Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO
DIPLOMSKO DELO
BARBARA STARIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO
Študijski program: Matematika in fizika
ANALIZA NALOG IZBIRNEGA TIPA S
TEKMOVANJ ZA STEFANOVA PRIZNANJA
DIPLOMSKO DELO
Mentor: dr. BOJAN GOLLI, izr. prof. Kandidatka: Barbara Starič
Somentorica: dr. NADA RAZPET, viš. pred.
Ljubljana, september, 2016
I
Iskrena zahvala mentorju dr. Bojanu Golliju in somentorici dr. Nadi Razpet za vso pomoč,
nasvete ter usmeritve. Njuno vodenje je bilo izredno strokovno ter poučno. Posebna zahvala
gre tudi Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za posredovanje statističnih
podatkov.
III
Povzetek
V diplomskem delu je predstavljena analiza nalog izbirnega tipa s tekmovanj za Stefanova
priznanja. Predstavljena sta zgodovina in popularizacija tekmovanja. Podrobneje sem
pregledala tri šolska leta in tri najbolj obsežne teme: vzgon, silo ter gibanje. Primerjala sem
uspešnost reševanja nalog ter analizirala učinkovitost odgovorov. Na podlagi statističnih
podatkov sem ugotovila, da ni opaznega napredka pri reševanju nalog od leta do leta in da
tekmovalci naloge o vzgonu ter silah bistveno slabše rešujejo kot naloge o gibanju. To
pripisujem težavnosti. Za vsako od nalog iz let 2004, 2007 in 2008 s tekmovanj za zlato
Stefanovo priznanje sem sestavila graf, iz katerega je razvidno, ali možni odgovori zastavljeni
tako, da razlikujejo med uspešnimi in manj uspešnimi tekmovalci. Pri nekaterih nalogah se je
razlika jasno pokazala, pri drugih pa ne, kar lahko kaže na to, da je večina nalogo reševala z
ugibanjem. Naloge iz leta 2004 so bile glede na učinkovitost dobre, tiste iz leta 2008 pa
predvsem lahke.
Ključne besede: tekmovanje za Stefanovo priznanje, izbirni tip nalog, uspešnost reševanja
nalog, učinkovitost odgovorov
V
Abstract
This diploma thesis presents an analysis of multiple choice questions in the elementary school
physics competition. It presents the history and popularisation of the competition. In detail I
examined three school years and three rather extensive topics: buoyancy, force and motion. I
also compared the successfulness of problem solving and analysed the effectiveness of
responses. Based on statistical data I concluded that there was no significant progress in
problem solving through the years. I found out that competitors are solving motion related
problems fundamentally better than those related to buoyancy and forces which I attribute to
different levels of difficulty. I created a graph for every exercise from the elementary school
physics competitions from years 2004, 2007 and 2008 from which it is evident if possible
solutions are given in a manner to differentiate between successful and less successful
competitors. With some exercises the difference was clearly seen, but with others it was not,
which can indicate that the majority of competitors were solving that specific problem with
speculation. Considering the effectiveness of distractors, the test problems from the 2004
competition were good, while the ones from 2008 were mostly easily solvable.
