,

'ne:¶. /… / Či: pa 'mi:¶ 'mu:št føt'ri:ramo, 'tẹ: pač 'ni:¶ 've:č 'mu:št, 'tẹ: je ţi

m'lá:do 'vi:¶no. [← nem. filtrieren]

G

galica ║ 'ga:lica -e ţ raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, ki se uporablja

za zatiranje bolezni na vinski trti: F p're:jšniX 'ce ±e:tah pa so šp'ri:¶cali 'sa:mo z

'ga:lico /… / Za pera'nọ:sporo pa so 'mi:li na'mu:čeno 'ga:lico pa 'ga:šeno

'a:pno. [← nem. Galitzenstein]

modra galica ║ 'mọ:dra 'ga:lica raztopina bakrovega sulfata s kristalno

vodo, ki se je uporabljala za zaščito lesa: F'ča:siX so s'ta:re 'be ±e:te iz 'le:¶sa

pre'fa:rbali z 'mọ:dro 'ga:lico, da 'če:rvi 'ni:¶so š'li: v 'le:¶s.

Slika 11: Modra galica na vratih v klet25

25 Vir: Viničarija na Keblu.

73

gantnar ║ 'ga:ntner -a m legnar; lesena podloga za sode v kleti: 'Tọ: sÑ 'ja:s sam

'ka:ko f'la:šo sk'ri:ú pod 'ga:ntner, 'pọ:l pa po'za:bo, pa čes 'tọ:lko 'le:¶t 'tọ:

'na:šo. [← bav. ganter]

Slika 12: Gantar v kleti26

glava ║ g'lá:va -e ţ odebelitev na koncu debla vinske trte, od kod rastejo rozge:

'u:ne ta de'be:le 'dẹ:le, 'ke ±e: smo pa pus'ti:li, nas'ta:ne f sre'di:¶ni ko na g'lá:va.

/… / Z 'e:no 'rọ:ko p'ri:¶memo 'ta:m na sre'di:¶ni, z d'ru:úgo 'rọ:ko pa 'te:rdno

'mu:čno pri g'lá:vi, 'ta:m ko 'vu:n 'ra:ste iz 'de:bla.

glaven ║ g'la:úni -a -o prid. ki je po pomembnosti na prvem mestu → drot

glaţ ║ g'la:š -ţa m kozarec; majhna, navadno steklena posoda za pitje: 'De ±e:

p|r'ne:si g'la:š. [← nem. das Glas]

gnati ║ g'na:t 'ţi:nem dov. narediti, povzročiti, da iz očesa nastane mladika:

'Ke:rner re'ci:¶mo je 'e:na 'su:rta, ko z'lọ: 'pu:zno od'ga:nja, 'tọ: se p'ra:vi, da

'ne:na 'ta:k 'Xi:¶tro 'za:čne g'na:t, da 'ne:na 'ta:k 'Xi:¶tro 'za:čne zele'nẹ:t, /… /

gniloba ║ gni'lọ:ba -e ţ razkroj, razpad organskih snovi v grozdnih jagodah,

navadno zaradi delovanja bakterij /… / 'e:no je 'ta:k g'ni:¶lo, da je 'či:¶sto

za'ni:¶č. /… / 'Ti:sto 'le:Xko pus'ti:¶mo, f'se: os'ta:lo gni'lọ:bo, ker f'ča:siX je

g'ru:jzdek 'ta:k g'ni:¶li, da se 'ku:j ska'di:¶ 'vu:ún z 'je:ga, 'ti:¶sto 'be:¶k 'da:mo,

ker nam pok'va:ri še 'ce:¶li 'ti:¶sti 'du:ber 'mu:št.

26 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

74

ţlahtna gniloba ║ ţ'la:Xna gni'lọ:ba plemenita gniloba, ki poudari značilnost

vinske sorte: 'Má:mo pa 'tu:t 'ta:ko gni'lọ:bo, ko ji 'ri:čemo ţ'la:Xna gni'lọ:ba.

'Ja:gode 'ta:k 'či:¶sto 'ra:Xlo na 'rọ:za po'tẹ:gnejo. 'Ti:¶ste 'ni:¶so g'ni:¶le, ampak

so ţ'la:Xno g'ni:¶le. F 'ti:¶stiX 'nu:tra je 'ne:'ve:č 'tọ:te slat'kọ:be pa a'ro:ume

f'sa:ke 'su:rte 'vi:¶na.

kisla gniloba ║ ki:¶sla gni'lọ:ba gniloba, ki se pojavi ţe na nezrelem grozdju:

P'ra:va š'ku:da je, či p'li:sÑ na'pa:de ze'le:ne 'já:gode. 'Tọ:te g'ra:tajo 'ta:k

er'de:čo er'ja:ve pa 'me:Xke, pa 'má:jo 'na:X 'ta:ko 'si:¶vo prev'le:¶ko. 'Tọ: je

ki:¶sla gni'lọ:ba, ker so 'já:gode 'ki:¶sle f'se: do b'ra:ja.

gnoj ║ g'nu:j -a m iztrebki domačih ţivali, pomešani s steljo, ki povečajo

rodovitnost prsti: 'Ze ±e: smo 'da:li g'nu:j 'nu:ter. Ko pa p'ri:¶demo v d'ru:úgo

've:rsto, 'ta:k 'u:ni, ko 'tu:to 'lu:úkno 'ku:ple, 'ze:mlo 'gu:r na 'u:ni g'nu:j

na'me:če 'ta:k, da je ţi 'ku:j 'lu:úkna za'di:lana.

greblica ║ g'ri:bøca -e ţ greblja; orodje s široko, ravno ploskvijo, s katerim se

odstranjuje umazanija: Či 'ma:š 'ka:ko šp'ri:¶co al pa 'ke ±e: 'vu:ún pošp'ri:¶caš,

'na:X pa 'ma:š 'ta:ko g'ri:bøco, pa s 'ti:¶sto 'vu:do 'na:X 'vu:ún po'tẹ:gneš, da je

'sọ:t 'nu:tra 'su:úX pa 'či:¶st.

grozd ║ g'ru:jst -zda m podolgovat, iz jagod sestavljen sadeţ vinske trte: G'ru:jst

se raz'vi:¶ja 'na:X, ko se 'ka:breŋk oplo'di:¶. F'sa:ka 'su:rta 'ma: 'na:čiţni

g'ru:jst. 'I:ni 'ma: 've:č 'já:got f'ku:úp, d'ru:úgi pa 'me:n.

grozdje ║ g'ru:jzdje -a s več grozdov: P|r b'ra:ji 'mọ:rmo 'pa:zit, da sp'ra:vimo

f'ku:úp 'či:m 'bu:l 'le:¶po g'ru:jzdje.

grozden ║ g'ru:jzdni -a -o prid. nanašajoč se na grozd ali grozdje → sok

gutedel ║ 'gu:tedø -a m sorta vinske trte: Re'ci:¶mo 'ra:ne 'su:rte, ko 'gu:tedø pa

'tu:údi 'ke:rner, cve'ti:jo 'du:sti p're:j. [← nem. der Gutedel]

75

H

hipermangan ║ 'Xi:permaŋgan -a m temno vijoličasta kristalna snov, ki se raztopi

v vodi in se uporablja za razkuţevanje: 'Sa:mo za o'i:¶di pa so še 'mi:li

'Xi:permaŋgan. 'Tọ: je 'ta:ka p'la:va st'va:r, ko da bi do'ma: f 'ku:úXni 'ti:¶ntni

s'vi:¶nčnik 'du:l nas'te:rgo, 'du:l na'čọ:Xo in 'tọ: se je z 'vu:do z'me:¶šalo in se

je po'tẹ:m 'sa:mo z 'nẹ:ko 'mẹ:tlico, 'ta:k šp'ri:¶calo 'sa:mo po g'ru:jzdji.

[hiper- + mangan ← gr. hypér/nem. Mangan]

hlapec ║ X'la:pec -a m 1. stalno najet moški za pomoč pri delu: 'Vi:¶ničar je

'le:Xko 'me:ú 'tu:út X'la:pca, da mu je po'ma:go v ve'nu:rdi.

2. lesena palica v obliki frače, ki se rabi kot opora, podstava, pomoč pri delu

v vinogradu: 'Tọ: so 'da:li na 'ta:ki X'la:pec v ob'li:ki 'če:rke v, pa je 'me:ú 'ta:k

ni 'mẹ:ter s'po:úde, 'ta:k da si ga 'le:Xko 'po:úlek 'te:rsa 'nu:ter 'pi:¶kno, 'ne:¶.

Slika 13: Hlapec s slamo za vezanje27

27 Vir: Vinograd pri viničariji na Keblu.

76

huter ║ 'Xo:úter -a m kdor je včasih varoval vinograd: F s'ta:riX 'ce ±e:taX so 'mi:li

'Xo:útere. So 'mi:li 'i:niga 'di:da, so 'gu:r 'zẹ:li. Je 'me:ú 'pa:lco pa klo'bu:úk,

pa 'ge:rdo se je 'de:rţo. 'Tọ: so d'va: t'ri:¶ 'pá:úri, ko so 'mi:li v'nu:rde f'ku:úp,

so si pač 'i:niga na'jẹ:li. Čes 'de:jn 'ta:k ni b'lọ: 'ta:ke 'si:¶le, po'nu:či 'ne:¶. /… /

'Tọ:temu so 'ri:kli 'Xo:úter. [← nem. der Huter]

Slika 14: Huterjeva palica28

I

igla ║ 'i:¶gla -e ţ podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet, ki drţi

vreteno in kamen na mestu: S'po:úda pot 'ka:mnom je b'la: 'ta:ka 'i:¶gla, da se

je š'pi:¶ndø 'le:Xko 'su:úko o'ku:l v 'lu:úkni.

izbor ║ iz'bọ:r -a m količina, kakovost izbranih stvari iste vrste

jagodni izbor ║ 'já:godni iz'bọ:r vrhunsko vino, ki je pridelano iz skrbno

podbranih zrelih ali prezrelih jagod z ţlahtno gnilobo: 'Je: pa še 'tu:út ţ'la:Xna

gni'lọ:ba, ko z'ri:le 'jágode 'za:čnejo gra'tu:úvat er'ja:ve pa 'me:Xke. 'Ta:ko

g'ru:jzdje 'ma: 'na:X 'nẹ:ki 'ẹ:kstra ţ'ma:X pa 've:č 'cu:úkra in ga š'pa:rajo za

'pu:zno b'ra:je al pa za 'já:godni iz'bọ:r.

28 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

77

J

jagoda ║ 'já:goda -e ţ droben, okrogel sad, ki sestavlja grozd: 'Já:goda 'ma:

'ko:úţo, 'me:so, pa ko'ši:¶co in ko p're:šamo g'ru:jzje, iz 'me:sa pr'ti:če 'sọ:k,

ko 'na:X g'ra:ta 'mu:št. Po 'já:godaX 'tu:út 'le:Xko s'pu:znaš 'su:rto 'te:rte.

jagoden ║ 'já:godni -a -o prid. nanašajoč se na jagodo → izbor

Jakob ║ 'Ja:kop -a m svetnik, ki goduje 25. julija: S'ta:ri 'lu:údi so 'ri:kli, da g'rẹ:

na 'Ja:kobovo g'ru:jzdje na 'bu:ţjo 'pu:t.

jalovka ║ 'ja:lofka -e ţ mladika, na kateri ne zrste grozdje: 'Le:Xko pa z'ra:se

'tu:út is 'ta:kiX 'o:úk, ko 'ni:¶so 'ru:dne pa 'ra:sejo na s'ta:rem 'le:¶si. 'Tu:tim pa

'ri:čemo, da so 'ja:lofke.

jan ║ 'ja:n -a m več vrst delavcev ali beračev v vinogradu: 'Tẹ: pa ko 'be:remo,

g'rẹ:mo f'si: f'ku:úp v 'ja:n. 'Ze ±e:, či je de'sẹ:t be'ra:čof, 'tẹ: 'be:remo 'i:n 'ja:n

po 'pẹ:t 've:rst, 'ne:¶.

Jernej ║ Jer'ne:j -a m svetnik, ki goduje 24. avgusta: 'Ri:kli so 'tu:t: »Z'ri:li g'ru:jst

za Je're:ja do'bi:¶t, 'du:sta bo s'la:tkiga 'vi:nčeka 'pi:¶t.«

jokati ║ 'jo:úkat 'jo:účem nedov. solzenje; pojav izločanja tekočine na mestu,

kjer je trta obrezana: Z'go:úda spom'la:di 'za:čne po 'te:rti 'sọ:k 'ti:čt in 'tu:ti

'sọ:k 'le:Xko 'vi:¶dimo 'ta:m, ko smo 'ru:zgo 'be:¶k v're:¶zali. 'Ta:m se 'te:rs

'jo:úče.

K

kabrnek ║ 'ka:breŋk -a m socvetje vinske trte oz. grozd, dokler še nima razvitih

jagod /… / 'i:¶sto'ča:sno, ko 'ra:stejo 'nọ:ve 'ru:zgice, pa 'ra:stejo 'tu:údi 'má:li

g'ru:jzdeki ali 'ka:breŋki. /… / Či g'li:¶X nam so p're:j, ko je 'ra:slo, b'li: 'du:bri

nas'ta:úki 'ka:breŋkof.

78

kad ║ 'ka:t 'ka:di ţ velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda, v katero teče mošt

iz stiskalnice: Is p're:še je 'sọ:k 'ti:ko 'ku:j f 'ka:t f k'le:¶ti. F'ča:siX smo 'mi:li

le'se:¶ne 'ka:di, 'ne:s pa so ţi p'la:stične.

mala kad ║ 'má:la 'ka:t -i ţ majhna kad: V 'má:le 'ka:di 'ze ±e: 'be:remo

g'ru:jzdje, p're:j pa smo v 'e:¶mpere. vana

kajla ║ 'ke ±e:la -e ţ lesena priprava za podlaganje: Na 'ga:ntneri f k'le:¶ti so se

pod 'sọ:de 'da:le 'ta:ke le'se:¶ne 'ke ±e:le, da so b'li: p|r 'mi:ri. [← nem. der Keil]

kamen ║ 'ka:men -mna m 1. kamniti del preše, ki opravlja funkcijo uteţi: 'Ka:men

na p're:ši je 'le:Xko 'bi:ú ok'rọ:dø al pa š'ti:riX'i:kast. 'Bi:ú je 'ta:k 'te:ški, da je

'du:l v'le:¶ko š'pi:¶ndø pa p're:špan, da je 'sọ:k 'ku:j 'vu:ún šp'ri:¶co p|r 'ku:ši.

