Diplomsko delo - CORE · V THE ROLE OF LOCAL RADIO Key words: Local media, local radio, public interest, radio programmes, local radio model UDC: 316.77:366.636(043.2) Summary In

Mateja Kovačec

VLOGA LOKALNEGA RADIA

Diplomsko delo

Maribor, junij 2011

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa


Študent: Mateja Kovačec

Študijski program: UN ŠP Medijske komunikacije

Smer: RTV produkcija

Mentorica: Doc. dr. Suzana Žilič Fišer

Somentorica: Red. prof. dr. Tatjana Welzer Družovec

Lektor(ica): Mateja Pučko, prof. slovenščine

Maribor, junij 2011

II

III

ZAHVALA

Mentorici doc. dr. Suzani Žilič Fišer se zahvaljujem za pomoč pri pisanju diplomske naloge.

Prav tako se zahvaljujem somentorici red. prof. dr. Tatjani Welzer Družovec.

Staršem, ki so me na moji poti vedno spodbujali, mi pomagali pri vsakem koraku in verjeli

vame. Zato draga mama in oče hvala.

Direktorju in ostalim sodelavcem Radia Prlek, ki so mi pomagali pri analizi in pri

pridobivanju podatkov.

Posebna zahvala pa gre lektorici Mateji Pučko, kateri je v zelo kratkem času uspelo lektorirat

diplomsko nalogo. Mateja hvala.

IV


Ključne besede: lokalni medij, lokalni radio, javni interes, radijski programi, model lokalnega radia UDK: 316.77:366.636(043.2)

Povzetek

V Sloveniji imamo veliko radijskih postaj, od tega je kar nekaj lokalnih. Zaradi tega se lahko

vprašamo, kakšna je njihova vloga, ali jo izpolnjujejo, in posledično, kakšno je stanje samih

lokalnih radijskih postaj v državi. S pomočjo analize radijske postaje Radio Prlek, ki po

zakonu nima statusa lokalne postaje, ampak deluje na lokalnem področju, smo poskušali

ugotovili, ali radijska postaja izpolnjuje vlogo lokalnega radia. Ugotavljamo, da radio

poskuša zadovoljiti vse skupine poslušalcev in pokriti čim več lokalnega dogajanja, ki

postavljajo v ospredje. Ponuja različno vsebino in poskuša zadovoljiti različne okuse.

Ugotavljamo pa tudi, da bo radio za svoj obstoj in povečanje poslušanosti moral narediti še

veliko.

V

THE ROLE OF LOCAL RADIO

Key words: Local media, local radio, public interest, radio programmes, local radio model UDC: 316.77:366.636(043.2)

Summary

In Slovenia, there is a great number of radio stations, many of which are local. Therefore, we

can ask ourselves what is their role and whether they meet the requirements and consequently

what is the status of local radio stations in the country. The analysis of the radio station

Radio Prlek, which by law does not have the status of local station but operates in the local

area, we tried to determine whether the radio station fulfills the role of a local radio. We find

that the radio station in question tries to satisfy all target groups and covers as many local

events as possible, which are put in the forefront. It offers a variety of contents content and

tries to please different tastes. We came to the conclusion that the radio station will have to

do much more for its existence and to increase the number of its listeners.

VI

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 LOKALNI MEDIJ ........................................................................................................... 3

3 RADIO ............................................................................................................................... 5

4 SLOVENSKE RADIJSKE POSTAJE ........................................................................... 7

4.1 Zgodovina radijski postaj ......................................................................................... 7

4.2 Radio danes ................................................................................................................ 9

4.2.1 Poslušanost radijskih postaj ............................................................................... 12

4.3 Delitev radijskih postaj v Sloveniji ........................................................................... 13

5 REGULACIJA LOKALNE RADIJSKE POSTAJE .................................................. 18

5.1 Zakon o medijih (Ur.l. RS št. 110/2006) ................................................................ 18

5.1.1 Kaj je lokalna radijska postaja ........................................................................... 18

5.1.2 Programski delež ................................................................................................ 23

5.1.3 Pravilnik o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije (Ur.l. RS št.

77/2002) ........................................................................................................................... 24

5.1.4 Metodologija nadzora programskih vsebin radijskih programov ...................... 25

5.2 Namen lokalnih radijskih postaj ............................................................................ 26

5.3 Poslušanost lokalnih radijskih postaj .................................................................... 33

5.4 Lastništvo lokalnih radijskih postaj ...................................................................... 34

6 VLOGA RADIJSKE POSTAJE RADIO PRLEK ...................................................... 39

6.1 Radio Prlek ............................................................................................................... 39

6.1.1 Namen Radia Prlek ............................................................................................. 43

6.1.2 Poslušanost Radia Prlek ..................................................................................... 48

6.1.3 Lastništvo Radia Prlek ....................................................................................... 49

6.1.4 Programska shema Radia Prlek .......................................................................... 50

6.1.5 Oglaševanje ........................................................................................................ 55

6.1.6 Analiza Radia Prlek po modelu lokalnega radia ................................................ 56

7 SKLEP ............................................................................................................................. 60

8 LITERATURA ............................................................................................................... 62

9 PRILOGA ....................................................................................................................... 65

9.1 Programska shema .................................................................................................. 65

VII

KAZALO SLIK Slika 4.1: Število radijskih postaj, ............................................................................................ 10

Slika 4.2: Ure predvajanja radijskega programa 2004-2008 .................................................... 10

Slika 4.3: Regionalne in lokalne vsebine radijskih programov ................................................ 10

Slika 4.4: Struktura predvajanih radijskih vsebin po zvrsteh, 2008 ........................................ 11

Slika 4.5: Poslušanost radijskih programov v letu 2008 .......................................................... 12

Slika 4.6: Poslušanost radijskih postaj za leto 2009 ................................................................. 13

Slika 4.7: Število radijskih programov glede na status programa, 2004-2008 ........................ 16

Slika 5.1: Poslušanje radijskih programov ............................................................................... 33

Slika 6.1: Logotip Radia Prlek ................................................................................................. 39

Slika 6.2: Pokritost radia Prlek ................................................................................................. 42

Slika 6.3: Kako zgleda notranjost radijskega studia................................................................. 42

Slika 6.4: Poslušanost radia Prlek preko spleta za obdobje maj 2009 do maj 2010 ................ 49

KAZALO TABEL Tabela 5.1: Model lokalnega radia ........................................................................................... 38

Tabela 6.1: Število predvajanih sklad za prve tri mesece v letu 2010 ..................................... 44

Tabela 6.2: Zaposleni na Radiu Prlek ...................................................................................... 45

Tabela 6.3: Poslušanost radia Prlek .......................................................................................... 48

Tabela 6.4: Tabela poslovanja (prihodki-P, odhodki –O) za zadnji dve leti ............................ 50

Tabela 6.5: Cenik oglaševalskega prostora na Radiu Prlek ..................................................... 55

Tabela 6.6: Analiza Radia Prlek ............................................................................................... 59

Tabela 9.1: Programska shema: ponedeljek ............................................................................. 66

Tabela 9.2: Programska shema: torek ...................................................................................... 67

Tabela 9.3: Programska shema: sreda ...................................................................................... 68

Tabela 9.4: Programska shema: četrtek .................................................................................... 69

Tabela 9.5: Programska shema: petek ...................................................................................... 70

Tabela 9.6: Programska shema: sobota .................................................................................... 71

Tabela 9.7: Programska shema: nedelja ................................................................................... 72

Vloga lokalnega radia Stran 1

1 UVOD

»Lokalni radio je najhitrejši način, kako doseči ljudi v Kongu. Cestni sistem in seveda

televizija v revni državi nista razširjena. Freddy nam je povedal primer, kako velik vpliv ima

radio pri doseganju različnih ciljev. Nekega dne je s kmetije odtavala krava. Njen opis so

povedali po lokalnem radiu. Tri ure za te so poslušalci kravo že pripeljali na postajo, kjer jo

je prevzel njen hvaležni lastnik.« (Thompson v Fujs 2003: 4).

Že po tem primeru lahko vidimo, da je sodelovanje na podlagi informacij med lokalno postajo

in njegovo skupnostjo pomembno in obstaja.

Lokalne radijske postaje, ki so nekaj časa nazaj delovale kot institucije med radijskimi

postajami in kredibilnimi viri za lokalne prebivalce, so postale žrtve predatorskih in

dumpinških cen. Postale so okorni fosili »prejšnjega sistema«, posmeh tistim, ki so programe

oddajali iz preurejenih vinskih kleti ali lokalov. Da bi bila mera polna, je država leta 1994

sprejela Zakon o javnih glasilih, ki je po zagotovilih urednikov lokalnih postaj, programom

nalagal zgolj obveznosti, medtem ko pravic skoraj ni bilo. Število postaj, ki so delovale kot

lokalne nekomercialne radijske postaje, se je zmanjšalo. Prav tako se je pošteno zmanjšalo

število zaposlenih na postajah. Zadnji udarec lokalnim postajam pa je predstavljal Zakon o

medijih.

Pri nas delujejo številne lokalne radijske postaje, ki so status lokalnega radia izgubile oz. ga

nikoli niso niti imele: Radio Radlje (tega so prevzeli lastniki Radia Plus, nato pa se je povezal

z radiem Ton), Radio Posavje – Radio Brežice (danes skupina Salamon, sicer je zadeva še na

sodišču), Radio Sevnica (prav tako Salamon, čeprav zaradi spora glede lastništva večinskega

lastnika Radia Brežice še ne dokončana), Radio Glas Ljubljana (skupina Salamon), Radio

Ormož (danes postaja brez statusa Radio Prlek).

Lokalne radijske postaje so izpostavljene trgu in konkurenci, hkrati pa morajo, da bi pridobile

status lokalne radijske postaje, proizvajati več in bolje.

Postavlja se torej vprašanje, ali gre pri lokalnih radijskih postajah za programe posebnega

pomena ali zgolj za priveske in fosile preteklosti? Ali lokalni radijskih programi v duhu


regionalizacije Evrope, ki poudarja pomen lokalne skupnosti, preživijo in zaživijo ali pa to

vodi do njihovega propada in ugasnitve?

Cilj in namen naloge je ugotoviti, ali radio Prlek izpolnjuje vlogo lokalnega radia. Prioriteta

diplomske naloge bo pokazati vlogo lokalnega radia na območju njegovega oddajanja.

Izhajali bi iz splošne hipoteze, da lokalne radijske postaje izpolnjujejo svojo vlogo kot lokalni

medij. Ob tej splošni hipotezi smo si postavili še konkretne, ki zadevajo samo radijsko

postajo:

- večina programskih vsebin na radiu Prlek predstavljajo lokalno obarvane teme,

- glavni namen radia Prlek je informiranje,

- radio Prlek je namenjen širšemu krogu poslušalcev,

- lokalna radijska postaja Radio Prlek izpolnjuje vlogo lokalnega radia.

Zato smo v prvem delu temeljito preučili vse pravne akte, ki opredeljujejo delo lokalnih

radijskih postaj ter analizirali preglede teoretikov glede pomena, vloge in dejavnosti lokalnih

radijskih postaj tako v Sloveniji kot v svetu. Drugi del je namenjen analizi radijske postaje

Radio Prlek, ki je nekoč delovala kot lokalna radijska postaja, danes pa statusa nima.

Analizirali bomo radijsko shemo, zaposlene, oglaševanje, lastništvo radijske postaje.

Pri pripravi naloge smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature.

Analizirali smo pravne in teoretične vire, ki govorijo o lokalnih radijski postajah, njihovi

nalogi, namenu, vlogi in poslanstvu na medijskem trgu. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje

obstoječega stanja bomo kot instrument raziskovanja analizirali radijsko postajo Radio Prlek

(predvsem njegovo delovanje) tako, da jo bomo spremljali in naredili intervju z zaposlenimi.


2 LOKALNI MEDIJ

Vsaka lokalna skupnost ima potrebe, da se poveže preko medijev, ki posredujejo informacije

o dogajanju v domačem kraju, ki pa je za nacionalne medije premalo pomembno.

Nicodemusova (2004: 161) opozarja, da je ena najpomembnejših vlog lokalnih medijev

njihova sposobnost, da v lokalni skupnosti prenašajo različne poglede in stališča posameznih

interesnih skupin, hkrati pa osvetljujejo in dvigajo zavedanje o skupnih interesih lokalne

skupnosti. Lokalni mediji so prav tako pomemben člen razreševanja konfliktov v lokalni

skupnosti, saj lahko sprožijo spremembe v skupnosti s tem, da opozarjajo na probleme, iščejo

različne poglede in občanom ponujajo pomembne informacije.

To so pokazale tudi nekatere raziskave. Mastin (Moy in drugi 2004: 535) je ugotovil, da lahko

lokalni mediji tako informirajo kot mobilizirajo lokalno prebivalstvo za civilno in politično

delovanje.

Preglj (1995: 45) v svoji diplomski nalogi ugotavlja, da so lokalni mediji omogočili

decentralizacijo komunikacijskih sistemov in razbili centralizem nacionalnih časopisov ter

drugih velikih medijev. Lokalni medij je del skupnosti in ljudi in zato morajo lokalna glasila

omogočati demokratični dialog, številna mnenja in polemiko med delovnimi ljudmi in občani,

z delovanjem v njihovem interesu pa onemogočati odtujenost informacij. Nicodemusova

(2004: 161) domačnost lokalnih medijev razume kot priložnost za zavedanje o skupnih

interesih in razreševanje konfliktov v lokalni skupnosti.

Janowitz (Moy in drugi 2004: 533) ugotavlja, da kjer v lokalni skupnosti obstajajo stabilne

osnovne skupine, lokalni mediji delujejo kot podaljšek socialnih kontaktov, kjer pa takih

kontaktov ni, so mediji nadomestilo zanje. Poleg tega lokalni mediji spremljajo predvsem

dogodke lokalnega pomena, zato jih občani dojamejo kot člane skupnosti. (Moy in drugi

2004: 534)

Večina lokalnih medijev v Sloveniji je komercialnega tipa, kar še posebej velja za lokalne

radijske in televizijske postaje. Vendar lokalne televizijske postaje bolj ali manj pokrivajo tudi

širša območja oziroma več občin, kar pomeni, da so bolj regionalnega značaja. Zraven teh

dveh medijev je v lokalni skupnosti mogoče dobiti tudi občinska glasila in glasila raznih


društev. To obveščanje preko lokalnih medijev pa lahko vidimo tudi kot dopolnilo velikim

javnim in komercialnim medijem.

Vse oblike periodičnega množičnega informiranja morajo po Zakonu o medijih biti vpisana v

razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Ta seznam medijev se mesečno dopolnjuje

in je javno dostopen preko spletne strani Ministrstva za kulturo.

Sredstva za delovanje ti manjši mediji dobivajo na različne načine. Nekateri se financirajo s

prodajo oglaševalskega prostora, drugi iz občinske proračuna, nekateri mediji pa pridobijo

sredstva iz programa posebnega pomena.

Na območju občine Ormož deluje tako radijska kot tudi televizijska postaja. Občasno (nekje

na vsake tri mesece) izide tudi glasilo Ormoške novice. Televizijska postaja KTV Ormož

deluje na zelo omejenem območju, saj jo lahko spremljajo le tisti, ki so priključeni na kabelski

sistem, ki pa ni dostopen vsem prebivalcem tega območja. Radijska postaja Radio Prlek ima

že dolgoletno tradicijo in je dostopna širšemu krogu prebivalstva. Zanimivost tega radia je, da

je pred leti imel status lokalne nekomercialne radijske postaje, danes pa statusa nima. Čeprav

nima dodeljenega statusa, pa bi o njem lahko govorili kot o lokalnem radiu, saj daje prednost

lokalnim dogodkom in tudi deluje na lokalni ravni oziroma področju.


3 RADIO

Začetki samega radia segajo vse do leta 1897, ko je Italijan Gugliemo Marcaoni opravil prvi

brezžični prenos zvoka. Vse od takrat pa vse do danes je radio postal množični medij in spada

v skupino tradicionalnih medijev, kamor uvrščamo tudi televizijo in časopis. Glavna naloga

radia pa je, in je bila tudi v preteklosti, obveščanje javnosti. (Vute 1997: 6)

Radio je tako elektronski množični medij, ki najhitreje prenaša informacije najširšemu krogu

ljudi, razumljivo in verodostojno. (Erjvac, Volčič 1999: 22)

Radijski program je skupek glasbene in govorne ponudbe na določeni radijski frekvenci,

nastaja skladno z bolj ali manj uveljavljeno uredniško politiko, je določen s programskim

načrtom, radijsko shemo, ta pa je odvisna od tega, kakšna je radijska postaja, ki program

oddaja oz. pripravlja. "Radijski program je javno oddajanje vsebin, ki jih lahko hkrati posluša

neomejeno število ljudi. Pravil za dober radijski program ni. Vsaka postaja jih išče sama,

vprašanje pa je, ali jih tudi najde." (Pirc 2005: 51)

Andrew Crissel govori o radiu kot slepem mediju, ki ga sestavljata zvok in tišina. In prav

njegova nevidnost oz. slepota omogočata vsakomur, da si lahko po svoje predstavlja dogodke,

zgodbe, napovedovalca. Komunikator in prejemnik, ki se sporazumevata s pomočjo govora in

sluha, sta v interakcijskem razmerju. Kolektivno občinstvo kot prejemnik ne vidi pošiljatelja

informacij. In prav nevidnost oziroma slepota radia omogoča vsakomur, da si lahko po svoje

predstavlja dogodke, zgodbe, napovedovalca. (Crissel, 1994: 45) Crissel tudi dodaja, da je

radio najhitrejši medij, ki je dostopen in prilagodljiv, od nas pa ne zahteva posebnega napora.

Ravno hitrost, s katero informacije pridejo do poslušalca, je največja prednost radia. Prednost

radia pred drugima tradicionalnima medijema, tiskom in televizijo, je tudi v tem, da najlažje

vzpostavi dvosmerno komunikacijo, informacijsko-komunikacijski sistem, ki omogoča

dialog, izmenjavo informacij, usklajevanje različnih mnenj. Zaradi svojih tehničnih lastnosti

lahko zagotovi dvojno in dvosmerno pretočnost informacij med komunikatorji in recipienti in

obratno.

Radio ima kot medij to možnost, da neko informacijo objavi med prvimi, in sicer najbolj

natančno, zanesljivo, kontinuirano in celovito. Z današnjo tehniko lahko gredo informativne

oddaje oziroma deli informativnega programa neposredno v eter, torej v živo. (Milič 1998: 7).


Kot pravi McLuhan (Petrovič 1998: 16) je radio nekako naše tretje uho, kar bi naj pomenilo,

da si je človek z elektronskimi mediji podaljšal, postavil ob sebi in od sebe še en živi model

centralnega živčnega sistema.