Keywords: elementary school physics competition, multiple choice type questions,
successfulness of problem-solving, effectiveness of distractors
VII
Kazalo vsebine
1 UVOD ............................................................................................................................................... 1
2 TEKMOVANJA OSNOVNOŠOLCEV V ZNANJU FIZIKE ZA STEFANOVA PRIZNANJA ........................... 3
2.1 ZGODOVINA TEKMOVANJA ..................................................................................................... 3
2.2 CILJI IN NAMEN TEKMOVANJA ................................................................................................ 3
2.3 POPULARIZACIJA TEKMOVANJA .............................................................................................. 4
2.3.1 ŠOLSKO TEKMOVANJE ..................................................................................................... 4
2.3.2 PODROČNO TEKMOVANJE .............................................................................................. 4
2.3.3 DRŽAVNO TEKMOVANJE: ................................................................................................ 5
2.4 TIPI NALOG IN NJIHOVA POGOSTOST ..................................................................................... 5
2.5 POTEK DRŽAVNEGA TEKMOVANJA ZA ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE ................................. 6
3 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI REŠEVANJA NALOG IZ VZGONA, SIL IN GIBANJA .................................. 9
3.1 NALOGE IZ VZGONA ................................................................................................................ 9
3.2 NALOGE IZ SIL ........................................................................................................................ 14
3.3 NALOGE IZ GIBANJA .............................................................................................................. 20
3.4 POVZETEK .............................................................................................................................. 26
4 ANALIZA UČINKOVITOSTI ODGOVOROV ....................................................................................... 28
5 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 90
IX
Kazalo slik
Slika 2.1: Reševanje teoretičnih nalog v 8. razredu ................................................................................. 7
Slika 2.2: Reševanje eksperimentalnih nalog v 9. razredu ...................................................................... 7
Slika 2.3: Pripravljeni pripomočki za eksperimentalno nalogo v 9. razredu ........................................... 8
Slika 3.1: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz vzgona po
posameznih letih ................................................................................................................................... 12
Slika 3.2: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz vzgona iz let
2004, 2007 in 2008 ................................................................................................................................ 12
Slika 3.3: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil po
posameznih letih ................................................................................................................................... 18
Slika 3.4: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004,
2007 in 2008 .......................................................................................................................................... 18
Slika 3.5: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz gibanja po
posameznih letih ................................................................................................................................... 24
Slika 3.6: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004,
2007 in 2008 .......................................................................................................................................... 24
Slika 4.1: Krivulja odgovorov na izbrano vprašanje ............................................................................... 28
Slika 4.2: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.
vprašanje v 8. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 30
Slika 4.3: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 2.
vprašanje v 8. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 32
Slika 4.4: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 3.
vprašanje v 8. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 34
Slika 4.5: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 4.
vprašanje v 8. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 36
Slika 4.6: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 5.
vprašanje v 8. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 38
Slika 4.7: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.
vprašanje v 9. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 41
Slika 4.8: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 2.
vprašanje v 9. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 43
Slika 4.9: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 3.
vprašanje v 9. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 45
Slika 4.10: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 4.
vprašanje v 9. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 47
Slika 4.11: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 5.
vprašanje v 9. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 49
Slika 4.12: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.
vprašanje v 8. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 52
Slika 4.13: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 2.
vprašanje v 8. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 54
X
Slika 4.14: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 3.
vprašanje v 8. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 56
Slika 4.15: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 4.
vprašanje v 8. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 58
Slika 4.16: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 5.
vprašanje v 8. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 60
Slika 4.17: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.
vprašanje v 9. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 63
Slika 4.18: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 2.
vprašanje v 9. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 65
Slika 4.19: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 3.
vprašanje v 9. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 67
Slika 4.20: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 4.
vprašanje v 9. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 69
Slika 4.21: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 5.
vprašanje v 9. razredu leta 2007 ........................................................................................................... 71
Slika 4.22: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.
vprašanje v 8. razredu leta 2008 ........................................................................................................... 74
Slika 4.23: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 2.
vprašanje v 8. razredu leta 2008 ........................................................................................................... 76
Slika 4.24: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 3.
vprašanje v 8. razredu leta 2008 ........................................................................................................... 77
Slika 4.25: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 4.
vprašanje v 8. razredu leta 2008 ........................................................................................................... 79
Slika 4.26: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.
vprašanje v 9. razredu leta 2008 ........................................................................................................... 82
Slika 4.27: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 2.
vprašanje v 9. razredu leta 2008 ........................................................................................................... 84
Slika 4.28: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 3.
vprašanje v 9. razredu leta 2008 ........................................................................................................... 86
Slika 4.29: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 4.