Slika 15: Kamen pri preši29

2. kos trdne snovi, iz katere je sestavljana zemeljska skorja, ki se uporablja

pri zasidranju stebrov v vinogradu: 'Le:Xko ot'ku:plemo 'v|lko 'lu:úkno, pa

'ka:ki 'v|lki 'ka:men 'nu:ter 'da:mo. V g'la:únem 'ti:¶sti 'mu:re 'de:rţat k're ±e:ni

s'te:ber, da 'ne:na d'rọ:te od 'tẹ:ţe f'ku:úp po'tẹ:gne.

vinski kamen ║ 'vi:¶nski 'ka:men usedlina, ki se nabira na notranji strani

soda: F 'tu:tiX le'se:¶ni 'sọ:daX, pa či se na'bi:ra 'vi:¶nski 'ka:men, pač ni

'du:bro, či je s'ta:ri 'vi:¶nski 'ka:men v m'la:dem 'vi:¶ni, 'ti:¶sto pač 'vu:ún

s'pu:účemo.

29 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

79

kan ║ 'ke:¶n -a m glivična bolezen na vinu, navadno v obliki bele strjene prevleke

na površini vina: 'Tọ: je 'ti:¶sto 'be:¶lo, sp'lọ:X či 'sọ:t ni 'po:ún. Pa 'pọ:l je 'tu:t

'a:lkoXol 'bọ:l š'vọ:X, 'pa:de ţv'e:plo in 'ce:¶la z'gu:rna po'v|r:ši:¶na je 'ko:

'be:¶la 'ku:ca. Či se 'tọ: zgo'di:¶, ga 'mọ:®š pre'tu:čit, 'fa:¶n ţ've:plat 'ti:¶sti 'sọ:t,

pa 'po:ún more 'bi:¶t nas'lé:dni 'sọ:t.

kapar ║ 'ka:par -a m majhna zajedalska ţuţelka, ki sesa rastlinske sokove: F

'ti:¶sti š'ku:rji pa se na'bi:rajo 'ra:zne bo'lẹ:zni, 'ra:zni 'ka:pari, za'tọ: je 'du:bro,

či 'ti:¶sto s'pu:účemo 'du:l, da je s'te:blo 'te:rseka 'či:¶sto.

kerner ║ 'ke:rner -a m sorta vinske trte: 'Ke:rner je t'u:údi dru'ga:čÑ. /… / 'Ke:rner

'ma: 'ta:ko 'šu:úmo, da je g'rọ:za.

kisel ║ 'ki:¶sli -a -o prid. ki je kislega okusa, zaradi nezrelosti grozdja → gniloba

klet ║ k'le:¶t -i ţ prostor, navadno v zemlji, za predelovanje in hranjenje vina:

'Ze ±e: je ţi pa d'ru:úga polo'vi:¶ca 'ta:m aú'gu:ústa, pa bo ţi t'ri:ba pe're ±e:t

na'rẹ:t k'le:¶t. /… / Ko pa bomo po'ter:rgali, pa 'mọ:rmo pe're ±e:t na'rẹ:t, da

bomo 'tu:to 'ni:kam v'li:¶li, da bomo sp're:šali in bomo 'da:li 'nu:ter f k'le:¶t.

80

klopotec ║ klo'po:útec -teca m lesena naprava s kladivci, ki ob udarjanju dajejo

enakomerne glasove in tako odganja ptice iz vinograda: V ve'nu:rdi se

klo'po:útec pos'ta:vi na 'Ja:kobovo, 'du:l pa se 'zẹ:me po b'ra:ji, ker 'tẹ:

š'kọ:rci pa d'ru:zgi 'ni:¶majo 've:č 'ke ±e: za 'du:l k'lu:úvat.

Slika 16: Klopotec30

kljuvanje ║ k'lu:vaje -a s zobanje; jesti grozdje, da se s kljunom pobira

posamezne jagode: P'ti:¶či k'lu:vajo 'ja:gode. F'ča:siX smo 'ri:kli, da so š'kọ:rci

'ne:bul napa'da:lni b'li:.

kol ║ 'ku:l -a m leseni opornik za trto: 'Ku:l oba'vé:zno 'mo:re 'bi:¶t, ko je 'te:rs

p|r'vé:zan.

kompost ║ kom'pọ:st -a ţ gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti: 'Nọ:

in 'ze ±e: f 'ti:¶sto 'lu:úkno, ko smo 'mi:¶ s'ku:pali, 'da:mo na 'pu:dÑ 'má:lo

kom'pọ:sta. [← angl. compost ← lat. compositus]

korenina ║ kore'ni:¶na -e ţ podzemeljski del trte, ki jo pritrdi v zemljo in dovaja

vodo s hranilnimi snovmi iz tal: S'po:údi pa so kore'ni:¶ne 'tu:t pre'dọ:úge in

na 'kọ:nci p'ri:¶memo in za 'e:no 'mọ:ško pe'ši:¶co od're:¶ţemo kore'ni:¶ne, ker

'da:lše ne 'ra:bimo, 'ne:¶.

rosna korenina ║ 'ru:sna kore'ni:¶na korenina vinske trte, ki se razvije v

globini 5–10 cm in se pri obdelavi odstranjuje: 'Ru:sne kore'ni:¶ne z'ra:stejo is

30 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

81

'ci:pleniga 'mé:sta. 'Ti:¶ste 'čer:pajo 'le:¶pi 'dé:l X'ra:ne. 'Tu:te na'vá:dno

ob're:¶ţemo, 'ne:¶. /… / ker 'ru:sne kore'ni:¶ne so kore'ni:¶ne od div'ja:ka, ker

'cẹ:pi se na div'ja:ka /… /. 'Ze ±e: či 'tọ:te 'ru:sne kore'ni:¶ne 'ne:na po're:¶ţemo

'be:¶k, 'ra:ste 'te:rsek 'sa:mo na 'ru:sniX kore'ni:¶naX, /… /.

korkflaša ║ 'kọ:rf'la:ša -e ţ pletenka; velika opletena trebušasta steklenica za

vino: 'Ki: ke'da:, ko še 'ni:¶smo fla'ši:rali 'vi:¶na, je 'vi:rt 'vi:¶no na'tu:čo f

'kọ:rf'la:šo, pa je 'ni:so, ker je 'mẹ:la 'ta:ki sp'li:deni ro'če: za 'nu:sit, je 'ni:so

'vi:¶no be'ra:čom al pa 'ki:ri so mu po'ma:gali v'nu:redi. [← nem. der Kork/die

Flasche]

Slika 17: Korkflaša31

koš ║ 'ku:š -a m del preše, kamor se da zmleto grozdje: /… / pa za'mi:le 'ku:j

'nu:ter f 'ku:š. 'Ku:š pa je pona'vá:di ok'rọ:gli, z 'de:sk na'rẹ:t ob'rọ:č, ko 'ma:

centi'mẹ:terske 'ta:ke 'fu:úge.

Slika 18: Koš na krnici32

31 Vir: http://www.index.hr/forum/default.aspx?q=t&idf=49&idt=186853&p=23. Pridobljeno 25.

8. 2011. 32 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

82

koščica ║ ko'ši:¶ca -e ţ pečka; osrednji, oleseneli del jagode: Na s're:¶di g'ru:jzda

so ko'ši:¶ce. O'ku:l ko'ši:¶ce je 'já:goda 'ne ±e:'bu:l 'ki:¶sla, 'tu: 'ma: 'me:so

'ne:men 'cu:úkra. 'I:ne 'su:rte pa ko'ši:¶c sp'lọ:X 'ni:¶majo.

koţa ║ 'ko:úţa -e ţ tanjša, navadno čvrsta prevleka grozdne jagode: F 'ko:úţi od

'já:gode je 'fa:rba, 'ka:ko bo 'na:X 'vi:¶no. 'I:ne 'su:rte 'ma:jo 'bu:l 'te:jnko

'ko:úţo in 'tọ:te 'bu:l g'ni:¶jejo. šopinka

krajni ║ k're ±e:ni -a -o prid. nanašajoč se na konec → steber

krnica ║ ker'ni:¶ca -e ţ spodnji del lesene preše, po katerem odteka mošt: F

p're:jšniX 'ce ±e:taX pa so 'ti:¶ste tro'pi:¶ne, ko so p're:šali, so še 'ta:m po

ker'ni:¶ci na p're:ši, kọ: je b'lọ: f'se: 'di:¶Xt, 'le:¶po ras'ku:pali.

kvasovka ║ k'va:sofka -e ţ enocelični rastlinski organizem brez klorofila z

encimi, ki povzroča alkoholno vrenje: V 'za:drogi 'ku:úpimo k'va:sofke, da

po'ma:gamo, da zav're:. K'va:sofke se 'tu:t do'bi:jo po 'su:rtaX, 'bu:l ţ'la:Xne

k'va:sofke pa na'va:dne k'va:sofke. 'Kọ:lko 'má:mo 'li:¶trof 'mu:šta, 'tọ:lko

'da:mo k'va:sofk.

L

lamp ║ 'la:mp -a m izbočeni, širši, spodnji del soda: Na 'la:mpi 'tu:či, so 'ča:sti

'ri:kli, či je 'ke ±e: 'ca:ŋkalo.

83

latnik ║ 'la:tnik -a m ogrodje iz lat, po katerem je napeljana vinska trta: 'Ter:ta je

razpo'ré:jena na le'se:¶nem 'la:tniki, 'ta:k ko 'ra:ste na 'Lé:nti, pa 'ta:k ko je p|r

'na:s na 'vé:si.

Slika 19: Vinska trta na latniku33

les ║ 'le:¶s -a m snov, iz katere so deblo in rozge trsa: 'E:no'li:tna 'ru:zga ro'di:¶ na

d'vọ:'li:tnem 'le:¶si, 'ne:¶, 'tọ: je s'ta:lno 'ta:k.

lesen ║ le'se:¶ni -a -o prid. nanašajoč se na les → mlin

levka ║ 'lé:fka -e ţ nastavek za zlivanje mošta oz. vina v sod: Nas'ta:vek ko z

'e:¶mperom 'nu:t v'li:ješ f 'sọ:t.

letina ║ 'li:tina -e ţ kar se pridela v (enem) letu: 'Či je 'le:¶pa 'li:tina, či je 'dọ:sti

v'lá:ge pa 'tu:plo 'so:únce, 'tọ: 'sa:mo od 'se:be 'le:¶po 'ra:ste, či pa je 'bu:l

'su:úXa 'li:tina 'bọ:mo pač 'mu:gli 'má:lo za'má:kat al pa 'má:lo za'li:¶t.

list ║ 'li:¶st -a m zelen, ploščat del vinske trte, ki raste iz rozge: F'sa:ki 'li:¶st 'ma:

š'ti:¶ŋgø pa 'pu:no 'má:liX 'ţ|ł pa g'la:k. Po 'li:¶staX 'le:Xko 'tu:út s'pu:znaš

'su:rto. 'Du:l 'pa:dejo no've:¶mbra, či jiX 'ka:rne ţi pera'nọ:spora pa m'ra:s

v'ni:¶čita.

33 Vir: Latnik v središču vasi Svečina.

84

literica ║ 'li:¶terca -e ţ steklenica iz zelenega stekla, ki drţi en liter: 'Ku:úpijo se

'nu:la 'pẹ:tÑ'si:ndeset'li:¶terske f'la:še na za'ma:šek al pa na 'kọ:rk š'tọ:pø, se

po'tẹ:m v pu'tẹ:lke, 'li:¶terce na'po:úni, se nas'ta:vi eti'kẹ:ta in se 'tọ: 'le:¶po

p'rọ:da.

luftati ║ 'lu:úftat -am nedov. zračiti; delati, povzročati, da se zrak v posodi

zamenja: Či je 'vu:da 'nu:tra, 'vu:do 'vu:ún spus'ti:¶mo ţi ni 'ki:dÑ p're:j, da se

'má:lo 'ti:¶sto ţ've:plo 'vu:ún z'lu:úfta, 'na:či 'ka:rne zav're: 'mu:št. [← nem.

lüften]

luknja ║ 'lu:úkna -e ţ odprtina na vrhu soda: Le'se:¶ni 'sọ:t 'ma: na 've:rXi

'lu:úkno, tam 'nu:ter 'da:mo v'rẹ:lno 'vẹ:Xo, 'na:X pa š'tọ:pø, ko 'ne:na 've:č

v're:.

M

Martin ║ Mar'ti:¶n -a m svetnik, ki goduje 11. novembra: P're:j smo za'če:li b'ra:t

'ta:m ok'tọ:bra, 'ze ±e: pa 'be:remo ţi v za'čẹ:tki sep'te:¶mbra. 'Tẹ: je Mar'ti:¶n še

'me:ú p'ra:vi 'mu:št, 'ze ±e: pa, ker je ţi f'se: 'ta:k nap're:j, je p'ro:úti Mar'ti:¶ni

ţi s'ku:ro p'ra:vo 'vi:¶no. Mar'ti:¶n ga je na'rẹ:do po na'ra:úni 'pọ:ti, bi 'ri:ko.

85

metla ║ 'mi:tla -e ţ priprava za pometanje iz zvezanega sveţnja vejic, šib, ščetin z

drţajem: P|r 'na:s smo 'mi:li 'i:no 'mi:tlo 'sa:mo za k'le:¶t pa 'i:no 'sa:mo za

p're:šo. 'Tu:ti d've:¶ 'mi:tli se 'ni:¶sta 'nu:cali za 'ni:¶č d'ru:úgiga.

brezova metla ║ b'ri:zova 'mi:tla -e ţ metla, ki je narejena iz brezovih vej:

'Ve:dno je 'bla: b'ri:zova 'mi:tla f k'le:¶ti 'sa:mo za 'so:de 'pra:t. 'Tọ: sÑ 'ja:s

p're:j 'me:ú 'ta:ko, ko bi 'ri:ko, g'ru:bo, 've:¶š 'ke ±e:, ţi 'ta:ko 'má:lo ob'ra:bleno.