Raziskave, ki so jih opravili Blumer, Brown in McQuail (McQuail 1997: 72), so pri

poslušalcih odkrile različne funkcije radia:

- osebni odnos: poslušalci čutijo prijateljstvo do radia, družbeno enakost;

- razvedrilo: pobeg iz vsakdanjih težav, sprostitev;

- osebna identiteta: okrepijo vrednote, poslušalci poiščejo samopotrditev;

- informiranje: različne oblike iskanja informacij.

Nekateri teoretiki k značilnostim radia dodajo tudi "osebno noto". Poslušalci se namreč

večkrat tudi identificirajo z voditelji programov. Od zaupanja voditelju je pogosto odvisna

tudi verodostojnost informacije glede na to, na kateri radijski postaji je bila objavljena.

Radio s svojo mobilnostjo lahko sledi ljudem in jih tako spreminja v potencialne poslušalce,

saj lahko radio poslušamo v avtomobilu, doma, med nakupi … Radio tako pridobi tudi

"sekundarno" aktivnost, saj ga ima večina poslušalcev prižganega takrat, ko opravlja še druga

opravila.

Univerzalnega modela za radijski program ni. Avtorja Wilby in Conry pa pravita, da je stil

radijske postaje, torej program radia, odvisen od treh dejavnikov, in sicer od uporabe

tehnologije, ki je na voljo, od sposobnosti, znanja in spretnosti zaposlenih ter od razmer na

trgu.

Reason d`etre Brechtovega koncepta radia je enak konceptu neposredne demokracije.

Poslušalec ni le poslušalec, marveč tudi govorec. "Radio bi bil nadvse čudovit komunikacijski

aparat javnega življenja, ogromen sistem kanalov, se pravi, to bi bil, če bi znal ne le oddajati,

temveč tudi sprejemati, torej pripravljati poslušalca ne le k poslušanju, temveč tudi h

govorjenju ter ga ne osamiti, temveč ga povezati v razmerje; radio bi se torej moral odreči

svojemu dobaviteljstvu in organizirati poslušalce v dobavitelje." (Brecht 1987: 96)


4 SLOVENSKE RADIJSKE POSTAJE

4.1 Zgodovina radijski postaj

Prve radijske postaje v Sloveniji so oddajale na srednjih valovih (AM), kasneje so prešle

zaradi boljših karakteristik na ultra kratke valove, ki jih poznamo pod imenom UKV ali FM.

Oče slovenskega radia je bil inženir Marij Osana, strokovnjak za elektrotehniko, uslužbenec

ministrstva za pošto in telegraf, ki sta ga zanimali brezžično radijsko zaznavanje in pošiljanje

sporočil.

Na začetku 20. stoletja so se tudi na slovenskih tleh vrstili poskusi brezžičnega oddajanja in

sprejemanja, izdelovali so amaterske radijske postaje, prenašali govor ali glasbo. 8. marca

1925 je začela v Ljubljani oddajati postaja, ki so je izdelal Marij Osana; slišali so jo celo na

Bledu, pozneje tudi v bolj oddaljenih krajih. (Pirc 2005: 39)

31. marca 1925 je Prosvetna zveza v Ljubljani ustanovila radijski klub, ki naj bi prirejal javne

radijske večere; tudi podeželska prosvetna društva so bila tako navdušena nad novo tehnično

pridobitvijo, da so množično nakupovala radijske sprejemnike in organizirala skupinsko

poslušanje oddaj. Kasneje je Prosvetna zveza od države dobila radijsko postajo, ki je bila

namenjena javni radiofonski službi, in sicer za širjenje dnevnih novic, meteoroloških, borznih,

gospodarskih in industrijskih poročil, za reklame, za prirejanje glasbenih koncertov, za

znanstvena in umetniška predavanja Bilo je določeno tudi obvezno trajanje dnevnega

programa (150 minut). Nad to postajajo pa si je država zagotovila nadzor nad programom ter

si vzela pravico uporabljati postajo in po eno uro na dan oddajati svoj program na stroške

Prosvetne zveze.

28. oktobra 1928 so slovesno odprli radijsko oddajno postajo v Ljubljani. Takrat je Radio

Ljubljana začel oddajati prvi redni program. V njem so ustanovitelji videli predvsem

pomembno izobraževalno ustanovo, šele sčasoma so se prilagodili zahtevam časa in

poslušalcev. Pripravljali so predavanja, jezikovne tečaje, otroške, mladinske, ženske, šolske,

nacionalne ure ter radijske igre. Glasbeni program se je opiral na slovensko ljudsko glasbo,

predvajali pa so tudi sodobnejša slovenska glasbena dela. Pomembnejši del glasbenega

programa sta izvajala radijski orkester in komorni zbor. (Pirc 2005: 40)


Na začetku druge svetovne vojne, 11. aprila 1941, nemško letalstvo uniči oddajnik Radia

Ljubljana v Domžalah. Postajo je prevzela italijanska družba EIAR, ki začne oddajati v

slovenskem in italijanskem jeziku. Narodnoosvobodilno gibanje je organiziralo odporniško,

propagandno ilegalno radijsko postajo Kričač. Delovati je začela 17. novembra 1943, oddajati

je prenehala aprila 1942. Besedila je pred objavo pregledal član vodstva Komunistične partije.

Italijani so postajo vneto iskali, a jim je ni uspelo odkriti, saj ni delovala na enem kraju,

ampak se je selila na različne lokacije po mestu. Po neuspešnih iskanjih Kričača so se Italijani

odločili, da Ljubljančanom poberejo se radijske sprejemnike; do 20. aprila 1942 so morali

prebivalci Ljubljane s svojih hiš odstraniti tudi vse zunanje radijske antene. S tem poslušanja

radia seveda niso mogli preprečiti, saj so si ljudje spet sami izdelovali preproste radijske

sprejemnike.

Na osvobodilnem ozemlju v Beli krajini je bila 7. avgusta 1944 ustanovljena radijska postaja

Osvobodilne fronte (ROF). Uvedli so znak kukavice, po katerem je bil pred vojno

prepoznaven Radio Ljubljana, pripravljali so najrazličnejša poročila, pogovore s funkcionarji

in borci, obvestila in sporočila. Poleg informativnih vsebin so nastajale tudi glasbene,

kulturne, izobraževalne in razvedrilne. Program so pripravljali še v italijanskem in nemškem

jeziku. 11. maja 1945 je začel oddajati tudi radio Svobodni Maribor.

24. maja 1945 je začel delovati Radio Koper. Ima oddaje v slovenskem, hrvaškem in

italijanskem jeziku.

Prva lokalna radijska postaja v Sloveniji je Radio Šmarje pri Jelšah. Ustanovljen je bil leta

1953. Po enem letu se ji pridruži lokalna radijska postaja Celje. Leta 1956 so na zahtevo

Radia Ljubljana zapečatili postaji Šmarje pri Jelšah. To so bili časi "samoupravljanja",

podpisovanja samoupravnih sporazumom, nastajanja "organizacij združenega dela",

vzpostavljanje novih organov upravljanja RTV Ljubljana pa tudi uporov proti centralizaciji in

unitarilizaciji ter poskusov medijskega osamosvajanja iz primeža Beograda, ki je radijske in

televizijske postaje povezal v JRT (Jugoslovansko radiotelevizijo). Radio Ljubljana je prešel

v organizacijski sistem Radiotelevizija Ljubljana Nastajale so nove lokalne radijske postaje,

ki so jih ustanavljale občine, delovne organizacije, različne ustanov, politične in družbene

organizacije. Leta 1958 tako začne delovati v Murski Soboti radijska postaja Radio Murska

Sobota (Radio Murski val).


Leta 1969 se pridruži tudi prva študentska postaja Radio Študent.

Do leta 1991 so obstajala naslednje nacionalne in komercialne radijske postaje:

RTV Ljubljana, Štajerski Val, Radio Celje, Radio Murski Val, Radio Radlje, Koroški radio,

Radio Brežice, Radio Ptuj, Radio Trbovlje, Radio Triglav, Radio Sevnica, Radio Študent,

Radio Ormož, Radio Cerkno, Radio Velenje, RGL, Radio Sora in Studio D.

Z osamosvojitvijo Slovenije (1991) je Radio Ljubljana postal Radio Slovenija s tremi

nacionalnimi programi ter dvema regionalnima RTV-centroma (Koper in Maribor). Radio

Koper pripravlja tudi program v italijanščini, Radio Maribor tudi program za tujce, v Lendavi

pa nastaja program v madžarskem jeziku. (Pirc 2005: 43)

Na medijske trgu se je Radio Slovenija srečeval z vse močnejšo konkurenco. Lokalnim

radijskim postajam, ki so se začele osamosvajati, so se pridružile komercialne postaje. Prva

zasebna lokalno komercialna radijska postaje je bila v Izoli. Ustanovljena je bila leta 1992,

delovala je pod imenom radio Morje. (Vute 1997: 10). Komercialne postaje so najprej

osvojile poslušalce z izpolnjevanjem glasbenih želja in nezahtevnim kramljanjem voditeljev.

S časoma so tudi te spoznale, da uspeha ne zagotavlja le večini všečna popularna glasba,

ampak da poslušalci potrebujejo tudi informacije. (Pirc 2005: 44)

4.2 Radio danes

Skoraj vsako gospodinjstvo ima ne samo enega, ampak več radijskih sprejemnikov. Ti so

vedno boljše kakovosti. Radio je sestani del glasbenega stolpa, prenosnega telefona, radio je

budilka, radio imamo v kuhinji, dnevnih sobah, radio slišimo v trgovinah, kopališču …

Povsod! (Pirc 2005: 263) Radijski trg se vse bolj širi, radijske programe spremljamo tudi na

svetovnem spletu. Danes namenimo Slovenci za poslušanje radijskih programov po podatkih

Mediane v povprečju približno 115 minut na dan. Radijski programi so najbolj poslušani

zjutraj, večina poslušalcev je še vedno zvesta enemu radijskemu programu in ne menjava

postaj.


Slika 4.1: Število radijskih postaj, Slovenija, 2009 (Vir: Redna letna raziskava 2010,

Ministrstvo za kulturo)

V Sloveniji po podatkih Mediane deluje 95 radijskih postaj, od tega je 9 javnih radijskih

postaj ter 57 zasebnih radijskih postaj. Pri 9 radijskih postajah gre za 5 lokalnih in 4

nacionalne. Med zasebnimi radijskimi postajami je 51 lokalno-komercialnih, 2 nacionalno-

komercialne, 3 nekomercialnih in 1 zamejska. Podatki Mediane zajemajo tudi radijske

postaje, namenjene Slovencem v tujini, zamejskim Slovencem in manjšinam. 29 radijskih

postaj ni želelo podatki podatkov o statusu.

Slika 4.2: Ure predvajanja radijskega programa 2004-2008 (Vir: Redna letna raziskava 2010,

Ministrstvo za kulturo)

Število predvajanih ur radijskega programa se iz leta v leto povečuje V letu 2008 so radijske

postaje predvajale skupaj čez 610.000 ur radijskega programa.

Slika 4.3: Regionalne in lokalne vsebine radijskih programov 2004-2008 (Vir: Redna letna

raziskava 2010, Ministrstvo za kulturo)

Iz slike je razvidno, da se je zmanjšalo število programov z lokalnimi vsebinami. Zaradi tega

se je zmanjšalo tudi število ur lokalnega programa. Ravno nasprotno pa je pri številu

programov z regionalnimi vsebinami, ki so od leta 2006 konstantni. Večji padec je bil le med


letom 2005 in 2006. Zanimivo pa je da se je število ur regionalnega programa v letu 2008

bistveno povečalo.

Kot je razvidno iz spodnje slike (3.4) so radijske postaje v letu 2008 največ predvajale glasbo

(70,3 %). Le tej sledijo: govorni program, ki je obsegal 16,9 %, razvedrilni program, ki mu je

bilo namenjenih 10,2 %, ostalim programskim zvrstem pa je bilo namenjeno bistveno manj

programskih vsebin.

Slika 4.4: Struktura predvajanih radijskih vsebin po zvrsteh, 2008 (Vir: Redna letna raziskava

2010, Ministrstvo za kulturo)

Radijskim postajam oziroma programom se podeljujeta status in frekvenca na osnovi

programske zasnove Sveta za radiodifuzijo. Le-ta daje Agenciji za telekomunikacijo in

radiodifuzijo pobude za izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in

omejitev iz tega zakona ter sprejema letni načrt izvajanja tega nadzora. Prav tako sprejema

odločitve o izdaji in odvzemu ter o prenosu dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti ter

Agenciji predlaga izdajo ustreznih aktov. Zraven tega še pristojnemu ministru predlaga

podrobnejša merila za opredelitev lokalnih in regionalnih vsebin, postopek in pogoje za

pridobitev statusa programov posebnega pomena ter merila za vsebine lastne produkcije in

druge vsebine radijskih programov. (Ur. l. RS 2007)

Radio Slovenija se je vključil v svet satelitske komunikacije in se tako približal poslušalcem

vseh strani našega planeta; spoprijel se je tudi z izzivi digitalizacije, kajti digitalni radio je


radio prihodnosti. Slovenski radio se je "ugnezdil" tudi v novem mediju, internetu, saj se

zaveda, da mu svetovni splet daje nove možnosti za razvoj, ponudbo in komunikacijo. Tako

lahko danes najdemo številne radijske postaje, ki zraven navadnega oddajanja delujejo tudi

preko interneta.

4.2.1 Poslušanost radijskih postaj

dnevni doseg

v 000dnevni doseg

v 000 razlika v 000

značilnost razlike

glede na 2008

VAL 202 12,3 210 13,6 231 -22 •

SLOVENIJA 1 (A1) 9,7 166 10,9 187 -21 •

RADIO 1 6,3 108 6,9 118 -10

CITY 6,3 107 6,3 107 0

HIT DOMŽALE 4,2 72 4,4 76 -3

VESELJAK 4,2 72 3,5 60 12 •

RADIO CENTER 3,7 62 3,3 57 5

RADIO KOPER 2,8 49 2,9 50 -2

OGNJIŠČE 2,8 47 2,6 45 2

SRAKA 2,7 46 2,9 50 -5

MURSKI VAL 2,6 44 2,8 47 -3

FANTASY 2,5 42 2,1 36 6

BELVI 2,4 41 2,2 38 3

PTUJ 2,3 40 2,7 46 -6

EKSPRES 2,3 39 2,1 36 2

ANTENA 1 2,2 37 1,9 33 4

NET FM 2,2 37 1,8 31 6

RADIO MARIBOR 2,0 35 1,5 25 9

ŠTAJERSKI VAL 1,9 33 2,1 36 -3

ZELENI VAL 1,9 32 1,7 28 4

2008II-2009I 2008 Primerjava

Slika 4.5: Poslušanost radijskih programov v letu 2008 (Vir: NRB 2009)

Iz zgornje tabele je razvidno, da je najbolj poslušana radijska postaja pri nas Val 202 (12,3

%), sledi mu radio Slovenija 1 z 9,7 %. Raziskava velja za obdobje druge polovice leta 2008

in prve polovice leta 2009.


Slika 4.6: Poslušanost radijskih postaj za leto 2009 (Vir: Redna letna raziskava 2010,

Mediana)

Tudi iz te tabele je razvidno, da še vedno na vrhu "kraljuje" Val 202. Sledi pa mu Radio 1 s

40 tisoč poslušalci manj. Radio Slovenija 1 je na tretjem mestu. Tabela vključuje samo prvih

osemnajst radijskih postaj. Celotna lestvica je dodana v prilogi.

Po zadnji najnovejši raziskavi, ki jo je naredila Radiometrija, je v prvem četrtletju letošnjega

leta najbolj poslušan radijski program v Slovenji prvi program Radia Slovenija, katerega

posluša 14,6 odstotkov ljudi, ki so bili zajeti v raziskavi. S 13,1 odstotki poslušanosti mu sledi

Val 202 oziroma drugi program Radia Slovenija. (Dnevnik, 2010)

4.3 Delitev radijskih postaj v Sloveniji

V Sloveniji lahko opredelimo 6 tipov radijskih programov. Tako jih opredeljuje tudi Zakon o

medijih – Zmed (Ur. l. RS , št. 110/2006):

- radijski programi Radiotelevizije Slovenija,

- lokalni radijski programi,

- regionalni radijski programi,

- študentski radijski programi,

- nepridobitni radijski programi,


- drugi ali komercialni radijski programi.

Prvih pet tipov radijskih programov po Zmed štejemo med tako imenovane programe

posebnega pomena.

Radiotelevizija Slovenija pripravlja tri radijske programe. Prvi program (A1) je koncipiran

kot splošno informativni program, katerega namen je poročati o aktualnih političnih,

gospodarskih, kulturnih in drugih družbenih dogajanjih doma in po svetu. Poslušalci lahko v

tedenski programski ponudbi prisluhnejo 63 oddajam s širokim vsebinskim spektrom. Oddaje

zadovoljujejo potrebe in okuse večine prebivalstva, vendar pa je Prvi program namenjen

najširši publiki. Programska shema obsega različne žanre in teme, poslušalstvo programa je

povečini starejše. Velik del predstavljajo izobraževalne oddaje, oddaje o kulturi ter oddaje

namenjene otrokom in mladostnikom. Pomembno je poudariti, da večino glasbenega

programa obsega glasba slovenskih avtorjev in izvajalcev. Drugi program, ki se imenuje tudi

Val 202, je kontaktni program z lahkotnejšimi vsebinami. Izjemno pomemben del drugega

programa je glasba, ki predstavlja predvsem novosti, popularno glasbo, posreduje koncertne

dogodke in portretira glasbene osebnosti. Njegova ciljna publika zavzema demografsko

skupin 18–49 let. Na Valu 202 je več oddaj tipa dvosmernega radia, ki temeljijo na soočanju

različnih mnenj, njegov pomemben del pa so tudi satirične in druge rubrike ter seveda šport.

Program ARS oblikuje kulturno informativne, umetniške, izobraževalne in znanstveno

esejistične vsebine. Program je namenjen specifičnemu občinstvu – je usmerjen razmeroma

ozko – in ima zato tudi nekoliko nižjo poslušanost od ostalih radijskih programov javnega

zavoda.

Država mora vsem državljanom Republike Slovenije, ki živijo na območju Republike

Slovenije, omogočiti sprejem radijskih programov Radiotelevizije Slovenije. Za sprejem

programa se plačuje mesečna pristojbina v obliki RTV prispevka. Dodatna sredstva za

delovanje javnega zavoda in s tem posredno tudi obstoj vseh treh programov Radia Slovenija,

se dodeljuje tudi iz državnega proračuna Republike Slovenije, iz postavke Ministrstva za

kulturo.

Zraven teh Radio Slovenija pripravlja tudi dva programa v regionalnih studiih v Kopru in

Mariboru, ki sta za razliko od treh osnovnih programov vsebinsko naravnana kot regionalna

programa.


Za informiranje obeh pri nas živečih narodnostnih manjšin (madžarska in italijanska) delujeta

v okviru RTV Slovenija dva manjšinska radijska programa (Radio Capodistria, Muravideki

Magyar Radio), s čimer javni radio zadosti zahtevam po produkciji vsebin namenjenih

narodnostnim manjšinam. Te programe javni zavod RTV Slovenija pripravlja na podlagi

posebnega Zakona o javnem zavodu RTV Slovenija. V njem so pristojnosti in programske

usmeritve zavoda opredeljene bolj natančno.