vprašanje v 9. razredu leta 2008 ........................................................................................................... 88
XI
Kazalo tabel
Tabela 3.1: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz vzgona iz let 2004, 2007 in
2008 ....................................................................................................................................................... 11
Tabela 3.2: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004, 2007 in 2008 .. 17
Tabela 3.3: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004, 2007 in 2008 .. 23
Tabela 4.1: Rezultati 1. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 29
Tabela 4.2: Rezultati 2. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 31
Tabela 4.3: Rezultati 3. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 33
Tabela 4.4: Rezultati 4. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 35
Tabela 4.5: Rezultati 5. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 37
Tabela 4.6: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 8.razredu leta
2004 ....................................................................................................................................................... 39
Tabela 4.7: Rezultati 1. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 40
Tabela 4.8: Rezultati 2. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 42
Tabela 4.9: Rezultati 3. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 44
Tabela 4.10: Rezultati 4. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk . 46
Tabela 4.11: Rezultati 5. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk . 48
Tabela 4.12: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 9.razredu
leta 2004 ................................................................................................................................................ 50
Tabela 4.13: Rezultati 1. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 52
Tabela 4.14: Rezultati 2. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 53
Tabela 4.15: Rezultati 3. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 55
Tabela 4.16: Rezultati 4. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 57
Tabela 4.17: Rezultati 5. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 59
Tabela 4.18: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 8.razredu
leta 2007 ................................................................................................................................................ 61
Tabela 4.19: Rezultati 1. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 63
Tabela 4.20: Rezultati 2. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 64
Tabela 4.21: Rezultati 3. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 66
Tabela 4.22: Rezultati 4. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk 68
Tabela 4.23: Rezultati 5. vprašanja za 9.razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 70
Tabela 4.24: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 9.razredu
leta 2007 ................................................................................................................................................ 72
Tabela 4.25: Rezultati 1. vprašanja za 8. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 73
Tabela 4.26: Rezultati 2. vprašanja za 8. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 75
Tabela 4.27: Rezultati 3. vprašanja za 8. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 77
Tabela 4.28: Rezultati 4. vprašanja za 8. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 79
Tabela 4.29: Rezultati vseh 4 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 8.razredu
leta 2008 ................................................................................................................................................ 80
Tabela 4.30: Rezultati 1. vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 81
Tabela 4.31: Rezultati 2. vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 83
Tabela 4.32: Rezultati 3 .vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 85
XII
Tabela 4.33: Rezultati 4. vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 87
Tabela 4.34: Rezultati vseh 4 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 9.razredu
leta 2008 ................................................................................................................................................ 89
1
1 UVOD
V diplomskem delu bom predstavila tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova
priznanja, in sicer zgodovino, cilje in namene, popularizacijo in potek tekmovanj.
Namen diplomskega dela je raziskati naloge – njihov tip ter pogostost. Izbrala bom tri teme,
ki se najpogosteje pojavljajo pri vprašanjih izbirnega tipa ter za tri šolska leta preverila, katero
temo so tekmovalci reševali najbolje, katero najslabše in ali se je z leti uspeh izboljševal.
Osredotočila se bom na učinkovitost ponujenih odgovorov pri nalogah izbirnega tipa.
Cilj raziskave je ugotoviti, katere teme so najpogosteje zajete v tekmovalnih nalogah, katere
so najbolj težavne ter katero od izbranih tem so učenci na tekmovanju reševali najbolje, katero
najslabše in ali je opaziti kak napredek. Drugi del se nanaša na učinkovitost odgovorov pri
vprašanjih izbirnega tipa. Pri tem se bom osredotočila na problem sestavljanja nalog s
podanimi odgovori ter na kriterije za dobro formulirane naloge ter ponujene odgovore.
Skušala bom odgovoriti na naslednja vprašanja:
Kakšni so tipi nalog ter kakšna je njihova pogostost?
Katero temo od vnaprej izbranih so učenci pri vprašanjih izbirnega tipa reševali
najbolje, katero najslabše?
Ali se je z leti uspeh izboljševal ali je ostal približno enak?
Kako učinkoviti so zavajajoči odgovori?
Kakšni so kriteriji za dobro sestavljene naloge in ponujene odgovore?
Ali so na podlagi analize tekmovalne naloge dobro sestavljene?
Ali je na podlagi morebitnega napredka pri reševanju nalog možno vnaprej predvideti,
ali bo vprašanje dobro ali slabo?
Ali lahko učenci iz pregleda tekmovanj starejših let ugotovijo, katere teme se
najpogosteje uporabljajo in ali se naloge znotraj le-teh ponavljajo?
Ali lahko učenci pridejo do doseženih točk z eventualnimi ugibanji med zgolj dvema
izbranima odgovoroma ob predpostavki, da ostale takoj izločijo?
Metodo ocenjevanja odgovorov na vprašanja s podanimi odgovori so prvi predlagali
avtorji članka 1. Metoda je predstavljena v poglavju analiza učinkovitosti
odgovorov. Avtorji so metodo demonstrirali na primerih vprašanj izbirnega tipa pri
2
raziskavi FCI (Force Concept Inventary) 2, pri kateri so raziskovali napačne
predstave študentov o silah in gibanju.