'Na:X pa jo 'fe:n op'ra:t, da je b'la: 't|r:da, pa si s 'ti:¶stim 'čo:Xo 'vi:¶nski

'ka:men.

Slika 20: Brezova metla34

mladika ║ mla'di:¶ka -e ţ enoletni poganjek trte: Mla'di:¶ka pa 'pọ:l ko se raz'vi:ja

pa 'pọ:l nas'ta:ne c've:¶t, 'ne:¶.

rodna mladika ║ 'ru:dna mla'di:¶ka mladika, na kateri zraste grozdje: Či je

mla'di:¶ka z'ra:sla iz 'zi:¶mske 'o:úke na 'ru:zgi, 'ki:ra je z'ra:sla iz

dvo'le:¶tniga 'le:¶sa, 'tẹ: je na 'tu:ti 'ru:dni mla'di:¶ki z'ra:slo g'ru:jzje.

mlin ║ m'li:¶n -a m naprava za mletje grozdja: F'si:ple 'ku:j 'nu:ter v m'li:¶n, ko je

za g'ru:jzdje m'li:t, ker 'já:gode se 'mu:rjo s'ti:¶sÑt, da 'vu:ún p|r'ti:če 'sọ:k, pa

za'mi:le 'ku:j 'nu:ter f 'ku:š.

električni mlin ║ e'lẹ:ktričÑ m'li:¶n električna naprava za mletje grozdja:

'Ne:s se g'ru:jzdje 'mi:le na e'lẹ:ktričÑ m'li:¶n, ker je ţi 'ta:k f'se:, 'tu:út p're:ša

na e'le:ktriko, pa še 'bu:l 'hi:tro smo 'fe:rtik.

34 Vir: http://www.brezove-metle.com/. Pridobljeno 25. 8. 2011

86

lesen mlin ║ le'se:¶ni m'li:¶n lesena naprava za mletje grozdja: Se s'po:únim,

da smo p|r 'na:s do'ma: še m'li:li g'ru:jzdje na le'se:¶ni m'li:¶n. 'I:n 'mu:čÑ 'di:t

je 'su:úko 're:tø, da mu je š'vi:¶c po 'he:rpti 'ti:ko.

Slika 21: Lesen mlin35

mošt ║ 'mu:št -a m sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja: 'Mu:št je ţi ko

'za:čne v'ri:t, ko je ţi 'ma:lo 'tu:úmast. /… / V g'la:únem f'se: 'mu:re 'bi:t

'le:¶po u'mi:¶to, da 'či:¶sti 'mu:št 'ti:če f k'le:¶t. [← nem. der Most ← srvnem.

most]

motika ║ 'mu:tka -e ţ orodje s ploskim, navadno trikotnim listom in dolgim

drţajem za kopanje: 'Tọ: je 'ta:k za ni 'pe:rst de'be:la 'ti:¶sta sa'di:¶ka in 'tọ:, či

'ma:mo 'ka:ko 'mu:tko al pa 'ru:útanco 'u:stro, ta'kọ:j ga 'le:Xko 'be:¶k

f'se:¶kamo.

Slika 22: Motika36

35 Vir: http://www.bolha.com/starine-stroji-aparati/mlin-za-grozdje-oglas383207678. Pridobljeno

25. 8. 2011. 36 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

87

mraz ║ m'ra:s -za m razmeroma nizka temperatura: Po'zi:¶mi je 'sa:mo še 'po:ú

'vu:de v 'le:¶si. Is šk'ro:úba v 'ru:zgaX g'ra:ta no've:¶mbra 'cu:úker, da je 'te:rta

'na:X ot'pọ:rna na m'ra:s 'tu:út do 'mi:¶nus d've ±e:sti. 'Ne ±e:'bu:l m'ra:s

pre'ni:seta 'ke:rner pa 're:nski 'ri:zliŋk.

muškat ║ muš'ka:t -a m sorta vinske trte: F'sa:ki 'te:rs 'le:Xko s'pu:znaš po li:¶sti

pa po s'te:bli pa po 'do:úţini 'ru:zg. Re'ci:mo ru'me:ni muš'ka:t 'ma: iz'rẹ:dno

de'be:le 'ru:zge, 'ta:k de'be:le, 'kọ: za ni 'pa:lec pa še 'bu:l, 'ne:¶. [← fr. muscat]

N

našpanati ║ naš'pa:nat -nam dov. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem

povzročiti, da kaj ostane ravno: D'rọ:t 'mu:remo naš'pa:nat, da ko je 'tẹ:ţa, da

'nẹ:ne vi'si:¶ 'ku:j f'se: 'si:m pa 'te ±e:. [← nem. spannen]

navlečenost ║ nav'le:¶čenost -i ţ nepropustnost; pojav, ko sod ne pušča vina:

'Sọ:t 'mu:re bit 'du:bro nav'le:¶čen. dihtanje

nosilec ║ no's|lec -lca m podolgovat vodoraven element, ki je pritrjen na steber

in podpira ţico v vinogradu: Po'tẹ:m pa či še 'gu:ri 'da:mo pop're:¶k no's|lce

d'rọ:ta, taki p'le:Xnati no's|łci so, pa 'le:Xko po'tẹ:gnemo d'va: d'rọ:ta al pa

'i:niga.

O

obroč ║ ob'rọ:č -a m ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se povezujejo

posode: Tak da 'e:n 'sọ:t je 'le:Xko ses'ta:úlen is t'ri:¶jeset mo'gọ:če 'pe:jeset

'dọ:k, na 'ki:rem pa je 'gu:r 'še:¶st, 'si:dÑ, do 'u:sÑ ob'rọ:čof, da 'tọ: f'ku:úp

der'ţi:¶.

oidij ║ o'i:di -ja m glivična bolezen, ki se kaţe kot sivkasta prevleka na jagodah,

listih in rozgah vinske trte: O'i:di, ko ti v'da:ri, ko ţi s'kọ:ro raz'vi:¶ti g'ru:jzdi

so, pos'ta:nejo 'mó:kasti, ko bi 'mó:ke na'si:¶po 'gu:r.

88

oko ║ 'o:úka -e ţ gosto olistan poganjek vinske trte: /… / 'Ti:¶stiga od're:¶ţemo

med 'u:sÑ pa med ed'ne ±e:st 'o:úkami. 'O:úke pa so 'ti:¶ste, ko 'ra:stejo 'gu:ra

na 'ti:¶sti 'ru:zgi, ki je z'ra:sla 'li:tošno 'li:to, ko p'ri:dejo 'li:steki 'vu:n in 'ta:m

se 'vi:¶di 'o:úkica. Is 'ti:¶ste 'o:úkice po'tẹ:m d'ru:go pom'la:t z'ra:ste

'e:no'li:tna 'ru:zga, na 'ki:ri 'ru:zgi so 'na:X 'gu:ra 'gru:jzdeki.

okopati ║ o'ku:pat -am dov. zrahljati zemljo okoli trsa in pri tem odstraniti

plevel: 'Na:X 'dru:úgo 'li:to pa ţi 'za:čnemo spom'la:di. 'Mu:remo vi'nu:ret

'tu:ti m'lá:di o'ku:pat 'le:¶po f'se: o'ku:l, ker 'po:úlek 'cẹ:pleniga 'mẹ:sta

z'ra:sejo 'tu:údi 'vu:ún kore'ni:¶ne. /… / Za'tọ: 'mọ:rmo, 'tẹ: ko o'ka:plemo

spom'la:di, 'tu:ti m'lá:di v'nu:ret, 'mu:remo 'tọ:te 'ru:sne kore'ni:¶ne 'be:¶k

po're:¶zat.

oţgati ║ oţ'ga:t oţ'ge:m dov. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin:

'So:únce 'ne:na s'me:¶ p're:več ţ'ga:t, 'tẹ: ko g'ru:jzdje zo'ri:¶, 'tẹ: 'ne:na

s'me:¶mo p're:več 'li:¶stof 'du:l op'li:t, ker 'le:Xko p'ri:¶de do o'ţi:¶ga.

P

pacanje ║ 'pa:caje -a s pojav po končanem vretju v kadi, pri katerem grozdje

dobiva določen okus: Sp'lọ:X |r'dé:če 'sọ:rte smo 'ku:j 'pa:cali zam'li:to

g'ru:jzdje št|r'ne ±e:st d'ni:¶, 'tri:¶ 'ki:dne, pa 'me:¶šali, da je 'ba:rva p'ri:šla, 'na:x

pa f p're:šo.

peckalnik ║ pec'ka:lnik -a m robkalnik; naprava za ločevanje grozdnih jagod od

peclja: F pec'ka:lniki 'já:gode 'pa:dejo 'be:¶k od š'ti:¶ŋgla. 'Mọ:rmo pa 'mi:t

'du:ber pec'ka:lnik, da 'ne:na fer'de:rblemo š'ti:¶ŋgla, ker 'ma: 'na:X 'vi:¶no

g're:¶ŋki ţ'ma:X.

pantovec ║ 'pa:ntovec -fca m drevo ali grm z dolgimi, šibastimi vejami in ozkimi,

podolgovatimi listi: 'Sọ: 'ri:kli 'tọ: pa je p'ra:vi do'ma:či 'pa:ntovec. S 'te:jŋko

'ši:¶bo s 'pa:ntofca so pri'vẹ:zali, špe'ro:ún pač se ni 'da:ú, ker je b'lọ: f'se:

f'ku:úp pre'te:jŋko, 'ne:¶.

89

parafin ║ para'fi:¶n -a m vosku podobna tekoča snov, s katero se zaščiti cepljeno

mesto vinske trte: In 'zẹ: či je 'ti:¶sto 'cẹ:pleno 'mi:sto 'le:¶po na'mu:čeno

'nu:ter f para'fi:¶n in je f 'ti:¶stem 'nu:ter 'le:¶po ob'dẹ:lano. /… / 'Te:rsek pa

'mu:re g'lẹ:dat 'tọ:lko iz 'ze:mle 'vu:ún, 'ti:¶sti ko 'na:X zagli'Xa:vlejo, 'kọ:lko je

'u:no 'cẹ:pleno 'mi:sto s para'fi:¶nom. 'Tọ:lko 'mu:re 'vu:ún g'lẹ:jat, 'ni:¶č 've:č.

[← nem. der Paraffin ← lat. parum affinis]

peronospora ║ pera'nó:spora -e ţ glivična bolezen, ki se kaţe v obliki oljnih

madeţev in plesnive prevleke na listih in plodovih vinske trte: Ker

pera'nọ:spora pa je p'li:sÑ, ki se po'ja:úla na 'li:¶staX. 'Li:¶sti 'vi:¶nske 'te:rte,

'ti:¶sti 'bu:l m'lá:di pa 'tu:út s'ta:ri, pos'ta:nejo 'vu:úna, 'ta:k ko da bi 'me:li

'gu:ra 'ta:ki f'le:k, ko da bi 'bi:ú 'má:sni f'le:k. Či ga pa o'be:rneš, na d'ru:úgi

st'ra:ni pa je 'ce:¶li 'ta:ki p'li:snaf, 'si:¶vo 'ma:Xasti in 'tọ: se p'ra:vi

pera'nọ:spora. [←lat. plasmopora]

petelin ║ pete'li:¶n -a m ploščati del pipe na sodu, s katerim se suka stoţec za

odpiranje ali zapiranje pretoka vina iz njega: Pete'li:¶na p|r 'pi:pni za'su:účeš

v 'i:no st'ra:n, da 'vi:¶no pr'ti:če 'vu:n is 'sọ:da, 'na:X pa ga za'su:účeš 'kọ:ntra,

da 'pi:pn 'du:l 'za:preš.

pikola ║ 'pi:kola -e ţ pijača, ki ja narejena iz tropin, sladkorja in vode: Pa so

'gu:r na'li:¶li 'vu:do, pa so pus'ti:¶li čez 'no:úč 'ti:¶sto 'vu:do 'gu:r na'li:¶to, 'na:X

so pa 'ti:¶sto še 'e:nk'ra:t sp're:šali. 'Tẹ: pa je b'lọ: 'ta:k 'ki:¶slo pa 'má:lo

ţ'ma:Xa, 'du:sti 'ke ±e: pi'ja:no ni b'lọ:. 'Ti:¶stemu so pa 'ri:kli 'pi:¶kola.

pilka ║ 'pi:lka -e ţ lesen zamešek za sod: 'Pi:lka je 'ti:¶sti 'v|lki š'to:pø, ko 'nu:ter

p'ri:¶de na 've:rX 'sọ:da.

pintar ║ 'pi:¶nter -a m izdelovalec, popravljavec sodov: 'Kọ:lko so pač 'mi:li

'le:¶sa, 'ta:ki 'v|lki 'sọ:t je 'pi:¶nter f'ku:úp na're:do. [← nem. der Fassbinder]

90

pipa ║ 'pi:pn -a m priprava na sodu za odpiranje in zapiranje pretoka vina iz

njega: S'po:údi 'ma: 'sọ:t 'pi:pn, s 'ki:riga 'na:X 'vu:n 'ti:če 'vi:¶no 'nu:ter v 'ni:

'li:¶ter al pa v 'bu:účo.

pleti ║ p'li:t p'le:jem nedov. redčenje trtnih mladik: 'Tọ: je 'ce ±e:t od 'ma:ja pa do

'ju:úlija, ko 'vu:n p'le:jemo pa med 'ţi:¶ce 'ra:únamo.

ploh ║ 'plu:X -a m debelejši ploščat kos lesa iz podolţno razţaganega debla za

podlaganje prešpana pri stiskanju grozdja: Na k'ri:¶š z'lu:ţiš 'gu:r na 'de:¶kø,

'za:dni p'lu:x pa pop're:¶k, ko 'na:X s'ti:¶sne f'se: f'ku:úp. [← nem. der Block ←

srvnem. bloch]

podlaga ║ pod'la:ga -e ţ rastlina, ki raste v vinogradu, na katero se cepi kakšna

druga rastlina: Ko se je p|r 'na:s po'ja:úla 'te:rtna 'u:úš, 'tẹ: so za'čẹ:li ce'pi:t

'tọ:te ev'rọ:pske 'su:rte na a'me:riške pod'la:ge, ker so b'le: 'tọ:te pač ot'pọ:rne,

'ne:¶.

poganjek ║ po'ge:jŋk -a m kar začenja rasti: Iz 'o:úk na 'te:rsaX z'ra:sejo

po'ge:jŋki.

popravljati ║ pop'ra:úlat -am neodv. delati, da rozge pridejo v pokončen poloţaj:

'Ru:zge 'ra:stejo, 'ne:¶, po s'vu:ji 'mi:¶losti, pa jiX 'na:X med 'ţi:¶ce

pop'ra:vlamo. /… /

popravljati noter ║ 'nu:ter pop'ra:úlat popravljati rozge med ţice: Či

po'tẹ:gnemo d'va: d'rọ:ta za f'sa:ko 've:rsto, je pač po'tẹ:m 'bu:lši, ko 'tọ: nam

f'se: s'ku:úp z'ra:ste, za 'nu:ter pop'ra:úlat, ker pač 'nu:ter pop'ra:vimo med

d'va: d'rọ:ta, 'ne:¶.

