UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno umetnost

DIPLOMSKO DELO

Klavdija Celec

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno umetnost

Diplomsko delo

POMEN BARV IN SIMBOLOV V MANDALAH

Prof., spec. Anica Krašna Kocijan Klavdija Celec

Maribor, 2013

Lektorica:

Zdenka Holsedl Pertoci, prof. slov. in geog.

Prevajalka:

Monika Paluc Zamuda, prof. ang. in nem. jez.

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. Anici Krašni Kocijan, ki me je pri pisanju

diplomskega dela vodila in mi pomagala s strokovnimi nasveti.

Velika zahvala gre staršem za finančno pomoč skozi vsa leta študija. Prav tako bi

se zahvalila prof. Zlatku Jakovljeviču, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so me

usmerjali, učili in bogatili, da sem danes tu, kjer sem.

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana Klavdija Celec, roj. 23. 02. 1988, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer likovna pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Pomen barv in simbolov v mandalah pri mentorici prof., spec. Anici Krašni Kocijan avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_________________________

Maribor,oktober 2013

POVZETEK

Pomen barv in simbolov v mandalah

Namen naloge je bil raziskati pomen barv in simbolov v mandalah. Temeljni

simbol mandale je krog, ki pomeni celoto. Mandala navdušuje človeštvo ţe

tisočletja s svojo sporočilnostjo in s svojo preprosto obliko – krog. Cilj naloge je

bil prikazati mandalo v prvobitni pojavnosti, njene spremembe v različnih

kulturah in kakšno moč ima v Zahodnem svetu. Pri delu so bile uporabljene

metode analize pisnih virov. Ugotovili smo, da se za prvobitno mandalo skrivajo

nauki budizma. Ostale kulture so glede na namen in sporočilnost prikazovale

simboliko barv in oblik na drugačen način. V Zahodnem svetu pa se psihološki

globlji pomen izgubi, saj mandala nima budističnega ozadja in ne potekajo

molitve k Budi, kakor je praksa v vzhodnjaški kulturi. V Zahodnem svetu

mandala ponuja večinoma le etstetske uţitke.

Ključne besede: mandala, krog, barve, simboli, budizem

ABSTRACT

Summary

The meaning of colours and symbols in mandalas

The purpose of my diploma work was to research the meaning of colours and

symbols in mandalas. The circle, fundamental symbol of mandala, represents

wholeness. Mandala is known by the humans for thousands of years and inspires

us with its simple form – the circle. The goal of my diploma work was to show

how mandala appears in its primal form, its changes in different cultures and its

power in the Western world. At my work I used the method of analysing written

documents. I discovered that behind the primal mandala the lessons of Buddhism

are hidden. All the other cultures adopted mandala and showed the colours and

forms in different ways according to the purpose and the expressed content. The

deep psychological meaning of the Eastern mandala is lost in the Western world

as it lost the Buddhist background of prayers to Buddha, the purpose of mandala

in Eastern cultures, and it offers only aesthetic pleasures in the Western world.

Key words: mandala, circle, colours, symbols, Buddhism

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .......................................................................................................... 1

2 METODOLOŠKI OKVIR ............................................................................ 3

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA .............................................................. 3

2.2 CILJI PREUČEVANJA ......................................................................... 3

2.3 UPORABLJENE METODE IN PRISTOPI ............................................ 4

3 VIZUALNI SIMBOLI V MANDALAH ....................................................... 5

3.1 SIMBOLIKA BARV PO A. TRSTENJAKU ....................................... 22

3.2 MANDALE V RAZLIČNIH LIKOVNIH TEHNIKAH ....................... 28

3.3 IZDELAVA PEŠČENE MANDALE ................................................... 32

3.4 “UNIČENJE” PEŠČENE MANDALE................................................. 34

4 MANDALE V VZHODNEM SVETU ........................................................ 35

4.1 MANDALE V BUDISTIČNIH VERSTVIH ........................................ 38

4. 2 MANDALE V DRUGIH KULTURAH ............................................... 41

5 MANDALE V ZAHODNEM SVETU ........................................................ 46

5. 1 MANDALE V SLOVENIJI .................................................................. 51

6 PREDSTAVITEV LASTNIH DEL ............................................................. 53

6. 1 IZDELAVA LASTNE PEŠČENE MANDALE .................................... 53

6. 2 IZDELAVA MANDAL V MEŠANI TEHNIKI ................................... 64

7 ZAKLJUČEK ............................................................................................. 79

8 VIRI IN LITERATURA ............................................................................. 81

KAZALO SLIK

Slika 1: Šesterokraka zvezda, vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Heksagram ......... 11 Slika 2: Pentagram, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Pentagram ........................ 11

Slika 3: Peščena ura, vir: http://www.ringaraja.net/otroski_koticek/vecje-

manjse/pescena-ura_201&4957.html.................................................................. 12

Slika 4: Diamant, vir: http://www.123rf.com/photo_10367919_set-of-diamond-

gemstone-vector-illustration.html ....................................................................... 13

Slika 5: Lotos, vir: http://tegero.deviantart.com/art/Lotos-283026134 ................ 16 Slika 6: Drevo I Leonarda da Vincija, vir:

http://whattheheckisart.blogspot.com/2012/01/physorg-more-than-500-years-

ago.html ............................................................................................................. 17

Slika 7: Drevo II Leonarda da Vincija, vir:

http://whattheheckisart.blogspot.com/2012/01/physorg-more-than-500-years-

ago.html ............................................................................................................. 17 Slika 8: Drevo Leonarda da Vincija, vir:

http://www.laboratoryequipment.com/news/2011/11/wind-may-be-behind-da-

vincis-rule-trees ................................................................................................. 18

Slika 9: Yantra, vir: http://www.mandalahealing.com/shri_yantra_mandala.htm 19 Slika 10: Vajra, vir: http://www.asianart.com/lieberman/gallery2/d7442.html .... 20

Slika 11: Stupa, vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Stupa_in_Gotemba.jpg ....................... 21

Slika 12: Mandala na platno v akrilni tehniki, vir:

http://www.mandala.si/prijave.html ................................................................... 28

Slika 13: Mandala na platno v akrilni tehniki, vir:

http://www.mandala.si/prijave.html ................................................................... 28

Slika 14: Mandala v pastelni tehniki, vir: http://www.mandala.si/prijave.html.... 29 Slika 15: Mandala na steklu, vir: http://www.mandala.si/prijave.html ................ 29

Slika 16: Yantra, vir: http://www.tanamana.nl/Yantra.htm ................................. 35 Slika 17: Tridimenzionalna mandala, vir:

http://college.holycross.edu/projects/himalayan_cultures/2011_plans/dmackiew/la

rge3dmandala.html ............................................................................................ 37

Slika 18: Mandala v naravi, vir:

http://www.pozitivke.net/article.php/20080915211518752/print ........................ 38

Slika 19: Tibetanska mandala, vir:

http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-svetu/ .............................. 40

Slika 20: Budistična mandala, vir

http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html ............................................. 40

Slika 21: Simbol jin-jang, vir:

http://africkesochy.cz/en/information/sculptures/feng-shui/ ................................ 41

Slika 22: Keltska mandala, vir: http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html

.......................................................................................................................... 42

Slika 23: Batamalia - Togo (Z. Afrika), vir:

http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html ............................................. 42

Slika 24: Azteški koledar, vir: http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html

.......................................................................................................................... 42

Slika 25: Medicinsko kolo – Indijanci, vir:

http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html ............................................. 43

Slika 26: Na steno templja vklesana roţa ţivljenja, vir:

http://www.mandala.si/m_pri_egipcanih.html .................................................... 44 Slika 27: Medicinsko kolo – Bighorn Wyoming, vir:

http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-svetu/ .............................. 45 Slika 28: Leonardo da Vinci, človek, vir: http://www.mandala.si/davinci.html ... 46

Slika 29: Leonardo da Vinci, mandala z roţo ţivljenja, vir:

http://www.mandala.si/davinci.html ................................................................... 46

Slika 30: Carl Gustav Jung, vklesana mandala pri Zuriškem jezeru, Švica,

vir:http://www.mandala.si/jung.html .................................................................. 48

Slika 31: Carl Gustav Jung, knjiga »Memories, Dreams, Reflections«, vir:

http://www.mandala.si/jung.html ....................................................................... 49

Slika 32: Katedrala Notre Dame v Parizu, vir:

http://www.mandala.si/katedrale.html ................................................................ 49

Slika 33: Katedrala Notre Dame v Parizu, rozeta na vzhodnem delu, vir:

http://www.mandala.si/katedrale.html ................................................................ 50

Slika 34: Katedrala Notre Dame v Parizu, rozeta na zahodnem delu, vir:

http://www.mandala.si/katedrale.html ................................................................ 50

Slika 35: Pentagram vrisan na zibelko, vir:

http://www.mandala.si/arhitektura.html ............................................................. 51

Slika 36: Kozolec, toplar z izrezljano roţo ţivljenja, vir:

http://www.mandala.si/arhitektura.html ............................................................. 51

Slika 37: Vsipanje peska v reko, vir:

http://ravne.blog.siol.net/2010/04/27/tibetanski-menihi-pustili-na-ravnah-izjemen-

vtis/ .................................................................................................................... 52 Slika 38: »Uničenje« peščene mandale v Mariboru, vir:

www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/1996591/ ........................................... 53 Slika 39: Narisana mandala na kartonu............................................................... 54

Slika 40: Barvni pesek ....................................................................................... 54 Slika 41: Pričetek izdelovanja mandale .............................................................. 55

Slika 42: Pričetek izdelovanje srednjega dela mandale ....................................... 55 Slika 43: Končani srednji del mandale ............................................................... 56

Slika 44: Pričetek izdelovanja zunanjega dela mandale ...................................... 56 Slika 45: Mandala .............................................................................................. 57

Slika 46: Končna mandala.................................................................................. 57 Slika 47: Začetek uničevanja .............................................................................. 59

Slika 48: Prva faza uničevanja ........................................................................... 59 Slika 49: Vsipavanje peska v vazo ..................................................................... 60

Slika 50: Odstranjevanje peska.......................................................................... 60 Slika 51: Napolnjena vaza ................................................................................. 61

Slika 52: Vsipavanje peska v potok Ledava ........................................................ 61 Slika 53: Pesek v vodi ........................................................................................ 62

Slika 54: Potok Ledava ...................................................................................... 63 Slika 55: Klavdija Celec, Harmonija, 14, 8 x 21, flomaster na papir, 2013 ......... 64

Slika 56: Klavdija Celec, Energija, 14, 8 x 21, flomaster na papir, 2013 ............ 65 Slika 57: Klavdija Celec, Rojstvo, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 66 Slika 58: Klavdija Celec, Pot resnice, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 67 Slika 59: Klavdija Celec, Ogenj I., 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 67

Slika 60: Klavdija Celec, Pot v neznano, mešana tehnika, 14, 8 x 21, flomaster in

akvarel na papir, 2013 ....................................................................................... 68 Slika 61: Klavdija Celec, Ogenj II., 24 x 32, mešana tehnika flomaster in akvarel

na papir, 2013 .................................................................................................... 69 Slika 62: Klavdija Celec, Strast, 24 x 32, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013 ......................................................................................................... 69 Slika 63: Klavdija Celec, Mir, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013 ......................................................................................................... 70 Slika 64: Klavdija Celec, Ljubezen, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 70 Slika 65: Klavdija Celec, Cvetenje , 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 71 Slika 66: Klavdija Celec, Spirulina, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 72 Slika 67: Klavdija Celec, Ravnoteţje, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 72 Slika 68: Klavdija Celec, Svoboda, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel

na papir, 2013 .................................................................................................... 73 Slika 69: Klavdija Celec, Nadzor, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013 ......................................................................................................... 73 Slika 70: Klavdija Celec, Drevo ţivljenja, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in

akvarel, 2013 ..................................................................................................... 74 Slika 71: Klavdija Celec, Pot v neznano, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 75 Slika 72: Klavdija Celec, Rojstvo lotosovega cveta, 70 x 50, mešana tehnika

flomaster in akvarel na papir, 2013 .................................................................... 75 Slika 73: Klavdija Celec, Razcvet cveta, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 76 Slika 74: Klavdija Celec, Čas, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013 ......................................................................................................... 76 Slika 75: Klavdija Celec, Zduţitev, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel

na papir, 2013 .................................................................................................... 77 Slika 76: Klavdija Celec, Odpuščanje, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013 ........................................................................................ 77 Slika 77: Klavdija Celec, Rez, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013 ......................................................................................................... 78

1

1 UVOD

Diplomsko delo je razdeljeno na tri večja poglavja. V prvem obravnavam

simboliko oblik in barv v mandalah. Mandala je krog, ki je popolne oblike in ţe

v imenu skriva harmonično nihanje. Je simbol brezmejnega duha, večnosti in

obstoja. V svoji popolnosti nam pokaţe dimenzije, ki so onstran zunanjih fizičnih

oblik. Beseda izvira iz sanskrta in pomeni krog, red, strukturo, osrediščenje in

popolnost in je ena najstarejših religioznih simbolov, ki jo lahko srečamo v vsaki

kulturi. Vse, kar obstaja, je ustvarjeno iz ene točke in tudi mandala se rodi iz ene

same točke. Iz te središčne točke izhajajo koncentrični krogi, simboli premikanja,

ki se v neštetih barvah in oblikah skladno širijo v neskončnost. Ponavadi

nastanejo v meditativnem stanju, zato poleg njihove etstetske vrednosti nosijo v

sebi tudi duhovno in simbolno vrednost. Ţe nešteto let so predmet meditacije,

kontemplacije oz. globokega premišljevanja in občudovanja. Ob pogledu na

mandalo se nam lahko prikaţejo najgloblje resnice o svojem notranjem jazu. Vse

mandale so zgrajene iz treh delov. Iz središča, ki je jedro mandale, ţarkov, ki

izvirajo iz sredine in potujejo do zunanjega oboda, ki mandalo zaključi v celoto. V

mandali je najbolj poudarjena sredina, ki predstavlja ljubezen, resnico ali z eno

besedo, boţanstvo.

V drugem poglavju predstavim mandale v budističnih kulturah. Risanje mandal v

vzhodni kulturi ni enostaven proces. Potekajo obredi oz. molitve k Budi, pri

katerem mora udeleţenec sodelovati z vso pozornostjo. Vsaka napaka ali

površnost bi izničila duhovno vrednost. Zaradi psihološke priprave so budistični

mojstri uvedli pravila, ki jih morajo upoštevati pri realizacije mandale. Tako je

npr. treba preveriti dolţino in kvaliteto niti ali vrvice za zarisovanje oboda

mandale, izvesti očiščevalne obrede za različna orodja ipd. Vrvico, ki je spletena

iz petih raznobarvnih vlaken in obarvana s prašnim pigmentom, napnejo, in tako

začrtajo shematične obrise na podlago, ki jih potem dopolnijo še z drugimi

risbami. Ta proces vsebuje prepričanje, da je mogoče obvladati kaotičen svet s

ponavljanjem preizkušenih obrednih obrazcev. Peščeno mandalo po končanem

obredu stresejo v reko, ampak s tem mandale ne uničijo. Dobre pozitivne energije,

ki so se soustvarile ob izdelavi mandale, se prenesejo na udeleţence.