Dr. Barbara Rovšek iz Pedagoške fakultete je v članku 3 analizirala rezultate
tekmovanja za Stefanova priznanja v šolskem letu 2013/2014.
Zanimalo jo je, kako uspešni so bili osmošolci ter devetošolci na tekmovanju v
omenjenem šolskem letu. Ugotovila je, da je uspešnost odvisna od več parametrov. Za
pravo predstavo o znanju učencev je treba rezultate podrobneje analizirati. O
razširjenosti alternativnih predstav in razumevanj lahko sklepamo na podlagi
frekvence različnih odgovorov pri nalogah izbirnega tipa. S primerjanjem frekvence
pravilnih odgovorov lahko sklepamo o težavnosti obravnavanih fizikalnih vsebin.
Lahko pa primerjamo uspešnost različnih skupin tekmovalcev pri reševanju
objektivno lažjih oziroma težjih nalog.
Analiza rezultatov je pokazala, da se objektivnost ocenjevanja z vsako naslednjo
stopnjo tekmovanja izboljša. Več učencev je namreč na šolskem tekmovanju doseglo
veliko število točk, a le malo se jih je s področnega tekmovanja nato uvrstilo na
državnega.
V članku z naslovom Physics competitions for learners of primary
schools in Slovenia sta dr. Rovšek in dr. Repnik predstavila izkušnje s tekmovanjem v
znanju fizike pri osnovnošolcih. Opisala sta vsa tri področja tekmovanja; šolsko,
področno ter državno, ter za slednje navedla razloge, zakaj je Komisija za
popularizacijo obdržala eksperimentalni del tekmovanja. Prikazala sta primere tipov
nalog ter frekvenco fizikalnih tem.
Omenjena avtorja sta predstavila sodobno obliko fizikalnih tekmovanj za 8. ter 9.
razred osnovne šole. Izpostavila sta, da je pomembno ohraniti tekmovanje na treh
stopnjah ter da obdržati eksperimentalne naloge na zadnji stopnji, torej državnem
tekmovanju. 4
3
2 TEKMOVANJA OSNOVNOŠOLCEV V ZNANJU FIZIKE ZA
STEFANOVA PRIZNANJA
2.1 ZGODOVINA TEKMOVANJA
Tekmovanja iz fizike za osnovnošolce so potekala že pred letom 1980, prvo republiško
tekmovanje pa je bilo leta 1981 na Pedagoški akademiji v Mariboru. Tekmovanje je potekalo
v okviru srečanja mladih tehnikov Slovenije. Na njem je sodelovalo 16 ekip sedmošolcev in
22 ekip osmošolcev 5.
Leta 1982 so fiziki v Mariboru v sodelovanju z Društvom matematikov, fizikov in
astronomov Slovenije organizirali prvo samostojno republiško tekmovanje. Torej je bilo letos
na sporedu že 36. tekmovanje.
Po osamosvojitvi Slovenije so se leta 1992 tekmovanja iz republiških preimenovala v
državna, od leta 1994 pa osnovnošolci tekmujejo za zlata, srebrna in bronasta Stefanova
priznanja.
Že od nekdaj so se fizikalna tekmovanja razlikovala od ostalih osnovnošolskih tekmovanj.
Tekmovali niso posamezniki, ampak dvočlanske ekipe, tekmovanje pa je poleg teoretičnih
zajemalo tudi eksperimentalne naloge. S šolskih letom 1999/2000 se je končalo reševanje
teoretičnega dela tekmovanja v parih, ostalo pa je ekipno reševanje eksperimentalnega dela.
Od šolskega leta 2005/2006 dalje pa učenci oba dela tekmovanja rešujejo individualno.
2.2 CILJI IN NAMEN TEKMOVANJA
Eden od ciljev tekmovanj je zagotovo širjenje in poglabljanje že osvojenih znanj, ki segajo
tudi nad zahtevnostjo rednega programa na področju fizike za osnovno šolo in so dober
pokazatelj primerjave znanj med učenci. Sama tekmovanja lahko odkrijejo in spodbujajo za
fiziko nadarjene učence ter jih motivirajo za nadaljnje poglabljanje znanja. Eden od glavnih
namenov pa je izpopolnjevanje v eksperimentalnem delu. Tekmovanja pa so hkrati tudi
priložnost za druženja mladih iz različnih šol in okolij ter mentorjev.