91

precejanje ║ pre'cé:jaje -a s opravilo, pri katerem se tekočina pretaka skozi

cedilo: 'Sọ:k je is ker'ni:¶ce 'ti:ko f k'le:¶t, ne:¶. Na 'ka:di pa je b'lọ: 'ta:ko

'v|lko re'še:to, na 'ki:rem so se nab'ra:le šo'pi:¶nke pa ko'ši:¶ce, ko so f'ku:úp s

'sọ:kom 'du:l pr'ti:kle. 'Sọ:k se je 'mu:go f k'le:¶ti pre'cẹ:jat, ker bi 'na:či 'me:ú

f'se: 'tọ: v 'mu:šti.

preša ║ p're:ša -e ţ naprava za stiskanje grozdja: F'ča:siX so g'ru:jzdje p're:šali z

le'se:¶nimi p're:šami, na'va:dno so b'le: is X'ra:stoviga 'le:¶sa. 'Ne:s pa ţi 'má:jo

ko'vi:jnske p're:še na e'lẹ:ktričÑ mo'tọ:r. Le'se:¶ne p're:še so še 'sa:mo za 'ci:r.

[← nem. die Presse ← stvnem. p(f)ressa, srvnem. prësse ← vlat. pressa]

vodna preša ║ 'vọ:dna p're:ša vodna stiskalnica: 'U:no 'ke ±e: os'ta:ne, 'ti:¶sta

fsed'li:¶na, 'ti:¶sto pa 'ma:jo s'pẹ:t 'ẹ:kstra p're:še. P're:j so 'tọ: 'be:¶k v'li:¶vali,

'ze ±e: pa 'tọ: p're:šajo, se pa 'ri:če 'vọ:dna p're:ša, ker 'ra:bi 'či:st 'má:lo

pri'ti:¶ska.

prešati ║ p're:šat -am nedov. stiskati, da se iz grozdja izloči tekočina /… / ko so

s'ta:ri 'lu:údi p're:šali na 'ti:¶sti š'pi:¶ndø pa na 'ka:men, 'tẹ: 'mu:re d'va:,

t'ri:¶k'ra:t pre'ku:pat,'ne:¶. [← nem. pressen]

prešpan ║ p're:špan -a m močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice: /… /, da

'ti:¶sti p're:špan od p're:še 'le:Xko f'se: f'ku:úp s'ti:¶sne.

pretočiti ║ pre'tu:čit -im dov. s točenjem spraviti vino iz ene posode v drugo: 'U:n

pa 'mu:re 'ti:¶sti 'sọ:k, ko smo ga f'če:ra sp're:šali, 'mu:re ga pre'tu:čit. /… /

O'ku:l bo'ţi:¶ča al pa no'vi:ga 'li:ta pa 'tu:to s'pẹ:t pre'tu:čimo.

'du:l po'te:gÑt 'Ze ±e: 'vi:rt 'sa:mo 'či:¶sti 'le:¶pi zd'ra:vi 'sọ:k, s 'ki:riga bo

'na:X 'vi:¶no, 'ti:¶sto 'du:l po'tẹ:gne f 'ti:¶sto cis'te:rno, f 'ki:ri bo 'tu:ti 'mu:štek

v're:ú.

prigelj ║ p'ri:gø -a m dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se

uporablja za vrtenje vretena na preši: Š'ta:ŋgi smo 'tu:út 'ri:kli p'ri:gø, pa sta

ga 'na:X za'Xa:klala f p're:¶dni š'tu:rleŋk, da se je 'ka:men o'bi:so. štanga

92

prijeti ║ p'ri:¶mit -em dov. začeti učinkovati, delovati: Či zgo'ri:¶ 'tu:to ţ've:plo

'nu:tra f 'sọ:di, se p'ra:vi, da je 'sọ:t v'rẹ:di, da 'sọ:t ţ've:plo p'ri:¶me. Či pa

v'ga:sne 'nu:tra, 'tẹ: pa je 'sọ:t za'ni:¶č. /… / 'Ta:k 'do:úgo se 'pu:úče, pa

pre'lu:úfta, da s'pẹ:t 'na:X ţ've:plo p'ri:¶me.

pucanje ║ 'pu:caje -a s opravilo, ko se s prsti odstranjujejo gnile jagode pri

grozdju: G'ni:¶lo g'ru:jzdje 'mọ:rmo 'vu:ún s'pu:cat ţi p're:t b'ra:jem, al pa ga

'na:X 'ne:na 'me:čemo v 'e:¶mper 'co:ú k 'le:¶pem g'ru:jzdji. [← nem. putzen]

pulštar ║ 'pu:lšter -a m podolgovat močen tram, ki podpira krnico: Ker'ni:¶ca pa

'ce:¶la p're:ša je s'ta:la na d've:¶X al pa t'rẹ:X 'mu:čniX 'pu:lštraX. [← nem. der

Polster]

puta ║ 'pu:úta -e ţ brenta; visoka lesena posoda, s katero se je na hrbtu nosilo

grozdje v vinogradu: /… / g'ru:jzdje, /… / mu f'si:¶plemo 'za:di 'nu:ter f

'pu:úto, pa 'u:n 'tọ: 'ni:se 'vi:rti f p're:šo. [← bav. putte]

Slika 23: Puta37

putentregar ║ 'pu:útÑt'rẹ:ger -a m brentač; kdor nosi brento: 'Pu:útÑt'rẹ:ger na

'pa:lco za f'sa:ko 'pu:úto sp'ro:úti v're:¶ţe za'ré:zo, 'kọ:lko jiX je 'né:so. [←

bav. putte/tragen]

37 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

93

R

ravbar ║ 'ra:úber -a m zelen poganjek, ki raste zraven lista: 'Tọ: 'mu:remo 'tu:údi

'fe ±e:n 'či:¶stit, 'ra:úbere 'du:l 'te:rgat, 'ta:k da je 'lu:ft, da 'le:Xko 'vi:ter s'ko:úze

'pi:¶Xa. [← nem. der Räuber] zalistnik

rezati ║ 're:¶zat 're:¶ţem dov. s škarjami odstraniti del vinske trte zaradi oblike,

rodnosti ali redčenja: G'ré:mo 're:¶zat. /… / Ko g'rẹ:mo v 'nu:ret, se pret

f'sa:kim 'te:rsom pos'ta:vimo, 'ga: od z'gu:ra 'du:l pog'lẹ:damo, da 'vi:¶dimo,

'ke ±e: nam je od p're:jšniga 'li:ta z'ra:slo o'zi:roma 'ke ±e: nam je os'ta:lo in

po'tẹ:m se 'lọ:timo 're:¶zat, 'ne:¶. 'Re:¶ţemo 'ta:k, 'ta:k so f'ča:siX 're:¶zali, pa se

'vi:¶di, da je s'ku:ro 'ta:k 'ne ±e:'bu:lši, ko so s'ta:ri 'lu:údi 're:¶zali.

rezati nazaj ║ 're:¶ţemo na'ze ±e: z rezanjem ustaviti rast trsa: /… / v're:¶ţemo

'te:rsek, se 'ri:če na'ze ±e: na d've:¶ do t'ri:¶ 'o:úke vi'ši:¶ne, 'ne:¶. In 'ta:k, da

'tu:ti po'tẹ:m 'má:ja, 'ju:únija, 'ju:úlija s'pẹ:t 'za:čne, ko da bi za'če:ú na 'nọ:vo

'ra:stit, 'sa:mo da ţi 'ma: kore'ni:¶nski sis'tẹ:m 'bu:l raz'vi:¶t, pa je 'bu:l 'mu:čÑ.

reznik ║ rez'ni:¶k -a m po obrezovanju preostali del trtne mladike, navadno z

dvema do pet očesi: 'La:Xko po b'ra:ji ţi 're:¶ţemo, ko 'li:sti ot'pa:dejo.

Na'va:dno je 'må:li rez'ni:¶k pa špe'ro:ún, al pa 'sa:mo špe'ro:ún.

razsehel ║ ra'se:Xø -a -o prid. pojav, ko sod pušča vino: 'Je: pa 'ta:k, da je 'sọ:t

'ča:sti, smo 'ri:kli, da je ra'se:Xø. razsušen

razsušen ║ ra'su:úšen -a -o prid. pojav, ko sod pušča vino: 'Sọ:t je ra'su:úšen, či

ki med 'dọ:gami 'vi:¶no 'vu:ún 'ti:če. razsehel

rigelj ║ 'ri:gø -a m prečno nameščen tram pri preši, ki podpira prešpan: P|r

'za:dnem š'tu:rleŋki je b'lọ: 've:č 'ri:glof, ko so se 'vu:ún 'je:mali pa 'na:X

'nu:ter na'ze ±e: 'de:¶vali, 'kọ:lko je 'bi:ú pač p're:špan 'vi:¶sko. [← nem. der

Riegel ← srvnem. rigel]

94

rigolati ║ re'gu:lat -am nedov. rahljati zemljo z globokim prekopavanjem: F

p're:jšniX 'ce ±e:taX so re'gu:lali na 'rọ:ke, 'ta:k so b'li: po š'ti:ri, 'pẹ:t 'di:dof, pa

so 'ku:pali 'ta:ke 'ša:nce, 'ta:ke g'ra:be in so 'ti:¶sto 'ze:mlo preme'ta:vali. [←

nem. rigolen]

rizling ║ 'ri:¶zliŋk -a m sorta vinske trte: 'La:ški 'ri:¶zliŋk pa 'ma: 'bu:l 'te:jŋke,

'bu:l 'ta:k ko ne 'ši:¶bike. /… / Pona'vá:di je 'ta:k, da 're:nski 'ri:¶zliŋk pa 'la:ški

'ri:¶zliŋk, 'ti:¶sto na'za:dne 'be:remo. [← nem. der Riesling]

riţa ║ 'ri:¶ţa -e ţ vrsta; kar tvori več stvari, ki so razvrščene druga za drugo v eni

smeri: 'Ri:¶ţe so na'ra:zÑ 'mẹ:ter pa 'po:ú, 'te:rsi v 'ri:¶ţaX pa tu 'nẹ:ki ni

'mẹ:ter. [← nem. die Reihe]

roden║ 'ru:dni -a -o prid. ki dobro obrodi → mladika

roditi ║ ro'di:¶t -im dov. in nedov. dati sadeţe, plodove: 'Té: smo pa ugoto'vi:¶li,

da 'ti:¶sti v'nu:ret 've:č 'ne:na 'du:bro ro'di:¶, pa smo se z'me:¶nili, da bomo

na'rẹ:døi 'nọ:viga, ne:¶.

rosen ║ 'ru:sni -a -o prid. nanašajoč se na nekaj šibkega in manj odpornega →

korenina

rozga ║ 'ru:zga -e ţ rodna olesenela mladika trte, ki se odreţe pri obrezovanju in

raste iz dvoletnega lesa: 'Ru:zga je pa 'ti:¶sto, ko z'ra:ste 'pọ:l is špe'ro:úna pa

is 'ter:sa. 'Tọ: je 'i:no'le:¶tÑ le:¶s. Pa 'ti:¶sti 'či:pek še mo'go:če ne:¶, od 'ta:m pa

'na:X z'ra:stejo 'nọ:ve 'ru:zge. /… / Ta 'le:¶pšo 'ru:zgo, ki bi 'ne: b'la: de'be:la

za ni 'pe:rst al pa 'ne ±e:'bu:lša je za debe'li:¶no 'e:niga s'vi:¶nčnika.

S

saditi ║ sa'di:¶t -im nedov. dajati sadike vinske trte v zemljo, kjer bodo rastle:

'Ti:¶ste, 'ki:re 'ne:na 'ra:stejo, še mo'gọ:če 'má:lo po'ča:kamo, ker

p'ra:úzap'ra:ú je še 'ta:m do aú'gu:ústa 'ce ±e:t za sa'di:¶t.