2

V tretjem, zadnjem poglavju predstavim mandale v Zahodnem svetu. Ţe pred

prihodom new agea je Zahodni svet začel raziskovati mandale. Zaradi

globalizacije je postala vzhodna kultura dostopna širšim mnoţicam. Zaradi

tehnološkoga napredka in s tem povezanim pomanjkanjem časa smo vse manj in

manj posvečali pozornost kulturi, in tako posledično tudi mandalam. Zahod je z

gotskimi okni v obliki vrtnic dosegel svojo najvišjo izrazno obliko mandale, v

katerem se zdruţijo svetloba, oblika in barva.

Nato se je pričel zaton mandal na Zahodu; to velja pravzaprav za celi svet, saj smo

lahko priča izginjanju mandal po svetu. Univerzum je mandala, ki je sestavljen iz

neštetih mandal različnih barv, oblik in velikosti. Istočasno je mandala vsaka zase.

Mandala obstaja vsepovsod, je izven časa in prostora, zato je teţavno govoriti o

preteklosti mandale. V slovenski ornamentiki se je mandala pojavljala ţe od

srednjega veka dalje. Uporabljajo jo za turistične reklame za potovanje v Vzhodne

deţele. Ljudje v Zahodnem svetu izdelujejo mandale za lastno veselje ali za

prodajo. Predstavlja meditativno zadovoljstvo, sprostitveni učinek in etstetski

uţitek. Mandala je simbol soodvisnosti, minljivosti in splošne transformacije. Je

ţivljenje in njena moč je v njeni trenutnosti. Na ţalost se v Zahodnem svetu ne

moremo pohvaliti, da ţivimo po njenem principu, saj mandala ne ločuje, ampak s

svojim obstojem zdruţuje.

V zadnjem poglavju poskušam bralcu pribliţati del postopka, kako je nastala

lastna peščena mandala; hkrati predstavim tudi svoja dela.

3

2 METODOLOŠKI OKVIR

Pri obravnavanju predmeta preučevanja sem se omejila predvsem na simboliko

oblik in barv v mandalah. Ta podoba me je prevzela ţe ob prvem srečanju z njo.

Mandale so me pritegnile zaradi zanimivih vzorcev in čudovitih barv. Zaradi

moje radovednosti sem se začela spraševati, kakšen vpliv imajo za ustvarjalca in

gledalca.

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Kmalu sem spoznala, da so stvari bolj kompleksne, kot se nam zdi na prvi pogled,

saj ima vsaka stvar v mandali točno določeno vlogo. Zaradi njene tendence, da

nas potegne v svoj center, je ne moremo ujeti v prostor in čas.

Simboli, ki jih najdemo v mandali, se spontano pojavljajo v sanjah in umetnosti.

Nezavedno se izraţajo preko arhetipskih podob, ki so univerzalne in skupne

različnim kulturam. Skupne poteze ponazarjajo mandale kot kozmogrami. Le-ti

namreč prikazujejo središče stvarstva in so tako povezane z mitično kozmologijo

in kozmogonijo. Oblike meditacijskega poglabljanja v mandale so tako

raznovrstne, kot so si raznorodni njihovi religiozni in filozofski konteksti, ter kot

narekujejo trenutne potrebe vsakdanje prakse, npr. doseganje višjih ravni zavesti

in iniciacijski obredi.

2.2 CILJI PREUČEVANJA

Namen naloge je predstaviti mandalo v prvobitni pojavnosti, kako se je

spreminjala skozi različno kulturo, in kakšno moč ima v Zahodnem svetu.

- Vizualni simboli

Oblike, ki se pogosto pojavljajo in njihovo simbolno sporočilo. Barve, ter njihova

simbolna sporočila.

Njena osnovna vloga je duhovna sporočilnost, ki pa jo materializirajo v oblikah

in barvah.

4

- Mandala v vzhodni druţbi

Na vzhodu je izdelovanje mandale molitev k Budi, s katero ţelijo budisti

vzpostaviti sočutje do vseh bitij na zemlji. Ţe nešteto let jim sluţi kot predmet

meditacije in iniciacije, kjer guru uči učenca pot odrešitve s pomočjo mandale,

kontemplacije oz. globokega premišljevanja in tudi kot predmet občudovanja.

- Mandala v zahodni druţbi

V Zahodnem svetu se nekoliko izgubi ta globlji psihološki pomen mandale.

Poudarek je predvsem na vizualni kvaliteti. Njena sporočilnost nima budističnega

ozadja, ampak prevzame dekorativno vlogo (reklame, motivi, liki…). Zaradi

materialističnega dojemanja sveta mnogi posamezniki začutijo potrebo po

duhovnosti in se zato med drugim zatekajo tudi k mandali. Na vzhodu hkrati ob

njenem ustvarjanju potekajo tudi meditacije in iniciacije, kar na zahodu ni praksa.

Zato v Zahodnem svetu mandala večinoma ponuja le estetske uţitke, kar pa pravi

mandali v bistvu več škodi kot pa koristi. Nekateri posamezniki so tudi na tem

področju odkrili trţno nišo, zato organizirajo razne delavnice risanja mandal.

2.3 UPORABLJENE METODE IN PRISTOPI

Pri svojem delu sem uporabila metodo analize pisnih virov, in sicer knjige, članke

in internetne vire.

5

3 VIZUALNI SIMBOLI V MANDALAH

Simboli so nenehni spremljevalci našega ţivljenja, zato bi jih radi razvozlali.

Tako so ljudje ţe od prazgodovine uporabljali simbole za kodiranje posebnih

vsebin ali sporočil, ki so smela biti dostopna le določenim osebam oz. skupinam

ljudi. Obstoj teh skupin ljudi je bil odvisen od njihovih skritih naukov, ki so jih

naprej prenašali preko simbolov ali pa z ustnim izročilom (Gregor Per, 2007).

Po mnenju Rozenberga je problematika umetniške simbolike v umetnosti 20.

stoletja predvsem v tem, da je v njej malo simbolike. Obstaja le peščica

umetnikov, katerih dela slonijo na očitnih simbolih in jih zato lahko gledamo iz

zornega kota oblike in barve, obenem pa jih lahko tudi beremo oziroma jih celo

moramo brati (Rosenberg 1987).

Najpomembnejši simboli, iz katerih se sestojijo mandale, so krogi in kvadrati,

kriţ, labirint, zvezda, lotosov cvet, vajra in stupa.

»Tu gre za pomembne simbole, ki povezujejo konkretne pojave in dogajanja,

bivajoče v prostoru, z abstraktnimi pomeni prostora (oblikovna, zlasti likovna in

grafična simbolika), časa in gibanja (prostor/čas). Osnova te simbolike so pregnati

geometrični liki, telesa ter njihove transformacije (ki ponazarjajo gibanje), na

katerih temelji oblikovnost vsega zaznavnega (geometika!).« (Musek, 1990, str.

196)

Po Mušičevi tezi je ta simbolika pomembna tudi zato, ker vključuje pomembne

človekove dejavnosti kot so risanje, pisanje in druge vrste izraţanja z gibanjem in

obliko. Simboliko oblike in gibanja povezujemo s simboliko časa, prostora ter z

drugimi področji simbolike. Simboli oblike in gibanja segajo na vsa območja

simboličnega pomena, npr. krog, kvadrat, kriţ, mandala itd.

Dialektični odnos med obliko in vsebino mandale, ki ga lahko izrazimo v estetiki,

lahko poimenujemo z eno besedo mandalizacija. Mandalizacija je torej mandala

kot koncept brez neposredne simetričnosti in koncentričnosti. Tipičen primer

mandalizacije so prostori v budističnih templjih, kjer so mandale prisotne le s

svojo vsebino, oblika pa se pojavlja posredno oz. se sploh ne pojavlja (Pavlin,

2013).

6

Ena izmed oblik raziskovanja mandale, ki se nanaša predvsem na kantovsko

razumevanje oblike, ni nič drugega kot »apriorni pogoj spoznanja« (Perniola,

2000).

Pri tem pridemo do spoznanja, da je mandala najodličnejša oblika, ki omogoča

vidnemu doţivetju, da preseţe obliko in estetskemu izkustvu, da preseţe formo.

Oblika zavzema eno pomembnejših poglavij v estetiki današnjega časa.

Posebnost mandal je v tem, da njihova oblika omogoča neposredni vpogled

v njihovo lastno zaokroţeno celoto in s tem povezovanje oblike s transcendenco,

meni Pavlinova (Pavlin, 2013).

KROG

Krog je poleg središča oz. centra, kriţa in kvadrata eden izmed temeljnih

simbolov. Je do popolnosti soroden s piko, saj je v bistvu razširjena pika, pojmuje

pa se v svoji nedeljeni celovitosti. Skupne so jima tudi simbolične lastnosti kot so

odsotnost razločevanja oz. delitve, homogenost, popolnost itd. Kroţno gibanje

simbolizira čas, saj je brez začetka in konca, popolno, nespremenljivo in brez

variacij. Razen časa simbolizira tudi kozmično nebo kroţnega in

nespremenljivega gibanja. Po teoloških in filozofskih tekstih simbolizira

boţanstvo v njegovi nespremenljivosti, dobroti, kot "alfa in omega".

Koncentrični krogi v zenskem budizmu simbolizirajo stopnjo notranjega

izpopolnjevanja in postopno usklajevanje duha. Po Proklosu (grški filozof) je krog

znamenje začetne oz. prvotne enotnosti, in neba in kot tak nakazuje njuno

dejavnost - ciklično gibanje. Je razvoj osrednje pike in je torej njena

manifestacija; vse točke kroţnice se najdejo v centru kroga, ki je njihov začetek in

konec. Plotin (grško-rimski filozof) trdi, da je središče oče kroga, Angelus

Silesius (nemški katoliški duhovnik in zdravnik) pa pravi, da pika vsebuje krog.

Krog je tudi podoba nebeških ciklov, kot sta npr. letni cikel in vrtenje planetov. V

mandali pomeni prehod iz kvadrata v krog tako v zahodni, kakor tudi v krščanski

simboliki prehod iz prostorske kristalizacije v nirvano, v začetno nedoločenost,

torej prehod zemlje v nebo. Krog je tudi simbol za čas. V pradavnini je krog

označeval popolnost in celotnost, zajemal pa je tudi čas, da bi ga bilo laţje meriti.

7

V krščanski ikonografiji krog simbolizira večnost, trije spojeni krogi pa evocirajo

sveto Trojico: Očeta, Sina in svetega Duha.

Je znamenje absolutnega, saj nima ne začetka in ne konca, je izpopolnjen in

popoln. Poznamo več različnih pomenov za krog: prvi krog simbolizira dobesedni

pomen, drugi alegorični pomen, tretji pa mistični pomen. Jung je dokazal, da je

simbol kroga arhetipska podoba celotnosti psihe, simbol sebe.

Kot obdajajoča, ovijajoča oblika je simbol zaščite, ki je zagotovljena v njegovih

mejah. Od tod tudi uporaba kroga kot obrambnega kordona okoli mest, templjev

in grobov, da ne bi mogli noter sovraţniki, blodeče duše, demoni (Chevalier,

2003)

Po Museku naj bi bil krog pomemben simbol nebes, neba, transcendentnega sveta

in nadčutne stvarnosti, kjer ni zaznavnih diferenciacij. Je simbol nevidnega,

transcendentnega, duhovnega sveta (Musek, 1990).

KVADRAT

Kvadrat je tudi eden izmed štirih osnovnih simbolov poleg središča, kroga in

kriţa. Je antidinamičen lik, zasidran na vseh štirih straneh, in je eden najpogosteje

uporabljenih geometrijskih likov v govorici simbolov. Kvadrat je simbol zemlje in

simbol ustvarjenega sveta, simbolizira pa tudi ustavitev oz. izbrani trenutek.

Vsebuje idejo trdnosti, mirovanja in stabilizacije v perfekciji. Vojaškim taborom,

mestom, templjem, oltarjem in še veliko drugim sakralnim prostorom je skupno

to, da imajo vsi štirikotno obliko. Platon je trdil, da sta krog in kvadrat absolutno

lepa v sebi, Abu Jakub pa, da je tetrada (število tri), to je število kvadrata,

najpopolnejše med števili, ter da je število razuma in število črk boţjega imena -

Allh. Tako sta med seboj povezani tudi simbolika kvadrata in število štiri.

Zemlja je kvadratna in ne okrogla, če jo merimo z njenimi štirimi horizonti.

Razdeljena je na štiri regije, ki jih zasedajo štiri kaste, štiri roke in štirje obrazi

boţanstva. Arhitektonske oz. tantrične mandale, ki so podobe kozmosa, so v

bistvu kvadrati s štirimi glavnimi vrati; pri tem je kvadrat temeljni lik prostora,

krog, posebej pa še spirala, pa je temeljni lik časa. Na Kitajskem je kvadratna

oblika zemlje zelo stara ideja, kjer prostor določajo štiri smeri yanga.

8

Beseda yang pomeni tudi kvadrat. Zato je cesarsko prebivališče kvadratno,

prestolnica tudi, medtem ko pa je bog tal predstavljen s kvadratnim gričkom.

Prostor tako predstavljajo kvadrati, ki so postavljeni glede na središče sveta eden

v drugega oz. okoli sekundarnih središč drug na drugega. V krščanskem izročilu

je kvadrat tudi simbol kozmosa zaradi njegove enakostranične oblike, njegovi

štirje vogalni stebri pa določajo štiri elemente. V srednjem veku so bila mesta

grajena v obliki kvadrata; tudi številni trgi imajo obliko kvadrata, celo Gralovo

svetišče je kvadratno. V Veliki Britaniji je veliko kvadratnih cerkva, med nje

spadajo tudi cerkev Svetega kriţa v Hampshiru, oxfordska katedrala in ramseyska

cerkev. Srednjeveški pisci so povezali med sabo kvadratnega človeka, štiri rajske

reke in štiri evangelije.

Ker je Kristus prevzel nase celotno človeštvo, velja za kvadratnega človeka, ki s

svojimi stegnjenimi rokami in sklenjenimi nogami določa štiri strani neba. Thierry

iz Chartra je dejal, da ima tudi enotnost kvadratno obliko, saj se štirikrat ponovi.

Kvadratna skala imenovana kaba, ki je najvišji simbol islama pa izraţa število

štiri, ki je število stabilnosti (Chevalier, 2003).

S kvadratom je ponazorjena prva čakra.

TRIKOTNIK

»Simbolika trikotnika se pokriva s simboliko števila tri, popolnoma jasna pa

postane šele v razmerju z drugimi geometrijskimi liki.« (Chevalier, 2003, str. 635)

Če potegnemo črte od središča do kotov, lahko vsak lik razdelimo na več

trikotnikov. Trikotnik je eden izmed temeljev pri sestavljanju piramide. Človek

npr. ustreza razpolovljenemu enakostraničnemu trikotniku, to je pravokotnemu

trikotniku glede na to, da se njegov rod dobi z deljenjem. Preobrazba

enakostraničnega trikotnika v pravokotnega pa pomeni izgubo ravnoteţja.