4
2.3 POPULARIZACIJA TEKMOVANJA
2.3.1 ŠOLSKO TEKMOVANJE
Šolsko tekmovanje je prva raven tekmovanja, ki poteka znotraj vsake osnovne šole. Datum in
ura sta vnaprej določena z razpisom in sta enotna za vse šole v Sloveniji. Prav tako so enotne
naloge. Na šolsko tekmovanje se lahko prijavijo vsi učenci 8. in 9. razreda devetletke.
Predsednik šolske tekmovalne komisije se z ravnateljem šole dogovori za nemoten potek
tekmovanja. Za fotokopiranje ter tajnost tekmovalnih pol poskrbi ravnatelj. Predsednik šolske
tekmovalne komisije pa je pristojen tudi za to, da svojimi sodelavci pridobi ocenjevalce.
Poskrbeti mora tudi za vpis tekmovalcev v zapisnik, za arhiviranje celotne tekmovalne
dokumentacije ter objavo dosežkov. Prav tako je njegova naloga prijaviti tekmovalce na
drugo raven tekmovanja (področno tekmovanje).
Šolska tekmovalna komisija poskrbi za izvedbo tekmovanja, ovrednotenje izdelkov
tekmovalcev, vnos števila doseženih točk po posameznih nalogah v informacijski strežnik,
določitev ter razglasitev vrstnega reda tekmovalcev po uspehu, določitev prejemnikov
bronastih Stefanovih priznanj ter določitev udeležencev področnega tekmovanja.
2.3.2 PODROČNO TEKMOVANJE
Področnega tekmovanja se lahko udeležijo učenci 8. in 9. razreda, ki so na šolskem
tekmovanju dosegli najboljše rezultate. Udeležijo se ga 3 % vseh učencev 8. razreda in 3 %
vseh učencev 9. razreda na šoli. Poleg tega se nadaljnjega tekmovanja lahko udeležijo tudi
tekmovalci, ki jih na osnovi dosežkov s šolskih tekmovanj izbere državna tekmovalna
komisija po pregledu vseh rezultatov šolskih tekmovanj.
5
2.3.3 DRŽAVNO TEKMOVANJE:
Državnega tekmovanja se lahko udeležijo učenci 8. in 9. razreda osnovne šole, ki so si to
pravico priborili na področnem tekmovanju. Udeleži se ga 0,5 % vseh učencev 8. razreda ter
0,5 % vseh učencev 9. razreda.
Državna tekmovalna komisija določi 80 % kandidatov za državno tekmovanje glede na
število tekmovalcev, prijavljenih na področno tekmovanje, dodatne tekmovalce pa izbere na
osnovi dosežkov s področnih tekmovanj, potem ko so zbrana vsa poročila. Državna
tekmovanja že od samega začetka potekajo na dveh lokacijah, in sicer na Pedagoški fakulteti
v Ljubljani ter Pedagoški fakulteti v Mariboru. Sprva so tekmovanja potekala na eni od
omenjenih lokacij, in sicer dve leti zapored, nato pa dve leti na drugi lokaciji. Od šolskega leta
2005/2006 dalje pa zaradi večjega števila sprejetih tekmovalcev na državnem tekmovanju
potekajo na obeh lokacijah hkrati.
Naloge ovrednoti ena tekmovalna komisija – vrednotenje poteka izmenično, in sicer dve leti
zaporedoma na Pedagoški fakulteti v Mariboru in dve leti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Pri izvedbi tekmovanja in vrednotenju izdelkov sodelujejo učitelji fizike in študenti fizike pod
vodstvom svojih profesorjev. Letos sem se vrednotenja udeležila tudi jaz.
Tekmovalne komisije ovrednotijo izdelke in objavijo dosežke najkasneje v treh dneh po
izvedenem tekmovanju.
2.4 TIPI NALOG IN NJIHOVA POGOSTOST
Naloge, ki se pojavljajo na tekmovanjih za srebrno in zlato Stefanovo priznanje, so teoretične,
izbirnega tipa ali eksperimentalne.