95

samorodnica ║ 'sa:morodÑca -e ţ kriţanka ameriške in evropske trte: Ko je 'na:še

ve'nu:rde na'pa:dla 'te:rtna 'u:úš, so se 'tọ:te 'sa:morodÑce 'fe:jst ras'ši:rle p|r

'na:s. 'Tọ: so 'me:n v're:¶dne 'su:rte, ko 'da:jo 'bu:l 'sla:bo 'vi:¶no. Iza'bẹ:la pa

Š'ma:rÑca sta 'sa:morodÑce.

sidro ║ 'si:¶dro -a s navadno kovinska naprava za pritrjevanje: 'Má:mo 'ta:ke

'si:¶dre, ko jiX 'le:Xko do'bi:¶š v 'za:drogi za 'ku:úpit, ko so ţe'li:zni, ko 'ma:

s'po:úda 'ta:k ko no špi'ra:lo, 'ku:j enos'ta:úno z 'kọ:s ţe'li:za 'nu:ter

zaš'ra:úflemo v 'ze:mlo glo'bu:ko.

silnica ║ 'si:lÑca -e ţ poseben prostor za siljenje in vzgojo trtnih mladik, v kateri

so zloţeni zaboji s cepljenkami: Cep'lé:ŋke 'da:jo f 'si:lÑco, da po'ţi:nejo

'p|r:vi po'ge:¶ŋk.

skorja║ š'ku:rja -e ţ zunanja plast lubja, ki jo sestavlja odmrlo tkivo in s katero je

pokrito deblo vinske trte: Ker 'te:rsek se X'ra:ni 'nẹ: is š'ku:rje, ampak is

'ce:¶liga 'te:rsniga 'de:bla, s 'ce:¶le debe'li:¶ne se na'pa:ja. 'Ni:¶ma 'ta:k š'ku:rje,

ko 'ma:jo d'ri:ve, 'ne:¶. /… / Ko 'te:rsek 'ra:ste pa se debe'li:¶, nas'ta:ne o'ku:l

š'ku:rja.

96

slama ║ s'lá:ma -e ţ posušena stebla omlatenega ţita, ki so se včasih uporabljala

za vezanje vinograda: F p're:jšniX 'ce ±e:taX so 'vẹ:zali 'ku:j 'ta:k z s'lá:mo.

S'lá:mo so na'mu:čili 'nu:ter v 'vu:do, f'ku:úp pot'la:čili 'má:lo. /… / In s

'ti:¶sto 'mu:kro s'lá:mo so 'vẹ:zali /… /

Slika 24: Vezanje s slamo38

slana ║ s'la:na -e ţ ledeni kristali, ki se naredijo ponoči zaradi ohladitve zraka,

zlasti na rastlinah: In 'tọ: 'ta:k 'ši:f, da je ster'mi:¶na 're:¶za 'be:¶k o'be:rjena od

'o:úke, da 'ne:na po'tẹ:m, ko 'za:čne g'na:t, pa spom'la:di so še 'ti:¶ste s'la:ne,

da nam 'sọ:k od 'te:rseka 'ne:na 'ti:če po 'o:úki, ker 'tẹ: 'o:úka z'me:rzne, ker je

v'la:ţna.

sleme ║ s'le:me -ena s močan tram, ki povezuje preslici pri preši: O'ba: d'va:

š'tu:rleŋka sta p|r p're:ši po'vẹ:zana s 'ta:kim 'mu:čnim t'ra:mom, ko se mu

'ri:če s'le:me. S'le:me jiX 'sa:mo f'ku:úp der'ţi:¶.

sod ║ 'só:t -da m velika valjasta, navadno trebušasta lesena posoda z dnom na

obeh koncih, v kateri se shranjuje vino: 'Pe:rvo 'mọ:rmo 'mi:t 'či:¶ste in čes

'ce:¶lo 'li:to nego'va:ne 'sọ:de. 'Ze ±e:, či 'má:mo le'se:¶ne 'sọ:de, je

po'me:¶mbno, da so 'či:¶sti, da 'ni:¶ma 'na:X 'vi:¶no 'du:úX, sm'ra:t po 'sọ:di.

manjši sod ║ polovn'já:k -a m sod za vino, ki drţi pribliţno 260 litrov: 'Má:li

'sọ:t al pa polovn'já:k d've:¶ s'to:ú 'pẹ:tÑ'si:ndeset 'li:¶trof der'ţi:¶.

38 Vir: Vinograd ob Viničariji na Keblu.

97

večji sod ║ št|r'ti:¶jek -a m sod za vino, ki drţi pribliţno 500 litrov:

Št|r'ti:¶jek je 'de:rţo tam 'nẹ:ki 'pẹ:t s'to:ú 'li:¶trof. 'Ne:s pa ţi 'má:mo s'ku:ro

'sa:mo cis'te:rne f k'le:¶ti.

Slika 25: Sod za vino39

sodček ║ 'sọ:ček -čeka m majhna lesena trebušasta posoda z dnom na obeh

koncih, v kateri se shranjuje vino: Na 'mi:¶zo 'le:Xko 'da:mo 'sọ:ček, pa si

f'sa:k 'sa:m is 'sọ:čka na'tu:či 'vi:¶no v g'la:š. fasel

sok ║ 'só:k -a m 1. brezalkoholna pijača, narejena iz tekoče sestavine v sadeţih

grozdni sok ║ g'ru:jzdni 'so:k -a m sok iz grozdnih jagod, ki še ni zavrel:

Ti:¶sto 'ke ±e: st'i:če is p're:še. 'Tọ: je 'ne ±e:'bu:l ne'do:úţÑ 'so:k, ko bi 'ri:ko, ni

'ni:¶č 'a:lkoXola.

2. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: Od 'tẹ: nap're:j pa 'ra:sti 've:č

'ne:na 'nu:úcamo, ampak še 'nu:úcamo 'sa:mo 'sọ:k za debe'li:teú g'ru:jzdja pa

za 'cu:úker pa 'ta:k nap're:j, ne:¶.

sorta ║ 'su:rta -e ţ vrsta trte: Ko se z'me:¶nimo, da bomo sa'di:¶li, 'pe:rvo

se've:¶da 'ta:k 'mọ:rmo 'vi:det, 'ki:re 'su:rte 'te:rse bomo sa'di:¶li v v'nu:rdi

'ne:¶. Al bo 'tọ: 'ri:¶zling al 'ke ±e: 'ja:s 've:¶m 'ke ±e: /… /. [← it. sorta ← lat. sors]

39 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

98

steber ║ s'te:ber -a m podolgovat, pokončen, betonski ali lesen opornik, ki nosi

ţico v vinogradu: S'te:bri 'tu:ji 'mo:rjo 'bi:¶t ko je 'ţi:¶ca, pa ko raspo'ré:jamo

'te:rto pa 've:je med 'ţi:¶ce. /… / 'Tu:ti s'te:bri 'ma:jo na 'sa:kiX de'sẹ:t

centi'mẹ:trof 'lu:úkne /… /

betonski steber ║ be'tọ:nski s'te:ber betonski opornik v vinogradu:

'Ku:úpimo be'tọ:nske s'te:bre, re'ci:¶mo 'tọ: so 'u:sÑ na 'u:sÑ al pa 'še:¶st na

'še:¶st, vi'ši:¶ne so d'va: 'mẹ:tra 'u:sÑde'sẹ:t /… /

krajni steber ║ k're ±e:ni s'te:ber opornik, ki stoji v vinogradu na začetku ali

na koncu vsake vrste: 'Ọne 'pe:rve k're ±e:ne s'te:bre 'da:mo 'má:lo 'bu:l 'mu:čne

/.../ 'U:ne ta k're ±e:ne, s'po:údne pa z'gu:rne, 'ti:¶ste pa 'da:mo 'má:lo pot 'kọ:t,

da se 'ne:na 'ta:k p're:več 'Xi:¶tro f'ku:úp po'tẹ:gne, 'ne:¶.

Slika 26: Krajni steber (lastni vir)

vmesni steber ║ v'me:¶sÑ s'te:ber opornik, ki stoji med trsi v vinogradu: /… /

v'me:¶sne s'te:bre, pa so 'tu:ti 'še¶:st na 'še:¶st al pa 'u:sÑ na 'u:sÑ, pa jiX 'da:mo

med 've:rsto.

stranica ║ stra'ni:¶ca -e ţ stranska ploskev krnice: Na stra'ni:¶ci s'mọ: še ko f'rọ:ci

se'di:li, pa 'pe:rste na'ma:kali f 'sọ:k, ko je 'ti:ko po ker'ni:¶ci, ko se je

p're:šalo.

99

Š

šanca ║ 'ša:nca -e ţ jarek; v zemljo narejena oţja podolgovata vdolbina: /…/ so

'ku:pali 'ta:ke 'ša:nce, 'ta:ke g'ra:be in so 'ti:¶sto 'ze:mlo preme'ta:vali. 'E:no

'ša:nco, 'e:no g'ra:bo, so s'ku:pali, f 'ti:¶sto pa so spet 'me:tali 'u:no 'dru:úgo

'ze:mlo, ker je b'lọ: obi'ča:jno f'se: 'gu:r po b're:¶gi, 'ta:k so p|r 'na:s

vi'nu:gradi pos'ta:úleni in so 'tọ: 'ta:k re'gu:lali. [← nem. die Schanze]

škarje ║ š'ka:rje š'ka:rn ţ mn. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na

ročaja odpirata v obliki črke V: /… / f'se: os'ta:lo pa 're:¶ţejo d'ru:úgi 'lu:údi z

'rọ:čnimi š'ka:rnami, ker 'ma: op'ču:útek g'da: p'ri:¶de do d'rọ:ta.

električne škarje ║ e'lẹ:ktrične š'ka:rje električno orodje, ki se uporablja za

obrezovanje in trgatev v vinogradu: 'Sa:mo s 'ti:¶stimi š'ka:rnami

e'lẹ:ktričnimi 're:¶ţe 'sa:mo 'i:dÑ in 'ti:¶sti po're:¶ţe 'sa:mo 'ti:¶sto, 'ke ±e:

'nu:úca. /… / 'Du:l 're:¶ţe pa 'ne:na za'tọ:, ker 'tọ:te š'ka:rje so 'ta:k

opčut'li:¶ve, da ko s'ti:¶sneš, ţi v're:¶ţe. In ko 'ti:, 'ze ±e: ko s'ti:¶sneš, ne 'mu:reš

'ze ±e: 'pa:zit, da 'ne:boš d'rọ:t 'sẹ:bo v're:¶zo, ker so 'ta:ke 'mu:čne.

vinogradniške škarje ║ v'nu:rdne š'ka:rje orodje, ki se uporablja za

obrezovanje in trgatev v vinogradu: 'Ru:sne kore'ni:¶ne se ob'vẹ:zno pa

st'rọ:go 're:¶ţejo 'sa:mo z v'nu:rdnimi š'ka:rnami, da 'ne:na poško'du:újemo

'te:rsek. /… / Ko 're:¶ţemo ve'nu:ret, 'tẹ: 're:¶ţemo z v'nu:rdnimi š'ka:rnami.

G'li:¶X 'ne ±e:'bu:l 'e ±e:nfoX ni, 'má:lo ţi 'rọ:ke bo'li:¶jo.

škrob ║ šk'ro:úp šk'ro:úba m ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih

rastlin: Ko je ţi 'bu:l 'tu:plo, 'cu:úker s'pẹ:t g'ra:ta šk'ro:úp. Či je 'na:X

'me:rzlo, pa is 'tu:tiga šk'ro:úba 'ne:na g'ra:ta 'cu:úker, 'ta:k da 'le:Xko 'te:rta

z'me:rzne.

škropec ║ šk'rọ:pec -peca m vino zmešano s poţirkom mineralne vode: 'Le:Xko si

'da:mo 'e:n 'dẹ:ci 'vi:¶nčeka pa 'má:lo 'ra:denske 'gu:r, 'tu:to 'ri:čejo šk'rọ:pec.

100

škropilnica ║ škro'pi:lÑca -e ţ naprava za škropljenje vinograda: 'Pọ:l pa je ţi

b'la: taka mo'to:rna škro'pi:lÑca pa ţ'la:úX 'co:ú pa si 'ša:ú po ve'nu:rdi.

šprica

Slika 27: Motorna škropilnica40

škropivo ║ škro'pi:¶vo -a s kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, ki se uporablja

za zatiranje bolezni, škodljivcev na trti: Za'tọ: 'mu:remo z 'ti:¶stimi škro'pi:¶vi,

ker jiX je 'ku:j 'nẹ:ke, 'mu:remo 'rẹ:dno med 'u:sÑ, dva'ne:st do tri'ne:st d'nẹ:vi

šp'ri:¶cat. špricmitel

šopinka ║ šo'pi:¶ŋka -e ţ tanjša, navadno čvrsta prevleka grozdne jagode: Na

'ka:di pa je b'lọ: 'ta:ko 'v|lko re'še:to, na 'ki:rem so se nab'ra:le šo'pi:¶nke pa

ko'ši:¶ce, ko so f'ku:úp s 'sọ:kom 'du:l pr'ti:kle. koţa

špaga ║ š'pa:ga -e ţ vrv, ki sluţi kot pripomoček pri količenju vinograda: 'E:ne

š'pa:ge po'tẹ:gnemo 'gu:r pa 'du:l, 'e:no š'pa:go pa po'tẹ:m 'le:¶vo pa 'dẹ:sno

v'le:¶čemo, 'ta:k da 'ti:¶sto š'pa:go 'sa:mo pres'ta:úlamo 'du:l po par'cẹ:li in

do'bi:¶mo aúto'ma:cki 'ku:j k'ri:¶ţe, 'ka:m 'nu:ter š'tẹ:kamo po'tẹ:m ve'nu:ret,

pač 'ku:le, da bomo sa'di:¶li 'te:rto, 'ne:¶. [← nem. der Spagat ← it. spago]

40 Vir: Vinogradniška zbirka na Keblu.

101

španar ║ š'pa:ner -a m priprava za napenjanje, nategovanje: Na f'sa:ki st'ra:ni

'da:mo š'pa:ner, se 'ri:če. [← nem. der Spanner]

Slika 28: Španar na ţici (lastni vir)

šparon ║ špe'ro:ún -a m po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do

deset očesi, ki se priveţe ali pusti prost. 'Tọ: je 'ti:¶sti 'dẹ:l, ko od're:¶ţemo pa

pus'ti:¶mo 'bu:l 'do:úgo, ko 'na:X ga 'du:l z've:ţemo, 'ne:¶. Špe'ro:ún je

dvo'le:¶tÑ 'le:¶s. [← furl. spiròn]

špindelj ║ š'pi:ndø -a m vreteno; palici podoben vrtljiv del naprave, stroja z

navoji za premikanje kakega drugega dela: Med 'ka:mnom pa p're:španom je

š'pi:ndø. Na'rẹ:t pa je 'bi:ú na'va:dno is X'ru:úškoviga 'le:¶sa. Ko sta d'va:

'di:da 'su:úkala 'ka:men, se je 'su:úko 'tu:t š'pi:ndø, p're:špan pa je 'ša:ú 'du:l

pa 'gu:r. [← nem. die Spindel]

102

šprica ║ šp'ri:¶ca -e ţ naprava za škropljenje vinograda: F'ča:siX smo šp'ri:¶co

'nu:sli na 'Xe:rpti, 'ta:k ko 'ze ±e: šp'ri:¶cajo po 've:rti. [← nem. die Spritze]

škropilnica

Slika 29: Ročni šprici41

špricar ║ šp'ri:¶cer -a m brizganec; pijača z vinom in mineralno vodo: Či 'da:mo

'po:ú 'vi:¶na 'po:ú 'ra:denske, 'tọ: je šp'ri:¶cer, ko je 'ne ±e:'bu:l 'du:ber. 'Tọ: 'mi:¶

'pi:¶jemo na Š'ta:jerskem, /… / [← nem. der Spritzer]

špricati ║ šp'ri:¶cat -am nedov. škropiti; razprševati po vinski trti tekočo snov, da

se preprečijo bolezni ali uničijo škodljivci v vinogradu: Či 'ma:š ti 're:¶s niX

'pa:r xek'ta:rof v'nu:rda, g'li:¶X ne 'mu:rš g'le:jat 'ze ±e: 'ki:ri cve'ti:¶, pa 'ki:ri

'ne:na cve'ti:¶, pa ki m šp'ri:¶co, pa ki 'ne:m šp'ri:¶co. [← nem. spritzen ←

srvnem. sptützen]

špricmitel ║ šp'ri:¶cmitø -a m kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, ki se

uporablja za zatiranje bolezni, škodljivcev na trti: 'Ze ±e: f 'tu:tiX 'ce ±e:taX 'ma:jo

ţi 're:¶s 'pu:no 'ta:kix 'du:brix šp'ri:¶cmitlof. [← nem. der Spritzmittel]

škropivo

štanga ║ š'ta:ŋga -a m dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se

uporablja za vrtenje vretena na preši: 'Ka:men pa š'pi:ndø sta 'su:úkala d'va:

'di:da s š'ta:ŋgo, ko je b'la: 'má:lo nat 'ka:mnom. [← nem. die Stange]

prigelj

41/42 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

103

štenga ║ š'té:ŋga -e ţ stopnica; vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih

ploskev v različnih višinah za laţjo hojo navzgor, navzdol: 'Ki: ke'da: je b'la:

'ne ±e:'bu:lša 'ti:¶sta k'le:¶t, 'ki:ra je 'mi:la 'ne ±e:'ve:č š'té:ŋg, ker je b'la: 'tu:út

'bu:l glo'bu:ko v 'ze:mli. Či si p're:več 'vi:¶na 'ku:što, si 'na:X po f'sẹ:X š'ti:riX

'ša:ú po 'tu:tiX s'te:rmiX š'té:ŋgaX. [← nem. die Stiege ← srvnem. stëge]

Slika 30: Štenge, ki vodijo v klet.42

štihati ║ š'ti:¶Xat -am nedov. lopatati; z lopato rezati in obračati zemljo: 'Na:či pa

se s š'ti:¶Xom š'ti:¶Xajo 'lu:úkne in se 'tọ: 'ta:k š'ti:¶Xa, ker pri st'rọ:jnem 'ne:na

g're:, pri 'rọ:čnem pa se 'ta:k š'ti:¶Xa, da ko se 'di:la 'e:na 'lu:úkna se 'tu:to

b'la:to is 'tọ:te 'lu:úkne 'lu:ča f 'ti:¶sto 'lu:úkno, ko je ţi 'te:rs za'sa:jen. [←

nem. stechen ← stvnem. stehhan]

štingelj ║ š'ti:¶ŋgø -gla m del grozda ali lista, s katerim sta pritrjena na rozge:

G'ru:jst se s š'ti:¶ŋgøom 'de:rţi 'co:ú, no 'ra:se 'vu:ún z 'ru:zge. Ko 'be:remo,

ga p|r 'tọ:tem š'ti:¶ŋgøi 'be:¶k v're:¶ţemo s š'ka:rnami, ne:¶. [← nem. der

Stengel]

42 Vir: Muzejska zbirka na Keblu.

104

štopelj ║ š'tọ:pø -pla m zamašek; okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko

širši predmet za mašenje odprtin, posod: 'Ze ±e: ţi 'de:¶vlejo na f'la:še š'tọ:ple s

'ta:kim na'vọ:jom, da ga 'u:fnaš 'ku:j z 'rọ:ko, 'na:X pa 'le:Xko f'la:šo 'du:l

'za:preš. [← nem. der Stopsel]

Slika 31: Štopelj (lastni vir)

kork štopelj ║ 'ko:rk š'tọ:pø -a m okrogel, plutovinast, navadno na zgornjem

koncu nekoliko širši predmet za mašenje steklenic: 'Kọ:rf'la:ša se 'za:pre s

'ko:rk š'tọ:plom. 'De:¶vlejo pa 'ko:rk š'tọ:pø 'tu:t v pu'te:lke, ko jo 'u:fnaš, pa

'ta:k 'pọ:kne.

štucanje ║ š'tu:úcaje -a s vršičkanje; odstranjevanje zgornjih delov vinske trte

štucnaje dol ║ 'du:l š'tu:úcaje G'ré:mo 'du:l š'tu:úcat. Na'va:dno en 'dó:ber

'pé:dÑ nat 'ţi:¶co, da je 'le:¶po. /… / 'Na:X v je'se:¶nskem 'ce ±e:ti, ko je 'Ja:kop

pa 'A:na, 'tẹ: pa 'lẹ:Xko 'za:čnemo 'du:l š'tu:úcat. [← nem. stutzen]

šturlank ║ š'tu:rleŋk -a m preslica; del stiskalnice iz navadno dveh pokončnih

tramov, med katera se namesti vzvod: Sp're:jd š'tu:rleŋk ja 'me:ú d've:¶

'lu:úkni pa 'sa:mo 'i:n 'ri:gø. F s'po:údno 'lu:úkno ga je 'vi:rt 'da:ú, či je s'te:ú

'ka:men o'bi:sit.

šuma ║ 'šu:úma -e ţ 1. gozd: Sp'lọ:X, ki je 'šu:úma b'li:zo. 'Ta:k 'má:mo tu 'du:l

'pe:rvo 've:rsto s'ta:lno p'ra:zno. [← hrv. šuma]

105

2. goščava; gosto obrasla trta: 'Te:rsek 'da: 'ta:k 'tọ:lko 'šu:úme, da je 've:č ko

'po:ú 'ta:k p're:več, pa še pus'ti:¶mo d'va: 'če:pa. /… / F'se: d'ru:úgo pa je

'sa:ma, ko se 'ri:če po do'ma:če, 'šu:úma /… /

T

terasa ║ te'ra:sa -e ţ nasad z vinsko trto, ki raste na stopničastem zemljišču:

Te'ra:se se na'rẹ:dijo 'ta:m, ko je b're:¶k 'fe:jst s'te:rm. 'Tu: p|r 'na:s f

Sve'či:¶ni ni 'du:sti te'ra:s. [← nem. die Terasse ← fr. terrasse]

tirel ║ 'ti:rø -rla m vratica; manjša odprtina pri dnu soda: /… / s'po:úda še pa 'ma:

'ti:rø, da 'le:Xko 'lẹ:ţji 'vu:ún s'pu:účeš. 'Ti:rø se ot'pe:re. 'Tọ: so 'ta:ke 'má:le

v'ra:tice, ko so z 'nẹ:kim š'pa:nerom 'ta:k f'ku:úp zaš'pa:nane, da 'ne:na 'vu:ún

'tu:či. [← nem. die Tür]

tretanje ║ t'rẹ:taje -a s opravilo, ko se grozdje mečka z nogami v kadeh: F s'ta:riX

'ce ±e:taX, ko še 'ni:¶ b'lọ: p're:še, so 'lu:údi g'ru:jzdje t'rẹ:tali. G'ru:jzdje so

f'si:¶pali v 'nọ: 'v|lko le'se:¶no 'ka:t, pa so 'na:X z 'bo:úsimi 'nu:gami 'hu:døi pa

s'ka:kali po 'tu:tem g'ru:jzdji. [← nem. treten]

tropina ║ tro'pi:¶na -e ţ tisto, kar ostane po iztisnjenju soka iz grozdja v

stiskalnici: 'Vi:rt je 'da:ú 'i:no polo'vi:¶co 'ku:ša 'na:X 'be:¶k, pa je tro'pi:¶ne

ras'ku:po, pa še 'i:n al pa 've:č k'ra:t f'se: f'ku:úp s'ti:¶sno pa ras'ku:po. F'sa:ko

'ka:pøco 'sọ:ka je 'mu:go 'vu:ún s'ti:¶sÑt is tro'pi:¶n.

trs ║ 'te:rs -a m posamezna rastlina vinske trte: 'Tẹ: nam pa še 'sa:mo os'ta:ne

'gu:li 'te:rsi, 'ki:re smo ţi prej 'du:l po're:¶zali. 'Ti:¶ste 'te:rse 'na:X al

po'pi:¶plemo al pa z se'ki:ro f'se:¶kamo 'te:rdno p|r 'ze:mli, 'ta:k da

p'ra:úzap'ra:ú ne os'ta:ne od 'tu:tiga 've:č 'ni:¶č. [← srlat. tirsus ← gr. thýrsos]

106

trta ║ 'te:rta -e ţ kulturna rastlina, ki raste v vinogradu in rodi grozdje: 'Ne ±e:'bu:l

s'ta:ra 'su:rta 'vi:¶nske 'te:rte je 'Mọ:dri pi'nọ:. Za 'te:rto je t'ri:ba sker'bi:t,

're:¶zat, 'vẹ:zat, 'nu:t popra:úlat, 'du:l š'tu:úcat, šp'ri:¶cat, 'ja: s 'te:rto je 'du:sti

'di:la. [← it. torso ← lat. torta]

trsnica ║ 'te:rsÑca -e ţ zemljišče, kjer se iz siljenih cepljenk gojijo sadike vinske

trte: Cep'lé:ŋke so 'i:no 'li:to f 'te:rsÑci, 'na:X se pa ţi 'le:Xko presa'di:jo ú

ve'nu:ret.

tumft ║ 'tu:mft -a m sopara; razmeroma visoka temperatura in vlaţnost /… /

'šu:úma, pa 'sa:mo 'di:la 'ti:¶sti 'tu:mft 'nu:ter med 'te:rsami, ker se 'pa:č ne

'mu:re 'lu:ftat, ker je p're:več 'šu:úma in g'rẹ: 'gu:r 'sa:mo bo'le:je. /… /

[← nem. der Dunstigkeit]

U

ukoreniniti ║ fkore'ni:¶nit -im nedov. pognati korenine v zemljo: 'Pe:rvo 'li:to še

'tu:ti m'lá:di 'te:rsek, da se 'bu:lši fkore'ni:¶ni, 'ta:m 'u:ne s'po:údne p'ra:ve

kore'ni:¶ne 'bu:l p'ri:mejo /… /

V

vana ║ 'va:na -e ţ majhna kad: 'Pu:útÑt'rẹ:gerof tak več 'ne:na 'nu:úcamo, ker se

g'ru:jzdje 'be:re v 'va:ne, pa se 'ku:j na t'ra:ktor, al pa f p're:šo 'nu:sijo.

[← nem. die Wanne] mala kad

107

veha ║ 'vẹ:Xa -e ţ odprtina na vrhu soda

vrelna veha ║ v'rẹ:lna 'vẹ:Xa pripomoček, s katerim se zamaši odprtina soda,

da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline: 'Gu:r 'da:mo

'vẹ:Xo, v'rẹ:lna 'vẹ:Xa se 'ri:če. V'li:¶jemo 'vu:do f 'ti:¶sto 'vẹ:Xo, 'da:mo 'gu:r

'ta:ki pok'ro:úček in 'tọ: 'na:X čes š'ti:¶ri, 'pẹ:t d'ni:¶ 'za:čne v'ri:t.

Slika 32: Vrelna veha43

veter ║ 'vi:ter -tra m zrak, ki se giblje zaradi razlik v zračnem pritisku in

temperaturi: 'Tu:údi 'u:se pa č'me:rli pa f'si: f'ku:úp so nam po'ma:gali, še

'ne:bul pa s'ku:ro nam po'ma:ga 'vi:ter, da 'tọ:te oplo'di:¶tvene 'ti:¶ste

p'ra:šnike 'nu:si 'si:m pa 'te ±e:.

vezati ║ 'vẹ:zat 'vẹ:ţem nedov. pritrjevanje trte k opori: Ker je vi'nu:ret 'gu:r na

b're:¶gi, 'vẹ:ţemo s'ta:lno 'ta:k, da špe'ro:úne 'vẹ:ţemo 'du:l po b're:¶gi. Ker či

bi 'vẹ:zali 'gu:r po b're:¶gi, 'u:n ţi 'ta:k al 'ta:k 'si:¶li 'gu:r, ker vege'ta:cija 'ţi:ne

'te:rs 'gu:r, za'tọ: ga s'ta:lno 'du:l po b're:¶gi 'vẹ:ţemo.

vodoravno vezanje ║ 'vu:do'ra:úno 'vẹ:zaje vodoravno vezanje šparona na

ţico na dveh mestih: Špe'ro:úne al 'vẹ:ţemo 'ra:úno, 'vu:do'ra:úno, d'va:k'ra:t

za'vi:jemo o'ku:l 'ti:¶ste g'la:úne 'ţi:¶ce, da 'vẹ:ţemo 'ra:úno po 'ţi:¶ci /… /

vezanje v lok ║ 'vẹ:zaje v 'lọ:k navpično vezanje, pri čemer se šparon

upogne navpično navzdol in se na ţico priveţe na osnovno in šparonsko ţico:

/… / da so f'si: špe'ro:úni v 'e:ni 've:rsti 'du:l po b're:¶gi, al pa 'ta:k, da

'vẹ:ţemo v 'lọ:k.