»Enakostranični trikotnik simbolizira boţansko, skladno, proporce.« (Chevalier,

2003)

9

POLMESEC

Polmesec je ena izmed najznačilnejših oblik luninih men, ki simbolizira čistost in

rojstvo, spreminjanje in vračanje oblik, ter se na simbolični ravni povezuje z

ţenskim, vodnim in pasivnim načelom. V islamskih deţelah je polmesec tudi

simbol oţivetja, torej vstajenja od mrtvih. Je hkrati odprt in zaprt, ekspanzija in

koncentracija. Znamenje polmeseca je emblem vstajenja in je po kriţarskih vojnah

postal emblem večine muslimanskih drţav. Še danes ga zasledimo na marsikateri

zastavi, med drugim tudi na turški, tunizijski, egiptovski in pakistanski (Chevalier,

2003).

ZVEZDA

Zvezde so v prvi vrsti svetila in vir svetlobe, ki predirajo temo. So simboli duha in

konflikta med duhovnimi silami (svetlobo) in materialnimi silami (temo), v bistvu

so ţarometi, usmerjeni v temo nezavednega. Plameneča zvezda s petimi kraki je

nastala iz pitagorejskega pentagrama in je simbol centralne manifestacije svetlobe,

mističnega središča ter ţarišča razširjajočega se univerzuma. Predstavlja

prerojenega človeka, ki ţari kot svetloba sredi profalnega sveta, narisana med

nebom in zemljo.

Zvezda je simbol popolnosti. Peterokraka zvezda simbolizira človeško

mikrokozmo, šesterokraka objem duha in materije, aktivno in pasivno načelo ter

ritem njune dinamike, zakon evolucije in involucije. V sedmerokraki zvezdi sta

zdruţena kvadrat in trikotnik, predstavlja pa glasbo sfer, harmonijo sveta,

kozmično liro, človeško bitje v svoji celovitosti, sedem planetarnih con,

sedmerobarvno mavrico itd. Zvezde so tudi simboli angelov, saj celo Razodetje

govori o zvezdah na nebu, ki so padle na zemljo, kot bi šlo za padle angele.

Razodetje govori med drugim tudi o sedmih zvezdah, ki jih Kristus drţi v roki, ki

simbolizirajo sedem planetov in sedem cerkva. Danijel (starozavezni prerok) je

ponazoril usodo pravičnih ljudi ob vstajenju s simboliko zvezde: »Pametni se

bodo lesketali kakor sijaj neba, in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor

10

zvezde za vso večnost.« (Chevalier, 2003, str. 708-711) Na zvezdo se je pogosto

gledalo tudi kot na podobo pričakovanega Mesije. Galsko boţanstvo Sirona je tudi

zvezda. Zvezda Danica je rdeče barve in ima poseben pomen. Je simbol načela

ţivljenja in načela večnega vračanja. Zvezda Severnica je natanko pod središčem

neba, zato simbolizira absolutno središče, okoli katerega se večno vrti nebesni

svod. Je manifestacija boga v noči vere, kreaturo pa mora varovati pred ovirami

na poti k stvarniku. Povezana je tudi s skrivnostjo rojevanja. Sveti se kakor na

nebu, tako tudi v človekovem srcu, potopljenem v temi čutov in potemnelem od

strasti. Baratav je zapisal, da so vsi svetovi povezani med seboj z odprtinami, ki

so v bliţini zvezde Severnice. V večini azijskih izročil označuje prebivališče

najvišjega uranskega boga, zato so v teh predelih templji povečini obrnjeni proti

severu. Kraljevske zvezde so največje in najsvetlejše zvezde stalnice, in so bile

najvaţnejše zvezde babilonskega koledarja. Mednje spadajo Faja, Regul, Rigel,

Aldebaran, Antares itd (Chevalier, 2003).

ŠESTEROKRAKA ZVEZDA

Šesterokraka (Davidova) zvezda je sestavljena iz dveh nasprotno obrnjenih

enakostraničnih trikotnikov. V njej so štirje elementi: ogenj, voda, zrak in zemlja.

»Vse to zdruţeno v heksagram, predstavlja celoto elementov v univerzumu.« Je

sinteza nasprotij in izraz kozmične enotnosti, ter obenem njena kompleksnost. Po

hermetičnem izročilu zajema Davidova zvezda tudi vseh sedem kovin in sedem

planetov, ki povzemajo vse nebo. V centru sta zlato in Sonce, po krakih pa si od

zgoraj navzdol, v smeri urinega kazalca sledijo srebro in Luna, baker in Venera,

ţivo srebro in Merkur, svinec in Saturn, kositer in Jupiter, ter ţelezo in Mars.

Bistvo vsega je v tem, kako doseči transmutacijo nepopolnega v edinstveno

popolnost, ki je v centru; in jo simbolizirata zlato in Sonce.

Tako predstavlja ta zvezda sanje učenjakov in filozofov, kako reducirati večkratno

v eno, nepopolno v popolno in velja za vrh hermetične misli. Za nekatere pa

simbolizirata ta dva trikotnika tudi zdruţitev moškega in ţenskega načela

(Chevalier, 2003).

11

Slika 1: Šesterokraka zvezda, vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Heksagram

PENTAGRAM

Pentagram ima lahko obliko zvezde z desetimi vogali ali pa pentagonalno obliko.

Simbolika je večkratna, vedno temelji na številu pet, ki pomeni zdruţitev

neenakih in je mikrokozmos. Pentagram je ključ do najvišje znanosti, saj odpira

vrata do skrivnosti. Simbolizira androginat, povezuje v skupine in sluţi kot

razpoznavno znamenje članov iste druţbe. V antiki so ga imeli za simbol ideje o

popolnosti, pomeni pa tudi poroko, srečo in izpolnitev. Med pitagorejci je bil

najljubši simbol, saj so ga v znamenje pozdrava risali na pisma. Tako je

pitagorejski pentagram tudi sredstvo za vračanje in pridobivanje moči, ter simbol

znanja in spoznanja. Izraţa moč, sestavljeno s sintezo komplementarnih moči

(Chevalier, 2003).

Slika 2: Pentagram, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Pentagram

12

PEŠČENA URA

Peščena ura simbolizira večno padanje časa, njeno odtekanje peska vse do konca

pa je kot smrt v človeškem ciklusu. Pomeni lahko tudi preobrat v času, torej

vrnitev k začetku. Oblika peščene ure in njena dva dela govorijo o analogiji med

zgornjim in spodnjim, kajti posodici za pesek namreč ustrezata nebu in zemlji. Če

ţelimo, da bo pesek, ki odteče spet zgoraj, moramo uro obrniti; pri tem peščeni

curek predstavlja izmenjavo med enim in drugim, oznanjenje nebeških moţnosti

in ponovno vključitev manifestacije v boţji izvir. Prazno in polno si morata

nenehno slediti, saj gre za prehod iz zgornjega v spodnje (nebeškega v zemeljsko),

in potem s preobratom za prehod iz zemeljskega v nebeško.

Ozko grlo na sredini simbolizira tesna vrata, skozi katera potekajo izmenjave. Ko

pa pesek odteče, je konec cikličnega potekanja. V nekaterih arabskih deţelah in

Aziji imajo bobni večkrat obliko peščene ure (Chevalier, 2003, str. 448).

Slika 3: Peščena ura, vir: http://www.ringaraja.net/otroski_koticek/vecje-manjse/pescena-

ura_201&4957.html

13

DIAMANT

Je simbol za čistost, čvrstost in naravo uma in duha (Eliade, 2011).

Diamant je zaradi svojega sijaja, prozornosti in trdote višji simbol popolnosti.

Predstavlja nepokvarljivost, trdnost značaja, splošno suverenost in absolutno

resničnost. Povezan je tudi s simboliko središča oz. centra (Chevalier, 2006).

»Simbolizira svetlobo, ţarčenje, ostrino razsvetljenja, praznino in nedoločnost. V

ikonološkem jeziku je diamant simbol stanovitnosti, moči in drugih junaških

lastnosti.« (Chevalier, 2006, str. 110)

Slika 4: Diamant, vir: http://www.123rf.com/photo_10367919_set-of-diamond-gemstone-

vector-illustration.html

14

ZVON

Zvon simbolizira boţji poziv k poslušanju boţje besede, k preučevanju boţjih

zakonov ter komunikacijo med nebom in zemljo. V Indiji zvon simbolizira sluh in

zvok, ki je le odsev prvobitne vibracije. Večina zvokov, ki jih zaznajo med

jogijskimi preizkusi, so glasovi zvona. V islamu zaznavanje zvonjenja preţene

omejitve posvetnega stanja, odmevanje zvona pa je subtilni zvok koranskega

razodetja in reperkusija boţje moči v ţivljenju. Na Kitajskem je glasba zvonov

glasba vladarjev in merilo za univerzalno skladnost. Zvončki, ki visijo s streh

pagod, razširjajo zvok budističnega zakona in odganjajo slabe vplive oz.

opozarjajo na to, da so v bliţini. Tibetanski zvonček je nasprotje vajre in je

modrost, povezana z metodo, hkrati pa je tudi njeno nasprotje, pasivni in ţenski

element. Je tudi simbol ţenske kreposti in doktrine. Pogosto ga uporabljajo v

religiji in magiji, na njem pa je običajno napisan sanskrtski pozdrav »OM MANI

PADME AUM«, ki pomeni pozdrav Dragulju v lotosu ali pa kakšna čarobna

formula. Moč zvona je tudi v tem, da se lahko poveţe s podzemskim svetom, zato

ga tudi uporabljajo za klicanje mrtvih (Chevalier, 2006).

15

KRIŽ

»Osrednji simbol krščanske umetnosti ni mandala, temveč kriţ ali razpelo. Vse

do karolinških časov je imel ponavadi obliko enakostraničnega ali grškega kriţa,

tako da se je v njej mandala posredno nakazovala. Toda sčasoma se je središče

pomaknilo navzgor in kriţ je potem dobil latinsko obliko z navpičnim in

premičnim drogom, ki je v rabi še danes.« (Jung, 2003 str. 245)

Po Chevalierjevem mnenju je kriţ eden izmed simbolov, ki obstajajo od

najstarejših časov. Je poleg kroga, kvadrata in središča oz. centra eden izmed

štirih temeljnih simbolov, ter je najbolj vseobsegajoči simbol. Simbolizira zemljo,

izraţa pa njene dinamične, subtilne in posredniške vidike. Ima funkcijo sinteze in

mere. V njem se zdruţujeta nebo in zemlja, mešata se čas in prostor, ter je nikoli

prerezana popkovina kozmosa povezana z izvirnim središčem (Chevalier, 2006).

Poleg tega avtor meni, da «je simbol prehoda, posredništva, tistega, ki je po naravi

trajni zbiralec sveta, povezanosti zemlje in neba od zgoraj navzdol in od spodaj

navzgor. Kriţ je velika komunikacijska pot. Kriţ seka, ureja in meri svete prostore

(templje); riše mestne trge; sega čez polja in pokopališča; sečišče njegovih krakov

označuje kriţišča; na tej osrednji točki stoji oltar, kamen, jambor. Njegova moč je

sredoteţna in sredobeţna. Kriţ razlaga skrivnost središča, je širjenje in ţarčenje,

pa tudi zbiranje in ponavljanje. Ima tudi vrednost vzpenjajočega se, v nebo

segajočega simbola.« (Chevalier, 2006, str. 272) V krščanskem izročilu

simbolizira kriţanega Jezusa Kristusa. Kriţ je eden izmed najpogostejših

simbolov kar jih obstaja. Poznamo štiri glavne vrste kriţa: kriţ brez vrha, ter kriţe

z vrhom in eno, dvema ali pa tremi prečkami. Razlikujemo tudi kriţ trpljenja, ki

simbolizira Jezusovo trpljenje in smrt, in kriţ vstajenja, ki simbolizira njegovo

zmago nad smrtjo. Kriţ se najde tudi v naravi. Človek z iztegnjenimi rokami

simbolizira kriţ, prav tako ladja in jambor, ptica med letom itd. (Chevalier, 2006).

16

LOTOS

Lotosov cvet, katerega popolnost je tako čutna in suverena, si lahko

predstavljamo kot prvi pojav ţivljenja na neizmerni nevtralnosti prvobitnih voda,

torej "in illo tempore". V egipčanski ikonografiji je lotos prikazan kot prvi cvet, iz

katerega poţeneta kot iz odprtega srca sonce in demiurg. Je predvsem simbol za

spolovilo, arhetipska vulva, jamstvo večnega rojevanja in prerojevanja.

Za Zhou Yija je lotos emblem modreca, saj v konotaciji govori o čistosti,

skromnosti in pokončnosti. Ideja o čistosti je bila stalno prisotna, dodali pa so ji še

blaginjo zaradi razkošne rasti, trdnost zaradi trdnega stebla, zakonsko skladnost

(ker dva cvetova rasteta iz istega stebla), številno potomstvo (obilje semen), ter

pretekli, sedanji in prihodnji čas, saj lahko hkrati naletimo na tri stanja rastline, to

je na popek, odprt cvet in semena. Ker lotos pride iz teme in se razbohoti na

svetlobi, ga velike indijske knjige razglašajo za simbol duhovnega razcveta. Je

tudi simbol kozmične skladnosti, saj ima osem cvetnih listov tako, kot ima prostor

osem smeri in ga zato uporabljajo pri vrisavanju mandal in yanter. Lotosov popek

je kot začetek manifestacije tudi egipčanski simbol. V japonski knjiţevnosti

prikazujejo ta cvet, ki ostane čist sredi umazanih voda kot podobo moralnosti, ki

lahko ostane čista in nedotaknjena sredi pokvarjene druţbe, ne da bi se morala

umakniti v samoto (Chevalier, 2006).

Slika 5: Lotos, vir: http://tegero.deviantart.com/art/Lotos-283026134

17

DREVO

Drevo je eno izmed najbolj razširjenih tem v simboliki. Je simbol ţivljenja, ki

nenehno raste proti nebu, zato predstavlja simboliko navpičnosti. Takšno je tudi

drevo Leonarda da Vincija (Chevalier, 2006).

»Po drugi strani lahko tudi simbolizira ciklični značaj kozmičnega razvoja: smrt

in preporod; ciklus evocira zlasti listnato drevje, ki vsako leto izgubi listje in se

znova prekrije z njim.« (Chevalier, 2006)

Slika 6: Drevo I Leonarda da Vincija, vir:

http://whattheheckisart.blogspot.com/2012/01/physorg-more-than-500-years-ago.html

Slika 7: Drevo II Leonarda da Vincija, vir:

http://whattheheckisart.blogspot.com/2012/01/physorg-more-than-500-years-ago.html

18

Slika 8: Drevo Leonarda da Vincija, vir:

http://www.laboratoryequipment.com/news/2011/11/wind-may-be-behind-da-vincis-rule-

trees

Povezuje tri ravni kozmosa: podzemlje, površino zemlje in višave oz. povezuje

htonski in uranski svet. Na splošno velja, da simbolizira razmerje med zemljo in

nebom, kajti njegove korenine segajo v tla, njegove veje pa v nebo. Drevo sveta je

simbol za os sveta. Kot osni lik je pot navzgor, po kateri gredo tisti, ki prehajajo iz

vidnega v nevidno. Kozmično drevo je pogosto prikazano v obliki kakšne izredno

veličastne vrste, torej so to po vrsti sama velika drevesa, kot so oljka islamskega

Orienta, sibirski macesen ali breza, germanska lipa, skandinavski jesen, keltski

hrast.

Drevo ţivljenja s svojo močjo in navzočnostjo pokriva celotno področje mišljenja

od kozmosa do človeka; po njem se pretaka sok nebeške rose, njegovi sadeţi pa

prenašajo delčke nesmrtnosti (Chevalier, 2006).