Lokalni radijski program deluje na omejenem območju, če ga primerjamo z Radiem

Slovenija, ki mora zagotavljati pokritost s signalom na celotnem ozemlju Republike

Slovenije. Tudi vsebine, ki so objavljene na lokalnih radijih, so prilagojene lokalnemu

poslušalstvu. Lokalne radijske programe se financirajo iz sredstev proračuna.

Kot smo že povedali, so lokalni radijski programi namenjen razmeroma ozkemu krogu

poslušalcev, regionalne radijski programa pa so v primerjavi z njimi namenjeni širšemu krogu

poslušalcev, to je prebivalcem določene regije. Kot je zapisano v Zmed, so regionalni

programi tisti, ki pokrivajo med 10 in 50 odstotki prebivalstva. (Zmed, 79. člen)

Prav tako se tudi regionalnim radijskim programom namenjajo sredstva iz državnega

proračuna.

Po Zmed se status študentskega radijskega programa podeli radijski programom, katerih

izdajatelji so študentske organizacije in imajo med sodelavci več kot polovico študentov z

veljavnim statusom. Program študentskih radijskih programov je prilagojen študentski

populaciji in večinoma vsebuje znanstvene, izobraževalne, strokovne, kulturne in druge

vsebine, prilagojene študentski javnosti. Tudi študentski radijski programi so programi

posebnega pomena za Republiko Slovenijo Zanje se namenja denar iz proračuna Republike

Slovenije.

Nepridobitni radijski program sme v skladu z Zmed presežek prihodkov nad odhodki

nameniti zgolj za opravljanje dejavnosti. Poleg tega za nepridobitne radijske programe veljajo

tudi omejitve pri plačah sodelavcev. V Slovenji so v letu 2007 delovali trije nepridobitni

radijski programi. Ker imajo status posebnega pomena, sredstva zanje namenja država.

Vsi programi, ki iz sredstev državnega proračuna ali sredstev pobranega RTV prispevka ne

dobivajo nikakršnih sredstev, spadajo med komercialne radijske programe. Tako lahko


rečemo, da se komercialni radijski programi financirajo izključno iz sredstev, ki jih pridobijo

s prodajo oglasnega prostora v svojem oddajnem času.

Vsebina programa komercialnih radijskih programov je povečini prilagojena prej

omenjenemu dejstvu, da se financirajo le s prodajo oglasnega prostora. Njihov namen ni

pripravljati kakovostnih vsebin, temveč vsebine, ki so po godu kar najširšemu krogu

poslušalcev. To izhaja iz analogije "večja kot je poslušanost, višja je cena oglasnega prostora

… višja kot je cena oglasnega prostora, večji je dobiček radijskega programa." Vsebine

komercialnih radijskih programov so zato povečini pripravljene s kar najmanjšimi finančnimi

sredstvi, ob kar najmanjši tehnični zahtevnosti, s kar najmanj ljudi. Pri komercialnih radijskih

programih lahko velikokrat govorimo o tako imenovanih džuboks postajah, saj jih upravlja

računalnik, programi pa so sestavljeni pretežno iz glasbe in oglasov.

Vendar se tudi radijske postaje zavedajo svoje vpletenosti v lokalno okolje, zaradi česar

dajejo pomen tudi lokalno obarvanim temam. Veliko število jih tako spremlja vsaj lokalno

športno dogajanje, večina pa se jih zadnje časa posveča tudi lokalnim prometnim

informacijam, ki v radijskih programih vseh postaj zelo pridobivajo na pomenu.

Slika 4.7: Število radijskih programov glede na status programa, 2004–2008 (Vir: Redna

letna raziskava 2009, SURS)

Število programov brez posebnega statusa je od leta 2007 do 2008 naraslo, medtem ko se

število radijskih programov posebnega pomena manjša (med letoma 2007 in 2008 se je

zmanjšalo za dva). Iz slike je tudi razvidno, da število programov brez posebnega pomena iz

leta v leto narašča (z izjemo leta 2006). Študentskih programov od leta 2005 naprej ni. Na


radiu je mogoče spremljati tri nepridobitne programe, katerih število se v zadnjih petih letih ni

spremenilo.


5 REGULACIJA LOKALNE RADIJSKE POSTAJE

5.1 Zakon o medijih (Ur. l. RS št. 110/2006)

5.1.1 Kaj je lokalna radijska postaja

V letu 2001 sprejetem Zakonu o medijih so lokalne nekomercialne radijske postaje

opredeljene v tretjem oddelku o radijskih in televizijskih programih posebnega pomena. 77.

člen Zmed tako lokalne radijske postaje opredeljuje kot:

"…program, ki je namenjen prebivalcem ena ali več lokalnih skupnost oziroma pokrivanju

območja, na katerem živi največ deset (10) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, in ki v

oddajnem času med 6. in 20. uro obsega najmanj trideset (30) odstotkov lokalnih vsebin

lastne produkcije."

Kot je zapisano v četrtem odstavku 77. člena Zmed lahko izjemoma pridobi status lokalnega

radijskega programa tudi program, ki ne dosega predpisanega deleža lokalnih vsebin lastne

produkcije, vendar pa mora tak program delovati na demografsko ogroženem ali gospodarsko

nerazvitem območju. Pogoj še je, da na tem enakem območju ni drugega lokalnega radijskega

programa.

Status lahko pridobi tudi radijski program, ki izpolnjuje posebne pogoje, ki so zapisani v 78.

členu Zmed:

- prebivalcem lokalne skupnosti mora zagotavljati objektivno in nepristransko

obveščanje,

- uravnoteženo mora biti predstavljanje različnih mnenj in stališč o kulturni,

političnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih,

- da je imenovan programski odbor, v katerem so zastopani interesi lokalne skupnost

(kultura, gospodarstvo, šport, izobraževanje) ter interesi izdajatelja programa,

- pretežno objavljanje lokalnih vsebin, ki jih sooblikujejo prebivalci lokalne

skupnosti,

- razširjenje vsebin iz življenja Slovencev v zamejstvu pripadnikov narodnostnih

manjšin v Sloveniji, Romov; če so slišne na območju, kjer te skupnosti živijo,


- v dnevnem času zagotavlja večji delež lokalnih vsebin, v primerjavi z ostalimi

programi, ki izpolnjujejo kriterije.

Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto izda odločbo o dodelitvi statusa

lokalnega programa, po predhodnem soglasju Sveta za radiodifuzijo. Agencija lahko status z

odločbo odvzame v primeru, da lokalni radijski program ne izpolnjuje več prepisanih

kriterijev. O tem mora obvestiti pristojno ministrstvo.

Omeniti še moramo Svet za radiodifuzijo, katerega naloge so natančneje opredeljene v 6.

oddelku Zmed. Ravno Svet za radiodifuzijo je namreč tisti, ki Agenciji predlaga podelitev

oziroma odvzem statusa lokalnega radijskega programa. Hkrati v sodelovanju s pristojnim

ministrstvom Svet za radiodifuzijo pripravlja podrobnejša merila za opredelitev lokalnih

vsebin ter postopek in pogoje za pridobitev statusa programov posebnega pomena.

Težava Sveta za radiodifuzijo je, da je pod masko demokratizacije, kot pišeta Bašičeva in

Milosavljevič (2001), država marca 1993 množično delila frekvence predvsem komercialnim

radijskim postajam. Do leta 1994 so vse pomembne frekvence tudi podelili, novoustanovljeni

svet pa je podedoval izčrpan frekvenčni fond, neurejene lastniške razmere v novih medijih in

neveljavne programske načrte, na podlagi katerih so posamezne postaje pridobile dovoljenje.

Svet za radiodifuzijo ima tako kljub formalnim pravicam dejansko zvezane roke in svoje

funkcije ne more opravljati.

Lokalne radijske postaje so doživele največjih razmah v letih od 1960 do1974, ko je začelo

oddajati približno 20 lokalnih postaj (Merčun 1975: 41). Decentralizacija se je ustavila na

organizacijski ravni, vse premalo pa je posegla v vsebino radijskih programov. Tako so

lokalni radijski programi ostali na ravni množičnega komuniciranja in posnemanja

programskega koncepta osrednjih radijskih postaj. Odpiranje k poslušalcem in njihove

udeležbe v program pa ni bilo zaslediti. Lokalne radijske postaje so bile namenjene

popolnejšemu informiranju lokalne skupnosti in so dopolnjevale praznino slišnosti

nacionalnega radia na določenem območju.

Kot pravi Pirčeva, so lokalne radijske postaje pomembne, zanimive in tudi poslušane. Ljudje

živijo z njimi, ustvarjalci dihajo s poslušalci, dobro poznajo njihove interese, potrebe, jim


pomagajo v vsakdanjih težavah, se odzivajo na dogodke, živijo s skupnostjo, v kateri in za

katero oddajo. Prednost teh postaj pred velikimi, ki imajo nedoločljivo in množično

poslušalstvo, je, da svojo javnost lažje prepoznajo, čeprav tudi njihovi poslušalci ni

homogeni. Pirčeva še pravi, da lokalne radijske postajo morajo velike dogodke obravnavati

lokalno, poslušljivo, servisno, informativno. Tak program mora biti povezan s svojo

skupnostjo, radijski govorci morajo dobro poznati lokalna krajevna imena, čim več ljudi, v

programu morajo imeti prednost lokalne novice. Lokalni radio izgubi verodostojnost, če se

izkaže, da radijski govorci ne poznajo okolja in ljudi. Lokalna skupnost programa ne vzame

za svojega, če jezik radijskih govorcev ni enak ali vsaj podoben njihovemu.

Pomemben je tudi kraj, od koder lokalna radijska postaja oddaja. Pri lokalnem radiu je

lokacija studia ključnega pomena za položaj postaje v očeh poslušalcev. Za poslušalca je

pomembno, da sliši glas, ki prihaja iz stavbe v središču mesta. Nekatere lokalne radijske

postaje zaradi pozitivne publicitete postavijo studio v središče mesta, osrednjo stavbo pa na

obrobje. Delovanje v mestnem središču ima več prednosti, kot pravi Pirčeva, npr. zaradi

fizične bližine se ustvarjajo tesnejše vezi med poslušalci, saj ti lahko pridejo po nagrade,

posredujejo informacije, gradijo, kupujejo, propagandne izdelke, si ogledujejo radijsko hišo.

Tudi za radijske goste je priročnejše, če je radio dostopnejši, sicer slišimo v programu preveč

telefonskih intervjujev. (Pirc 2005: 255–256).

"Nikakor pa ne moremo trditi, da lahko lokalne postaje živijo mimo politike in brez nje: na

lokalni ravni so politični pritiski neredko še hujši kot na nacionalni." (Pirc 2005: 256)

Potočnikova pravi, da mora lokalni radio spremljati življenje krajanov, njihove radosti,

uspehe in težave, odsevajo utrip regije in naredijo majhen vaški dogodek, ki bi se sicer izgubil

v množici velikih dogodkov, pomembne. Pomembno je tudi, da zraven lokalnih informacij,

lokalni radio oddaja oziroma ponuja tudi ostale informacije. Tako imajo lokalne radijske

postaje brez dvoma med ljudmi pomembno mesto. Ali kot pravi Koširjeva: "Bivše

nekomercialne radijske postaje so izjemnega pomena za vzpostavljanje in povezovanje

lokalne skupnosti in za možnost, da pridejo "navadni" državljani do sporočanjske pravice tudi

v resnici, da se sliši njihov avtentični glas. Marsikaj bi bilo prezrtega in preslišanega ter

ogromno zamolčanega, če teh postaje ne bi bilo." (Košir v Potočnik 2002: 19)


Tudi Spichal in Vreg v svoji knjigi Množično komuniciranje in razvoj demokracije opisujeta

lokalni radio. Po njunem mnenju lokalno radiodifuzijo obsegajo radijski programi (Spichal in

Vreg 1986: 84):

- lokalnega radia večjih mest, ki po vsebinski usmerjenosti nimajo lokalne narave

(govorni programi in nova glasbena scena, izrazita družbenokritična naravnanost,

namenjeni so posebni publiki, npr. študentski radio);

- tipično urbanega lokalnega radia v večjih mestih, zlasti središčih (lokalna, mestna,

občinska problematika, kontaktne oddaje, lahka glasba);

- regionalnega radia (obsežnejši vsakodnevni program, pestrejša, relativno celovita

programska shema in nacionalni program v malem).

Browne Donald (Potočnik: 2002: 16) lokalni radio opredeljuje kot komunikacijsko sredstvo

skupnosti, iz katere prihaja, torej nekakšna oblika radia skupnosti. Glavna funkcija tega radia

naj bi bila lokalno obveščanje, od celovitega sistema informacij iz določene skupnosti, do

izkoriščanja radia in njegovih informativnih programov za urejanje odnosov v lokalnih

razmerah, pa tudi za izražanje stališč do širših družbenih vprašanj, za razvoj demokratičnega

oblikovanja stališč in rešitev.

Prednost za lokalni radijski program imajo radijske organizacije s sedežem na območju

lokalne skupnosti, kateri je program namenjen in ki niso hkrati lastniki kabelsko

distribucijskega sistema. Zakon prepoveduje odstop radiodifuznega kanala ene organizacije

drugi. Ko organizacija več ne potrebuje radiodifuznega kanala, ga mora vrniti državi, ki

potem prosto frekvenco dodeli novim interesentom.

Za lokalne radijske postaje velja tudi zakon olajšave. Programi posebnega pomena za državo

predstavljajo nacionalni interes, je opredelil zakonodajalec v 82. členu Zmed. Med te

programe zraven programov RTV Slovenija, regionalnih, študentskih in nepridobitnih spadajo

tud lokalni programi. Prav zaradi tega se zanje namenjajo sredstva iz državnega proračuna.

Dodatno olajšavo pripravljavcem lokalnih radijskih programov Zmed predvidevajo tudi

dodatna sredstva iz državnega proračuna za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje oddajno

prenosnega omrežja programov posebnega pomena. Zraven tega imajo pripravljavci programa

posebnega pomena pravico do največ 20-odstotnega popust pri plačilu avtorskih pravic. Prav


področje avtorskih pravic je tisto področje, kjer so si radijski programi, ne glede na status,

razmeroma blizu. Tako rekoč vsi namreč svojih obveznosti do SAZAS-a – avtorjev in

izvajalcev glasbe – ne izpolnjujejo ravno najbolje.

Za lokalne radijske postaje načeloma veljajo vsa določila, ki veljajo tudi za komercialne

radijske postaje, le da so v nekaterih delih zaradi prej omenjenih bonitet nekoliko strožja.

Zakonodajalec je skušal lokalne radijske programe, vsaj kar se omejitve in višjih standardov

tiče, približati javnemu zavodu Radiotelevizije Slovenija, saj se v nekaterih delih določbe, ki

veljajo za RTV Slovenija, po analogiji uporabljajo tudi za programe posebnega pomena.

Zmed za vse radijske programe1 v tretjem pododdelku pri oglaševanju v programih navaja

naslednje omejitve:

- oglasi morajo biti objavljeni v programskih sklopih ali blokih in morajo biti ločeni od

ostalih vsebin,

- oglaševanje je prepovedano med prenosom državne proslave ali verskega obreda,

- oglaševanje je prepovedano med informativnimi, dokumentarnimi, verskimi in

otroškimi oddajami, ki so krajše od 30 minut.

Dodatne omejitve za posebne radijske programe so zapisane v 94. členu Zmed. Tako lokalni

radijski programi (na podlagi tretjega odstavka 94. člena, kjer je zapisana analogija člena tudi

za lokalne radijske postaje) ne smejo prekinjat radijskih enot z oglasi, kadar gre za:

- radijske igre ali druge oblike režiranih radijskih oddaj2;

- radiofonske eseje34;

- oddaje, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj.

Zanimivo je, da prepoved velja ne glede na dolžino oddaje, če tudi je ta razdeljena na več

posameznih programskih enot.

1 Za televizijske programe se določbe uporabljajo po analogiji, le da zanje veljajo še nekateri dodatni, nekoliko

bolj restriktivni kriteriji.

2 Radijske igre so danes povečani rezervirane izključno za program Radiotelevizije Slovenija, v programu ostalih

radijskih programov pa jih tako rekoč ni več mogoče zaslediti. Ta omejitev je "de facto" nanaša zgolj na RTV

Slovenija in ne toliko na lokalne radijske postaje.

3 Tudi esejev v programih lokalnih radijskih postajah skoraj ne opazimo več.


Zmed zraven omejitev oglaševanje znotraj posameznih oddaj omejuje tudi obseg oglaševanja

v celotnem dnevnem oddajnem času. Po 97. členu obseg ne sme presegati 20 odstotkov

celotnega dnevnega oddajnega časa kot tudi ne 20 odstotkov v celi uri. Izjema je tako

imenovano informativno oglaševanje5, ki se vključuje zgolj v dnevno kvoto, medtem ko 20-

odstotna omejitev znotraj ure ne velja.

Obseg oglaševanja v lokalnih radijskih programih je v primerjavi z zgoraj navedenimi

odstotki veliko strožja. Po 98. členu obseg oglasov in drugih plačanih obvestil ne sme

presegati 15 odstotkov celotnega dnevnega oddajnega časa kot tudi ne več kot 12 minut na

uro. Prav tako ni dovoljena radijska prodaja.

Najpomembnejše sredstvo za pridobivanje denarnih sredstev je oglaševanje. Na lokalnem

radiu oglašujejo podjetja iz lokalne skupnosti. To je za njih odločilna predstavitev svoje

dejavnosti domači javnosti, možnim odjemalcem proizvodov in storitev. Nekatera podjetja, ki

se ukvarjajo s prodajo izdelkov široke potrošnje, bi z oglaševanjem na nacionalnem radiu

ostale neopažena, lokalni radio pa omogoča njihovo hitrejšo razpoznavnost in s tem večji

učinek oglaševalske akcije. Tudi cenovno je oglaševanje na lokalnem radiu bolj ugodno in

bolj upravičeno, saj so oglasi sestavni del dnevnega programa, ki na lokalnih radijskih

postajah vključujejo tudi informativne, zabavne, izobraževalne in druge vsebine. Ni

nepomembno, da radio živi z oglaševanjem, hkrati pa je nujno, da se oglašuje samo z dobro

vsebino informativnih in kontaktnih oddaj ter glasbo in razvedrilom.

5.1.2 Programski delež

V 85. členu Zmed je zapisano splošno določilo o deležu lastne produkcije6 radijskih

programov. Za vse radijske postaje, ne glede na njihov status, je določeno, da mora vsak

radijski program obsegati najmanj trideset odstotkov dnevnega oddajnega časa predstavljati

5 Informativno oglaševanje je odplačno predvajanje radijskih programskih vsebin, ki prek obveščanja oz.

seznanjanja javnosti o splošno zanimivih temah posredno oglašujejo določeno podjetje, storitve ali izdelke

(Zmed, 95/6).