Na tekmovanju za srebrno Stefanovo priznanje je bilo v šolskih letih 2006/2007 in 2007/2008
pet nalog izbirnega tipa ter tri teoretične naloge. Pred tem pa je bilo področno tekmovanje
sestavljeno iz osmih teoretičnih nalog.
Na državnem tekmovanju, torej tekmovanju za zlato Stefanovo priznanje, je bilo v šolskem
letu 2007/2008 osem nalog, od tega so bile štiri izbirnega tipa, dve sta bili teoretični, dve pa
eksperimentalni. Leto pred tem je bilo največ nalog, pet, izbirnega tipa, dve sta bili teoretični
6
ter dve eksperimentalni. Pred tem pa je bilo na tekmovanju za zlato Stefanovo priznanje pet
nalog, od tega tri teoretične in dve eksperimentalni.
Naloge izbirnega tipa so tiste, ki vnaprej ponujajo nekaj možnih odgovorov, običajno štiri. Od
tega je samo en odgovor pravilen. Nepravilne rešitve so dostikrat takšne, da je med njimi tudi
odgovor, ki je zavajajoč, torej takšen, ki zajema tipične napake učencev. Za pravilen odgovor
prejme tekmovalec dve točki, za nepravilnega se ena odšteje.
Teoretične naloge so tiste, ki od tekmovalcev zahtevajo predvsem teoretično znanje fizike.
Zasnovane so tako, da je do rezultata včasih mogoče priti z dobrim premislekom, včasih pa je
potreben tudi račun. Potrebne obrazce dobijo tekmovalci na posebnem listu. Treba je
poudariti, da je pri fiziki zelo pomembno tudi znanje matematike in nekaterih drugih,
predvsem naravoslovnih učnih predmetov.
2.5 POTEK DRŽAVNEGA TEKMOVANJA ZA ZLATO STEFANOVO
PRIZNANJE
Organizatorji 28. tekmovanja (12. april 2008) so bili Oddelek za fiziko in tehniko Pedagoške
fakultete v Ljubljani, Oddelek za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru,
Društvo matematikov, fizikov in astronomov in Zavod RS za šolstvo. Tekmovanje je potekalo
v predavalnicah ter laboratorijih obeh fakultet v Ljubljani ter v Mariboru.
Kot absolventka študija matematike ter fizike sem bila kot opazovalka prisotna na oddelku za
fiziko ter tehniko Pedagoške fakultete v Ljubljani.
7
Slika 2.1: Reševanje teoretičnih nalog v 8. razredu 6
Vse naloge, tako teoretične kot tudi eksperimentalne, so učenci reševali sami. Edini
pripomočki, ki so jih lahko imeli na delovni površini, so bili:
list s formulami ter obrazci, ki so ga prejeli na mestu tekmovanja,
polo, ki jim jo razdelil študent,
nepopisan pomožni listi z žigom DMFA,
pisala,
kalkulator ter
geometrijsko orodje.
Slika 2.2: Reševanje eksperimentalnih nalog v 9. razredu 6
8
Pri reševanju eksperimentalnega dela tekmovanja so imeli učenci na razpolago vse
pripomočke, ki so jih potrebovali.
Slika 2.3: Pripravljeni pripomočki za eksperimentalno nalogo v 9. razredu 6
Začetek reševanja nalog je bil jasno določen, kar je bilo zapisano tudi na šolski tabli, ki je bila
vidna vsem tekmovalcem. Zabeležila sta se začetek reševanja tekmovalnih pol in čas
prenehanja reševanja. Slednji se je določil po izračunu, saj so učenci teoretični del reševali 90
minut, eksperimentalna pa po 45 minut za vsako od nalog. Študent je 10 minut pred koncem
izrekel tudi opozorilo, tako da so učenci lahko v miru zaključili reševanje.
9
3 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI REŠEVANJA NALOG IZ
VZGONA, SILE IN GIBANJA
V obdelavo podatkov sem zajela tekmovanja treh let, in sicer iz leta 2004, 2007 in 2008.
Poglobila sem se v prvo nalogo, to je nalogo izbirnega tipa. Zajetih je bilo nekaj primerov, od
tega je imel vsak od njih podane štiri možne odgovore. Treba je bilo izbrati samo pravilni
odgovor, ne pa tudi zapisati postopka reševanja.