»Drevo razsvetljenja (bodhi), pod katerim je Budha dosegel iluminacijo, je tudi

drevo sveta in drevo ţivljenja: v prvotni ikonografiji predstavlja samega Budo.«

(Chevalier, 2006, str. 118)

Chevalier meni, da je drevo ţivljenja pogosto obrnjeno tako, da vlogo korenin igra

vejevje, korenine pa igrajo vlogo vejevja. Med drugim simbolizira tudi naraščanje

druţine, mesta, ljudstva ali pa čedalje večjo oblast kakšnega kralja. Lahko se

zgodi, da nenadoma obrne svojo polarnost in postane drevo smrti (Chevalier,

2006).

19

LABIRINT

Večina mandal vsebujo risbo, ki nas spominja na labirint. Labirint simbolizira

svet “na drugi strani”. Predstavlja “obrambni sistem”, tako duhovni (pred temnimi

silami) kot tudi materialni (pred sovraţnikom). Na sredini labirinta stoji palača –

center sveta, ki je tako zaščiten pred duhovi in osvajalci (Eliade, 2011).

YANTRA

Yantra je geometrijski lik, ki dobesedno pomeni podporo, podpornik, orodje in

napravo. Je linearna geometrijska predstava kozmičnih manifestacij, boţjih sil, in

je grafičen ekvivalent mantre. Yantra in mantra se obredno vedno uporabljata

skupaj. Mantra je duša yantre. Glavni sestavni deli yantre so trikotniki, krogi in

lotosovi venci, zunanji kvadrat predrt s štirimi glavnimi vrati in črke sanskrtske

pisave. S kombinacijo teh sestavnih delov se izraţa pomen yantre. Razen tega

ima yantra lahko tudi skrivne pomene in tudi moči, ki so posledica njene

animacije (Chevalier, 2006).

Slika 9: Yantra, vir: http://www.mandalahealing.com/shri_yantra_mandala.htm

20

VAJRA

Beseda vajra označuje obredni predmet tantričnega budizma, ki je sestavljen iz

osrednjega zrna (bindu), klice duha, osi in srca univerzuma ter simetričnih

lotosovih cvetov, iz katerih šviga dvakrat po pet plamenov, razdeljenih v dve

skupini. Imenujemo jo lahko tudi z besedami in sicer diamant, strela, ţezlo ali

kamen modrosti. Ponuja dva enaka dela, ki sta kot simetrično nasproti poloţeni

mandali osrednje klice, in ki izraţata identiteto med nirvano in samsaro. Vajra

simbolizira univerzalno ljubezen Bodhisattve in sredstva, potrebna za dosego

osvoboditve, pa tudi modrost, spoznanje in praznino. S kratkimi zvoki, ki jih

oddaja, opozarja na neogibno nestalnost bitij in reči. Obstaja tudi dvojna oz.

kriţasta vajra, ki simbolizira popolno prebujenje Budove narave s spoznanjem

(navpično) in ljubeznijo (vodoravno), ki zajema celotno bitje in vse ustvarjeno. Če

to vajro, poloţimo na lotos v središče mandale, zaplodi vse, kar obstaja v srcu te

predstavitve univerzuma in ves kozmos, ki se odseva v tem duhu kot v čistem

zrcalu. Opozarja na to, da je razsvetljenje v tem, da je treba spoznati svoje srce

takšno, kakršno je (Chevalier, 2006).

Slika 10: Vajra, vir: http://www.asianart.com/lieberman/gallery2/d7442.html

21

STUPA

Kitajski in indijski cesarji oz. vladarji so v davnih časih dali zgraditi številne stupe

ob cestah in na kriţiščih, ki so simbolizirale lojalnost oblasti Budi in pozivale k

zvestobi podloţnikov oblastem. Stupa je predvsem značilen spomenik budistične

Indije in je bila sprva tumulus postavljen na Budovih relikvijah. V bistvu je torej

anikonski simbol samega Bude oz. njegove parinirvane. Stupa je tudi kozmičen

simbol. Tako simbolizira jajce sveta (anda), ki ga prikazuje polkrogla, ali pa

maternico (garbha), v kateri je klica (biju), ki jo prikazujejo relikvije. Večinoma je

postavljena na kvadraten podstavek in je zelo jasno orientirana. V njej je vedno

prikazana os sveta, ki sega čez njen vrh - izhod iz kozmosa, duhovni polet zunaj

naključnih omejitev manifestacije. V Tibetu se različna nadstropja stupe

identificirajo s kvadratom, trikotnikom, čašo in plamenečo kapljo, ki od spodaj

navzgor simbolizirajo zemljo, vodo, ogenj, zrak in eter, ter tudi pet glavnih čaker

tantričnega uresničenja (Chevalier, 2006).

Oblika stupe ustreza obliki telesa Bude. Podstavek predstavlja njegov prestol, štiri

stopnice noge prekriţane v poloţaju lotosa, kupola trup, kvader nad kupolo oči in

stoţec krono (Levenson, 1996).

Slika 11: Stupa, vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Stupa_in_Gotemba.jpg

22

3.1 SIMBOLIKA BARV PO A. TRSTENJAKU

Trstenjak trdi, da lahko človek z barvami oblikuje svet, ter mu s tem dodaja nove

oblike. To pomeni, da je forma oz. oblika korelativna z barvo vsaj v izvedbah. Ţe

nekoč je forma veljala za bolj objektivno kot barva. Lik in barva sta ozko med

seboj povezana in se dopolnjujeta v eno stvarnost. Zato ni mogoče misliti, kako bi

v kontekstu stvarnosti bila ena stvar objektivna, druga pa popolnoma subjektivna,

torej ena umišljena, druga pa stvarna. To velja predvsem za primere, kjer barva

sama določa obliko; brez barve oblike sploh nebi bilo. Ko razločujemo površino

različnih barv in svetlob, lahko posledično dojamemo obrise, ki označujejo obliko

teles. Oglatost in okroglost sta od dejavnikov neodvisni in posledično postaneta

vidni. Če vzamemo npr. zeleno ploščo, postane le ta prav tako okrogla na rdečem

ozadju, kakor modra na rumenem ozadju. Zaradi tega moramo obliko in barvo

razlikovati in ju obenem tudi primerjati. Obe izpolnjujeta pomembne funkcije v

našem opazovalnem vidnem svetu (Trstenjak, 1996).

Poleg tega meni, da barva nima le predmetne, temveč tudi simbolično funkcijo, ki

je obenem tudi prepoznavna funkcija predmetov. Po barvi ne spoznamo le

predmete, ki so njeni neposredni nosilci, ampak tudi mnoge druge pojave, ki jih

barve predstavljajo in ponazarjajo, ter tako nanje kaţejo. Barve imajo to

posebnost, da s svojimi lastnostmi in vsebino kaţejo preko sebe na pojave, ki jih

samih na sebi ne moremo uporabljati v barvah. V tem je specifično simbolično

motivacijski pomen barve. Tako govorimo o nacionalnih barvah, barvi ţalovanja,

o barvah, ki pomenijo ljubosumnost, ljubezen, upanje in razne druge lastnosti

človekovega doţivljanja (Trstenjak, 1996).

V tibetanskih mandalah po Govindovi tezi predstavlja vsak del mandale svoj del

sveta in je zato označen vsak s svojo barvo. Barvni izgled mandale se najprej

določi glede na tip boţanstva in šele nato po straneh sveta. Tako je središče sveta

označeno z modro, vzhod z belo, zahod z rdečo, sever z zeleno in jug z rumeno

barvo (Govinda, 1986).

23

V sodobnih mandalah igra največjo vlogo izbor posameznih barv in ne toliko

izbor vzorca mandale. Barva v centru mandale simbolizira, kaj je v danen trenutku

najbolj pomembno osebi, ki ustvarja mandalo, meni Per (Per, 2007).

Mandala vsebuje vse osnovne barve, ki se navezujejo na sedem čaker.

Kromatologija je v zadnjem času zelo napredovala, kljub temu pa je simbolika

barve obdrţala vso tradicionalno veljavo. Tako je vsaka barva prikazana z geslom

belo, črno, rdeče, rumeno, oranţno, modro, vijoličasto, zeleno, rjavo in sivo

(Chevalier, 2006).

»Za simboliko barv je najprej značilno, da je splošna ne samo geografsko, marveč

na vseh ravneh bitja in spoznanja – kozmološki, psihološki, mistični itd. Razlage

so sicer lahko različne in npr. rdeče ima lahko različen pomen glede na kulturna

območja, vendar so barve vedno in povsod podpora simbolične miselnosti. Sedem

barv mavrice, v katerih lahko oko razloči več kot 700 odtenkov, so npr. povezali s

sedmimi glasbenimi notami, sedmimi nebesi, sedmimi planeti, sedmimi dnevi v

tednu itd.« (Chevalier, 2006, str. 47)

Po Chevalierjevem mnenju lahko z barvami simbolično ponazorimo prostor, čas,

brezčasnost, elemente itd. Nasprotujoči si barvi kot sta črno in belo, med drugimi

simbolizirata notranjo dvojnost bitja.

Po njegovem prepričanju imajo barve lahko tudi biološko, religiozno, etično in

politično simboliko (Chevalier, 2006).

Sekundarne dimenzije se nanašajo predvsem na čustveno stran našega barvnega

dojemanja, prek nje pa tudi na simbolično predelavo in tolmačenje barvnih vtisov.

Te dimenzije imajo svojo podlago in asociacije v fizikalnih lastnostih in

fizioloških učinkih barv, o čemer so obširno pisali ţe številni avtorji. Na to temo

je bilo narejenih ţe precej poizkusov, a je še vedno ostalo na tem področju veliko

nedorečenega. Ravno to področje je za človekovo vsakdanje delo in ţivljenje, pa

tudi za opremo njegovega bivališča velikega pomena in predstavlja specifično

barvno klimo (Trstenjak, 1996).

24

V nadaljevanju bom predstavila psihološki učinek posameznih barv, ki sem jih

povzela po avtorju A. Trstenjaku.

RDEČA BARVA je barva ognja in krvi. Ob pogledu na njo, vzbuja v nas

objektivne asociacije na kri, saj je kri najpomembnejša stvarna nosilka rdečine v

ţivljenju. Povzroča občutek topline, pospešuje utrip srca in dviga krvni tlak,

povečuje mišično napetost, pospešuje pa tudi ritem dihanja. Zato je rdečina barva

vitalnosti in aktivnosti in to ne samo telesne, temveč tudi duševne. Raziskovalci

so ugotovili, da vozniki največ prehitevajo avtomobile rdeče barve. Razen tega, da

nas asociira na ogenj in kri, vzbuja v nas tudi čustvene asociacije na ljubezen in

simpatijo, je torej simpatična, a tudi na maščevalnost - krvoločnost, ker je pač

najbolj vitalna in aktivna barva. Poleg vsega tega pa rdečina usmerja simbolizem,

kjer najde najrazličnejše idejne odtenke v profanem in sakralnem ţivljenju.

Fizikalno rdečina najbolj bode v oči, zato je signal za pretres in preplah.

(Trstenjak, 1996)

Rdeča barva simbolizira korensko čakro.

ORANŽNA BARVA je s fizikalnega stališča bleščeča in goreča, zato je

primerna za označevanje nevarnosti kot opozorilo pred vročimi predmeti itd. Tako

kot rdeča tudi oranţna pospešuje srčni utrip, a je ţe brez učinka na krvni tlak, in

zato v nas sproţa občutek ugodja, veselja in prijetnega razpoloţenja; prav tako nas

tudi pomirja. Je čustveni stimulans, ki nas včasih utegne razburiti in utrujati.

Oranţna barva pospešuje prebavo in tek. Objektivno nas asociira na sadje, ogenj

in sončni zahod, njene čustvene asociacije pa so manj specifične, še manj je

specifična njena simbolika (Trstenjak, 1996).

Označuje drugo čakro, ki nadzoruje čustva in spolnost.

RUMENA BARVA je barva sonca in ima v njem tudi svojo objektivno

asociacijo. Je zelo dobro vidna in kot takšna zelo dober stimulans za oko kot vidni

organ in prek njega na ţivčni sistem, na katerega deluje ugodno. Zato je

psihološko gledano ena najbolj veselih barv; v vidnem spektru zavzema največji

obseg.

25

Uporabljajo jo tudi kot kromoterapevtsko sredstvo pri zdravljenju psihonevroze,

kar v določenih odtenkih pomirja ţivce. Med drugim je tudi pobudnik duševnega

dela kot intelektualno razumska, s simboličnega vidika pa celo filozofska in

idealistična. Med drugim je tudi signal za nevarnost (Trstenjak, 1996).

Simbolizira tretjo čakro oz. solarni pleksus. Usmerjena je na um, moč in svobodo.

ZELENA BARVA je barva rastlin oz. narave, zato nosi v sebi ţivljenje in smrt.

Je sveţa, vlaţna in hladna. Na ţivčni sistem vpliva pomirjevalno, sedativno in

hipnotično, nas duševno uravnoveša in ugodno vpliva na potrpeţljivost. Zniţuje

krvni tlak in razširja kapilare. Je učinkovita pri pomirjanju ţivcev, blagodejno

vpliva na nespečnost in omili izčrpanost, nevralgijo in migrene. Kljub temu da je

njena objektivna asociacija zelena kot narava, pa njene čustvene asociacije na nas

vedno ne vplivajo najugodnejše, saj večkrat v nas sproţajo potrtost in neugodne

draţljaje. S simboličnega vidika nas asociira na mir, zaupanje, prerojenje, vero,

resnico itd. Vsa ta simbolika vpliva na človekova občutja, ko se znajde v objemu

te barve.

Njena klima je zelo sestavljena in kakor vreme, prognostično nejasna, v njej je

nekaj ambivalentnega. Za nekatere ljudi in njihove ţivce ni primerna (Trstenjak,

1996).

Zelena barva označuje četrto čakro, ki simbolizira ljubezen in sočutje.

MODRA BARVA je barva neba in vode, zato ima modrina svojo objektivno

asociacijo prav z nebom in morjem. Je psihološko atmosferična barva, ki

upodablja atmosfero. Je lahka, prozorna oz. prosojna, jasna in nekako sveţa.

Glede njenih fizioloških učinkov so se ustvarila dvojna prepričanja. Po Hesseyju,

Podolskemu in nekaterih drugih avtorjih zoţuje kapilare in hkrati zvišuje krvni

tlak, po drugih avtorjih pa pomirja srčni utrip in zmanjšuje dihalni ritem. Ne glede

na vse to pa so si vsi ti avtorji edini v tem, da modrina dviga notranjo odzivnost in

vodi do zbranosti in miru. Na nas deluje celo bolj pomirjevalno kot zelena. Njena

simbolika naj bi pomenila modrost, neskončnost in nesmrtnost, njen značaj pa je

zaradi nebesne vzvišenosti in pomirjevalnosti nekako konservativen, vesten in

vzvišen, celo aristokratski in moder, ter tih, odmaknjen in redkobeseden.

26

Pravijo ji tudi »umetniška barva«, ker zaradi svoje bogate simboličnosti in

odmaknjenosti zanima ter privlači mnoge umetnike (Trstenjak, 1996).