6 Za programske vsebine lastne produkcije štejejo informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, zabavne in

kontaktne oddaje, komentirane glasbene, športne in druge oddaje ter druge izvirne programske vsebine, katerih

producent je izdajatelj programa sam ali pa so bile izdelane po njegovem naročili in za njegov račun. (Zmed,

67/1)


vsebine lastne produkcije. Ponovitev radijske oddaje mora biti jasno označena, z izjemo prve

ponovitve oddaje. V 86. členu Zmed je opredeljeno tudi predvajanje slovenske glasbe

oziroma glasbena produkcija slovenskega ustvarjalcev in poustvarjalcev. Le-te mora biti

najmanj 20 odstotkov dnevno. Ta člen pa ne velja za radijske programe, ki so namenjeni

italijanski in madžarski narodni skupnosti.

Posebnih določil, ki bi denimo lokalne radijske programe zavezovale k več lastne produkcije

v Zmed, ni.

5.1.3 Pravilnik o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije (Ur. l. RS št. 77/2002)

Ta pravilnik opredeljuje, katere programske vsebine lahko izdajatelji posameznih radijskih

programov upošteva kot lastno produkcijo v okviru kvot, ki jih opredeljuje Zmed. Tako kot

vsebine lastne produkcije opredeljuje identične vsebine kot Zmed, le da jih natančneje

opredeljuje.

Zmed pojasnjuje, da se v kvoto lastne produkcije vštevajo vse informativne vsebine, pravilnik

pojasnjuje, da informativne vsebine obsegajo:

- dnevno-informativne oddaje, vesti, poročila, dnevnike;

- informativne magazine;

- aktualne intervjuje, omizja, razprave, pogovore;

- problemske reportaže, komentarje, izjave;

- pregled športnih dogodkov;

- vremenska poročila in napovedi;

- prometne vesti;

- prometne informacije.

Prav tako opredeljuje tudi ostalih 8 vsebinskih sklopov, ki se v skladu z Zmed in pravilnikov

štejejo za vsebine lastne produkcije. Te so:

- informativne,

- kulturno-umetniške,

- izobraževalne,

- otroške in mladinske,

- verske,

- komentirane glasbene, športne,


- kulturno-zabavne.

- zabavne in kontaktne,

- in druge izvirne programske vsebine, ki so v skladu z določbami Zmed-a.

Med vsebinami lastne produkcije ne spadajo oglasi, radijska prodaja in neplačana obvestila.

5.1.4 Metodologija nadzora programskih vsebin radijskih programov

Metodologija iz Ur. l. št 58/2008 je zadnja v vrsti dokumentov, ki Svetu za radiodifuzijo z

Zmed predvideno nadzorno funkcijo. Metodologija je bila izdelana na podlagi Zmed. Ta v

svojem členu predvideva, da Agencija za telekomunikacijo, radiodifuzijo in pošto Republike

Slovenije opravlja strokovno nadzorstvo nad izvajanjem določb zakona na osnovi pobud

Sveta.

Agencija mora tako nadzorovati izvajanje programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za

radijske in televizijske programe v skladu z veljavno zakonodajo in sprejetimi mednarodnimi

konvencijami. Prav tako mora nadzirati tudi izvajanje zakonskih določb programov

posebnega pomena.

Za vzorec je v metodologiji predviden tridnevni program radia, ker ta že daje dovolj izčrpno

sliko programa, obenem pa je tak način primeren z vidika ekonomike postopka. Vsaka

programska enota (oddaja) na radiu se nato ovrednoti z naslednjimi spremenljivkami:

- začetek,

- trajanje,

- naslov,

- vrsta,

- lokalnosti,

- produkcija,

- sponzorirano,

- predvajanje,

- tema,

- kršitev.


V našem primeru je pomembna predvsem spremenljivka lokalnosti. Dokazuje namreč, kateri

ciljni skupini je programska vsebina namenjena, ali je (1) lokalna, (2) regionalna ali (3)

študentska. Z analizo te spremenljivke lahko Svet ugotavlja ali programi posebnega pomena

izpolnjujejo svojo vlogo in ali morebitne kršitve lahko pomenijo zadostne razloge za odvzem

statusa.

Prav tako je pomembna spremenljivka produkcija, saj tako lahko ATRP ugotavlja, kdo je

avtor ali po naročilu koga in za čigav račun je bila posamezna programska vsebina izdelana.

Na podlagi teh podatkov je moč ugotoviti, ali posamezni programi izpolnjujejo v Zmed

predpisane norme lastnih vsebin.

Na podlagi teh vprašalnikov in nadzorov ATRP izdela poročila, ki so zapisana v Pravilniku o

programih posebnega pomena. Metodologijo uporablja tudi v primeru izrednih nadzorov.

5.2 Namen lokalnih radijskih postaj

S pojavom novih tehnologij se medijske vsebine globalizirajo. Radio se že od svojega začetka

ne meni za meje (Cohen 1995: ivi). Z razvojem satelitskih povezav in povečevanjem števila

dogovorov med subjekti je mogoče, da je občinstvo po vsej zemlji tako rekoč v trenutku

izpostavljeno neki informaciji. Informacije so postale globalno blago in medijskih prostor

"Globalna medijska redakcija" (Cohen 1995: ivi). Vendar se ob tem poraja vprašanje, ali

takšne medijske vsebine bralce, poslušalce in gledalce sploh zanimajo? Ali so takšne vsebine

narejene po meri moderne publike?

Lokalne vsebine se tako pojavljajo kot protiutež globalnim informacijam. Za razliko od teh so

lokalne informacije povezane z okoljem, v katerem jih lokalni mediji izdajajo. Upoštevanje

raznolikost medijev, tudi radijskih postaj, je torej smiselno, da lokalne radijske postaje

izpolnjujejo svojo v zakonu zapisano nalogo. V primerjavi s ponudbo regionalnih novic ali

novic nacionalnega pomena morajo večino programskih vsebine predstavljati lokalno

obarvane teme.

Ključno je, da vlogo lokalnih radijskih postaj ločimo od vloge komercialnih radijskih postaj.

Iz programske sheme je namreč razvidno (predvsem delež glasbe in razvedrilne vsebin), da je

namen komercialnih radijskih postaj zabavati, medtem ko v programih lokalnih radie


prednjači informativna vloga. Tako skoraj vse lokalne radijske postaje vsaj enkrat dnevno

pripravijo informativno oddajo z lokalno obarvanimi novicami (dolgo med 10 in 20 minut),

lokalne novice pa posredujejo tudi ob drugih terminih in med ostalimi novičarskimi bloki.

Tudi Barbrook opredeljuje vlogo lokalnih radijskih postaj. Po njegovem mnenju bi morale

lokalne radijske postaje (v Jakuša; Barbrook 1987: 127):

- biti namenjene geografsko razpoznavnim skupnostim oz. interesnim skupinam;

- omogočati razvoj prejemnikov informacij v komunikatorje; zadovoljevati njihove

specifične komunikacijske in kulturne potrebe; spodbujati njihovo sodelovanje v

programu in oblikovanju programa in ravnanje s tehnično opremo;

- posebej je potrebno vključiti tiste dele skupine, ki so medijsko izobčeni ali

odmaknjene dele skupnosti;

- zagotavljati pluralistično in strpno programsko in poslovno politiko ter zastopanost

vseh družbenih skupin;

- ohranjati pluralizem in različnost mnenj znotraj posamezne skupnosti, kateri je

postaja namenjena;

- zagotoviti pravico odgovora vsakemu posamezniku in organizaciji;

- teme za programa črpati najprej iz lokalnih skupnosti, šele nato regionalnih in

nacionalnih virov.

Tako imenovani skupnosti radio7 Združenje skupnosti radijskih postaj (AMARC) opredeljuje

kot obliko lokalnega javnega radiodifuznega servisa, neodvisnega od komercialnih in

državnih interesov: ne vodi ga želja po dobičku, nadzoruje ga skupnost, ki ji služi. (Oseli

2001)

Tudi AMARC ima izdelane kriterije in načela, na podlagi katerih bi morali delovati

skupnostni radii. Evropska sekcija AMARC je leta 1994 sprejela listino o evropskih

skupnostnih radijskih programih, v kateri so ti cilji tudi zapisani. Ključna načela so:

7 Skupnostni radio in lokalni radio je moč opredeliti tudi kot tako imenovanih "tretji radijski sektor", to je sektor

med javnim servisom in povsem komercialnim radiem. (Oseli 2001). Skupnostni radio lahko imenujemo tudi

lokalni radio, radio ljudi in tako naprej.


- pravica do komuniciranja,

- prost pretok informacij in mnenj,

- svoboda izražanja, demokracije in pluralizem,

- ohranjanje lokalnih tradicij,

- razvoj in dobrobit poslušalcev,

- reprezentativna lastniška struktura,

- uredniška neodvisnost od vladnih, komercialni, verskih in političnih institucij,

- dostop manjšinskih in marginaliziranih skupin do javne sfere,

- kulturna in jezikovnih raznolikost,

- preverjenost in razpršenost virov informacij,

- pravica do odgovora,

- finančna neodvisnost in nepridobitno delovanje,

- zaposlovanje prostovoljcev,

- nediskriminatorna upravljavska, programska in zaposlitvena politika,

- odgovornost do donatorjev, zaposlenih in prostovoljcev,

- medsebojno komuniciranje in izmenjava skupnostnih radijskih postaj,

- prizadevanje za mir, toleranco, demokracijo in razvoj. (Oseli 2001)

Tudi temeljne značilnosti lokalnih radijskih postaj (Pišlar 1998: 25) so v skladu z

Barbookovim načeli in temeljnimi načeli skupnostnih radiev:

- pokrivanje ene ali več lokalnih skupnosti,

- mešano financiranje,

- lasten informativni program,

- vsebinska raznolikosti,

- več zaposlenih,

- slabše organiziran marketing.

Z izjemo zadnjih dveh alinej se opredelitev lokalnega radia in njegove temeljne značilnosti

skoraj pokrivajo z Barbrookovo definicijo skupnostnega radia. Bistvena razlika med lokalnimi

in skupnostnimi radii je tako v virih financiranja, s čimer je povezan predvsem namen

njihovega obstoja.


Če strnemo: namen lokalnih radijskih postaj pri nas bi tako v skladu s prej omenjenim moral

biti predvsem obveščanje o lokalnih dogodkih na način, primeren za neko lokalno skupnost.

Vendar se s pojavom konkurence in zaradi neurejenosti statusa lokalnih radijskih postaj ta

namen umika potrebi po preživetju na trgu. Namesto želje po kakovostnem podajanju

relevantnih vsebin se tako lokalni radii zaradi konkurenčnih zavor8 soočajo z bitko z

bankrotom. Tudi zaradi tega se bodo morale lokalne radijske postaje prilagoditi pravilom trga

in izkoristiti prednosti, ki jih imajo, predvsem v človeškem potencialu.

Lokalne radijske postaje bi tako po Orgrizkovi (1998: 49) morale zagotavljati:

- poročanje v živo,

- inovativne reportaže,

- prodorne studijske intervjuje,

- novinarske predstavitve lokalnih dogodkov in ljudi,

- originalnost in relevantnost,

- inteligentnost in zrelost.

S tem bi se vzpostavilo ravnovesje med lokalnimi radijskimi postajami, ki so glede na

programske sheme namenjene nekoliko starejšemu občinstvu, ter komercialnimi programi, ki

s svojim programom v večini ciljajo na nekoliko mlajše poslušalstvo.

Radijske postaje, ki imajo status lokalnega radijskega programa, bi morale prilagoditi svoje

programe in ciljati na ljudi predvsem s kakovostnimi lokalnimi vsebinami.

Poleg družbene in informativne vloge je prav tako pomembna, a mnogokrat pozabljena, tudi

jezikovna vloga radijskih programov. Te vloge ne smemo zanemariti, čeravno so prav ti

mediji najbolj izpostavljeni pritisku družbe in morajo zato mejo radijskega govora premikati

in prilagajati okolju. Lokalne radijske postaje, ki po tradiciji izhajajo iz nekomercialnih

radijskih postaj, bolj negujejo govorno besedo kot na primer komercialne radijske postaje.

Vendar tudi lokalne radijske postaje temu delu izobraževanja posvečajo premalo časa, zaradi

česar je tudi na lokalnih radijskih postajah nivo govora včasih razmeroma nizek. Pri 8 Lokalni radii v tržne razmere nosijo breme prejšnjih ureditev. Povečini tako zaposlujejo neobičajno veliko

število – veliko predragih – ljudi, imajo neurejene marketinške oddelke, prav zato pa zaradi pritiska

komercialnih rivalov ne morejo pokriti niti osnovnih stroškov.


izobraževanju je premalo poudarka na tehnikah govora, ki predstavljajo osnovo radijskega

govora. V tem smislu pravi, da govorno izobraževanje ni uničevanje govorčevega narečja ali

melodije, saj bi bilo takšno delo brezplodno, temveč zgolj zagotavljanje enega cilja; da

poslušalci ob radijskih sprejemnikih razumejo govorca. (Oštir 2003)

Ključno pri izpolnjevanju obeh vlog teh radijskih postaj (poleg ohranjanja lokalnih govoric,

narečij, tudi negovanje pravilnega govora slovenskega jezika) je lastništvo posameznih postaj.

V primeru, da se lastnik zaveda in je osveščen o družbenem in izobraževalnem pomenu (radio

je po Kalanovi jezikovno socializacijski medij) radijskega programa in pomenu, ki ga pri tem

igra pravilna govorica, potem vlagajo v izobraževanje radijskih govorcev.

Radijski progam ima določen krog poslušalcev. Mnogi so zvesti posamezni radijski postaji in

ostalih programov ne poslušajo, zato njihov stik z govorjenim jezikom pomenijo prav lokalne

radijske postaje. Zanimivo je, da ravno nekatere lokalne radijske postaje ciljajo na določen

segment prebivalstva s ponudbo ostalih vsebin, predvsem glasbe. Tu je za lokalne radijske

postaje skrit največji izziv, saj z glasbenim programom ciljajo na mlade, hkrati pa zaradi

pomanjkanja posluha za izobraževanje govorcev ne opravljajo svoje jezikovno izobraževalne

vloge. Smotrno bi bilo uvesti določene omejitve za radijske govorce, saj se lastniki in govorci

sami zavedo pomena svoje socializacijske vloge šele, ko jim nekdo postavi jasne omejitve in

jasna merila.

Ključno vprašanje, ki se pojavlja pri dilemi lokalnih radijskih postaj je, kje je meja? Kaj se

sme in kaj ne? Do kod sega prag, kaj je nedopustno in kaj je dopustno? Pomembno je ločiti

med narečji in pacanjem. Eno je melodija in lokalni značaj govorice, drugo so osnove

medijskega govora. Glede prvega se ne postavljajo nikakršnih omejitev. Različnost

posameznih govorcev je celo priporočljiva, seveda ob predpostavki, da posamezni govorec

obvlada prvine medijskega govora, da torej glasove izgovarja v skladu s pravili in ne "paca".

Bilo bi smešno, da bi denimo lokalna radijska postaja uporabljala zborni jezik osrednjega

slovenskega govornega prostora. Jezik naj bo barvit, v njem naj bodo narečni izrazi, ki pa jih

je potrebno pravilno umestiti v govorjeno besedo. Na lokalnih radijskih programih se mora

ohranjati narečna govorica in melodija, saj gre za bogatenje in ne siromašenje jezika, ki hkrati

pripomore tudi k sprejemu govorjenje besede pri občinstvu. (Oštir 2003)


Prav tako je potrebno ločevati med informativnimi in kontaktnimi oddajami na lokalnih

radijskih postajah. Pri informativnih oddajah so merila strožja, zato je vsakršen odklon od

zborne slovenščine nedopusten. Tako jezik kot naglaševanje in melodija morajo biti tudi

brezpogojno v skladu s pravili zbornega jezika. Pri kontaktnih oddajah pa je odmik od

zbornega jezika dovoljen. Pogovorni jezik je tudi pri nas normiran, tudi v primeru kontaktnih

oddaj morajo govorci ta pravila spoštovati. Spoštovanje norm pogovornega jezika radijskih

govorcev ne omejuje, saj lahko iz množice normiranih izrazov in besed izluščijo tiste, ki so

jim najbližje in jim po lastnem prepričanju dajejo osebno noto. Zato pa je potrebno poznati

prvine pogovornega jezika, ki niso zgolj omejevalne narave. Idealna kombinacija za

pogovorne oddaje bi bila uporaba knjižnega pogovornega jezika z uporabo narečne melodije.

Vendar se radijske postaje hkrati vedno postavljene tudi pred tako imenovano komercialno

dilemo. Tipičen primer, kjer se lokalne postaje morajo prilagajati, so komercialne oddaje. Ena

takšnih so radijske čestitke, ki so predvsem na lokalnih radijskih postajah zelo priljubljene. Tu

je potrebno razumeti, da izgovarjava ne more vedno slediti pravopisnim pravilom.

Lokalne vsebine se pojavljajo kot protiutež in dejavnik povezanosti z življenjskim okoljem, v

današnjem obdobju, ki ga na področju elektronskih medijev zaznamuje vse večja

globalizacija. Izhajamo lahko iz tega, da je programska ponudba javnega radia v Sloveniji

relativno velika in raznovrstna, lokalne radijske postaje programe je smiselno nameniti

predvsem za zagotavljanje vsebin lokalnega pomena.

Ločiti pa moramo tudi vlogo lokalnega radia in vlogo komercialnega radijskega programa, ki

z informiranjem nimajo veliko skupnega. V preteklosti naj bi se lokalni radio vključeval v

družbeno, gospodarsko, politično, kulturno, športno življenje skupnosti in obveščal o vseh

pomembnih dogajanjih v delovnem in življenjskem okolju. Lokalni vir informacij je lokalni

radio lahko najpopolneje in najhitreje odslikal in posredoval. (Jakuša 1998)

Po mnenju Jeremyja Tunstalla (Jakuša 1998) je namen lokalne radijske postaje razbiti

centraliziran komunikacijski sistem in omogočiti družbenim skupinam sodelovanje v

komunikacijskem procesu.


Kleinsteuber (Jakuša 1998) pravi, da se lokalne radijske postaje razvijajo kot del alternativne

kulture v povezavi z novim družbenim položajem. Razlikujejo se glede na lastništvo in

različne povezave s skupinami podpore in poslušalstva. Njihova učinkovitost se kaže, poleg

lokalne usmerjenosti, v strukturi programa. Težišče programske ponudbe se usmerja k etičnim

manjšinam in družbeno zaposlitvenim ciljnim skupinam.