Izbrala sem si tri fizikalne teme: vzgon, sile ter gibanje. Zanimalo me je predvsem to, katero
od navedenih tem so reševali najboljše, katero najslabše in ali se je z leti uspeh izboljševal ali
je ostal približno enak. Zanimala so me tudi odstopanja med posameznimi leti 7, 8, 9.
3.1 NALOGE IZ VZGONA
Leto 2004, 8. razred, naloga 1b
»V posodo, napolnjeno z vodo, vržemo železen ključ s plutovinastim obeskom, ki ima enako
prostornino kot jo ima ključ. Katera od spodnjih slik pravilno kaže mirujoči ključ v vodi?
Obkroži črko nad njo.«
Pravilen odgovor: B
Leto 2007, 8. razred, naloga A5
»Na gospodinjsko tehtnico položimo jabolko in skledo z vodo. Nato jabolko prestavimo v
skledo. Jabolko plava. Kaj je pokazala tehtnica pred prestavljanjem in po prestavljanju
jabolka?
10
A Tehtnica kaže v obeh primerih enako maso.
B Tehtnica kaže večjo maso tedaj, ko jabolko leži neposredno na tehtnici.
C Tehtnica kaže večjo maso tedaj, ko jabolko plava.
D Tehtnica kaže manjšo maso tedaj, ko je masa vode manjša od mase jabolka.
Leto 2008, 8. razred, naloga A3
»Leseno kocko z robom 1 dm potopimo v laneno olje, da jo površinsko zaščitimo. Ko kocko
izpustimo, priplava na površje. Ena tretjina prostornine kocke je nad gladino. Kolikšna je
gostota kocke?«
A 300
B 600
C 1200
D 1500
Leto 2004, 8. razred, naloga 1d
»Telo A ima prostornino 2 dm3 in gostoto 0,7 kg/dm
3, telo B pa enako prostornino kot telo A
in gostoto 1,4 kg/dm3. Obe telesi vržemo v vodo. Kolikšni sta sili vzgona na telesi A in B?«
A Sila vzgona na telo A je 7 N, na telo B pa 14 N.
B Sila vzgona na telo A je 14 N, na telo B pa 20 N.
C Sila vzgona na telo A in na telo B je 20 N.
D Sila vzgona na telo A je 14 N, na telo B pa 28 N.
11
Leto 2007, 8. razred, naloga A3
»Jabolko plava v skodeli vode. Skodelo z jabolkom postavimo na kuhinjsko tehtnico. Jabolko
potisnemo v vodo, da je v celoti potopljeno, a ne pritiska na dno posode. Kaj pokaže
tehtnica?«
A Tehtnica pokaže manjšo maso kot pred potopom, saj se je vzgon povečal.
B Tehtnica pokaže večjo maso kot pred potopom, saj jabolko potiskamo z roko.
C tehtnica pokaže enako maso kot pred potopom, saj je na njej še vedno le skleda z vodo in
jabolkom.
D tehtnica bi pokazala več, če bi se jabolko dna dotikalo, drugače pa ne.
Na tekmovanju za srebrno Stefanovo priznanje so učenci izbrane naloge iz teme o vzgonu
reševali dokaj uspešno. Uspeh se je z leti malce izboljševal. Na tekmovanju za zlato
Stefanovo priznanje leta 2004 je nalogo iz omenjene teme rešilo pravilno le 21,9 %
tekmovalcev. Leta 2007 je bil delež tistih s pravilno rešeno nalogo 38,9 %.
Absolutna vrednost Relativna vrednost %
Pravilno odgovorilo 1422 58,2
Nepravilno odgovorilo 1022 41,8
Skupaj 2444 100
Tabela 3.1: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz vzgona iz let 2004,
2007 in 2008
12
Slika 3.1: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz vzgona
po posameznih letih
Slika 3.2: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz
vzgona iz let 2004, 2007 in 2008
13
Osmošolci so pri nalogi 1b iz leta 2004 podali 238 pravilnih odgovorov, kar predstavlja 58,2
% vseh tekmovalcev. Nepravilnih je bilo 175. Najbolj množičen nepravilen odgovor je bil
odgovor »C«. Ostala dva možna sta bila izbrana pri zelo majhnem odstotku. Če pogledamo
odgovore, je »C« res najbolj zavajajoč izmed vseh nepravilnih.