Modra barva je simbol grlene čakre, tako da ima pomembno vlogo pri

samoizraţanju in govoru.

INDIGO je barva svetlobe in nastopa v svetlobnem spektru med modro in

vijolično. Ime je dobila po predmetu iz narave, v tem primeru rastline indigovca.

Človeško oko je za svetlobo z valovno dolţino barve indigo razmeroma slabo

občutljivo, in nekateri ljudje, ki sicer nimajo teţav z vidom, barve ne razločijo od

modre ali vijolične. Zato so nekateri komentatorji, med njimi tudi Isaac Asimov,

zagovarjali stališče, da indigo ni osnovna barva, ampak le odtenek modre ali

vijolične. Je barva šeste čakre in je središče za odpuščanje, sočutje ter

razumevanje. Indigo barva. (b.d.). Pridobljeno 16. 11. 2012, iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Indigo

Šesto čakro imenujemo tretje oko, ki leţi med obrvema, označuje jo intuicija.

VIJOLIČNA BARVA je po svojem značaju in učinkih zelo podobna modri,

samo še v višji meri; vpliva na srce in pljuča, in dviga odpornost organizma. Je še

bolj pomirjevalna kot modra, njen karakter pa je še bolj vzvišen, odmaknjen in

aristokratski, lahko bi rekli, da ţe kar otoţen. V nas vzbuja objektivne asociacije z

vijolicami in dragocenimi kamni, čustveno pa je v dostojanstvenem ţalovanju.

Njena simbolika gre v smeri zabrisovanja preteklosti, torej kesanja, preklica in

pokore, signalizacija pa je neopredeljena (Trstenjak, 1996).

Sedmo čakro povezujejo z boţanskim, njen element pa je kozmos.

BELA BARVA je s fizikalnega gledišča svetla, s fiziološkega "nič", s

psihološkega pa čista in jasna. Njen karakter izraţa čistost oz. snaţnost.

Objektivne asociacije beline so zopet v cvetju, čustvene pa se neposredno

povezujejo s simboliko nedolţnosti, krepostnosti, poroke itd. Frieling, ki je barvni

simboliki posvetil posebno pozornost, opredeljuje belino v nasprotju s črnino

takole: "Belina je začetek od zgoraj, črnina pa konec od spodaj". (Trstenjak, 1996,

461)

27

ČRNA BARVA pomeni fizikalno temo, fiziološko počitek, psihološko gledano

pa ţalost in potrtost. Njena objektivna asociacija je noč, čustveno pa tema in

skrivnost. Njen karakter je neugodno domišljijski. Simbolika črnine je etnološko

in zgodovinsko različno pogojena. V Zahodnem svetu pomeni smrt; na Vzhodu pa

obratno, belina je barva smrti. Vendar pa so tudi na Zahodu še celo do 16. stoletja

simbolično prikazovali ţalovanje z belo barvo. Črnino kot ţalno barvo je prvi

uradno uvedel francoski kralj Ludvik XII. ob smrti kraljice Ane, ker so na

burgundskem dvoru ţe prej kot znak aristokracije vsakodnevno nosili oblačila v

črni barvi v nasprotju z njihovimi podloţniki, ki so se oblačili v pisana oblačila.

Signalno črnina pomeni oznako za "dno" (Trstenjak, 1996).

28

3.2 MANDALE V RAZLIČNIH LIKOVNIH TEHNIKAH

Slika 12: Mandala na platno v akrilni tehniki, vir: http://www.mandala.si/prijave.html

Slika 13: Mandala na platno v akrilni tehniki, vir: http://www.mandala.si/prijave.html

29

Slika 14: Mandala v pastelni tehniki, vir: http://www.mandala.si/prijave.html

Slika 15: Mandala na steklu, vir: http://www.mandala.si/prijave.html

Izdelava mandal je globoko estetsko doţivetje in je ena izmed poti najdenja sebe.

V svoji popolnosti nam pomaga razumeti delovanje sveta in prepoznati naše

mesto v krogu ţivljenja. Ko se začnemo bolj resno ukvarjati z mandalami, se

lahko zgodi, da se naše dojemanje sveta, sebe in naše okolice temeljito spremeni.

Mandale imajo namreč močan vpliv na vsak aspekt našega ţivljenja, saj

spodbujajo, da se poleg racionalnega razmišljanja odločno pojavi tudi intuicija,

kreativno izraţanje in visoka stopnja čustvenega bogastva. Risanje mandal

blagodejno vpliva tudi na ljudi, ki so bili vzgojeni preveč racionalno, saj jim

pomaga, da doseţejo širši pogled na svet in se naučijo razmišljati bolj kreativno.

Ţe od praveka je pomenila glavni simbol za koncentracijo, meditacijo, osebnostni

zrelostni proces, zaščito in zdravljenje. V preteklosti so jo za razbremenitev uma

risali filozofi, učenjaki, modreci in tudi preprosti ljudje.

30

Delo z mandalo je najbolje opraviti v samoti. Risanja se lotimo svobodno, igrivo,

intuitivno, brez kritike in pričakovanj. Idealen prostor za risanje mandale je

takšen, kjer nas nekaj ur ne sme zmotiti nihče.

Mandale lahko izdelamo z barvicami, flomastri, temperami, oljnimi barvami; na

steklo, platno, iz gline, iz cvetov, iz peska, iz lesa, se pravi s katero koli likovno

tehniko.

Ponavadi uporabimo papir formata A3, vendar dimenzije niso toliko pomembne.

Lahko uporabimo tudi šestilo, ravnilo, najbolje pa je, če mandalo narišemo

prostoročno. Za risanje potrebujemo udoben prostor in dobro svetlobo.

Pomemben del pravega ustvarjalnega okolja je tudi tišina ali navdihujoča glasba.

Pomagamo si lahko s svečkami in dišečimi palčkami, da se v risanje laţje in

hitreje poglobimo.

Udobno se namestimo, se sprostimo, zaprimo oči in svojo pozornost usmerimo

navznoter. Poiščimo svoje Središče in si predstavljajmo mandalo, ki jo bomo

kasneje narisali. Ne kritizirajmo, ne komentirajmo, samo jo tiho opazujmo in si jo

dobro zapomnimo.

Mandale so ponavadi zgrajene iz treh koncentričnih kroţnic. Notranji krog

predstavlja center, naslednja kroţnica je podzavest, zunanji obod pa predstavlja

osebnost.

Pomebno je da risanje/slikanje vedno začnemo iz sredine in nadaljujemo navzven,

saj je bistvo mandale v tem, da se vse rodi v sredini. Če rišemo od zunaj navznoter

s tem ne upoštevno največje resnice mandale. Risanje mandal za odrasle (b.d.).

18. 11. 2012 iz, http://www.mandala.si/risanje_odrasli.html

»Pri risanju mandal je zanimivo to, da lahko tudi sicer smiselno zaposlimo otroke

ne glede na vsebinski pomen. Barvanje mandal ustvari v razredu umirjeno,

sproščeno in ozaveščeno vzdušje. Risanje ritmičnih krogov na igriv in fantazijski

način spodbuja otrokove sposobnosti motoričnega razvoja, prav tako zahteva

koncentracijo, pozornost, vnaša v njegovo ţivljenje red in strukturo.« Risanje

mandal za otroke (b.d.). Pridobljeno 18. 11. 2012 iz,

http://www.mandala.si/risanje_otroci.html

31

Eden izmed zabavnejših načinov ustvarjanja mandale je izdelava skupinske

mandale. Velik okrogel list papirja poloţimo na veliko mizo, lahko kar na tla.

Nato vsak član skupine s svinčnikom na ta list papirja prenaša svoje občutke in s

tem skupaj z drugimi prispeva k celotni podobi mandale. Člani skupine se morajo

le pred pričetkom ustvarjanja dogovoriti, kje bo kdo začel; pri tem sploh ni

pomembno, ali za risanje izberejo barvne pike, predmete, abstraktne vzorce ali

kakršne druge oblike. Zanimivo je opazovati, kako se sodelujoči znajdejo v

omejenem delovnem prostoru, ali si posameznik pusti svetovati od drugih ali pa

dela čisto sam, ali skušajo ustvarjalci prispevati k skupnemu cilju ali pa se na vsak

način trudijo, da bi prevladovalo le njihovo delo. Pri tem lahko znotraj skupine

pride do prerekanja in celo do prepirov, tako da je lahko ogroţen celotni projekt.

Veliko otrok ni navajeno skupinskega ustvarjanja in prisegajo le na samostojno

delo. Zato skupinsko ustvarjanje okroglih, popolnih oblik predstavlja neke vrste

praobliko človeške skupnosti, katere neločljivi del je tudi reševanje konfliktov.

Bţinović, M. Otroci in mandale, Intuicija eRevija. Pridobljeno 4. 1. 2013, iz

http://erevija.intuicija.si/otroci/otroci-mandale

32

3.3 IZDELAVA PEŠČENE MANDALE

Magistra filozofije in teorije vizualne kulture Silva Pavlin razlaga, da so budistični

obredi izdelave peščenih mandal dolgotrajni in zahtevni, saj le določeni menihi

poznajo vse detajle pri tem obredu. Pomen in zahtevnost mandale določa

njena središčna točka. Pred pričetkom izdelave mandale potekajo meditacije in

vizualizacija mandale, ki naj bi jo izdelali. V tibetanskem budizmu imajo mandale

različne podobe, prikazujejo pa menihe na varni poti do razsvetljenja. Mandale, ki

predstavljajo človeka in svet, torej mikrokozmos in makrokozmos, so simetričnih

in koncentričnih oblik. Mandale, ki sodijo v drugo skupino, so sestavljene iz

krogov in kvadratov, so pravokotne oblike in imajo tloris palače, uporabljajo pa

jih v obredu kalačakra (Pavlin, 2013).

Analogno z zgradbo mandale se dogaja tudi priprava meniha na obred. Iz stanja

nezbranosti se skozi vmesne stopnje učenec počasi pribliţuje boţanski sredini.

»Pot skozi palačo, ki je upodobljena na mandali, vodi do boţanstva v njeni

sredini. Mandala prikazuje pot, ki vodi posameznika med snovjo, v kateri so

nanizani palače, gore in podobe boţanstev, do praznine, ki se nahaja v zvišenem

središču (Pavlin, 2013, str. 81).

V središču kroga si predstavljajo boţanstvo. Boţanstvo poskušajo v svoji

domišljiji čim natančneje videti, ta predstava naj bi jih pripeljala do enake

energetske ravni, na kakršni je boţanstvo.« (Pavlin, 2013, str. 82)

»Obredni prostor mora biti skrbno pripravljen, ter predhodno posvečen. Svetost in

čistost prostora morata sovpadati s svetostjo in čistostjo mandale ter udeleţencev.

Obred blagoslovi prostor, v katerem se odvija, zato je sama priprava podlage za

postavitev mandale ţe del obreda.« (Pavlin, 2013, str. 85) Preden se prične obred,

se pregledata barva in sestava prsti. Če se na tistem mestu najdejo kosti in druge

nečistoče, se obred prestavi na drugo mesto, ali pa se en meter globoko zemlja

prečisti in se iz nje odstranijo vse nečistoče. Obstaja pa še ena moţnost, in sicer

energijsko očiščenje prostora s pomočjo molitve (Pavlin, 2013).

33

Ko je obredni prostor očiščen, potem sledi darovanje. »Učitelj obkroţi mizo ali

prostor kjer bodo postavili mandalo in razmeče sezamova semena in pepel, ter

zlije vodo. Površino razmaţe s petimi snovmi, ki izhajajo iz svete rdeče krave, te

so: maslo, mleko, jogurt, urin in blato. Kravo pred tem pripravijo tako, da jo

hranijo s posebno krmo. Na koncu se vsi udeleţenci obreda razporedijo na štiri

strani, s prsti se dotaknejo površine, na kateri bodo postavljali mandalo, in z

vizualizacijo ponovno in popolnoma očistijo prostor. Nato prinesejo darove in

cvetje, prikličejo boginjo Zemlje in jo prosijo, naj jim dovoli postaviti mandalo.

Sledi meditacija, pri kateri se osredotočajo na nečutenje; to pomeni, da poskušajo

utišati vse svoje čute. Stremijo po popolnem nedelovanju, kar sodi med najteţje

duhovne vaje. V tišini in popolnem nedelu naj bi se razblinile vse iluzije, ki so

plod sveta maje. Izdelava mandale se nadaljuje po natančno določenih obrednih

postopkih. V obredu se uporablja veliko svetih predmetov in drobnih na videz

nepomembnih dejanj, ki imajo v resnici točno določen namen in pomen. Prav vse

pomene pa poznajo le nekateri menihi.« (Pavlin, 2013, str. 85)

Pred izdelavo mandale svečeniki, najmanj jih mora biti štiri, največ pa osem tri

dni meditirajo, nato pa jo izdelujejo več dni oz. tednov. Ob tem prav tako hkrati

tudi meditirajo. Najprej z ravnilom in belo kredo narišejo silhueto mandale, nato

pa na to silhueto pričnejo s pomočjo orodja v obliki lijaka, ki se imenuje chang –

bu, posipavati pesek. Lijak drgnejo z drugim kovinskim predmeton, tako da pesek

izteče na površino mandale enakomerno. Pesek ponavadi naredijo iz suhih cvetov,

zdrobljenih rastlin ali celo iz poldragih kamnov. S posipavanjem vsakič in vedno

pričnejo od sredine proti zunanjemu robu mandale. Mandala ne vsebuje nobenih

lepil, visoka pa je lahko največ deset centimetrov (, Gregor Per, 2007).

34

3.4 “UNIČENJE” PEŠČENE MANDALE

»Tako kot praznina prekipeva od sil kozmosa onkraj materije, tako tudi mandale

prekipevajo od barv, simbolov in pomenov.« (Pavlin, 2013, str. 9) V budistični

kulturi so mandale del ostalega snovnega sveta, zato peščene mandale na koncu

uničijo in tako pokaţejo, da se ljudje ne smejo navezati na lepote snovnega sveta,

ker so neresnične (Pavlin, 2013).

Ko je mandala končana, se menihi z molitvijo zahvalijo polboţanstvom,

boţanstvom in duhovom za pomoč pri izdelavi. Po molitvi sledi zadnja faza

ustvarjanja mandale, to je njeno uničenje. Najprej z ţezlom (vajro) povlečejo rez

po pesku od središčne točke do zunanjega robu mandale. S tem ponazorijo

naravni proces človeške smrti. Ko mandale uma in telesa začnejo razpadati na

elemente, zavest dobiva tendenco, da bi zapustila telo. Nato menihi pometejo

pesek na kup. Ta faza simbolizira umik energije proti srcu oz. centru uničenja

mandale. Nato s peskom napolnijo vazo (Bumpa) in jo odnesejo do bliţnje reke.

Ves postopek se zaključi s posipanjem peska mandale v reko. Ta naj bi

simbolično ponesla blagoslov mandale po vsem svetu; s tem naj bi energija

mandale zaokroţila po celotni Zemlji (Per, 2007).