Naloge lokalne radijske postaje so:

- spodbujati kulturno poustvarjalnost in ustvarjalnost;

- prispevati mora k ohranjanju in predstavljanju lokalnega ljudskega izročila in lokalne

kulturne dediščine;

- v programu mora omogočiti neposredno sodelovanje prebivalcem in različnim

družbenim skupinam;

- dobrodelnim ustanovam in društvom mora omogočiti brezplačno predstavitev;

- omogočiti uravnoteženo zastopanje vseh legitimnih interesov;

- na področju kulturne dejavnosti mora omogočiti spoznavanje izvirne slovenske oz.

lokalne produkcije;

- kulturi govora mora nameniti posebno pozornost;

- prispevati k dvigu splošne in kulturne izobrazbene ravni prebivalstva;

- spodbujati dialog in sožitje na temelju spoštovanja vrednot, kot so človekovo

dostojanstvo in druge človekove pravice in temeljne svoboščine (merila v Jakuša,

1998).

Glavne funkcije lokalnih radijskih postaj so informativna, vzgojno-izobraževalna, kulturna,

zabavna in oglaševanje.

Pomembno je tudi, da lokalni radijska postaja dobro izrabi najpomembnejši čas oddajanja. V

jutranjih urah med šesto in deveto si poslušalci zaželijo lahke glasbe, kratkih novic in

servisnih informacij (promet, vreme). Med dvanajsto in štirinajsto je odmor za malico. Ta čas

naj se zapolni z neprisiljenimi magazinskimi oddajami in reportažami. Med šestnajsto in

devetnajsto uro pa radio predvaja zanimive oddaje (informativne, izobraževalne, regionalna

oglašanja, itd.) (Brepohl v Jakuša, 1998). V teh terminih radijske postaje lahko iztržijo tudi

največ sredstev oglaševalcev, zato so tudi oglasi takrat najdražji oz. bi naj vsaj bili.


5.3 Poslušanost lokalnih radijskih postaj

Z merjenjem poslušanosti radijskih postaj se pri nas ukvarja vrsta ustanov. Poleg inštituta za

javnomnenjske raziskave Mediana (ta rezultate o poslušanosti programov proti plačilu

objavlja vsako leto), tudi center Cati in Služba za raziskovanje programov in občinstva RTV

Slovenija.

Kot pravi Potočnikova v svoji diplomski nalogi, so med poslušalci še posebej priljubljene tiste

lokalne postaje, ki oddajajo že več desetletij (Štajerski val iz Šmarij pri Jelšah oddaja od leta

1953, Radio Celje od leta 1954, Radio Murski val od 1958, Koroški radio Slovenj Gradec od

leta 1962, Radio Ptuj od 1963, Radio Trbovlje in Radio Triglav Jesenice od leta 1965 …), saj

so pomemben del lokalne kulture in tradicije.

Slika 5.1: Poslušanje radijskih programov (Vir: Mediana)

Tudi tukaj iz zgornje slike je trend, ki ga opisujejo analitiki RTV Slovenija, opazen. Radio

ima sicer sezonske vzpone in padce, vendar se razmerje med radijskimi programi od leta 1996

opazno spreminja v prid lokalnim, predvsem komercialnim radijskim programom. Razvidno

je, da se je poslušanje lokalnim radijskim postajam povečalo, tako so na primer poslušalci v

letu 1996 namenili okrog 68 minut na dan, leta 2001 pa že 83 minut. Medtem se je

poslušanost drugega programa Radia Slovenija z okrog 53 minut dnevno zmanjšala na okrog

40 minut.


5.4 Lastništvo lokalnih radijskih postaj

Čeprav Zmed lastnike medijev, tudi lokalnih radijskih postaj, precej omejuje, je dejanska

lastniška struktura večine medijev povsem drugačna od iste, ki je priglašena v uradnih

evidencah. Medije prodajajo in kupujejo, menjajo se lastniki, novinarji o tem poročajo, uradni

podatki pa ostajajo nespremenjen, pravi Sandra Bašič Hrvatin o nejasni lastniški strukturi

naših medijev (posebej pri radijskih postajah). Največja težava je, da država kljub privatizaciji

preko paradržavnih skladov še vedno ostaja večinski lastnik večine medijev. Tudi druge

družbe, denimo Kmečka družba Holding, ko ugotavljata Bašičeva in Milosavljevič (2001:

37), ne upoštevajo zakonskih omejitev pri lastništvu. Tako KD Holding poleg večine v

Kmečkem glasu nadzoruje Radio Kranj, Radio Brežice, Koroški radio, Radio Sora in Radio

Štajerski val. Vsi omenjeni so bili lokalni nekomercialni radijski programi, torej programi

posebnega pomena za državo Slovenijo, zaradi česar bi država morala posebej nadzorovati,

kaj se dogaja z njihovim lastništvom.

Kot primer neuspele protikoncentracijske politike države in nadzornikov Bašičeva in Kučič

(2002) navajata primer iz leta 1998. Svet za radiodifuzijo je sprejel sklep, da se družbi Laser

d.o.o. prekliče radijsko dovoljenje za oddajanje radijskega programa Radia Laser na frekvenci

105,2 MHz. Svet je takrat ugotovil, da je lastnik družbe Laser d.o.o. kršil 40. člen takrat še

Zakona o javnih glasilih – ZJG (Ur. l. RS, 18/1994), saj je imel poleg približno 45-odstotnega

deleža v družbi Laser d.o.o. tudi 25-odstotni delež v podjetju Radio Alfa d.o.o., ki na območju

Koroške prav tako pripravlja radijski program na frekvenci 107,8 MHz. Ugotovljeno je bilo,

da Radio Laser deluje in oddaja nezakonito ter da se izdajatelj izbriše iz registra in likvidira v

skladu z 88. členom ZJG. Marca 1999 je Uprava za telekomunikacije izdala pravnomočno

odločbo o preklicu radijskega dovoljenja družbi Laser d.o.o. Radio Laser danes še vedno

nelegalno oddaja, vključen je v radijsko mrežo 24ur ter se kljub veljavni odločbi celo oglašuje

v drugih medijih. (Bašič in Kučič 2002).

Tudi poročilo Sveta za radiodifuzijo za leto 2008 opozarja, da mora Ministrstvo, pristojno za

kulturo, ki po Zmed vodi razvid medijev, razvid uskladiti z dejanskim stanjem. Svet je med

izrednim nadzorom radijskih programov namreč odkril, da se prijavljeni podatki o lastništvu v

razvidu ne skladajo s podatki iz sodnega registra. Skupaj z nepravilnostmi pri programskih

zasnovah, ki med drugim zahtevajo podatke o predvidenem obsegu lastne produkcije,


produkcije slovenskih avdiovizualnih del ter izhodiščne deleže evropske avdiovizualne

produkcije, so namreč podatki iz razvida ključni za ocenjevanje programov kandidatov za

radijske frekvence. Poleg tega samo pravi podatki omogočajo strokovni nadzor programskih

vsebin. Zato je tudi Svet za radiodifuzijo dal pobudo, da bi bilo treba v radijskem prostoru

uvesti več reda. Strokovni nadzor, ki naj bi ga opravila Agencija (APEK), bi prinesel

ugotovitve dejstev in s tem predstavljal podlago za natančno analizo dejanskega stanja in

pozneje ukrepanje na tem področju. (Poročilo sveta za radiodifuzijo, 2008)

V spodnji tabeli smo povzeli, kaj je lokalni radio, kako bi naj lokalni radio deloval in katere

so njegove dolžnosti. (Vir: lasten)

Oddajni čas Čas, v katerem naj bi lokalna radijska

postaja oddajala, je med 6. in 20. uro. Prav

tako je pomembno, da ta čas pravilno

izkoristijo. Jutranji termin bi naj bil med 6.

in 9. Uro.

Lastna produkcija Lokalni radio naj bi ustvaril vsaj 30 %

lastne produkcije. V lastno produkcijo

štejemo informativne, izobraževalne,

športne, mladinsko-otroške … oddaje.

Lokalne vsebine V ospredju pri objavljanju naj bi bile

lokalne vsebine iz domačega okolje, ki so

blizu poslušalcem. Vendar ne samo kot

novice, ampak tudi v oddajah.

Lokalni jezik Pomembno je, da ustvarjalci lokalnega

radia poznajo tudi lokalni jezik in tako

poskušajo ohranjati lokalno govorico in

melodijo. Seveda pa je tudi pomembno, da

se neguje pravilna izgovarjava slovenskega

jezika. Pomembno je vedeti tudi, kdaj se

lahko uporablja lokalni jezik in kdaj

pravilna slovenščina. Slednjo bi naj

uporabljali pri informativnih oddajah,


narečje pa je dobrodošlo pri kontaktnih in

zabavnih oddajah.

Kraj oddajanja Lokalne radijske postaje naj bi oddajale

nekje v mestu (najbolje v središču), saj

imajo tako poslušalci občutek, da jim je

radiu blizu).

Oglaševanje Tudi za lokalne radie bi bilo dobro

upoštevati pravila glede oglaševanja. Tako

bi moralo oglaševanje biti v blokih in ne

sme presegati 15 % celotnega dnevnega

oddajana oz. 12 minut na uro.

Financiranje Pri lokalnem radiu je težko določiti, kako se

naj financira, tako da bi lahko rekli, da je

vir financiranja lahko mešan (od oglasov,

lastniki …)

Vsebinska raznolikost Proizvajati morajo različne vsebine, od

zabavnih, poučnih, verskih …

Pokrivanje Pokritost lokalnih radijskih postaje je

seveda odvisna od oddajnika, s katerim

oddajajo. Bilo bi pa dobro, da bi pokrili čim

več oz. več lokalnih skupnosti.

Število zaposlenih Lokalni radio naj bi zaposloval toliko ljudi,

kot jih potrebuje, da pokrijejo vsa lokalna

dogajanja. Število je seveda odvisno ravno

od pokritost radia z oddajnikom in tudi s

tem, kako financira svoje zaposlene.

Marketing Marketing je v lokalnih radijskih postajah

urejen bolj slabo, čeprav bi z njim lahko

dobili še več financ. Ker pa delujejo bolj ali

manj na lokalnem področju, je težko imeti

dober marketing.

Poročanje v živo in studijski intervjuji Kot na ostalih radijskih postajah je tudi na


lokalnih radijskih postajah pomembno, da

imajo poročanja v živo iz različnih

dogodkov. Zanimivi so tudi intervjuji v

studiu z različnimi gosti, ki popestrijo

program.

Vloga/funkcija: informiranje Seveda pa kot lokalni radio ne smejo

pozabiti tudi na ostale informacije. V

ospredju so lokalne, vendar je pomembno,

da se objavljajo tudi globalne oz.

informacije širšega spektra. Oddajati bi

morali vsaj enkrat na dan lastno

informativno oddajo, ki bi bila v dolžini

10–20 minut. Lokalne informacije/novice,

pa naj objavljali tudi v drugih terminih, ne

samo v osrednji informativni oddaji.

Vloga/funkcija: vzgojno-izobraževalna Ta funkcija se kaže v predvajanju oddaj,

kot so otroške in mladinske, poudarek je na

izobraževalnih, kulturnih vsebinah ter

kakovostnem razvedrilu. Sem lahko

štejemo tudi oddaje, namenjene športu in

športni rekreaciji ter oddaje, ki imajo

trajnejšo vrednost za dviganje izobrazbe

ravni prebivalstva na področju

družboslovja, naravoslovja, tehnike,

umetnosti in religije.

Vloga/funkcija: kulturna Sem prištevamo oddaje o različnih

glasbenih zvrsteh ali glasbeni zgodovini, s

poudarkom na komentarju ali glasbeni

kritiki; oddaje, ki predstavljajo ali

seznanjajo poslušalce z vsemi oblikami

kulturnega ustvarjanja, posredovanja in

varovanja kulturnih vrednot in kulturne

dediščine; verske oddaje, humoristične


oddaje.

Vloga/funkcija zabavna Sem štejemo nagradne igre, tekmovanja,

kontaktne oddaje, športne prenose …

Tabela 5.1: Model lokalnega radia


6 VLOGA RADIJSKE POSTAJE RADIO PRLEK

Za analizo radijske postaje smo si izbrali radijsko postajo Radio Prlek, ki deluje na lokalnem

področju, vendar pa nima podeljenega statusa lokalne radijske postaje. Tako bomo pregledali

zgodovino same radijske postaje, njen namen, poslušanost, lastništvo. Analizirali bomo tudi

programsko shemo in oglaševanje.

6.1 Radio Prlek

Slika 6.1: Logotip Radia Prlek (Vir: Radio Prlek)

Ideja o ustanovitvi lokalne radijske postaje Ormož se je porajala že leta 1966 in sicer v

takratnem občinskem komiteju Zveze mladih Slovenije Ormož (v nadaljevanju ZMS Ormož).

Od takrat pa do 1. januarja 1970, ko je radijska postaja začela poskusno obratovati, je bilo

potrebno prebroditi vrsto kadrovskih, materialnih, administrativnih itd. težav. Ob tem, da je

takratni občinski komite ZMS Ormož za svojo redno dejavnost sprejemal skromna sredstva in

da je tudi namenska dotacija za radijsko postajo bila skromna, ni bilo mogoče nabaviti

sodobne oddajniške in studijske opreme. S 1. januarjem 1970 je začela delovati v Ormožu

lokalna radijska postaja Ormož z močjo 50 W. Z zakonom je bila ustanovljena kot dejavnost

posebnega družbenega pomena. Njen ustanovitelj je bila Občinska konferenca Zveze mladine

Slovenije Ormož. Sedež in prostori radia so bili v drugem nadstropju ormoškega gradu.

Začetki so bili skromni: oddajnik amaterske izdelave, izposojena radijski sprejemnik z

gramofonom in magnetofonom, nekaj plošč ter magnetofonskih trakov, neustrezna ostala

oprema in prostori. Vztrajnost radijskih delavcev je pripeljala do tega, da je postaja dobila

status lokalnega informativnega medija. Dne 29. 12. 1970, torej po enem letu delovanja, je

bila uradna otvoritev radijskih prostorov in ogled prostorov za javnost. Radio je oddajal 2x na

teden in to vsak četrtek od 15. do 17. ure in v nedeljo od 9. do 17. ure. Jakost oddajnika je bila

50 W, na valovni dolžini 194 m na frekvenci 1546 kHz. Slišnost postaje je bila v polmeru 30

km, torej je pokrivala celotno območje občine Ormož ter dele sosednjih občin Čakovec,


Lenart, Ljutomer, Ptuj in Varaždin. To je približno 170 tisoč poslušalcev. Studio je bil

opremljen po standardnih predpisih z zvočno izolacijo. Cilj ustanovitve lokalne radijske

postaje (v nadelavanju LRP) je bil informiranje prebivalstva o lokalnih dogodkih na vseh

področjih.

Tako je v letu 1973 bila sprejeta v združenje lokalnih radijskih postaj in pokrajinskih

časopisov SRS, upoštevana pa je bila v vseh programih razvoja lokalne radiodifuzne mreže v

Sloveniji. V letu 1973 je predvajala svoj program 2x na teden: v nedeljo od 9. do 15. ure in v

četrtek od 14.30 do 17. ure. V ostalem času je prenašala program radia Ljubljana. Oddajniška

in studijska oprema se je izpopolnila in je deloma zadostila zahtevam priprave in predvajanja

lokalnega programa.

Na radiu so bili vsi delavci zaposleni honorarno: odgovorni urednik, štirje uredniki

posameznih programskih zvrsti, novinar, trije napovedovalci, tehnik, referent za ekonomske

komercialne oddaje, računovodja, zbiralec čestitk, čistilka. V sistemizaciji sta manjkala dva

napovedovalca in dva urednika posameznih oddaj.

Po zakonu o javnem obveščanju je 19. 4. 1974 ustanoviteljske pravice do lokalne radijske

postaje Ormož od občinskega komiteja ZMS Ormož prevzela občinska konferenca

socialistična zveza delovnega ljudstva Ormož (v nadaljevanju SZDL Ormož). S 1. 1. 1975 se

je LRP priključila k Delavski univerzi (v nadaljevanju DU), v okviru katere je delovala kot

posebna organizacijska enota obveščanja.

Naloge:

- zagotavljanje realnega, pravočasnega in vsestranskega obveščanja,

- zagotavljanje povratnih informacij,

- v programih prisotnih čim več idejno-vzgojnih, moralnih in etičnih komponent,

- zmanjševanje glasbenega programa v korist govornega, zmanjšanje komercializma v

programu.

V letu 1973 je bilo 20 % govornega in 80 % glasbenega programa.

V letu 1975 so prešli na tridnevno tedensko predvajanje programa. V letu 1974 je bil

odgovorni urednik LRP Praprotnik Anton.


Programska zasnova Radia in Akt o ustanovitvi radia sta bila sprejeta šele 30. 1. 1987. V letu

1987 je bilo 7 ur programa na teden (od 15. do 17. ure), v 1988 je radio predvajal 8 ur

programa na teden: torek/četrtek (16–18 ure) in ob nedeljah 4 ure ter dodatno polurno

informativno oddajo Radia Slovenija. Težnje so bile po povečanju programa zaradi večje

poslušanosti programa. Govorni del je bil 53,8 % in glasbeni del 46,2 %.

V letu 1991 so se začele aktivnosti za prenos ustanoviteljstva LRP na SO Ormož in novo

organiziranost radijske postaje glede na novo zakonodajo. V letu 1991 je Irena Kumer postala

direktorica DU.

Radio Ormož je po podatkih Sveta za radiodifuzijo iz leta 1997 postal komercialna radijska

postaja, ker vsebina njegovega programa ni ustrezala zakonsko določenim merilom,

potrebnim za lokalni radijski program. Tako je lastnik postal radio Ena iz Ljubljane.

Predhodno se je ta radio imenoval radio Ormož, od leta 2003 pa se je začel oglaševati kot

Radio Prlek. Takrat je šlo za novi koncept in spremenjeno ime dosedanjega Radia Ormož, saj

so si tako njegovi lastniki, Občina Ormož, kot poslušalci v tem delu Slovenije, želeli, da bi

radijska postaja z bogato tradicijo vdihnila več svežine in optimizma v prleški prostor, pa tudi

v sosednje pokrajine, vključno z obmejnim pasom na Hrvaškem.

Prve spremembe, ki so jih doživeli leta 2003 poslušalci Radia Prlek na frekvenci 88.9 MHz

(FM), je bila razširitev oddajnega časa iz lastnega studia, nova, zanimivejša komercialna

ponudba, ki je oglaševalcem omogočila učinkovitejše in donosnejše marketinške akcije in

seveda nadgradnja programa, ki je bil bolj regionalno usmerjen, vendar je bila posebna

pozornost še vedno namenjena lokalnem informiranju - tako iz občine Ormož kot tudi

sosednjih krajev, ki jih radio dosega s svojim signalom. Tako je Radio Prlek ustvarjal 24 ur

lastnega programa, kar se je zgodilo prvič v njegovi zgodovini. Na spremembe so opozarjale

tudi nova celostna grafična podoba, ki na simbolni in konkretni ravni ponazarja igrivost in

hkrati razvojno zavzetost celotnega prleškega območja.