43 Vir: Vinogradniška zbirka na Keblu.

108

vezica ║ 'vẹ:zica -e ţ pripomoček za vezanje vinske trte k opori: 'Mi:¶ 'ze±e:

pona'vá:di 'vẹ:ţemo s 'tu:timi 'vẹ:zicami, ko se do'bi:jo za 'ku:úpit, ker je

'ne ±e:'bu:l enos'ta:úno /… / Z'gu:ra 'ze ±e: ţi 'le:Xko spus'ti:¶mo in s'po:úda

'le:¶po s 'ti:¶sto 'vẹ:zico, ki je pa'pi:rnata s 'te:ŋko 'ţi:¶co, 'le:¶po za'vẹ:ţemo.

vino ║ vi:¶no -a m alkoholna pijača iz grozdnega soka po alkoholnem vrenju: Či

'vi:¶no 'ti:¶če z 'né:kim pri'ti:¶skom, se 'pi:ni.

pijano vino ║ pi'ja:no 'vi:¶no vino z veliko vsebnostjo alkohola: 'Le:Xko pa

s'pi:¶ješ 'sa:mo t'ri:¶ 'dẹ:ci 'vi:¶na, pa te 'nu:ge 've:č 'ne:na 'nu:sijo. 'Tẹ: pa 'na:X

'ri:češ: »P'je: 'tu:to pa je 'fe:jst pi'ja:no 'vi:¶no!«

vinograd ║ v'nu:ret -rda m nasad, v katerem je posajena vinska trta: Za'tọ:

na'rẹ:dimo 'ta:k v'nu:ret, 'ta:k ko nam 'pa:še, pa ko bo nam 'ne:bulši za 'di:lo.

mladi vinograd ║ m'la:di v'nu:ret mlad nasad, v katerem je posajena vinska

trta: P'ra:vijo, da na m'la:di v'nu:ret bi 'mu:go g'lẹ:dat s'ku:ro ti'ko:ú, ko na

'má:liga f'rọ:ca.

stari vinograd ║ s'ta:ri v'nu:ret star nasad, v katerem je posajena vinska trta

Ja 'ze ±e: 'to:ú 'ta:k, 'mi:¶ 'ma:mo ţi na 'né:kem b're:¶gi s'ta:ri v'nu:ret

'pẹ:tÑd've ±e:sti, t'ri:sti 'le:¶t.

Slika 33: Svečinski vinogradi (lastni vir)

vinogradniški ║ v'nu:rdni -a -o prid. nanašajoč se na vinogradnike ali

vinogradništvo → škarje

vinski ║ 'vi:¶nski -a -o prid. nanašajoč se na vino → kamen

109

virt ║ vi:rt -a m gospodar; lastnik vinograda: /… / pa 'u:n 'tọ: 'ni:se 'vi:rti f

p're:šo. 'Vi:rt je na'vá:dno p|r p're:ši. [← nem. der Wirt]

vitica ║ 'vi:¶tica -e ţ tanki nitasti izrastki, s katerim se trta oprijema opore: 'Tu:te

m'lá:de 'ru:zgice pa se p'ri:mejo z 'vi:¶ticami. 'Vi:¶tica pa 'ra:ste na 'u:ni

st'ra:ni 'li:¶sta. Na 'e:ni st'ra:ni je 'li:¶st pa 'o:úka in se 'ti:¶ste 'vi:¶tice 'le:¶po

pri'jẹ:mlejo 'tu:tiga d'rọ:ta, 'ta:k da 'tọ: 'le:¶po vi'si:¶ 'gu:r, da 'tọ; 'ne:na f'se:

f'ku:úp od 'tẹ:ţe 'du:l z'de:rsne. 'Ti:¶ste 'vi:¶tice 'le:¶po 'ra:stejo, 'nu:ter

pop'ra:úlamo, 'ta:k da 'tọ: p'ra:ú 'le:¶po zg'lẹ:da.

vlačenica ║ v'la:čeŋka -e ţ z zemljo pokrita rozga, ki poţene korenine: Pus'ti:mo

'ru:zgo, ko 'vi:dimo, da je 'te:rs o'me:r, ko p'le:jemo pus'ti:mo 'ti:¶sto čim 'bu:l

'do:úgo, da 'pọ:l 'le:Xko pomla'di:mo 'ti:¶sti 'te:rsek. 'Sa:mo 'du:l pa po 'ze:mli

s'kọ:plemo, pa 'vu:ún, tam ko je 'ku:l na'va:dno 'po:úlek ţi, pa je ţi 'pe:rvo

'li:to 'ka:ki g'ru:jzd.

vmesen ║ v'me:¶sÑ -sna -sno prid. ki se nahaja vmes → steber

voden ║ 'vọ:dni -a -o prid. nanašajoč se na vodo → preša

voz ║ 'vo:ús -za m vozilo za prevoz vina: 'Vi:¶no so 'vu:zøi z 'vo:úzom pa z

'ju:úncami. Pa 'tu:út g'ru:jzdje so 'vu:zøi z 'vo:úzom, 'ne:¶ pa s t'ra:ktorom,

'ta:k ko 'ze ±e:.

vreti ║ v'ri:t v're:m nedov. z encimi v kvasovkah spreminjanjati mošt v vino: In

'tọ: v're: 'kọ:lko je pač 'mu:šta. 'Ta:úţÑt 'li:¶trof 'bu:l 'do:úgo v're:, ko pa

s'to:ú 'li:¶trof, 'ne:¶. Ko 'tọ: odv're: pus'ti:¶mo p|r 'mi:ri, za'dẹ:lamo in 'tọ:

'za:čne zo'ri:t. fermentacija

110

Z

zalistnik ║ za'li:¶stnik -a m zelen poganjek, ki raste zraven lista: 'Tọ: re:¶čimo

'ke ±e: 'ni:¶ma plo'dọ:ú 'gu:r, otst'ra:nimo, pa 'tu:te za'li:¶stnike s'pu:účemo, da

je 'bu:l z'ra:čno, da je 'lu:ft. ravbar

zasajati ║ za'sa:jat -am nedov. s sajenjem delati, da vinograd ni prazen:

Za'sa:jamo pa tam v 'du:úgi polo'vi:¶ci ap'ri:¶la, v za'čẹ:tki 'ma:ja. 'Ta:m do

'ne:ga de'sẹ:tiga 'ma:ja bi 'nẹ: b'lọ 'tu:to 'kọ:lko 'tọ:lko 'fe:rtik.

zasidrati ║ f'si:¶drat -am dov. pritrditi, privezati tako, da staber ostane na

določenem mestu: 'Ja:, 'mu:rem še pa 'tọ: po'vẹ:dat, da k're ±e:ne, 'gu:rniga pa

s'po:údniga, k're ±e:ni s'te:ber pa 'mu:remo f'si:¶drat, 'ne:¶. /… / Je 'má:lo 'bu:l

'te:ško 'di:lo in 'ta:m po'tẹ:m z d'rọ:tom z'vẹ:ţemo 'tu:ti k're ±e:ni s'te:ber.

zaštamfati ║ zaš'ta:mfat -am dov. povzročiti, da kaj zaradi pritiska spremeni

prvotno obliko: 'Tọ:te s'te:bre 'mi:¶ po'sta:vimo 'nu:ter, zaš'ta:mfamo 'le:¶po

o'ku:l. [← nem. stampfen]

zavezati ║ za'vẹ:zat za'vẹ:ţem dov. po cvetenju ohraniti vinsko trto v določenem

poloţaju in nadaljevati njeno rast: Ko ocve'ti:¶, pa se 'ri:če, da se za'vẹ:ţe in

'ti:¶sti 'ce ±e:t, ko se za'vẹ:ţe, je 'ne ±e:'bu:lši, či je le, pač 'ka:k nam 'bo:úk 'da:,

ko se 'ri:če, 'le:¶po v're:me. Ker či je f 'ti:¶stem 'ce ±e:ti de'ţe:úje, 'tẹ: ko da bi

f'se: f'ku:úp 'du:l 'pa:dlo. In se g'ru:jzdek ne za'vẹ:ţe, 'tẹ: pač je 'pọ:l s'la:ba

'li:tina.

zidanica ║ 'zi:¶daÑca -e ţ manjša zidana stavba pri vinogradu za hranjenje vina:

'Zi:¶daÑc p|r 'na:s 'ni:¶ b'lọ:, 'tọ: so 'mi:li na Do'le:¶nskem.

zoreti ║ zo'ri:t -im nedov. z rastjo, razvojem prihajati do zrelosti: Ko g'ru:jzdje

'zo'ri:¶, 'já:gode g'ra:tajo 'bu:l 'me:Xke pa 'fa:rbo 'na:čiţno do'bi:¶jo. F 'tọ:tem

'ce ±e:ti 'mu:re 'fe:jst 'so:únce 'co:ú ţ'ga:t, da je g'ru:jzdje do b'ra:ja 'fe ±e:n

z'ri:lo.

111

Ţ

ţagica ║ 'ţa:gica -e ţ orodje z nazobčanim rezilom za ţaganje trsov v vinogradu:

/… / 'má:mo tako 'ţa:gico 'po:úlek, pa z 'ţa:gico 'be:¶k od're:¶ţemo,

od'ţa:gamo, 'ne:¶.

ţehtar ║ 'ţe:Xter -a m okrogla, spodaj oţja lesena posoda z enim ročajem: 'Ko: bi

'ri:ko le'se¶na 'še:¶fla, 'né:ke ta'ki:ga, pa š'ti:ri 'pé:t 'li:trof je 'der:ţo, pa si s

'ti:¶stim do'li:¶vo f 'sọ:t. [← nem. der Sechter ← lat. sextarius]

ţlahten║ ţ'la:Xni -na -o prid. plemenit, izbran → gniloba

ţlavh ║ ţ'la:úX -a m cev; 1. votel, navadno valjast predmet iz gume ali plastike

za pretakanje vina iz ene posode v drugo: 'F k'le:¶ti pa 'má:mo 'ẹ:kstra ţ'la:úX,

da is 'sọ:da p|r 'lu:úkni na 've:rXi 'vi:¶no 'vu:n po'tẹ:gnemo. 'I:ni k're ±e: ţ'la:úXa

na'mu:čiš 'nu:ter f 'sọ:t, d'ru:úgi k're ±e: pa 'da:š v 'u:úste. 'Na:X 'fe:jst

po'tẹ:gneš, še 'du:l po'go:útneš kaki š'lu:úk, f'ku:úp s'ti:¶sneš ţ'la:úX na

'i:nem k'ra:ji, pa ga 'da:š v 'bu:účo.

2. votel, navadno valjast predmet iz gume ali plastike za škropljenje: F'ča:siX

smo šp'ri:¶cali na ţ'la:úXe. 'Tẹ: pa si 'mu:go 'pẹ:ški 'hu:dit po 'ri:¶ţaX 'du:l pa

'gu:r po b're:¶gi, 'i:dn pa te je za ţ'la:úX v'le:¶ko 'gu:r po 'ri:¶ţi. [← nem. der

Schlauch]

ţleb ║ ţ'le:¶p -ba m podolgovata vdolbina, ozka zareza v površini doge: 'Ta:ki

ţ'le:¶p je, ko 'pọ:dÑ 'nọ:tri d|r'ţi:¶.

ţmek ║ š'mé:k -a m lesena matica, pretaknjena skozi luknjo v tramu na vrhu

preše: Š'mé:k je is 'če:¶šje 'vu:n na'rẹ:t, na 'je:m pa so 'i:ni 'mi:li 'le:¶tÑco, ko

je b'la: p're:ša na'rẹ:ta. 'Tu: se 'su:úče š'pi:ndø.

112

ţveplati ║ ţ've:plat -am nedov. 1. razkuţevati sod z ţveplovim dimom: Ko f 'so:di

ţ'ge:mo ţ've:plo, da ga ras'ku:úţimo. Ko je 'li:to, či je 'sọ:t p'ra:zÑ, 'mọ:rmo

ga 'rẹ:dno f'sa:ki 'me:¶sÑc ţ've:plat. [← nem. schwefeln]

2. z dodajanjem ţvepla preprečevati kvarjenje vina: 'Vi:¶no se 'mu:re

ţ've:plat. Da se 'ne:na pok'va:ri, mu 'ze ±e: 'co:ú v'li:¶jejo ţvep'lẹ:no kis'li:¶no.

3. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo ţveplo, proti oidiju: Na 'rọ:ko

ţ've:plamo, ko 'ta:k 'pu:úXa.

ţveplalnik ║ ţvep'la:lnik -a m 1. priprava za ţveplanje sodov: Ţvep'la:lnik je

'bi:ú taka 'fe:¶dra s 'pu:dnom, pa so 'nu:t vţ'ga:li no š'ta:ŋgo ţ've:pla, pač

'tọ:lko š'ta:ŋg kak je 'bi:ú 'v|lki 'sọ:t.

Slika 34: Ţveplalnik44

44 Vir: Vinogradniška zbirka ne Keblu.

113

2. stroj za prašenje vinske trte z ţveplom v prahu: Ţ've:plo pa pe'pẹ:l so

z'me:¶šali, 'pọ:l so pa 'mi:li 'ta:ke 'me:¶Xe, ţvep'la:lnike, pa si 'ta:k na t'ra:Xter

'nu:ter f'si:¶po in je 'pi:¶Xalo po 'te:rti.

Slika 35: Ţveplalnik za prašenje vinske trte45

ţveplo ║ ţ've:plo -a m 1. krhka nekovina ţivo rumene barve, ki gori z modrim

plamenom in se uporablja za razkuţevanje sodov, preprečevanje kvarjenja

vina in škropljenja proti oidiju: Za ţ've:plaje 'tu:údi p'ro:úti o'i:¶diji, je

'ba:bica 'mi:la ţ've:plo f p'ra:Xi. 'Po:úlek 'ti:¶stiga ţ've:pla f p'ra:Xi pa je

z'me:¶šala pe'pẹ:l, ko so 'de:rve 'ku:úrili f š'pọ:rXeti. 'Tọ: ni s'me:ú 'bi:¶t

pe'pẹ:l ot 'ku:lna, ampak od 'le:¶sa. [← nem. der Schwefel ← srvnem. swëbel,

stvnem. swëbal]

ţveplena štanga ║ ţvep'lẹ:na š'ta:ŋga ţveplo v trakovih: 'Ku:úpijo se 'ta:ke

ţvep'lẹ:ne š'ta:ŋge in se na s'to:ú 'li:trof da 'i:na š'ta:ŋga in se 'tọ: 'le:¶po 'nu:ter

zaţ've:pla. Se vţ'ge:, se 'da: š'ta:ŋge f'ku:úp, se o'bẹ:si na d'rọ:t, se po'ti:¶sne

p|r 'u:ni 'pi:lki, 'lu:úkni 'nu:ter in 'tọ: 'nu:tra zgo'ri:¶.