35

4 MANDALE V VZHODNEM SVETU

Po etimološki razlagi je beseda mandala sestavljena iz dveh delov, in sicer iz

manda in la. Manda pomeni vzvišeno središče, npr. oltar ali kak drug osrednji del,

la pa kroţnico, ki to središče določa. Takšna je osnovna in najstarejša oblika

mandale, v bistvu je to arhetip mandale (Pavlin, 2013). Po Humelovem

prepričanju naj bi mandala odšla iz Tibeta v Indijo, kjer se je obogatila s

tantrizmon, ter se nato vrnila v 8. st. in ob tem zgubila prvotni pomen. Mandala se

je razvila v kultni predmet tibetanskega budizma (Humel v Brauen, 1998). Po

Humelovi tezi naj bi mandala v prvotnem pomenu izraţala sončno–lunarni

poloţaj in tradicije, ki se opirajo na to tezo. Poleg tega Eliade navaja, da je

najpreprostejša mandala yantra, ki je sestavljena iz vrste trikotnikov, devet v

sriyantri, pri čemer so štirje obrnjeni navzgor, pet pa jih s konico gleda navzdol. V

središču je več krogov, uokvirjenih v kvadrat s štirimi »vrati«. Predstavlja

kozmične manifestacije, ki izhajajo iz nastanka univerzuma (Eliade, 2011).

»Yantra je čista geometrična konfiguracija brez ikonografske predstave«, menita

Mookerjee in Khanna (Mookerjee, Khanna, 1989, str. 50).

Mandala je po yantri prevzela simboliko univerzuma in ga nadgradila (Eliade,

2011).

Slika 16: Yantra, vir: http://www.tanamana.nl/Yantra.htm

36

Zmago Šmitek trdi, da v Sarvadurgatiparisodhana tantri razlikujemo pet tipov

mandal, ki upoštevajo opozicijo med ezoteričnim in zemeljskim: mandalo shrabe,

vzorčno mandalo, mandalo metode (upaya), mandalo poti (marga) in mandalo

sadu (phala). Le prva in delno zadnja simbolizirata nebesno sfero, ostale tri pa

prikazujejo naravni svet. Te kategorije predstavljajo jedro (mandala), okvir ali

lupina pa človeško telo. (Šmitek, 2000) Ţukovska še navaja, da ima mandala v

sankrstvu več pomenov: disk, krogla, krog, pika, prstan, orbita, okolje, kroţna

zveza, ozemlje, zemlja, ţoga, vojska postavljena v krogu, moštvo, skupina,

skupek, društvo, del Rigvede, vrsta rastline, vrsta kače, določeno obredno

škropljenje ali ţrtev. V tibetanskem jeziku ima mandala tri pomene. Prvi pomen

zajema beseda krog, okolje, globus, disk ipd. Drugi pomen zajema sfero,

zemeljsko sfero, sfero ognja in vode, predmetni okoliš, oblast. Tretji pomen –

magični diagram ali figura narejena iz zrn ali podobnega, pa se prinaša

boţanstvom kot ţrtev v budističnih tantričnih obredih (Ţukovska, 1977). Rawson

navaja, da je mandala kroţni diagram, ki prikazuje proces razvoja prostora z enim

središčem oz. centrom (Rawson, 1995).

»Bogato izoblikovane mandale, ki imajo še zlasti pomembno vlogo v tibetanskem

lamaizmu, praviloma predstavlja kozmos v odnosu do boţanskih sil« (Jung, 2003,

str. 242)

Pavlinova opozarja, da so mandale včasih postavljene v kvadratni okvir, ki je

najvišji in osrednji, ter najsvetejši del v krogu upodobljene pravokotne palače.

»Razporeditev figur v mandali je načeloma koncentrična in simetrična glede na

osnovno delitev na štiri dele, ki so povezani s štirimi stranmi neba.« (Pavlin,

2013, str. 22) Pavlinova še omenja, da mandale niso le krogi oz. okrogle podobe,

v katerih so upodobljeni različni svetovi, palače in boţanstva. Mandale so tudi

tridimenzionalne umetnine, kot npr. kipi in stupe, ki so narejeni po njeni

arhitekturi, v svojem centru pa imajo upodobljeno mandalo (Pavlin, 2013).

37

Slika 17: Tridimenzionalna mandala, vir:

http://college.holycross.edu/projects/himalayan_cultures/2011_plans/dmackiew/large3dm

andala.html

Mandale se ne pojavljajo samo v umetninah in v arhitekturi, ampak ji najdemo

tudi v naravi. Najlepše mandale so cvetlice. Pojavljajo se prav tako v prerezih

korenin, rastlin in dreves, v sadju, v obliki ptičjega gnezda in v pajčevinah. Kot

elementi stvarjenja se v mandali srečujejo vse oblike in vsi simboli. V naravi se

pojavljajo povsod okoli nas. So krogi pravilnih oblik, ki predstavljajo celoto, in so

naravni „Fengshu“. Kjer je središče, ki se odpira navzven, je tudi mandala. Če

prereţemo jabolko na pol, opazimo v njej manjši pentagram, sestavljen iz pešk. V

prerezani limoni, grenivki ali pomaranči pa opazimo trikotnike, ki si v pravilnem

zaporedju sledijo iz centra proti robu sadeţa. Če malo bolj pozorno opazujemo

prerezano deblo drevesa vidimo, da so v deblu zarisani krogi in to za vsako leto

rasti eden. Cvetovi rastlin, kot so npr. vrtnica, narcisa in sončnica, so čudoviti

primeri mandal. Vsa ptičja gnezda so spletena v obliki kroga. V kuhinji

vsakodnevno uporabljamo sol; solni kristali so primer mandale. Prav tako

sneţinke. Človeško telo je zgrajeno iz celic, le te pa so sestavljene iz atomov; tudi

naše telo predstavlja neskončno število mandal. Tudi v mikrokozmosu zasledimo

mandale. Najdemo jih v celicah rastlin in ţivali, v molekulski zgradbi kristalov ter

v enoceličnih bitjih. Mandala v naravi. (b.d.). Pridobljeno 15. 11. 2012, iz

http://www.mandala.si/m_v_naravi.html

38

Slika 18: Mandala v naravi, vir:

http://www.pozitivke.net/article.php/20080915211518752/print

4.1 MANDALE V BUDISTIČNIH VERSTVIH

Pavlinova navaja, da mandala obstaja precej dlje od budizma, izvira namreč

iz drugega tisočletja pr. n. št., in sicer iz obdobja vedstva, njene zametke pa

najdemo v takratnih vedskih ţrtvenih oltarjih. Vsa vedska besedila so razdeljena

na štiri dele, ki so krogi kot zaključene celote - mandale, ki so hkrati tudi del

celotnega vedskega besedila. Svoj današnji pomen in obliko dobi mandala šele s

pojavom budizma, nastala pa naj bi kot tloris budistične stupe (Pavlin, 2013).

»Prvotni pomen oblike mandale je bil v vedskem obdobju prestol, kar predstavlja

najstarejšo obliko ali arhetip mandale, ki se je s časom razvijal in spreminjal,

dokler ni postala tista dvodimenzionalna podoba, razmejena s kroţnico in s

poudarjenim središčem, ki jo danes poznamo tudi na Zahodu.« (Pavlin, 2013, str.

25)

V budizmu se mandala razvije v kompleksno podobo, ki ne prikazuje več le

obrednega centra; postane medij, ki podpira meditacijo, stremljenje k

odrešitvi, hkrati pa nudi tudi oporo in orientacijo mikrokozmosa v

makrokozmosu, pravi Pavlinova. Pri ustvarjanju mandal počasi vključijo vanjo

reference iz budistične filozofije, simbole in boţanstva, ki se razvijajo postopoma

z razvojem budizma. Tako ni več le podoba makrokozmosa, ampak se prične

ukvarjati tudi s posameznikovo duševnostjo - mikrokozmos, s smislom religije,

odrešitvijo iz materialnega sveta in prehodom v stanje nirvane, kjer izgine

dualnost, torej tudi dobro in zlo (Pavlin, 2013).

Vse od vedskih časov, do hinduizma, ter še naprej do budizma se mandala stalno

razvija po njeni obliki in vsebini, meni Pavlinova. »Oblika je konkreten umetniški

prikaz, ki ga je mogoče tako videti, kot tudi otipati.

39

Vsebina se nanaša na vse pomene, ki jih razberemo iz oblike posamezne

mandale.« (Pavlin, 2013, str. 132) Iz njene oblike lahko razberemo simbole in

podobe, prek diskurza (tradicije), v katerem je mandala nastajala. Tako je mandala

v bistvu način upodobitve tantrične tradicije na nebesedni način. Če si simbole v

njej predstavljamo pravilno, lahko iz nje razberemo vse pomene, ki jih mandala

vsebuje, trdi Pavlinova (Pavlin, 2013).

Tibetanska mandala

Izdelovanje mandale je molitev k Budi, s katero ţelijo tibetanski budisti

vzpostaviti sočutje do vseh bitij na zemlji. Sluţi jim kot orodje pri meditaciji.

»Sestavljena je iz zunanje kroţne mandale, notranje kvadratne mandale ter

središčne mandale v obliki palače. V notranji mandali so postavljeni budistični

simboli in slike boţanstev, ki simbolizirajo različne stopnje rasti na poti do

razsvetljenja.

Zunanja mandala je sestavljena iz štirih krogov, ki sluţijo kot zaščita pred

škodljivim vplivom lastnih misli in pred škodljivimi zunanjimi dejavniki. Ti krogi

so: ognjeni krog (simbolizira očiščevalno moč modrosti), diamantni krog

(predstavlja simbol vrhunske svetosti boddhi – duhovnosti), krog osmih grobnic

(opozarja na nevarno naravo človeškega ţivljenja) in lotusov krog (predstavlja

duhovno prebujenje).

Vstop v notranjo mandalo varujejo štirje vhodi, ki jih čuvajo varuhi vrat. Ti so

upodobljeni kot zastrašujoče pošasti, imenovane maharadţe. Njihova naloga je

braniti zavest pred uničujočo močjo podzavesti, imajo pa tudi obrambno nalogo;

zavest naj bi med potovanjem po podzavesti potrebovala zastrašujoč izgled za

borbo na sovraţnem terenu. Na mandali je lahko upodobljen tudi labirint, ki

notranjo mandalo loči od palače. Simbolizira obrambni sistem duše (pred temnimi

silami) in materije (pred fizičnimi sovraţniki). Na sredini mandale je postavljena

palača, ki predstavlja sveto prebivališče Bude ali sveti sedeţ duše.«

Mandala po svetu. (b.d.). Pridobljeno 16. 11. 2012 iz,

http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-svetu/

40

Slika 19: Tibetanska mandala, vir: http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-

svetu/

Budistična mandala

Budistične mandale se med sabo razlikujejo glede na to, kaj je v središču

mandale. Ponavadi je v središču mandale upodobljen Buda ali katero drugo

budistično boţanstvo, ki mu je bila namenjena izdelava mandale. Po tibetanski

tradiciji so mandale oblikovane v peščene risbe, papirnate zvitke, stenske

poslikave in najbolj redke tridimenzionalne postavitve, narejene iz lesa ali kovine.

Od vseh se najpogosteje uporabljajo peščene mandale, ki sluţijo kot iniciacija v

tibetanski tantrični sistem Kalachakra. Na podlagi tega se imenujejo tudi

Kalachakra mandale. Mandala po svetu. (b.d.). Pridobljeno 16. 11. 2012 iz,

http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-svetu/

Slika 20: Budistična mandala, vir http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html

41

4. 2 MANDALE V DRUGIH KULTURAH

Mandale se ţe od nekdaj pojavljajo po celem svetu v najrazličnejših oblikah. So

simbol, ki predstavlja vsako religijo. Njeno prisotnost lahko zaznamo vse okrog

nas, saj nas mandale obdajajo in kamor koli gremo, jih vsepovsod srečamo skrite

v predmetih, ki jih uporabljamo vsak dan kot so kolo, ura ali kroţnik. Najbolj

znani primeri uporabe mandal v starih kulturah so taoistični simbol jin-jang,

keltski labirint, azteški koledar in medicinska kolesa. Mandala v drugih kulturah.

(b.d.). Pridobljeno 15. 11. 2012, iz

http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html

Ljudstva po vsem svetu uporabljajo kroţne simbole v duhovne, obredne ali v

meditativne namene. Različna ljudstva so jih različno poimenovala, v zadnjem

času pa so sveti simboli začeli dobivati skupno ime, to je mandala. Priljubljenost

mandale je kmalu po širitvi budizma v svet začela naraščati, s pojmom mandala

pa so se začele označevati vse kroţne slike, ki po izgledu spominjajo na mandalo.

Mandala po svetu. (b.d.). Pridobljeno 16. 11. 2012 iz,

http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-svetu/

Slika 21: Simbol jin-jang, vir: http://africkesochy.cz/en/information/sculptures/feng-shui/

42

Slika 22: Keltska mandala, vir: http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html

Slika 23: Batamalia - Togo (Z. Afrika), vir:

http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html

Slika 24: Azteški koledar, vir: http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html

43

Slika 25: Medicinsko kolo – Indijanci, vir:

http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html

Zaradi pomanjkanja univerzalnega, ki se kaţe prek njene vsebine, je partikularna

mandala oz. partikularna oblika mandale strukturno nepopolna. Tako pridemo do

spoznanja, da je razmerje med obliko in vsebino mandale nezdruţljivo in

strukturno nepremostljivo. Oblika mandale torej nikakor ni enaka vsebini

mandale. Vsebina je obseţnejša in pomembnejša od same oblike, kljub temu pa

sta obe med seboj pogojeni in usklajeni (Pavlin, 2013).

»Etnolog in kulturni antropolog ter velik poznavalec azijske duhovnosti

Zmago Šmitek trdi, da so oblike meditacijskega poglabljanja v mandale

tako raznovrstne, kot so si raznorodni njihovi religiozni in filozofski

konteksti ter kot narekujejo trenutne potrebe vsakdanje prakse, npr.

doseganje višje ravni zavesti, magično zdravljenje in inciacijski obredi.

Opozarja na nekatere skupne poteze, ki jih imajo mandale kot

kozmogrami; prikazujejo namreč središče stvarstva in so povezane z

mitično kozmologijo in kozmogonijo. To središče je običajno zamišljeno

ali uporabljeno v obliki vladarske palače, v kateri na nedostopnem

gorskem vrhu prebiva najvišje bitje. Meditativna “potovanja” na takšne

lokacije so imele vzore v stari azijski šamanistični tradiciji, ki so jo po

svoje uporabile, obogatile in preoblikovale visoke religije Irana, Indije,

Tibeta, Kitajske in Japonske. « (Švajncer, 2012; cit. po Šmitek, 2001, str.

82– 83)

44

Mandala pri Egipčanih

Stari Egipčani so negovali tradicijo izdelovanja roţe ţivljenja. Vklesali so jo na

steno stebra v zadnjem delu Ozirisovega templja v Abydosu v Egiptu. Mandala

pri Egipčanih. (b.d.). Pridobljeno 15. 11. 2012, iz

http://www.mandala.si/m_pri_egipcanih.html

Slika 26: Na steno templja vklesana roţa ţivljenja, vir:

http://www.mandala.si/m_pri_egipcanih.html

Medicinsko kolo

Medicinska kolesa imenujemo z drugo besedo tudi „sveti obroči” in so sluţila v

zdravilne, obredne, duhovne ter astronomske namene. Po obliki so kamnite

strukture, zgrajene med prvobitnimi ljudstvi Severne Amerike, ki segajo v višino

tudi do 23 metrov. V središču je kamenje, okrog katerega je speljan zunanji

kamniti krog, ki predstavlja krog ţivljenja. Iz tega središča so proti zunanjemu

kamnitemu krogu poloţene štiri črte, ki predstavljajo štiri smeri, štiri človekove

barve in njegove štiri obraze – fizični, čustveni, razumski ter duhovni.