Danes lahko spremljamo radio Prlek na frekvenci 88.9 MHz FM in tudi preko interneta:

http://www.radioprlek.net/. Prebivalci mesta Ormoža pa ga lahko poslušajo tudi preko


ormoške kabelske na frekvenci 105.0 MHz FM. Program je namenjen predvsem poslušalcem

od 15–50 leta starosti in temu primerna je tudi njihova glasbena shema, v kateri ne manjka

uspešnic iz zlatih osemdesetih, preko skladb, ki so zaznamovala devetdeseta, do najnovejših

hitov.

Slika 6.2: Pokritost radia Prlek (Vir: Radio Prlek)

Slika 6.3: Notranjost radijskega studia (Vir: Local radio handbook:

http://www.jvnf.org/books/Local_Radio_Handbook_Robert_Horvitz.pdf)

Zgornja slika prikazuje, kako izgledajo nekateri radijski studii. Podoben izgled ima tudi radio

Prlek z izjemo gramofonov in kasetofonov, ki jih danes več ne uporabljajo. Namesto tega

sedaj stoji računalniška oprema. Edina razlika je še, da kontrolno sobo uporabljajo tudi kot


studio, kjer dela voditelj, saj le-ta upravlja mešalno mizo sam. Studio, ki je na sliki, pa

uporabljajo samo takrat, ko gostijo kakšne goste ali ko delata dva voditelja.

6.1.1 Namen Radia Prlek

Namen lokalnih postaje je predvsem obveščanje o lokalnih dogodkih v neki lokalni skupnosti.

Mi bomo namen oziroma vlogo Radia Prlek analizirali s pomočjo kriterijev, ki smo jih

omenili v teoretičnem delu diplomske naloge.

Radio Prlek je namenjen širšemu krogu poslušalstva oziroma večjemu številu skupnosti, saj

tudi pokriva večje geografsko območje (Slika 6.2). Tako v tem pogledu ne deluje samo kot

lokalni radio, ampak bi lahko rekli, da deluje skoraj kot regionalni radio. Tudi njegovo

financiranje je različno. Določeni delež dobi od lastnikov (občin), ostali vir financiranja mu je

oddajanje oglaševalskega prostora. V svojem dnevnem programu pripravlja lastno

informativno oddajo, ob vsaki polni uri pa še sveže novice. Njihov program je pester in

raznolik, saj pokrivajo tudi vsa področja od športa, politike, kulture, glasbe. Tako vsak

poslušalec lahko najde nekaj zase. Število zaposlenih na radio je majhno, saj si zaradi svoje

velikosti dodatnih zaposlenih ne morejo privoščiti. Ravno zaradi majhnega števila zaposlenih

pa tudi marketing ni ravno najbolje urejen (analiza po Barbrooku).

Po zakonu naj bi vse radijske postaje, ne glede na njihov status, obsegale najmanj trideset

odstotkov dnevnega oddajnega časa vsebine lastne produkcije. Radio Prlek ima 12 do 14 ur

programa v živo in v tem času delajo radijsko produkcijo skoraj sto odstotno sami.

Radio Prlek je verjetno eden iz med redkih radiev v Sloveniji, ki daje velik pomen tudi

slovenski glasbi. Glede na analizo vrste glasbe, razvidno iz tabele, je v vseh treh pregledanih

mesecih prevladala slovenska glasba.

Januar 2010 Februar 2010 Marec 2010

Slovenska (št. skladb) 5037 4985 5448

Tuja (št. skladb) 4629 3596 3922


Skupaj 9666 8581 9370

Tabela 6.1: Število predvajanih sklad za prve tri mesece v letu 2010 (Vir: Radio Prlek)

6.1.1.1 Delavnik Radia Prlek

Z jutranjim programom med tednom pričnejo že ob 6. uri in vse tja do 10. ure sproti

postrežejo z vsemi informacije, ki jih za tisti dan poslušalci potrebujejo: novice, vreme in

stanje na cestah, vse skupaj pa je začinjeno z dobro glasbo, ki prav gotovo predrami in

pripravi poslušalce na nov dan. Tudi v dopoldanskem programu, ki traja do 14. ure, ne manjka

svežih informacij in glasbe, ki delovnik čim bolj skrajšajo in ga naredijo kar se da

zanimivega. Popoldan, po naporni službi, skušajo čim bolj popestriti, saj podajajo marsikatero

zanimivost, v tem času ponujajo tudi glasbo po izboru poslušalcev. Seveda ne pozabijo

sporočiti vsega, kar se dogaja po svetu in kar je najpomembneje - ob 17. uri od ponedeljka do

sobote postrežejo tudi z lokalnimi novicami iz Prlekije, Podravja in Pomurja, tako da je

poslušalec vedno na tekočem o tem, kaj se dogaja pri sosedih.

Večeri na Radiu Prlek so namenjeni predvsem glasbi - vsak dan imajo za poslušalce

pripravljene tematske oddaje, v katerih obdelujejo slovensko, rock, dance in še marsikatero

sceno, tako da vsak pride na svoj račun.

Nedelja pa je prav poseben dan in tako je tudi na radijski postaji, saj postrežejo z obilico

dobre slovenske glasbe, čestitajo poslušalcem in ustrežejo njihovim glasbenim željam. Ob 12.

uri pa za vse tiste, ki med tednom niso imeli časa, pregledajo, kaj se je čez teden v

severovzhodni Sloveniji zanimivega dogajalo.

Tako nekako bi lahko opisali delovnik na radiu Prlek, v katerem seveda ne pozabijo tudi na

obilico športnih novic, nasvetov in zanimivih gostov. Radio Prlek ima svojo spletno stran,

kjer lahko poslušalci berejo novice iz STA-ja (Slovenske tiskovne agencije), glasujejo v

glasbenih lestvicah, pogledajo program, dobijo informacije o osebju, ki na radiu dela in tudi

informacije, če želijo objaviti kak oglas ali obvestilo ter vse ostale informacije in podatke

(telefonske številke, elektronske naslove ...)


6.1.1.2 Zaposleni

Sestava zaposlenih je za lokalno radijsko postajo izrednega pomena, saj gre za relativno

majhne medijske hiše. Program trženja in poslovanja radijske postaje oblikuje približno 10

redno zaposlenih in okoli 30 honorarnih sodelavcev. Od njihovega dobrega medsebojnega

razumevanja, usklajevanj in strmenja k istemu cilju, od njihove izobrazbe in delovnih

izkušenj pa je odvisno dobro delovanje posamezne postaje. Spremembe na tem področju so

najbolj težavne. Kadrovska politika je namreč povezana s tradicijo na radiu, za tem stoji

vodstvo, lastniška struktura, finančna omejitev itd.

Radio Prlek redno zaposluje 4 ter honorarno 10 oseb. Med redno zaposlenimi je direktor (in

hkrati odgovorni urednik) in trije moderatorji, ki so zraven še novinarji. Funkcijo direktorja in

odgovornega urednika sta združeni v eni osebi, to je Peter Kirič (6. stopnja izobrazbe). Od

treh moderatorjev imajo vsi srednjo izobrazbo. Njihova starost je med 30 in 35 let. Ker gre za

majhno radijsko postajo, ena oseba opravlja več del, tako da je težko določiti eni osebi samo

eno funkcijo. Razčlenitev smo potem naredili tako, da smo osebi pripisali tisto nalogo, ki jo

opravlja največkrat (npr. je moderator in novinar in ker opravlja večina novinarska dela, smo

ga prišteli k novinarjem). Med honorarne sodelavce sodijo 4 voditelji, določeni opravljajo še

novinarska dela (njihova starost je od 25 do 50 let), 5 jih ima vlogo novinarja in avtorja oddaj

in eden, ki skrbi za tehniko. Določeni novinarji in voditelj so tudi avtorji posameznih oddaj.

Večinoma moderatorjev opravlja tudi vlogo tehnika, saj sami upravljajo mešalno mizo.

Redno zaposleni Direktor (in odg. urednik),

voditelji.

Povprečno srednješolska

izobrazba; starost med 30

in 35 let.

4

Honorarno zaposleni 4 voditelji in voditeljice, 5

novinarjev in avtorjev oddaj, 1

tehnik.

V povpr. srednješolska

izobrazba; starost od 22

do 50 let.

10

Tabela 6.2: Zaposleni na Radiu Prlek


Funkcije tako redno kot honorarno zaposlenih in novinarjev kot voditeljev se na radiu

prepletajo. Pred dvema letoma je bila vloga odgovornega urednika in direktorja ločena, sedaj

pa to vlogo opravlja ena sama oseba. Tudi novinarji imajo na tej radijski postaji več nalog.

Poleg pisanja novic skrbijo tudi za informativni del programa, snemanja in pripravi

intervjujev, prispevkov, posameznih oddaj in podobno. Še bolj kot novinar pa radijsko postajo

pred poslušalci predstavlja in tudi sicer v določenem programskem sklopu pooseblja radijski

voditelj. Ti so si med seboj zelo različni, njihove naloge pa so v večji meri odvisne od njih

samih. Nekateri npr. skrbijo za izvedbo rednih rubrik programa (preberejo novice, poročajo o

vremenu in cestnih informacijah), drugi pa poleg naštetega pripravljajo še posamezne oddaje

in prispevke, namesto novinarjev opravijo intervju. Načelna delitev dela je: novinarji skrbijo

za pritok informacij (oblikujejo novice, obiskujejo novinarske konference, snemajo

prispevke), medtem ko voditelji poskrbijo za povezovanje in pestrost programa (berejo novice

in ostale redne rubrike).

Na radiu Prlek skrbijo tudi za izobraženost svojih zaposlenih in honorarcev. Tako so, kot je

povedal direktor, organizirali tečaj retorike, kjer so se izobraževali o pravilnem naglaševanju

in izgovarjavi. Tečaj retorike je vodil urednik na regionalnem RTV centru Maribor Dušan

Tomažič.

6.1.1.3 Internet

Internet je v nekaj letih svojo prisotnost v vsakdanjem življenju (poslušalcev) povečal in

ravno zaradi tega ga mediji vse bolj izkoriščajo, saj je to eden od načinov, s katerim "nas

lahko slišijo". Poleg tega internet predstavlja tudi enkratno priložnost samopromocije,

predstavitve vseh segmentov radijske postaje (od programa, oglaševalskega cenika in kadra,

do novih načrtov, prednosti pred konkurenti), samo oddajanje programa (ne glede na

frekvenco radia ga lahko posluša kdorkoli na svetu), predstavlja vir informacij (prek spleta

lahko danes tudi lokalni novinar sprejema tonske izjave – recimo pomembnih svetovnih

voditeljev) itd. Radijske postaje internet povečini uporabljajo na tri načine: kot pripomoček za

programsko produkcijo, kot kanal za distribucijo in kot sredstvo za oglaševanje. V prvem

primeru je internet dopolnilni oz. pomožni medij (uporaba elektronske pošte, interneta kot

vira informacij, pa tudi del produkcije, kajti s pomočjo internetnih povezav lahko radijski

dopisnik v studio posreduje tekst, pa tudi zvočni zapis, preko interneta je možna izposoja in


zamenjava med posameznimi radijskimi postajami in drugimi mediji, možen je vpogled in

izposoja iz drugih arhivov). Druga vloga interneta se nanaša na nove možnosti distribucije,

torej internet kot nov kanal distribucije, digitalni radio namesto analognega. Pri večini

radijskih postaj pa internet predstavlja predvsem novo sredstvo oglaševanja in obveščanja

poslušalcev. Na svojih spletnih straneh tako posamezne radijske postaje uporabnike

seznanjajo s programom, oglašujejo posamezne oddaje, napovedujejo posebne dogodke,

novosti, spremembe programske sheme, jih oskrbijo s tehničnimi informacijami o postaji (o

oddajnikih, frekvencah, novih možnosti poslušanja, spremljanje v živo s pomočjo videa …),

predstavijo zaposlene itd. Te strani so tudi primeren kanal za povratno zvezo poslušalcev, ki

po elektronski pošti izrazijo svoja mnenja, želje in pripombe (Milič 1998: 43–47).

Internet kot sredstvo za oglaševanje in obveščanje poslušalcev v celoti izkorišča tudi Radio

Prlek. Na njihovi spletni strani www.radioprlek.net sporočajo o njihovem programu, kadru, od

kod so …, vse programske dele radijske postaje. Obiskovalcu njihove spletne strani s sliko,

besedo in fotografijo povedo, kaj delajo, kakšne spremembe so uvedli, o prireditvah, ki jih

sami pripravljajo (npr. Festival Pesmi o vinu). Seveda pa jim internet kot uporabnikom

omogoča lažjo povezavo s strankami, z viri informacij, pa tudi med seboj (elektronska pošta,

server za nalaganje prispevkov in intervjujev).

Seveda Radio Prlek ponuja tudi možnost, da se ga posluša preko spletne strani in to

poslušanost tudi meri. Prav tako ponuja možnost, da si jih ogledate v živo preko spletne strani

(slonet tv), kjer se predstavljajo s pomočjo video kamere.

Radio Prlek je pred nedavnim prenovil svojo spletno stran, ki je sedaj veliko bolj pregledna in

ponuja več informacij. Tako so povezani s spletno stranjo STA (slovenske tiskovne agencije)

in objavljajo njihove novice. Prav tako imajo na svoji strani glasbene lestvice, ki jih

pripravljajo sami. Na spletni strani pa za enkrat še ni videti oglasnih sporočil, čeprav ponujajo

tudi to možnost.

Pomanjkljivost spletne strani je ta, da ne omogoča arhiva, tako da poslušalci ne morejo

prisluhniti oddaji preko spleta, če so jo zamudili v sporedu. Tako ne omogočajo opcije na

zahtevo (določene oddaje so lahko npr. shranjene v arhivu in ponujene poslušalcem, da jim


lahko prisluhnejo kasneje) in s tem bi se lahko še bolj prilagodili zahtevam poslušalcev in z

njimi ohranjali stik.

Po direktorjevem mnenju je dandanes potrebno slediti vsem modernim trendom in

smernicam. In zato so se odločili, da bodo izboljšali svojo vizualnost in ponudili možnost

poslušalcem, da jih ne samo poslušajo, ampak lahko tudi vidijo.

6.1.2 Poslušanost Radia Prlek

Poslušanost radijske postaje Prlek se po raziskavah Medina iz leta v leta spreminja. Tako je

leta 2007 radio Prlek poslušalo 1300 poslušalcev več kot leta 2006. Po letu 2007 pa

poslušanost radia vedno pada. Tako je leta 2008 radio poslušalo 2000 poslušalcev, leta 2009

pa samo 1500, kar je za polovico manj kot leta 2007.

2006 2007 2008 2009

Radio Prlek 1700 3000 2000 1500

Tabela 6.3: Poslušanost radia Prlek (Vir: Redna letna raziskava, Ministrstvo za kulturo)

Direktor, kot je povedal v intervjuju, se glede poslušanosti, ki je navedena v zgornji tabeli,

ravno ne strinja, saj je mnenja, da se je poslušanost radia Prlek v času njegovega vodenja

zvišala. To mnenje potrjuje s tem, da se je možnost poslušanja radia Prlek povečala oz. da je

pokritost radia Prlek sedaj večja.

Poslušanost preko spletne strani pa skozi celotno lansko leto niha. Največ poslušalcev preko

spleta so imeli decembra 2009 (okrog 20), najnižje pa oktobra 2009 (okrog 5). V povprečju

radio Prlek preko spleta posluša nekje 15 poslušalcev.


Slika 6.4: Poslušanost radia Prlek preko spleta za obdobje maj 2009 do maj 2010 (Vir: Radio

Prlek)

Seveda je v veliki meri poslušanost odvisna od okolja, v katerem oddaja določena radijska

postaja. Glede na to, da je radijski trg v Sloveniji zasičen, so se s številno konkurenco

spopadle tudi lokalne radijske postaje. Ponekod so na njihovo območje poslušanosti vstopile

tri nove radijske postaje, ponekod samo ena, konkurenca je ponekod slaba in zanemarljiva,

ponekod zelo dobra in poslušljiva. Zraven te konkurence pa ne smemo pozabiti tudi lokalnih

in regionalnih časopisov, oglasnikov, tednikov ali televizije, katerih prisotnost tudi, če že ne

direktno konkurirajo radijski postaji, vpliva na oglaševalski delež.

6.1.3 Lastništvo Radia Prlek

Ustanovitelj radia Prlek je bila Občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Ormož, ki je

bila tudi lastnik radia. Leta 1974 so postajo Prlek oziroma lokalno radijsko postajo Ormož

prevzeli občinska zveza konference SZDL, leto kasneje se je radio priključil k delavski

univerzi.

Danes je izdajatelj Radia Prlek Zavod za informiranje Ormož. Zavod si delita občina Središče

ob Dravi, ki ima 14, 91 % in občina Ormož, ki ima 85,09 %. Delež posamezne občine je glede

na število prebivalcev v posamezni občini.


O vplivu lastnikov na radio je direktor povedal, da lastnika na samo delovanje radia naj ne bi

imeli ravno nekega vpliva in da tudi kot direktor in odgovorni urednik nima občutka, da bi

pritiskali nanj. Vendar kot vsak drugi lastnik medija, obe občini želita, da se pojavljajta v

mediju in da imata od njega določeno korist.

6.1.3.1 Poslovanje

Podatke o poslovanju Radia Prlek smo poiskali na spletni strani Agencije Republike Slovenije

za javnopravne evidence in storitve (AJPES - http://www.ajpes.si/).

2008 2009

Radio Prlek P 120.246 188.814

O 119.916 184.760

Tabela 6.4: Tabela poslovanja (prihodki-P, odhodki –O) za zadnji dve leti (Vir: AJPES)

Radio od lastnikov (občine Ormož in občine Središče ob Dravi) prejme na letni ravni okrog

110 tisoč evrov. Ostale finance pa si pridobivajo sami s pomočjo oglaševanja.

6.1.4 Programska shema Radia Prlek

Po Krišlju (1994) je radijska programska shema (RPS) sistematiziran zapis poteka radijskega

programa posamezne radijske postaje in nastane na temeljih naštetih časovnih okvirjev.

Struktura je namreč lahko zelo natančno, do sekunde točno določena, lahko pa je tudi precej

fleksibilna. V njem so opredeljene radijske oddaje, njihovo trajanje ipd. RPS zagotavlja

poslušalcem kontinuiteto ter možnost izbire posameznih radijskih oddaj, ker lahko na podlagi

RPS ugotovijo (in pričakujejo), kdaj so posamezne oddaje določene radijske postaje na

sporedu. Vendar RPS zagotavljajo tudi dramaturgijo radijskega programa kot celote. Ne

samo, da ima dramaturgijo posamezna radijska oddaja ali blok radijskih oddaj v določenem

časovnem obdobju, zaradi izoblikovanih RPS je dramaturgija prenesena tudi na nivo

radijskega programa.


Celotna radijska programska shema Radia Prlek s časovnimi okviri posameznih oddaj je

priložena diplomski nalogi.