45 Vir: Vinogradniška zbirka ne Keblu.

114

11.2 ANALIZA SLOVARJA

V slovarskem delu je zbranih 229 gesel. Od tega je 182 (80 %) samostalnikov, 18

(8 %) pridevnikov in 29 (12 %) glagolov.

Besede, ki so zbrane v slovarju, poimenujejo dele vinske trte in njen razvoj,

glavna opravila v vinogradu, stiskanje grozdja, kletarjenje in pridelavo vina.

Glede na izvor lahko besede razdelimo na neprevzeto besedje, germanizme in

romanizme46

.

Primeri neprevzetega besedja (izbor)47

: brana ← enako je hrv., srb. brána, rus.

boroná, pslovan. *borna, gre za izpeljanko iz ide. korena *bher (H)- 'obdelovati z

ostrim orodjem'; glava ← enako je stcslovan. glava, hrv., srb. gláva, rus. golová, češ.

hlava, pslovan. *golva 'glava'; kamen ← pslovan. *kamy, cslovan. kamy, ki izhaja iz

ide. osnove s prvotnim pomenom 'oster'; jagoda ← stcslovan. agoda, rus. jágoda, češ.

jahoda, pslovan. *agoda; koţa ← enako je stcslovan. koţa, hrv., srb. kỡţa, rus. kóţa,

pslovan. *koz'a 'kozja koţa'; les ← pslovan. *lÉsъ 'gozd, hosta', stcslov. lĕsъ 'gozd',

domnevno izhaja iz ide. osnove s pomenom 'pustiti, zapustiti'; motika ←

pslovan.*motýka izhaja iz ide. osnove s pomenom 'motika, tolkač'; ţleb ← enako

je cslovan. ţlĕb‘, hrv. ţlijêb, srb. ţlêb, rus. ţólob, slovaš. ţl'ab, pslovan. *ţelb‘ s

prvotnim pomenom 'kar je izdolbeno' se je razvilo iz ide. *gelbho- 'rezati, dolbsti'.

Neprevzeti leksemi so tudi tisti, ki so tvorjeni iz prevzetih leksemov s pomočjo

domačih besedotvornih postopkov:

avštekanje -a s 'količenje; opravilo, ko se v mladem vinogradu v zemljo

postavljajo koli' ← nem. stechen; pucanje -a s 'opravilo, ko se s prsti odstranjujejo

gnile jagode pri grozdju' ← nem. putzen; našpanati -nam dov. 'z razmeroma

močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da kaj ostane ravno' ← nem.

spannen; štucanje -a s 'vršičkanje; odstranjevanje zgornjih delov vinske trte' ←

nem. stutzen; zaštamfati -am dov. 'povzročiti, da kaj zaradi pritiska spremeni

prvotno obliko' ← nem. stampfen; tretanje -a s 'opravilo, ko se grozdje mečka z

nogami v kadeh' ← nem. treten.

46 Koletnik (2008: 83). 47 Etimologije povzete po Snoju (1997).

115

71 (31 %) je takšnih besed, ki po izvoru niso slovanske. Od tega je 51 (22 % )

besed gremanskega izvora.

V zbranem besedju so naslednji germanizmi: alkohol, bager, binta, cisterna,

cvikel, dekel, dihtati, drot, empar, fasel, filter, filtrirati, galica, gantnar, glaţ,

gutedel, huter, kajla, korkflaša, luftati, mošt, pintar, ploh, prešati, pulštar, puta,

putntregar, ravbar, rigelj, rigolati, rizling, riţa, šanca, španar, špindelj, šprica,

špricar, špricati, špricmitel, štanga, štenga, štihati, štingelj, štopelj, tirel, tumft,

vana, virt, ţlavh, ţveplati, ţveplo.

Nekatere prevzete besede so sprejete v knjiţni jezik in so v SSKJ stilno

nezaznamovane: cisterna, filter, mošt, ploh, sorta. Nekatere so narečne: gantar,

puta, ţehtar; pogovorne: preša, cuker, štihati; niţje pogovorne: flaša, glaţ, kajla,

ravbar, rigelj, špaga, špricati, šprica, štanga, štenga.

20 (9 %) besed je romanskega izvora: buča, cuker, preša, trs, trta, ţehtar.

Med zbranimi besedami so romanskega izvora tudi tujke, ki so bile prek nemščine

ali drugih sodobnih evropskih jezikov sprejete v slovenski knjiţni jezik, od tod pa

v narečje. Te tujke so: armatura, aroma, bevanda, električen, fermentacija,

hipermangan, kompost, muškat, parafin, peranospora, sorta, špaga, šparon,

terasa.

Nekaterih besed v SSKJ ni: dekel, huter, levka, literica, luftati, navlečenost,

našpanati, pantovec, pintar, prigelj, pucanje, pulštar, šanca, španar, špindelj,

šopinka, štingelj, štopelj, šturlank, tirel, tretanje, vana, virt, zaštamfati.

Pomen nekaterih besed se razlikuje od razlage v SSKJ. Te besede so: bik

'penjevec; kratek šparon s štirimi do šestimi očesi'; glava 'odebelitev na koncu

debla vinske trte, od kod rastejo rozge'; jalovka 'mladika, na kateri ne zrste

grozdje'; pleti 'redčenje trtnih mladik'; škropec 'vino zmešano s poţirkom

mineralne vode'; šuma 'gosto obrasla trta';

116

12 SKLEP

Svečina je razloţeno naselje tik ob drţavni meji z Avstrijo, kjer sta vinogradništvo

in sadjarstvo najpomembnejši gospodarski dejavnosti. Vinogradi se razprostirajo

po razgibanih Svečinskih goricah, kjer vinogradniki na turističnih in izletniških

kmetijah ponujajo vrhunska vina. Turistično ponudbo še dodatno popestrijo

krajani, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z vinogradništvom, zato je bila Svečina

primerna točka za raziskovanje vinogradniškega izrazja.

Osnovni namen diplomskega dela je bil raziskati vinogradniško izrazje, ki so ga in

ga še vedno uporabljajo v vasi Svečina in ga zapisati v obliki abecednega slovarja.

Poleg tega sem v diplomskem delu sem predstavila tudi glasoslovne značilnosti

svečinskega govora. Narečno gradivo sem posnela na podlagi vprašalnice iz

Vodnika po zbirki narečnega gradiva za slovenski lingvistični atlas (SLA) in tako

svečinski govor uvrstila v štajersko narečno skupino, oz. natančneje v

severnoštajerski kozjaški govor.

Svečinski govor je ohranil samo padajočo intonacijo na dolgih in podaljšanih

kratkih zlogih. Mesto besednega naglasa je razvojno enako kot v knjiţnem jeziku.

Jat in dolgi o sta dala odraza e:¶ in o:ú. Nosnika sta zgodaj izgubila nosno

sestavino in sta se iz širokih preoblikovala v ozka e in o. Polglasnik je v

obravnavanem govoru prešel v široki e ('pe:s, 'me:gla). Posebnost svečinskega

govora je zatezanje samoglasnikov i in u, ki sta prešla v i:¶ in u:ú ('Xi:¶ša; 'ku:úp).

V posameznih primerih lahko zasledimo monoftongizacijo širokega diftonga a:¶

('be±e:ta) ter tudi zaokroţenost a ('må:ti).

Svečinski govor loči dolge naglašene in kratke nenaglašene samoglasnike.

Samoglasniški sistem svečinskega govora je monoftongično-diftongičen. Dolgi

naglašeni fonemi so i:/i:¶ (b'ri:za; 'ni:¶t), ẹ: ('mẹ:ša), e:/e±e: ('pe:s; 'je ±e:ca), e:¶

(mle:¶ko), a:/á: (g'ra:t; g'lå:va), o:ú ('no:úč), e:r ('pe:rst), ọ: (dó:ga) in u:/u:ú

('lu:č; 'ku:úp).

117

Pri zbiranju vinogradniškega izrazja sem si pomagala z vinogradniško vprašalnico

in strokovno literaturo o vinogradništvu, na podlagi česar sem z informatorjema

posnela narečno gradivo. Ob pogovoru z njima sem ugotovila, da je narečno

vinogradniško izrazje v Svečini izjemno bogato in še vedno prisotno pri

vsakdanjih opravilih v vinogradu. Svečinski vinogradniki poznajo in v svojem

govoru včasih tudi uporabljajo nekatere knjiţne in novejše strokovne izraze, saj se

obdelava vinogradov ves čas spreminja in modernizira.

Zbrano izrazje se nanaša na različna področja vinogradništva: od sajenja vinske

trte in njenega razvoja do pridelave vina in kletarjenja. Slovar vključuje izraze, ki

so se uporabljali v preteklosti, ko se je delo v vinogradu opravljalo preteţno ročno

(motika, pantovec, putentregar, okopati, rezati, slama, vana …) in tudi izraze, ki

so povezani s sodobnim vinogradništvom (bager, cisterna, izbor, peckalnik,

španar …). Večina izrazov je stilno nezaznamovanih in se uporabljajo v

vsakdanjem govoru (breg, grozdje, hlapec, gniloba, kisel, klet, mraz, sod …).

V slovarju je zapisanih 228 iztočnic, od tega jih je 69 % slovanskega izvora in 31

% prevzetih besed. Te so večinoma germanskega izvora (alkohol, drot, cvikel,

fasel, glaţ, ravbar, špricmitel, tumft, virt …), ki so stilno nezaznamovane,

narečne, pogovorne ali niţje pogovorne. Le 8 % vseh prevzetih besed je

romanskega izvora, ki so predvsem tujke (aroma, fermentacija, hipermangan,

peranospora …).

Svečinsko vinogradništvo ima dolgoletno tradicijo, a se vinograniki, zaradi

velikega povpraševanja, ne morejo izogniti sodobnemu načinu kletarjenja in

obdelovanja vinogradov. Narečni vinogradniški izrazi se bodo tako počasi začeli

umikati iz vsakdanje rabe in posledično tudi iz spomina mlajših generacij. V

diplomskem delu sem zato ţelela predstaviti bogato narečno vinogradniško izrazje

v vasi Svečina in tako prispevati svoj del k njegovem ohranjanju.

118

13 VIRI IN LITERATURA

Benedik, F. (1999). Vodnik po zbirki narečnega gradiva za slovenski lingvistični

atlas (SLA). Ljubljana: Zaloţba ZRC (ZRC SAZU).

Cossuta, R. (2010). Romanizmi v poljedelskem in vinogradniškem izrazju

slovenske Istre. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče, Univerzitetna zaloţba Annales.

Derganc, M. (2010). Vinogradniško izrazje Šentjurija na Dolenjskem. Diplomsko

delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Doberšek, T. (1984). Vinogradništvo. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

Fike, M. (2006). Kozjaški govor na Zgornjem Slemenu. Diplomsko delo, Maribor:

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Golob, D. (2009). Besedje v štajerskem kungoškem govoru. Diplomsko delo,

Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Koletnik, M. (1996). Vinogradniška terminologija na Gomili pri Kogu. V M.

Jesenšek in V. Vrbnjak (Ur.), Borkov zbornik (str. 91–104). Maribor:

Slavistično društvo Maribor.

Koletnik, M. (2007). Prleška vinogradniška terminologija. V M. Jesenšek (Ur.)

Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor (str. 389–

400). Maribor: Slavistično društvo.

Koletnik, M. (2008). Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge

dialektološke razprave. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna zaloţba

Oddelka za slovanske jezike in knjiţevnosti.

119

Logar, T. in Rigler, J. (1993). Karta slovenskih narečij. Karto priredila: Tine

Logar in Jakob Rigler na osnovi Ramovševe Dialektološke karte slovenskega

jezika, novejših raziskav in gradiva Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

Besedilo Tine Logar. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije.

Radmilovič, M. (2010). Med vinogradi in mejo: ţivljenjske zgodbe svečinčanov.

Svečina: KUD Joţe Stupnik.

Ramšak, M. (1996). Ţivljenjski pogoji viničarjev v Svečinskih goricah v pred

drugo svetovno vojno.

Pridobljeno 28. 7. 2011: http://194.249.18.200/sl/etnolog-6-1996-zivljenski

Slovar slovenskega knjiţnega jezika (2002). Ljubljana: DZS.

Snoj, M. (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Svečina v preteklosti in danes. (1988). Maribor: Dravska tiskarna Maribor.

Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Zaloţba Obzorja.

Trček-Kovše, N. (2005). Kmetijska pridelava in reja, sadjarstvo in

vinogradništvo. Velike Lašče: Elanda, d.o.o. Pridobljeno 8. 7. 2011:

http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/ucnagradiva/Sadjarstvo.pdf

Veliki slovar tujk. (2002). Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.

Vršič, S. in Lešnik, M. (2010). Vinogradništvo. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.

Zapiskih s predavanj konzonantizma in morfologije pri dr. Marku Jesenšku v

študijskem letu 2007/2008.

120

Zapiskih s predavanj pregled slovenske dialektologije pri dr. Mihaeli Koletnik v

študijskem letu 2008/2009.

Zorko, Z. (1995). Narečna podoba Dravske doline. Maribor: Kulturni forum.

Zorko, Z. (1988/89). Narečna podoba mariborskega predmestja. Jezik in slovstvo,

let. 34 št. 7/8 (str. 170–178). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.

Zorko, Z. (2009). Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih

govorih. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna zaloţba Oddelka za

slovanske jezike in knjiţevnosti.

Zupančič, I. (1969). Zgodovina vinogradništva slovenskih goric. Maribor: Zaloţba

Obzorja Maribor.