Mandala po svetu. (b.d.). Pridobljeno 16. 11. 2012 iz,

http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-svetu/

45

Slika 27: Medicinsko kolo – Bighorn Wyoming, vir:

http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-svetu/

46

5 MANDALE V ZAHODNEM SVETU

V začetku 20. st. je mandala dobila širši pojem, saj so jo začeli označevati za

vsako kroţno obliko s centrom in z razporejenimi simboli v krogu. Pojavi se v

umetnosti, zdravstvu, arhitekturi in filozofiji. Za širitev mandal v Zahodnem svetu

je veliko prispevalo izgon verskih voditeljev iz Tibeta leta 1959. Ustanavljali so

budistične centre, se pojavljali v medijah, pripravljali predavanja in delavnice.

Slika 28: Leonardo da Vinci, človek, vir: http://www.mandala.si/davinci.html

Slika 29: Leonardo da Vinci, mandala z roţo ţivljenja, vir:

http://www.mandala.si/davinci.html

47

»Tisti, ki so posvetili ţivljenje raziskovanju bogate zakladnice mandal, so

prišli do sklepa, da je njihov vpliv na mentalno zdravje človeka nesporen.

Predstavljajo idealno sredstvo za meditacijo. Popolna simetrija in

harmonija simbolizirajo enost in celino, ki se začenja v eni točki v središču

kroga. Točka v vseh kulturah simbolizira Boga, enega, edinega. Iz točke se

vse rodi. Iz nje izhajajo koncentrični krogi, simboli premikanja, ki se

skladno širijo v neskončnost. Obenem je zakon središča mir. Zato vsi

vedno iščemo središče. Svoje središče. Iščemo lastno harmonijo in mir.

Švicarski psiholog Carl G. Jung (rojen julija 1875, umrl junija 1961),

ustanovitelj analitične psihologije, je v prakso s psihoterapijo uspešno

vključil delo z mandalami. Načina risanja mandal se je naučil v Indiji, ko

je na enem izmed svojih potovanj študiral vzhodno filozofijo. Najprej ni

razumel pomena mandale, ki ga ima na človekovo psiho.

Ko jih je pričel čez nekaj časa risati, se je pogosto spraševal, kam vodi ta

proces. Kakšen cilj ima? Iz lastne izkušnje je vedel, da ne sme izbrati cilj,

ki se mu zdi znan, in da potrebuje čas in potrpljenje. Dobro se je zavedal,

da mora opustiti idejo o nadrejenem poloţaju ega.

Ugotovil je, da se simboli, ki jih najdemo v mandali, spontano pojavljajo v

sanjah in umetnosti. Nezavedno se izraţa preko arhetipskih podob, ki so

univerzalne in skupne različnim kulturam. "Šele ko sem začel risati

mandale, sem videl, da vse, vse poti, po katerih hodim in vsi koraki, ki se

jih lotevam, vodijo nazaj k isti točki, namreč k sredini. Postalo mi je

kristalno jasno, da je mandala središče. Je prototip vseh prototipov. Je pot

v središče individuacije." “Ne obstaja linearna evolucija, obstaja le

kroţenje okoli bistva. Vse je usmerjeno k sredini. Ta uvid mi je dal

stabilnost in mi postopno vrnil notranji mir.“

Povzeto po knjigi: C. G. Jung „Psihologija i alkemija“.

Poudarjena sredina v podzavesti sproţi proces, ki vodi v harmonizacijo

duše, ta pa pozitivno deluje na počutje. Mandalo je označil kot »Simbol

človekove psihe, kjer je napredovanje proti centru enako odkrivanju

samega sebe, rezultat pa je uravnoteţen pogled na ţivljenje«. Zanj je

predstavljal osnovni motiv mandale slutnjo središča osebnosti, nekakšne

osrednje točke v psihi, s katero je vse povezano in vse urejeno, in ki je

samo po sebi izvor energije. Energija središčne točke se izraţa v skoraj

48

neobvladljivem gonu postati to kar si, kot vsak organizem teţi k temu, da

privzame obliko, ki je značilna za njegovo naravo, ne glede na okoliščine.

Tega središča ne čutimo ali razumemo kot ego, temveč kot self - sebstvo.

Četudi središče predstavlja najbolj notranja točka, je obkroţena s

periferijo, ki vsebuje vse, kar pripada selfu: parna nasprotja, ki tvorijo

celovito osebnost.

Ta celota vsebuje zavest, osebno nezavedno in nedefinirano veliko

območje kolektivnega nezavednega, katerega arhetipi so skupni vsemu

človeštvu.

Zanj so mandale predstavljale arhetip, univerzalno prasliko duše človeka.

Razumel jo je kot ključ k skrivnostim našega notranjega sveta. Kroţne

podobe so bile zanj premik v smeri osebnostne rasti, izraţanje ideje

varnega zatočišča, pot v lastno sredino. Ugotovil je, da risanje mandal

lahko pomaga pri tem, da se v človekovi podzavesti ponovno vzpostavi

naravni, univerzalni red – stanje „samo ozdravitve“. Zato je naučil risati

mandale tudi svoje paciente. Ob opazovanju procesov pri svojih pacientih

je opazil, da so z risanjem mandal uspešno vzpostavili duševno ravnoteţje,

odpravili stanja strahu in tesnobe ter kaotična psihična stanja. Zanj so bila

zato sredstvo za samo ozdravitev.« Carl Gustav Jung. (b.d.). Pridobljeno

15.11.2012, iz http://www.mandala.si/jung.html

Slika 30: Carl Gustav Jung, vklesana mandala pri Zuriškem jezeru, Švica,

vir:http://www.mandala.si/jung.html

49

Slika 31: Carl Gustav Jung, knjiga »Memories, Dreams, Reflections«, vir:

http://www.mandala.si/jung.html

Po Tuccijevi tezi je mandala vse, saj je refleksija jaza (Tucci, 1995).

Z gradnjo gotskih katedral so ljudje hkrati ustvarjali izredno impresivne oblike

mandal, v katerih se na enostaven način povezujejo svetloba, oblika in barva. V

najstarejših evropskih katedralah so se ohranile rozete. Lep primer takšne

katedrale je katedrala Notre Dame v Parizu. Zgradba gotskih katedral. (b.d.).

Pridobljeno 15. 11. 2012, iz http://www.mandala.si/katedrale.html

Slika 32: Katedrala Notre Dame v Parizu, vir: http://www.mandala.si/katedrale.html

»Tudi gloriole Kristusa in krščanskih svetnikov na sakralnih slikah lahko

obravnavamo kot mandale.« (Jung, 2003, str. 243)

50

Slika 33: Katedrala Notre Dame v Parizu, rozeta na vzhodnem delu, vir:

http://www.mandala.si/katedrale.html

Slika 34: Katedrala Notre Dame v Parizu, rozeta na zahodnem delu, vir:

http://www.mandala.si/katedrale.html

51

5. 1 MANDALE V SLOVENIJI

Slika 35: Pentagram vrisan na zibelko, vir: http://www.mandala.si/arhitektura.html

Slika 36: Kozolec, toplar z izrezljano roţo ţivljenja, vir:

http://www.mandala.si/arhitektura.html

»Pri arhitekturnih in umetniških delih, ki so primeri mandalizacije, je pomemben

koncept središča in zvišenosti, ki se je izkazoval za enega osrednjih konceptov

mandal.« (Pavlin, 20013, str. 14)

Društvo za podporo Tibetu je leta 1998 ob pomoči menihov iz samostana

Namgyal prvič organiziralo predstavitev izdelave tibetanske mandale na

slovenskih tleh. Mandala je bila predstavljena v ljubljanskem parku Tivoli (Per,

2007).

52

Leta 2002 (26. 7–7. 7) je Slovenijo obiskal Dalajlama. V okviru obiska je potekal

bogat spremljevalni program, v katerega je bila vključena tudi izdelava peščene

mandale. V slovenskem etnografskem muzeju je tako pet menihov iz Nepala

izdelovalo mandalo Bude sočutja. Tibetanska peščena mandala (b.d). Pridobljeno

10. 5. 2013, iz http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-

0316_13_kogej_sem.pdf

Prvič v Sloveniji so tibetanski menihi 17. 4. 2010 v okviru Dnevov tibetanske

kulture, ki so se odvijali v kulturnem domu na Ravnah na Koroškem, vsako

dopoldne in popoldne prvič v Sloveniji izdelovali Yamantako mandalo in maslene

skulpture.

Menihi so obred zaključili z vsipanjem peska v potok Suha, ki teče tik ob novem

Kulturnem centru. Dnevi tibetanske kulture. (b.d.). Pridobljeno 5. 12. 2012, iz

http://ravne.blog.siol.net/2010/04/27/tibetanski-menihi-pustili-na-ravnah-izjemen-

vtis/

Slika 37: Vsipanje peska v reko, vir: http://ravne.blog.siol.net/2010/04/27/tibetanski-

menihi-pustili-na-ravnah-izjemen-vtis/

Leta 2012 (10. 5–19. 5) so se v okviru Evropske prestolnice kulture odvijali

Dnevi tibetanske kulture, ter s tem pripravili prestolnico na prihod Dalajlame.

Tibetanski menihi iz indijske Dharamsale so izdelovali peščeno mandalo v

dvorani v Grajski ulici 7, v Mariboru. Dnevi tibetanske kulture (izdelovanje

peščene mandale). (b.d.). Pridobljeno 6. 12. 2012, iz

http://www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/1996591/

53

Slika 38: »Uničenje« peščene mandale v Mariboru, vir:

www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/1996591/

Postopoma se je podoba mandale spreminjala tako vsebinsko kot tudi oblikovno

kljub temu, da je to obredni obrazec, za katerega je značilna togost pri

spreminjanju. Nespreminjanje obreda je namreč ključno za njegovo ohranjanje. S

spreminjanjem mandale se spremeni tudi njen pomen in vloga (Pavlin, 2013).

6 PREDSTAVITEV LASTNIH DEL

6. 1 IZDELAVA LASTNE PEŠČENE MANDALE

Z risanjem mandale sem pričela v mirnem prostoru, iz katerega sem odstranila

vse moteče dejavnike (televizijo, mobitel…), tako da sem poskrbela, da me v

naslednjih urah ni nič zmotilo. Pred risanjem svoje mandale sem tako kot je

priporočeno, meditirala. Po meditaciji sem se prepustila vodenju svinčnika in

šestila.

54

Slika 39: Narisana mandala na kartonu

Preden sem pričela risati mandalo s peskom na tršo podlago (karton), sem s

svinčnikom narisala mandalo. Nato sem poloţila svečo in cvetje na sredino

mandale, saj sem ţelela pričarati meditativno vzdušje. Potem sem intuitivno

izbirala barve, ki sem jih nanašala s pomočjo lijaka.

Slika 40: Barvni pesek

55

Slika 41: Pričetek izdelovanja mandale

Ob slikanju se kaţe, kot da se slika razvija sama iz sebe, pogosto v nasprotju s

posameznikovimi zavestnimi namerami.

Slika 42: Pričetek izdelovanje srednjega dela mandale

56

Slika 43: Končani srednji del mandale

Oblika mandale je tesno povezana z njeno vsebino. Vsak, ki se posveti

raziskovanju oz. preučevanju mandal, razume obliko mandal na njemu lasten

način. Tako pridemo do zaključka, da je oblika najpomembnejši medij, ki nosi

duhovno sporočilo oz. se v obliki utelesi sam duh (Pavlin, 2013).

Slika 44: Pričetek izdelovanja zunanjega dela mandale

57

V današnjih mandalah igrajo pomembno vlogo posamezne barve in ne toliko

izbor vzorca mandale. Najpomembnejša barva v mandali se nahaja v centru in

simbolizira, kaj je v tistem trenutku osebi, ki jo riše, najpomembnejše.

Slika 45: Mandala

Slika 46: Končna mandala

58

V središču mandale se nahaja bel pesek. V tistem trenutku nisem razmišljala

kakšen pomen ima ta barva, ampak me je pritegnila, ker je najsvetlejša. Ljudje, ki

so klinično mrtvi, večkrat opisujejo svetlobo na koncu črnega tunela. Biti v črnem

tunelu ti daje občutek negotovosti in straha. Takšen občutek me je spremljal pred

začetkom meditiranja. Zaradi radovednosti nas zanima, kaj je na koncu tunela.

Intuicija mi je govorila, da je tam bolj varno, in da doţiviš končno razsvetljenje.

Krogi (tuneli), ki se nahajajo v središču mandale, nakazujejo mojo radovednost po

iskanju bistva mandal. Nenadoma sem si zaţelela drugačno barvo, zato sem

izbrala modro, ki simbolizira neskončnost. Naenkrat mine ţelja po krogih. Zdelo

se mi je, da so se stvari odvijale v drugi smeri kot so se na začetku. Po intuiciji

sem naredila dve valoviti liniji. Kasneje se je izkazalo, da sta ti dve liniji nakazali

peščeno uro, ki pomeni preobrat v času, torej vrnitev k začetku. Nato sem okoli

peščene ure narisala zeleni krog. Kasneje sem ugotovila, da zelena barva

simbolizira mir, zaupanje in vero, kar sem takrat potrebovala, saj sem imela

občutek, da sem se znašla v »slepi ulici«. Odločila sem se, da grem naprej. Obdal

me je občutek, da tvegam, čeprav v resnici nisem vedela kaj tvegam. Povišan

srčni utrip je bil verjetno posledica, da sem v rokah imela oranţno barvo. Ko sem

začenjala nakazovati osem trikotnikov (ki pa niso razporejeni po celem krogu.),

me je vseeno obdajal občutek ugodja. Štirje trikotniki so nakazani na levi

zgornji polovici, ostali trikotniki pa so prikazani desno spodaj. Ker so oblike tako

razporejene, me je spomnilo na drugo čelno čakro, ki simbolizira duhovno

središče. Ta del sem dopolnila s polkroţnimi oblikami. Vse skupaj me je

asociiralo na lotosov cvet. Ko sem začela raziskovati simbole sem odkrila, da je

lotosov cvet simbol kozmične skladnosti, saj ima osem cvetnih listov tako, kot

ima prostor osem smeri, in ga zato uporabljajo pri vrisovanju mandal in yanter. Z

modrim, rdečim in roţnatim krogom sem zaključila mandalo. Nato je sledila prva

faza uničenja, kjer sem z roko spravila pesek na kup. Tibetanska mandala

vsebuje zdrobljene cvetlice, zato sem tudi pri svoji mandali uporabila cvetlice, ki

sem jih poloţila na vrh steklene vaze, napolnjene s peskom. Napolnjeno vazo

sem odnesla do potoka Ledava, ki se nahaja blizu mojega doma. Na ta potok sem

zelo navezana, saj veliko časa preţivim ob njem, ko tečem. Ko sem z vazo v

rokah stala na mostu, me je preletel občutek ţalosti. Ne vem zakaj, verjetno zato,

ker sem se morala posloviti, čeprav ne vem od koga oz. od česa.