Radio Prlek začne oddajati ob 6. uri z jutranjim programom. Vsebina jutranjega programa je

povečini prepuščena moderatorju. Gre za mešanico informativnih vsebin in moderiranega

programa v živo.

Novice

Ob vsaki polni uri poslušalcem podajo sveže novice, ki prihajajo iz lokalnega okolja, iz

celotne Slovenije in tudi iz tujine. Lokalne novice pripravljajo novinarji, medtem ko si ostale

novice pridobijo z interneta (STA).

Poročilo PU Ormož

V poročilu Policijske uprave Ormož so zbrana kazniva dejanja in prekrški ter zanimivosti

izključno z ormoškega področja.

V jutranjem programu je kar nekaj zabavnih oddaj: Tako se je pelo in igralo nekoč, Horoskop,

Slovenska glasbena lestvica, Glasbena zgodovina in Minutke za zdravje.

V dopoldanskem programu je informativna oddaja Aktualno, kjer se predvajajo daljši

novinarski prispevki in intervjuji. Prav tako je se v tem času poskrbijo za sveže novice ob

polni uri.

Zabavne oddaje so Miha ga pihne, 1. mesta lestvic v preteklost, Enajstica (kratek pregled) in

Radio Prlek Top 10 (kratek pregled).

Popoldanski program je bolj sproščen. V tem času se predvaja osrednja informativna oddaja

Lokalni utrip, kjer so združeni prispevki in novice lokalnega dogajanja.

V večernem programu se predvaja še ena oddaja lastne produkcije, to je oddaja o lokalnem

športnem oddajanju. Preostali večerni program je namenjen pretežno glasbi.


6.1.4.1 Oddaje lastne produkcije

Od ponedeljka do petka je v jutranjem sporedu ob 6.45 oddaja namenjena predstavitvi

narodno-zabavne glasbe starejšega datuma, ki je običajno na radijskih postajah ni več moč

slišati, z naslovom »Tako se je pelo in igralo nekoč«. Oddajo pripravljajo: Ivan Švajgl,

Marjan Novak in Peter Kirič.

Med ponedeljkom in petkom je na sporedu oddaja »Minute za zdravje«, v katerih avtorica

oddaje Natalija Škrinjar postreže z mnogimi koristnimi nasveti, ki lahko pripomorejo ali

izboljšajo zdravje, ali pa ga ohranjajo.

Osrednja informativna oddaja Lokalni utrip je posvečena dogodkom in novicam na lokalnem

in regionalnem področju in zaokroža dogajanje ob 17. uri od ponedeljka do sobote.

Ob ponedeljkih je ob 18. uri na sporedu »Oddaja o športu«, ki jo pripravljata, urejata in

vodita Anita Kosec in Mateja Kovačec. V oddaji so predstavljeni predvsem lokalni športi in

športniki z aktualnimi dosežki.

Ob ponedeljkih je ob 20. uri na sporedu oddaja »Špilamo in gučimo po domoče«, v kateri

predstavljajo ljudske pevce in godce ter druge zanimive ustvarjalce ljudske kulturne

zakladnice. Oddajo pripravljata Peter Kirič in Marjan Novak. Ponovitvi oddaj lahko

prisluhnite ob nedeljah ob 21. uri.

V torkovi dopoldanski shemi lahko prisluhnete oddaji »Energetsko svetovanje«, ki jo

pripravljata Peter Kirič in energetski svetovalec Ludvik Hriberšek in je namenjena svetovanju

na področju obnovljivih virov energije in ohranjanju okolja z mnogimi koristnimi nasveti.

Oddaja je na sporedu vsak torek ob 10.30.

Torkova večerna oddaja »RADIOaktivno« je namenjena predstavitvi novitet na področju

slovenske glasbe in predstavitvi glasbenih ustvarjalcev v obliki intervjujev. Avtor oddaje je

Boštjan Najžar.


Četrtkov večer je v znamenju kulture. »Oddaja o kulturi« je tista, v kateri predstavljajo

društva, skupine, posameznike, ki so aktivni na kulturnem področju. Oddaja je na sporedu ob

18. uri, ponovitvi oddaje pa lahko prisluhnete v nedeljo, prav tako ob 18. uri.

V oddaji »Filmski krik«, ki je na sporedu ob petkih, so predstavljene novitete in filmske

zanimivosti, poslušalci pa so nagrajeni z brezplačnimi vstopnicami za ogled predstav. Oddajo

pripravlja Peter Horvat in jo lahko slišite ob 15.10.

Oddaje, ki so pripravljene in se med tednom dnevno predvajajo (»Tako se je pelo in igralo

nekoč«, »Pregled glasbenih lestvic«, »Prva mesta v zgodovini« in »Glasbena zgodovina« (tuja

in slovenska)), so krajše oddaje, ki dopolnjujejo in bogatijo podobo radijskega sporeda.

»Knjigo na srce, besedo v usta«, je na sporedu vsakih 14. dni med 10. in 11. uro. V njej

predstavljajo knjižne novosti in posredujejo priporočila za branje. Oddaja nastaja v

sodelovanju s knjižnico Franca Ksavra Meško in jo pripravlja Anita Kosec.

Med 10.30 in 11. uro je v sobotnem dopoldnevu na sporedu oddaja »Male nogice«, ki jo vodi

in ureja Urška Maučič. Oddaja je namenjena pregledu delovanja v vrtcih na širšem področju

slišnosti radia Prlek, v njej o določenih temah na prisrčen način sodelujejo otroci, ki oddajo

oblikujejo tudi z govornimi prispevki.

Med 11. in 12. uro sta na sporedu Otroška oddaja in Dijaški cocktail. Otroška oddaja je

namenjena pregledu delovanja v osnovnih šolah na našem področju in je na sporedu vsako

drugo soboto v času pouka, v njej pa učenci predstavljajo svoje dosežke na šolskem področju.

Avtorica oddaje je Mateja Kovačec, ki oddaje tudi ureja. Oddajo o Gimnaziji Ormož »Dijaški

coctail« pa vsak drugi teden pripravljajo dijaki Gimnazije Ormož, ki posnamejo svoje

prispevke v studiu radia Prlek, kjer za tehnično podobo skrbi Marjan Novak. Ponovitvi obeh

oddaj lahko prisluhnete v nedeljo ob 19. uri.

Točno opoldne je ob sobotah na sporedu lestvica Radio Prlek Top 10, v kateri so na enem

mestu zbrane največje svetovne uspešnice. Lestvico oblikujejo poslušalci sami s glasovanjem

na naši spletni strani. Avtor lestvice je Aljoša Majdič.

V soboto ob 18 uri. se prične slovenska glasbena lestvica »Enajstica«, ki je namenjena


predstavitvi in promociji slovenske zabavne glasbe in pri kateri poslušalci aktivno oblikujejo

lestvico s glasovanjem preko spletne strani www.radioprlek.net. Avtor oddaje je Boštjan

Najžar.

Večerna sobotna oddaja »Saturday Warm Up«, v kateri so predstavljeni plesni ritmi in

lestvica najpriljubljenejših skladb plesne produkcije, se prične ob 19. uri. Za lestvico je

mogoče glasovati preko spletne strani, oddajo pa vodita Aljoša Majdič (DJ Mad Fish) in

Aleksander Žinko (Alexsis DJ).

Verska oddaja je na sporedu ob nedeljah v dopoldanskem delu sporeda, ob 8.30, v kateri so

predstavljeni pomembni običaji in krščanski prazniki ter verska glasba. Oddajo pripravlja

ekipa zunanjih sodelavcev pod vodstvom dekana Janeza Görgnerja, sodelujeta še Natalija

Fajfar in mag. Tanja Vaupotič v vlogi voditeljic oddaje.

Oddaja o gospodarstvu, podjetništvu in turizmu, je na sporedu vsako nedeljo med 10.

in 11. uro. V njej predstavljajo podjetnike, gospodarstvenike, turistične delavce in produkte,

ki so zanimivi čim širšemu krogu ljudi in ki živijo ter delajo na področju slišnosti radia Prlek.

Oddajo pripravlja vodi in ureja Tatjana Mohorko. Ponovitvi lahko prisluhnete v sredo ob 19.

uri.

Kmetijska oddaja je namenjena kmečki populaciji in vsem, ki jih to področje zanima. Na

sporedu je vsako nedeljo med 11. in 12. uro, pripravlja, vodi in ureja pa jo Natalija Škrinjar.

Ponovitvi lahko prisluhnete v četrtek ob 19. uri.

Tedenski pregled dogodkov je zakrožen v nedeljski oddaji z naslovom Včeraj, danes, jutri,

kjer so združena pomembna dogajanja iztekajočega se tedna. Oddaja je na sporedu ob 12. uri.

Ob nedeljah po 13. uri so na sporedu »Čestitke poslušalcev«, v katerih poslušalci voščijo in

pozdravljajo ter izbirajo glasbo. Po koncu čestitk pa izpolnjujejo glasbene želje vse tja do 17.

ure.

Zaradi številnih oddaj, ki jih pripravljajo, je v domačem okolju radio Prlek dobro poznan

medij, predvsem zaradi dejstva, ker objavljajo aktualnosti in obveščajo o dogodkih iz


lokalnega okolja ter dajejo velik pomen sodelovanju s poslušalci preko različnih oblik

komuniciranja.

6.1.5 Oglaševanje

Ključni element, ki vpliva na kakovost in vsebino programa radijskih programov, je

oglaševanje. Oglasi pomenijo posamezni radijski postaji prihodek, ki ga ta lahko namenja za

dvig kakovosti radijskih programov ali za povečanje dobička družbe. Zato je tudi primerno,

da pogledamo, kako je z oglaševanjem na radiu Prlek.

Čeprav radio Prlek sodi pod javni zavod, se delno tudi financira od oglaševanja, zato so temu

tudi primerne cene oglaševalskega prostora, ki so prikazane v spodnji tabeli.

Vrsta oglasa Cena (€)

Oglasna sekunda 0,60

Brano obvestilo do 60 besed 9,60

Pokroviteljske oddaje 30–240

Izdelava enostavnega oglasa 20, 40–36

Izdelava zahtevnejšega oglasa 84

Snemalna ura 30

Paket 1000 sekund 540

Paket 2000 sekund 1020

Tabela 6.5: Cenik oglaševalskega prostora na Radiu Prlek (Vir: Radio Prlek)

Prihodki od trženja reklamnega oglaševanja na Radiu Prlek so bili leta 2009 doseženi v višini

70.920,27 evrov, kar je v primerjavi z letom 2008 za 163 % in v primerjavi s planom za leto

2009 za 136 % več.

Glede oglaševanje je direktor radia Prlek povedal, da je zaradi razmer na trgu in v

gospodarstvu predvsem v občini Ormož in okoliških občin, ki so zelo majhne, težko pridobiti


oglaševalca, vendar pa, ko enkrat dosežeš dogovor z določenim oglaševalcem, ga ni težko

obdržati.

6.1.6 Analiza Radia Prlek po tabeli model lokalnega radia

Oddajni čas Radio Prlek oddaja 24 ur, čeprav v večernih

urah predvajajo glasbo. Z moderiranjem

pričnejo ob 6. uri in končajo ob 18.uri.

Jutranji termin imajo med 6. in 10. uro.

Lastna produkcija Radio ustvarja sam in ima 100 % lastne

produkcije. Ustvarjajo številne oddaje na

vseh področjih, od informativne do

zabavne.

Lokalne vsebine V ospredje postavljajo lokalne vsebine in

dogajanje. Veliko oddajaj temelji na

lokalnih vsebinah (športna, informativna).

Čeprav posvečajo večjo pozornost lokalnim

vsebinam, ne pozabijo tudi na ostale

vsebine širšega pomena.

Lokalni jezik To je verjetno največja pomanjkljivost radia

Prlek, saj lokalnega jezika ne ohranjajo

toliko, kot bi ga lahko, vsaj v kontaktnih

oddajah. Imeli so številna izobraževanja

retorike in s tem pravilne izgovarjave ter

naglaševanja, kar je pozitivno, vendar pa

hkrati uničuje lokalno govorico in melodijo.

Radio preveč uporablja knjižni slovenski

jezik in premalo lokalnega. Res je, da je v

informativnih oddajah in oddajah, ki so bolj

resnega pomena, pomembna uporaba

zborne slovenščine, vendar pa se tega držijo

tudi pri ostalih oddajah in bi to mogoče

lahko popravili. Edina oddaja, kjer lokalni


jezik uporabljajo, je oddaja Gučimo in

špilamo po domače.

Kraj oddajanja Radio Prlek ima svoj studio bolj ali manj v

centru mesta Ormož, natančneje oddajajo iz

ormoškega gradu. S tem so poslušalcem

blizu in jih lahko tudi hitro najdejo, če jih

potrebujejo.

Oglaševanje Radio ne presega meje, ki jo določa zakon

glede oglaševanja. Oglase imajo v blokih in

so dolgi manj kot 12 minut na uro.

Financiranje Financiranje Prleka je mešano, saj dobijo

določeni delež od občin Ormož in Središče

ob Dravi, del pa pridobijo sami s pomočjo

oglaševanja.

Vsebinska raznolikost Radio Prlek je res namenjen vsem vrstam

poslušalcem, saj zagotovo vsakdo najde

nekaj zase. Tako imajo otroške, glasbene,

informativne, športne, verske, gospodarske

… oddaje.

Pokrivanje Kot je razvidno iz Slike 6.2, radio Prlek

pokriva kar veliko površino in s tem več

lokalnih skupnosti. Pokritost ni samo glede

oddajanja, ampak jo pokrivajo tudi glede

dogajanja.

Število zaposlenih Radio Prlek ima skupaj 14 zaposlenih, od

teh so 4 redno zaposleni. Veliko jih dela

več del kot (novinar in moderator hkrati).

Skupaj poskušajo pokriti čim več

dogodkov, lokalnih in tudi ostalih.

Marketing Marketing je na Radio Prlek v preteklosti

bil zelo slabo urejen, sedaj pa se je to malo

bolj uredilo. Težava je tudi v tem, da na tem


območju delujeta še dve radijski postaji in

zato ga je še težje urediti. Poleg tega pa

nimajo zaposlene osebe, ki bi delala samo

na tem.

Poročanje v živo in studijski intervjuji Tudi Radio Prlek se poslužuje poročanja v

živo in studijskih intervjujev. Tako se

novinar velikokrat oglaša iz kraja

dogajanja. Studijski intervjuji pa so značilni

predvsem za jutranji termin, ko v studiu

gostijo različne goste od blizu in daleč, s

številnih področjih delovanja.

Vloga/funkcija informiranja Glavna vloga, tudi ostalih radiev, je

informiranje. Poleg lokalnih informacij

posredujejo tudi ostale, ki so po njihovem

mnenju pomembne za poslušalca. Imajo

osrednjo informativno oddajo Lokalni utrip

(LU) in oddajo Včeraj, danes, jutri, ki je

povzetek LU skozi celoten teden in se

predvaja v nedeljo. Vsako polno uro imajo

novice, prav tako pa podajajo cestne in

vremenske informacije. V novicah ne

poročajo samo o lokalnih temah, ampak

tudi globalno. Primer novic in oddaje

Lokalni utrip je priložen diplomski nalogi.

Vloga/funkcija: vzgojno-izobraževalna V svojem programu imajo tudi oddaje, ki so

namenjene otrokom (Male nogice, Otroška

oddaja in Dijaški cocktail). Prav tako imajo

oddajo o športu in športni rekreaciji. Tudi

na tem področju poskušajo zadovoljiti svoje

poslušalce. K izobraževalnih oddajam bi

lahko prišteli tudi gospodarsko in kmetijsko

oddajo.


Vloga/funkcija: kulturna Tudi na področju kulture so dejavni, saj

imajo Kulturno oddajo, knjižno oddajo,

versko oddajo. Ustvarjajo tudi oddajo, kjer

pregledujejo glasbeno zgodovino.

Vloga/funkcija: zabavna Kot namen vsakega radia, je tudi njihov

namen, da poskrbijo za svoje poslušalce

tudi glede zabave. Tako imajo kontaktno

oddajo v petek zvečer, kjer izpolnjujejo

glasbene želje, imajo glasbene lestvice tuje

in slovenske glasbe …

Tabela 6.6: Analiza Radia Prlek (Vir: lasten)


7 SKLEP

Radio drži ogledalo življenju, sledi novim smernicam, tokovom, dogodkom, osebnostim, je

del dinamičnega in spreminjajočega se sveta. Radijski program ne sme biti le odsev okolja, če

hoče imeti dober stik s poslušalci, mora biti tudi izziv in inovacija. Radio kot množični medij

ni le ogledalo, ki odseva sliko občine, družbe, sveta kot celote. Prevzeti mora aktivnejšo

vlogo. Če je medij le ogledalo, potem pomaga pri ohranjanju statusa quo. (Pirc 2005: 52)

Lokalni radii so v zgodovini ključno vplivali na pluralizacijo medijskega prostora pri nas. Bili

so prvi, ki so na področju elektronskih medijev rušili monopol RTV Slovenija. In RTV

Sloveniji (v tistem času še RTV Ljubljana) so lokalne radijske postaje najbrž tudi zaradi tega

najprej šle v nos. Čez čas so svoje stališče omehčali in so ljudem pod okriljem javnega zavoda

predstavili drugačen program, program, ki je bil bližje in je poročal tudi o rečeh, ki se jih je

RTV Slovenija s svojimi radijskimi programi načeloma v velikem loku izogibala. Naenkrat so

otvoritve cest, novih odsekov, kanalizacije in težave lokalnih knjižnic, postale snov za medije.

In tako je bila vloga lokalcev znana.

Danes imajo tudi lokalne radijske postaje svoj položaj na medijskem trgu. Država jih je sicer

preoblikovala v gospodarske družbe in zdaj pustila na suhem, vendar lokalci še vedno

opravljajo vlogo, ki jim je bila zaupana. Kot je pokazala analiza lokalne radijske postaje

Radio Prlek, ki je po zakonu brez statusa, le-ta opravlja vlogo lokalnega radia. Če pogledamo

glede na značilnosti in funkcij lokalnih radiev, Radio Prlek skoraj v celoti izpolnjuje funkcije

in je tudi po značilnosti lokalni. Je radio, ki deluje v lokalni skupnosti in poskuša pokriti ne

samo ene, temveč tudi druge. Je radio, ki daje velik pomen lokalnemu dogajanju in te

informacije so v ospredju samega programa. Je radio, ki zaposluje malo število ljudi, ki

poskušajo zadovoljiti vse skupine poslušalcev in pokriti čim več lokalnega dogajanja. Je

radio, ki si pridobiva lastne finance s pomočjo oglaševanja lokalnih podjetji in dejavnosti,

hkrati pa je odvisen od prispevka, ki ga dobi od lastnikov (občine Ormož in Središče ob

Dravi). Je radio, ki izdaja brez dvoma kakovosten program, ki ga pripravljajo sami in ki je po

vrhu še dinamičen. Tako lahko ugotovimo, da so se vse hipoteze, ki smo si jih zadali pred

pisanjem diplomske naloge in jih tudi predstavili v uvodu, potrdile. Radiu Prlek je namenjen

širšemu krogu poslušalcev, v prvi meri želi informirati, velik poudarek daje na lokalnim


temam in izpolnjuje vlogo lokalnega radia, kot smo prikazali v tabeli. Edina pomanjkljivost

Radia Prlek je ta, da ima slabše urejen marketing, kar pa je za lokalne radijske postaje tudi

značilno. Vendar poskušajo tudi to pomanjkljivost odpraviti. Imajo različne vsebine in s tem

poskrbijo za vse svoje poslušalce, ne glede na starost ali spol. Najpomembnejšo vlogo imajo

informativne oddaje, posebej še osrednja, Lokalni utrip. Programa ne ustvarja računalnik, niti

ne temelji na odkupljenih novicah, glasbenih željah poslušalcev ali malih oglasih. Lahko bi

rekli, da gre za radijski program v pravem pomenu besede. Radio Prlek pa se srečuje tudi z

veliko konkurenco, saj na njegovem območju delujeta dve večji radijski postaji (Radio Ptuj in

Radio Maxi). Zato bo Prlek moral čim bolje uporabiti svoje prednosti in lastnosti, da bo lahko

konkuriral in s tem povečal delež poslušalcev.

Kot takšnim jim država mora zagotoviti prihodnost. Ljudje lokalne radijske postaje, kot smo

lahko videli, poslušajo. Nihanja sicer so, vendar določen del publike ostaja zvest. In če država

zagotavlja delu prebivalcev pravico do dostopa do čim več medijskih vsebin, mora drugim

zagotoviti dostop do lokalnih informacij ter možnost sodelovanja na javnih tribunah. S tem pa

bi morale lokalne radijske postaje postati v prihodnosti prizorišča spopadov različnih mnenj,

stališč in oblikovanja javnega mnenja v zvezi z reševanjem žgočih vprašanja.

Zaradi preveč obveznosti in premalo bonitet, ki bi jih s statusom pridobili in zaradi težkega

postopka za pridobitev statusa lokalne radijske postaje, se je Radio Prlek odločil, da ne bo

zaprosil za ponovno pridobitev statusa. Kljub temu pa opravlja vlogo lokalnega radia, vendar

pa kakšnih posebnih bonitet zaradi opravljanja svojih dolžnosti, to je objavljanje lokalnih

informacij in drugih lokalnih vsebin, nima. Kljub temu bo nadaljeval s tem, kar je počel do

sedaj in obveščal svoje poslušalce na lokalni ravni.

Radio Prlek ima s svojo zanimivo zgodovino, kjer je obstajala celo možnost, da bo nehal

oddajati, danes prihodnost kot lokalni radio. Vendar bo kljub temu moral še veliko narediti,

da bo postal del vsakdana svojih poslušalcev.


8 LITERATURA

• Cohen, Akiba A., Global Newsroom, Local Audiences: A study of the Eurovision

News Exchange. London: John Libbey & Company Ltd., 1995;

• Crisell, Andrew - Undestanding radio. London, New York : Routledge, 2005;

• Barbrook, Richard, A new way of talking. Community radio in 1980s Britain. Radical

science journal. Str. 81–129, 1987;

• Bašić-Hrvatin, Sandra, Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih: regulacija,

privatizacija, koncentracija in komercializacija medijev. Ljubljana: Mirovni inštitut,

2001;

• Bašić-Hrvatin, Sandra, Državni ali javni servis: perspektive javne radiotelevizije v

Sloveniji. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2002;

• Bašić-Hrvatin, Sandra, Medijsko lastništvo: vpliv lastništva na neodvisnost in

pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-socialističnih državah. Ljubljana:

Mirovni inštitut, 2004;

• Bašič-Hrvatin, Sandra in Kučič, Lenart J., Monopoly – družabne igre trgovanja z

mediji. Medijska preža, 2002;

• Brecht, Berthold, Umetnikova pot: Spisi o gledališču, liriki in romanu. Izbral in

prevedel Voglar, Dušan. Ljubljana: CZ, 1987;

• Erjavec Karmen, Volčič Zala, Odraščanje z mediji. Ljubljana: ZPM, 1999;

• Golčar, Bojan, Na poti k drugačnemu radiu, Maribor: Mariborski radio Študent -

MARŠ, 2003;

• Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana d.o.o., Redna letna raziskava

stanja medijskega pluralizma v Republiki Sloveniji v letu 2009 na področju slovenskih

tiskanih, radijskih in televizijskih medijev ter elektronskih publikacij. Ljubljana:

Ministrstvo za kulturo, 2010;




Ministrstvo za kulturo, 2009;





Ministrstvo za kulturo, 2008.




Ministrstvo za kulturo, 2007.

• Krišelj, Marjan, Javna občila in komunikacijska tehnologija – radio. Ljubljana:

Radio Slovenija (1994/95);

• Krišelj, Marjan, Javna občila in komunikacijska tehnologija – radio. 2. zvezek.

Ljubljana: Radio Slovenija (1993/94);

• Macleish, Robert, The technique of radio production: a manual for local broadcasters.

London, Boston: Focal press, 1986;

• McQuail, Denis, Audience Analysis. Sage Publicationes, Thousand Oask, 1997;

• Milič, Dušan, Trendi v radijskem novinarstvu, diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v

Ljubljani - FDV, 1998;

• Moy, Patricia, Michael R. McCluskey, Kelley McCoy in Margaret A. Spra; Political

Correlates of Local News Media Use. International Communication Association, 532–

546, (2004);

• Nicodemus, Diane M., Mobilizing Information: Local News and The Formation of

Viable Political Community. Political Communication, 167–176 (2004);

• Ogrizek, Saša, Temeljne značilnosti slovenske radijske publicistike, diplomsko delo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani – FDV, 1998;

• Oseli, Petra, Ima tretji radijski sektor v Sloveniji prihodnost.Medijska preža, poletje-

jesen (2002);

• Oštir, Denis, Vloga lokalnih radijskih postaj v Sloveniji, diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani – FDV, 2003;

• Petković, Brankica, Mediji za državljane. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2006;

• Pirc, Tatjana; Radio: zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan, 2005;

• Pišlar, Marko, Radio v prostoru, diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani –

FDV, 1998;

• Potočnik, Jasna, Lokalni radio v tranziciji, 40 let Koroškega radia (publikacija ob

40-letnici Koroškega radia), 2002;


• Potočnik, Jasna, Stil radijskega poročevalstva in kultura govora, diplomsko delo.

Ljubljana - Univerza v Ljubljani - FDV, 2004;

• Pravilnik o programih posebnega pomena;

• Pravilnik o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije;

• Pravilnik o merilih za financiranje programskih vsebin radijskih ali televizijskih

programov s statusom lokalnega, regionalnega ali študentskega značaja;

• Vute, Danilo, Vloga lokalne nekomercialne radijske postaje, diplomsko delo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani – FDV, 1997;

• Zakon o medijih;

• Zakon o telekomunikacijah;

• Zgrabljić, Nada, Radio: mit i informacija, dijalog i demokracija. Zagreb: Golden

marketing - Tehnička knjiga, 2007.

SPLETNI VIRI

• Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=173111 (13. 6. 2010)

• Časopis Dnevnik http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042350257 (11. 6.

2010)

• Horvitz Robert; Local radio Handbook, dostopno na: http://www.jvnf.org/books/Local_Radio_Handbook_Robert_Horvitz.pdf (11. 1. 2011)

• Ministrstvo za kulturo http://www.mk.gov.si/

• Nacionalna raziskava branosti http://www.nrb.info/

• Radio Prlek http://www.radioprlek.net/

• Svet za radiodifuzijo http://www.srdf.si/sl/tv_in_radio_programi (11. 6. 2010)

OSTALI VIRI

• Pogovor z direktorjem in odgovornim urednikom na Radiu Prlek Petrom Kiričem (1.

7. 2010).

• Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Nevenka Korpič, univ. dipl. zgodovinarka in univ.

dipl. etnologinja.


9 PRILOGA

V prilogi je dodana programska shema radia Prlek (vir: Radio Prlek).

9.1 Programska shema

PONEDELJEK

06:00 Dobro jutro 06:30 Godovnik 06:45 TAKO SE JE PELO IN IGRALO NEKOČ 06:50 Na današnji dan 07:00 Novice 07:10 Napoved dogodkov 07:30 Horoskop 07:40 Ćrna kronika 07:50 SLOVENSKA Glasbena zgodovina 08:00 Novice 08:10 Poročilo Policijske postaje Ormož 08:25 Malice 08:30 Obvestila in osmrtnice 08:35 Danes v časopisju 08:50 GLASBENA ZGODOVINA 09:00 Novice 09:23 Rojstva 09:27 Malice 09:30 Dežurstva 09:50 MINUTKE ZA ZDRAVJE 10:00 Novice 10:30 MIHA GA PIHNE 10:30 Aktualno 10:50 1. MESTA LESTVIC V PRETEKLOSTI 11:00 Novice 11:30 Obvestila 11:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)

12:00 Novice 12:30 Aktualno 12:50 RADIO PRLEK TOP 10 (KRATEK PREGLED)

13:00 Novice 13:30 Aktualno 14:00 Novice 14:30 Obvestila 14:50 1. mesta svetovnih lestvic 15:00 Novice 15:30 Napoved dogodkov 15:50 SATURDAY WARM UP TOP 10 (KRATEK PREGLED)

16:00 Novice 16:30 Obvestila in osmrtnice


16:43 Dežurstva 17:00 Lokalni utrip 17:20 Glasbene želje 17:55 1. mesta svetovnih lestvic 18:00 ODDAJA O LOKALNEM ŠPORTNEM DOGAJANJU 18:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)

20:00 GLASBA NON-STOP - 2 URI HITOV 20:30 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)

21:00 RADIO PRLEK TOP 10 (KRATEK PREGLED)

22:00 2 URI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Tabela 9.1: Programska shema: ponedeljek

TOREK

06:00 Dobro jutro 06:30 Godovnik 06:45 TAKO SE JE PELO IN IGRALO NEKOČ 06:50 Na današnji dan 07:00 Novice 07:10 Napoved dogodkov 07:30 Horoskop 07:40 Črna kronika 07:50 SLOVENSKA Glasbena zgodovina 08:00 Novice 08:10 Poročilo Policijske postaje Ormož 08:25 Malice 08:30 Obvestila in osmrtnice 08:35 Danes v časopisju 08:50 GLASBENA ZGODOVINA 09:00 Novice 09:23 Rojstva 09:27 Malice 09:30 Dežurstva 09:50 MINUTKE ZA ZDRAVJE 10:00 Novice 10:25 SKRITI MIKROFON 10:30 ODDAJA O ENERGETSKEM SVETOVANJU 10:50 1. MESTA LESTVIC V PRETEKLOSTI 11:00 Novice 11:30 Obvestila 11:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)


13:00 Novice 13:30 Aktualno 14:00 Novice


14:30 Obvestila 14:50 1. mesta svetovnih lestvic 15:00 Novice 15:30 Napoved dogodkov 15:50 SATURDAY WARM UP TOP 10 (KRATEK PREGLED)

16:00 Novice 16:30 Obvestila in osmrtnice 16:43 Dežurstva 17:00 Lokalni utrip 17:20 Glasbene želje 17:55 1. mesta svetovnih lestvic 18:00 RADIOaktivno 18:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)

20:00 GLASBA NON-STOP - 2 URI HITOV 20:30 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)


22:00 2 URI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Tabela 9.2: Programska shema: torek

SREDA 06:00 Dobro jutro 06:30 Godovnik 06:45 TAKO SE JE PELO IN IGRALO NEKOČ 06:50 Na današnji dan 07:00 Novice 07:10 Napoved dogodkov 07:30 Horoskop 07:40 Črna kronika 07:50 SLOVENSKA Glasbena zgodovina 08:00 Novice 08:10 Poročilo Policijske postaje Ormož 08:25 Malice 08:30 Obvestila in osmrtnice 08:35 Danes v časopisju 08:50 GLASBENA ZGODOVINA 09:00 Novice 09:23 Rojstva 09:27 Malice 09:30 Dežurstva 09:50 MINUTKE ZA ZDRAVJE 10:00 Novice 10:30 Aktualno 10:50 1. MESTA LESTVIC V PRETEKLOSTI 11:00 Novice 11:30 Obvestila 11:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)




16:00 Novice 16:30 Obvestila in osmrtnice 16:43 Dežurstva 17:00 Lokalni utrip 17:20 Glasbene želje 17:55 1. mesta svetovnih lestvic 18:00 RADIO PRLEK TOP 10 (PONOVITEV) 18:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)

19:00 ODDAJA O GOSPODARSTVU, PODJETNIŠTVU IN TURIZMU (PONOVITEV) 19:25 MIHA GA PIHNE 20:00 GLASBA NON-STOP - 2 URI HITOV 20:30 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)


22:00 2 URI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Tabela 9.3: Programska shema: sreda

ČETRTEK 06:00 Dobro jutro 06:30 Godovnik 06:45 TAKO SE JE PELO IN IGRALO NEKOČ 06:50 Na današnji dan 07:00 Novice 07:10 Napoved dogodkov 07:30 Horoskop 07:40 Črna kronika 07:50 SLOVENSKA Glasbena zgodovina 08:00 Novice 08:10 Poročilo Policijske postaje Ormož 08:25 Malice 08:30 Obvestila in osmrtnice 08:35 Danes v časopisju 08:50 GLASBENA ZGODOVINA 09:00 Novice 09:23 Rojstva 09:27 Malice 09:30 Dežurstva


09:50 MINUTKE ZA ZDRAVJE 10:00 Novice 10:30 Aktualno 10:50 1. MESTA LESTVIC V PRETEKLOSTI 11:00 Novice 11:30 Obvestila 11:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)



16:00 Novice 16:30 Obvestila in osmrtnice 16:43 Dežurstva 17:00 Lokalni utrip 17:20 Glasbene želje 17:55 1. mesta svetovnih lestvic 18:00 KULTURNA ODDAJA 18:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)

19:00 KMETIJSKA ODDAJA (PONOVITEV) 19:25 SKRITI MIKROFON 20:00 GLASBA NON-STOP - 2 URI HITOV 20:30 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)


22:00 2 URI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Tabela 9.4: Programska shema: četrtek

PETEK 06:00 Dobro jutro 06:30 Godovnik 06:45 TAKO SE JE PELO IN IGRALO NEKOČ 06:50 Na današnji dan 07:00 Novice 07:10 Napoved dogodkov 07:30 Horoskop 07:40 Črna kronika 07:50 SLOVENSKA Glasbena zgodovina 08:00 Novice 08:10 Poročilo Policijske postaje Ormož 08:25 Malice


08:30 Obvestila in osmrtnice 08:35 Danes v časopisju 08:50 GLASBENA ZGODOVINA 09:00 Novice 09:23 Rojstva 09:27 Malice 09:30 Dežurstva 09:50 MINUTKE ZA ZDRAVJE 10:00 Novice 10:30 Aktualno 10:50 1. MESTA LESTVIC V PRETEKLOSTI 11:00 Novice 11:30 Obvestila 11:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)


13:00 Novice 13:30 Aktualno 14:00 Novice 14:30 Obvestila 14:50 1. mesta svetovnih lestvic 15:00 Novice 15:11 Filmski krik 15:30 Napoved dogodkov 15:50 SATURDAY WARM UP TOP 10 (KRATEK PREGLED)

16:00 Novice 16:30 Obvestila in osmrtnice 16:43 Dežurstva 17:00 Lokalni utrip 17:20 Glasbene želje 17:55 1. mesta svetovnih lestvic 18:00 PETEK S TONETOM 20:00 GLASBA NON-STOP - 2 URI HITOV 20:30 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)


22:00 2 URI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Tabela 9.5: Programska shema: petek

SOBOTA 07:00 Dobro jutro 07:10 Napoved dogodkov 07:25 Na današnji dan 07:30 Horoskop 07:40 Črna kronika 07:50 Glasbena zgodovina


08:00 Novice 08:10 POROČILO POLICIJSKE POSTAJE ORMOŽ 08:25 Malice 08:30 Obvestila in osmrtnice 08:35 Danes v časopisju 08:50 1. mesta lestvic v preteklosti 09:00 Novice 09:23 Rojstva 09:27 Malice 09:30 Dežurstva 10:00 Novice 10:30 Aktualno 10:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)

11:00 Novice 11:10 DIJAŠKI COCKTAIL / OTROŠKA ODDAJA 11:50 RADIO PRLEK TOP 10 (KRATEK PREGLED)

12:00 Novice 12:11 RADIO PRLEK TOP 10

13:00 Novice 14:00 Novice 14:30 Obvestila 15:00 Novice 15:11 Čestitke 15:20 Glasbene želje DO 18h 15:50 SATURDAY WARM UP TOP 10

16:00 Novice 16:30 Obvestila in osmrtnice 16:43 Dežurstva 17:00 Lokalni utrip 17:20 Glasbene želje 18:00 ENAJSTICA

19:00 SATURDAY WARM UP

21:00 PREDSTAVLJAMO DJ-E: ENOURNI MIX 21:55 SATURDAY WARM UP TOP 10 (KRATEK PREGLED)

22:00 HOUSE PARTY DO 2. ure zjutraj Tabela 9.6: Programska shema: sobota

NEDELJA 07:30 Kmetijski nasveti 07:50 Glasbena zgodovina 08:00 Dobro jutro 08:10 Vreme, biovreme 08:25 Na današnji dan 08:30 Obvestila in osmrtnice 08:35 Verska oddaja 08:45 Horoskop


08:50 1. mesta lestvic v preteklosti 09:00 Novice 09:23 Rojstva 09:27 Napoved dogodkov 09:30 Dežurstva 09:50 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)

10:00 Novice 10:10 Oddaja o gospodarstvu, izzivih podjetništva in turizma 11:00 Kmetijska oddaja 12:00 Včeraj, danes, jutri - tedenski pregled lokalnega utripa 12:40 Obvestila in osmrtnice 13:00 Čestitke IN GLASBENE ŽELJE DO 17. URE 14:30 Obvestila 14:50 RADIO PRLEK TOP 10 (KRATEK PREGLED)

15:00 Novice 16:30 Obvestila in osmrtnice 17:00 DJ MALA MALINA PREDSTAVLJA SLOVENSKI MIX 17:30 SATURDAY WARM UP TOP 10 (KRATEK PREGLED)

18:00 KULTURNA ODDAJA (PONOVITEV) 19:00 DIJAŠKI COCKTAIL / OTROŠKA ODDAJA (PONOVITEV) 20:00 GLASBA NON-STOP - 2 URI HITOV 20:30 ENAJSTICA (KRATEK PREGLED)


22:00 2 URI NARODNO-ZABAVNE GLASBE Tabela 9.7: Programska shema: nedelja




Documents

Diplomsko delo - CORE · V THE ROLE OF LOCAL RADIO Key words: Local media, local radio, public interest, radio programmes, local radio model UDC: 316.77:366.636(043.2) Summary In