59

Spomnila sem se, da tibetanski menihi opozarjajo, da se ne smemo navezati na

mandalo oz. na materialni svet, zato sem pogumno obrnila vazo in počasi vsipala

pesek v potok. Med padanjem peska v potok sem občudovala premešane barve, in

takrat se mi je naključno prikazala okrogla podoba. Spreletel me je občutek

sreče, ljubezni in miru.

Slika 47: Začetek uničevanja

Slika 48: Prva faza uničevanja

60

Slika 49: Vsipavanje peska v vazo

Slika 50: Odstranjevanje peska

61

Slika 51: Napolnjena vaza

Slika 52: Vsipavanje peska v potok Ledava

Pesek sem odnesla do najbliţjega potoka, v mojem primeru je bil to potok

Ledava, v katerega sem vsipala ves pesek.

62

Slika 53: Pesek v vodi

Razlaga pravi, da mandale predstavljajo duhovni zemljevid, saj pomagajo

usmeriti človekove subtilne energije k odrešitvi. «Nauk o subtilnih energijah

izhaja iz tantričnih tradicij, ki temeljijo ravno na predpostavki, da je vse, kar

obstaja energija.« (Pavlin, 2013, str. 19).Torej vse kar obstaja, človek, predmet,

misel, vse je več ali manj kompleksna zmes subtilnih energij. Tako naj bi

energijska zgradba mandale vplivala na energije v njeni okolici. Premočne

energije naj bi umirjale, prešibke pa utrdile, torej je njeno delovanje predvsem

urejevalno (Pavlin, 2013).

63

Slika 54: Potok Ledava

Potok Ledava se izliva v reko Muro, reka Mura v reko Dravo, reka Drava v reko

Savo, reka Sava v reko Donavo, Donava pa v Črno morje; s tem je energija

mandale zaokroţila po celem Svetu.

64

»Bistvo je telesnim očem prikrito, uzremo ga lahko le z duhovnimi očmi.«

(Pavlin, 2013, str. 10)

Estetiko mandal lahko vidimo le z duhovnimi očmi, torej če ob njej izvajamo

kontemplacijo oz. ob njej meditiramo. Ker je bistvo oz. srce - središče mandale

prazno, ga zelo teţko opišemo, saj z besedami mandalo nehote polnimo in jo s

tem razgrajujemo (Pavlin, 2013).

6. 2 IZDELAVA MANDAL V MEŠANI TEHNIKI

V času izdelave diplomske naloge me je popadla neustavljiva ţelja po lastnem

ustvarjanju mandal. Na spodnjih fotografijah so nekatere izmed njih, ki sem jih

narisala v mešani tehniki akvarela in flomastrov.

Slika 55: Klavdija Celec, Harmonija, 14, 8 x 21, flomaster na papir, 2013

65

Slika 56: Klavdija Celec, Energija, 14, 8 x 21, flomaster na papir, 2013

Središče, ki je najpomembnejši del mandale, je lahko tudi druge oblike ne

samo okrogle oz. koncentrične. Z besedo mandala tako imenujemo tudi druge

podobe v kroţnih okvirjih.

Ko pridemo do točke, da pričnemo razumeti mandale, razumemo tudi avtorja

mandale in del kulture, v kateri je nastala. »Tedaj mandala postane zrcalo in tako

vsebuje vse svetove, pojave in stanja.« (Pavlin, 2013, str. 15)

66

Slika 57: Klavdija Celec, Rojstvo, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

»Ob eni sami podobi lahko meditirajo mnogi posamezniki, le ta pa

vsakemu kaţe individualno pot, kar je pogojeno z vizualizacijo, ki to

podobo priredi po meri posameznika. Prava duhovna podoba mandale naj

bi bila ena sama, čeprav jih lahko posamezniki vidijo drugače, kot je pot

odrešitve ena sama (ena je meditacija), čeprav za vsakega individualizirana

in posebna. Mnogoterost je vključena v eni mandali in ena mandala ima

mnogotere vidike.« (Pavlin, 2013, str. 75)

67

Slika 58: Klavdija Celec, Pot resnice, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

Slika 59: Klavdija Celec, Ogenj I., 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

68

Na pot do razsvetljenja oz. k nirvani vodi več poti - mandal in vsakdo si izbere

svojo. »Vse partikularne mandale zrcalijo univerzalno ali kozmično mandalo, ki

se nahaja v duhovnem svetu. Tovrstno verovanje je podobno Platonovemu

razumevanju ideje in predmeta, izvirna pa je samo ideja predmeta, ki je le ena

sama. Predmetov je poljubno število. Z mandalami je podobno, čeprav budistični

menihi sprejemajo kot izvirno mandalo vsako podobo, ki je nastala kot plod

meditativne vizije te ene mandale oz. ideje te mandale.« (Pavlin, 2013, str. 80)

Slika 60: Klavdija Celec, Pot v neznano, mešana tehnika, 14, 8 x 21, flomaster in

akvarel na papir, 2013

69

Slika 61: Klavdija Celec, Ogenj II., 24 x 32, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

Slika 62: Klavdija Celec, Strast, 24 x 32, mešana tehnika flomaster in akvarel na papir,

2013

70

Slika 63: Klavdija Celec, Mir, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in akvarel na papir,

2013

Slika 64: Klavdija Celec, Ljubezen, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

71

O tem, katera barva mi je blizu, nikoli ne razmišljam. Do navdiha me lahko

pripelje le en prevladujoči barvni konstrast, ki se nahaja v zanimivem odnosu z

velikostjo in obliko. Pri ustvarjanju so na prvem mestu barve, kajti barva je tisti

medij, s katerim se lahko izrazim.

Slika 65: Klavdija Celec, Cvetenje , 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

72

Slika 66: Klavdija Celec, Spirulina, 14, 8 x 21, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

Slika 67: Klavdija Celec, Ravnoteţje, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

73

Slika 68: Klavdija Celec, Svoboda, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na papir,

2013

Slika 69: Klavdija Celec, Nadzor, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na papir,

2013

74

»Mandale so narisane iz pik. Pika je okrogla in predstavlja krog. Krog je

simbol popolnosti, enosti, celovitosti, in je tudi simbol zaščite, kot

obdajajoča, ovijajoča oblika. Zaščita je zagotovljena v njegovih mejah.

Začetek kroga je pika v centru, ki širi svojo posvečeno moč v neskončnost.

Vse točke kroţnice se zdruţijo v središču kroga, ki je njihov začetek in

konec. Krog je zbran sam v sebi, nima ne začetka ne konca, je izpopolnjen

in popoln, zato je znamenje absolutnega.« (Omejc, Ţeleznik, 2008, str. 6)

Slika 70: Klavdija Celec, Drevo ţivljenja, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel,

2013

75

Slika 71: Klavdija Celec, Pot v neznano, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

Slika 72: Klavdija Celec, Rojstvo lotosovega cveta, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in

akvarel na papir, 2013

76

Slika 73: Klavdija Celec, Razcvet cveta, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

Slika 74: Klavdija Celec, Čas, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na papir,

2013

77

Slika 75: Klavdija Celec, Zduţitev, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na papir,

2013

Slika 76: Klavdija Celec, Odpuščanje, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na

papir, 2013

78

Slika 77: Klavdija Celec, Rez, 70 x 50, mešana tehnika flomaster in akvarel na papir,

2013

Ni slabih ali dobrih mandal, ni grdih ali lepih mandal. Vsaka mandala je zrcalna

slika naše trenutne osebnosti, ki nosi sporočilo iz naše podzavesti. Zato se ne

trudimo, da bi z lepoto naše mandale očarali druge. Lepota bo prišla sama od

sebe, ko se bo naša osebnost podala na pot osebnostnega razvoja. Prava

kreativnost in lepota izvirata iz naše duše. Če se nam uspe spustiti v njene globine

in ju prinesti na površje, bodo lahko naše mandale prelepe in celo zdravilne.

Ko zagledamo mandalo, ta vsakemu in vsakokrat pokaţe nekaj drugega, kajti

mandala je zrcalo podzavesti tistega, ki jo opazuje oz. gleda. V njih lahko

zagledamo najgloblje resnice o nas samih. Lahko bi napisala, kaj so mi

pripovedovale, ko sem jih ustvarjala, vendar obstaja velika moţnost, da bodo vam

pripovedovale popolnoma drugo zgodbo. In prav je, da je tako. Svet je čaroben

ravno zaradi njegove barvitosti in raznolikosti. Če moje mandale prikradejo v vaše

srce kanček navdiha ali radosti, je to zame kot ustvarjalko ţe dovolj, da se moje

ustvarjanje napolni s smislom.

79

7 ZAKLJUČEK

Mandala je simbol, ki lahko predstavlja vsako religijo. Še več, vsako osebo, vsako

bitje oz. vse, kar se označuje v tem vesolju. Zakaj ta simbol tako navdušuje ljudi,

sem izvedela, ko sem jih začela slikati. Posamezniku namreč ponudi neizmerno

izkušnjo, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Potegne te v svoj svet, v svet, ki ne

izginja, ampak v svet simbolov, barv, budizma in legend. Mandala ne pripada le

Vzhodu, ampak vsem tradicijam in vsakemu času. Mandale v obliki rozete,

labirintskega vrta ali grba so osnova številnih kultur in religij. Tibetanci jo rišejo

z namenom, da bi prebudili sočutje do vseh bitij. Mandalo imenujejo govorica

svetlobe in tišine. V sodobnem zahodnem svetu pa se tibetanska mandala pojavlja

na drugačen način kot v tibetanskem budizmu. Mandala v zahodni druţbi ni tako

preţeta z budizmon kot v azijskih kulturah. V zahodnem svetu je simbol nekaj

osveţilnega, privlačnega, nekaj kar lahko pritegne in upočasni gledalčev tempo

ţivljenja.

V ţivljenjskem kaosu ljudje iščejo rešitve, ki jih največkrat najdejo v

vzhodnjaških kulturah in z njimi povezanimi verovanji, med katere spada tudi

risanje mandal. Mandale so prinesle v naš svet veliko pozitivnega, vendar tudi tu

ne gre brez “stranskih učinkov”. Ko nas popade ţelja po dodatnemu znanju

ustvarjanja mandal, naletimo na precej široko ponudbo delavnic risanja mandal.

Teţko se je odločiti, katero delavnico izbrati, saj “učitelji” risanja mandal vidijo

na tem področju priloţnost za zasluţek. V ţelji po iskanju samega sebe, so ljudje

pripravljeni plačevati delavnice, ki so v zadnjem času popularne. “Učitelji” teh

delavnic izkoriščajo naivnost ljudi, kar se kaţe tudi v Sloveniji.

Glede na to, da sem se v diplomski nalogi spustila v raziskovanje mandal, se je le-

to izkazalo za pravo Sizifovo delo. Nešteti deli in simboli, ki so sestavni deli

mandale, so me vse bolj oddaljevali od tega, da bi zaobjela celoto njene podobe in

razumela smisel njenih delov v celoti. Šele takrat, ko sem se odrekla iskanju

bistva, in sem si začela predstavljati svoje videnje te podobe, se mi je začel

postopoma odkrivati smisel oblik, simbolov, barv in obredov povezanih z njimi.

Diplomsko delo daje nekaj odgovorov, hkrati pa odpira tudi nova vprašanja. Kar

80

Kar nekaj časa sem iskala odgovore na mnoga vprašanja, ki so se mi porajala ob

tej okrogli podobi in ugotovila, da zase nisem našla pravega odgovora.

81

8 VIRI IN LITERATURA

Brauen, M. (1998). The Mandala, Sacred Circle in Tibetan Buddhism. Boston:

Shambhala.

Bţinović, M. Otroci in mandale, Intuicija eRevija. Pridobljeno 4. 1. 2013,

iz http://erevija.intuicija.si/otroci/otroci-mandale

Chevalier, J – G, A. (1993). Slovar simbolov. Ljubljana: Zaloţba Mladinska

knjiga.

Dnevi tibetanske kulture. (b.d.). Pridobljeno 5. 12. 2012, iz

http://ravne.blog.siol.net/2010/04/27/tibetanski-menihi-pustili-na-ravnah-

izjemen-vtis/

Dnevi tibetanske kulture (izdelovanje peščene mandale). (b.d.).

Pridobljeno 6. 12. 2012, iz

http://www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/1996591/

Eliade, M. (1996). Joga: nesmrtnost i svoboda. Ljubljana: Študentska zaloţba,

Demat.

Govina, L. A. (1986). Tibetanska mistika. Beograd: Iro grafos.

Jung, C. G., Von Franz, M. – L., Henderson, J. L., Jacobi, J. Jaffe, A. (2003).

Človek in njegovi simboli. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Jung, C. G. (1994). Sodobni človek išče dušo. Ljubljana: Julija Pergar.

Levenson, C. B. (1996). Symbols of Tibetan buddhism. Kraj: EditionsAssouline.

Mandala. (1995). London: Thames and Hudson.

Mandale v mikrokozmosu. (b.d.). Pridobljeno 16. 11. 2012 iz,

http://timeavarga.com/sl/mandale-galerija/mandale-sveta

Mandale v makrokozmosu. (b.d.). Pridobljeno 16. 11. 2012 iz,

http://timeavarga.com/sl/mandale-galerija/mandale-sveta

Mandala po svetu. (b.d.). Pridobljeno 16. 11. 2012 iz,

http://pesemduse.blogspot.si/2010/02/25/mandala-po-svetu/

Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana: Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete.

Mookerjee, A., Khanna, M. (1989). The Tantric Way. London: Thames and

Hudson.

Omejc, V., Ţeleznik, G. (2008). Mavrične steze. Ţirovnica: Medium.

Perniolo, M. (1991). Estetika dvajsetega stoletja. Ljubljana: Zbirka Sophia.

82

Per, G. (2007). Pomen in uporabnost mandale v sodobni zahodni družbi.

Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druţbene

vede.

Rawson, P. (1995). Swiety Tybet. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Rosenberg. A. (1987). Odkrivamo simbole. Celje: Mohorjeva druţba.

Sveta geometrija. Mandala v naravi. Dostopno na

http://www.mandala.si/m_v_naravi.html (15. 11. 2012).

Sveta geometrija. Mandala v stari kulturi. Dostopno na

http://www.mandala.si/m_v_drugih_kulturah.html (15. 11. 2012)

Sveta geometrija. Mandala pri Egipčanih. Dostopno na

http://www.mandala.si/m_pri_egipcanih.html(15. 11. 2012)

Sveta geometrija. Zgradba gotskih katedral. Dostopno na

http://www.mandala.si/katedrale.html (15. 11. 2012)

Sveta geometrija. Carl Gustav Jung. Dostopno na

http://www.mandala.si/jung.html (15. 11. 2012)

Sveta geometrija. Risanje mandal za odrasle. Dostopno na

http://www.mandala.si/risanje_odrasli.html (18. 11. 2012)

Sveta geometrija. Risanje mandal za otroke. Dostopno na

http://www.mandala.si/risanje_otroci.html (18. 11. 2012)

Šmitek, Z. (2000). Sebstvo in meditacija. Poligrafi 5 (17/18), 90–99. Ljubljana:

Nova revija d. o. o.

Švajcer, M. (2012). Vpogled v azijsko duhovnost. Maribor: Zora.

Trstenjak, A. (1996). Psihologija barv. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.

Tucci, G. (1995). Geheimnis der Mandala, Derasiatische Wegz ur Meditation.

Dusseldorf: Econ.