Pri nalogi A5 iz leta 2007 me je zelo presenetila izbira odgovorov. Naloga se mi zdi lahka,
precej logična. Pri šolskem pouku so skoraj zagotovo delali takšne naloge. Pravilnih
odgovorov bilo le 58,4 %. Kar 33,6 % vseh tekmovalcev je izbralo odgovor »B«, ki je bil
izmed napačnih izbran v največjem številu. To nalogo bi marsikdo lahko rešil zgolj s
premislekom, če pozna osnovne zakone fizike.
Naloga A3 iz leta 2008 je imela že boljši odstotek pravilnih odgovorov, kar 64,9 %. Večina
tistih, ki se niso odločili za pravilen odgovor, je izbrala odgovor A, kar 82 tekmovalcev od
skupno 901 pa se ni odločilo za nobenega. To nalogo je pravilno rešilo največ učencev.
Na državnem tekmovanju leta 2004 so učenci temo o vzgonu imeli pri 1D nalogi. Naloga je
bila precej težka, saj je le 21,9 % vseh učencev odgovorilo pravilno. Kot zanimivost naj
omenim, da sem nalogo dala rešiti nekaj aktualnim profesorjem fizike in nihče od njih ni
prišel do pravilnega odgovora. Najbolj zavajajoč odgovor je bil »C«. S svojega vidika bi prej
rekla, da jih bo več izbralo odgovor »D«. Naloga je bila izmed vsem, ki zadevajo vzgon,
najslabše rešena.
Tudi leta 2007 so nalogo A3, ki se nanaša na temo o vzgonu, pravilno rešili v manjšini: zgolj
38,9 %. Izmed nepravilnih odgovorov je bil najpogosteje izbran odgovor »C«. Tega je izbralo
kar 47 učencev od 131. Naloga se mi zdi neupravičeno tako slabo rešena, saj so podobno
reševali že na področnem tekmovanju. Če bi ji posvetili nekaj pozornosti, bi jo rešili bolje. V
pomoč bi jim bil tudi premislek o tem, kako je z maso, če stopimo na tehtnico mi in nas nekdo
potisne. Očitno se je večina odločala med odgovoroma »B«, ki je pravilen, in »C«.
Pri analizi nalog iz vzgona sem ugotovila, da v splošnem naloge niso bile tako težke, ampak
da učenci niso imeli dovolj znanja. Tudi tam, kjer se nalogo da rešiti na pamet, zgolj s
premislekom, jih je veliko izbralo napačen odgovor. Sploh omenjeni nalogi s tehtnico in
jabolkom se da rešiti s premislekom. Je pa res, da so se pri večini odločali med dvema
odgovoroma, saj so bili ostali odgovori izbrani v majhnem številu.
14
Tema o vzgonu je po moji presoji ena od težjih ‒ običajno so odgovori takšni, da v učencih
porajajo dvome o pravilnosti. To pa je konec koncev tudi namen tekmovanja, saj se pokaže,
ali učenci zares razumejo snov in znajo reševati probleme. Menim, da je omenjena tema pri
pouku fizike premalo obravnavana in da bi se lahko izvajalo še več poskusov, ki bi
ponazarjali zakonitosti o vzgonu. Tema je namreč takšna, da če jo učenci razumejo, lahko
naloge rešijo s premislekom, s poznavanjem zakonitosti. Veliko nalog je bilo takšnih, da bi jih
lahko rešili, če bi pri pouku fizike izvedli več poskusov ter ob njih razvili razgovor.
3.2 NALOGE IZ SIL
Leto 2004, 8. razred, naloga 1c
»Na telo delujeta sili F1 = 2 N in F2 = 5 N. Sili ležita v isti ravnini. Ali je rezultanta teh dveh
sil enaka 4N oziroma 7 N?«
A Da.
B Lahko je enaka 4 N in ne more biti enaka 7 N.
C Lahko je enaka 7 N in ne more biti enaka 4 N.
D Ne more biti enaka niti 4 N niti 7 N.
Leto 2007, 8. razred, naloga A4
»Kroglo potiskamo in vlečemo s silama F1 in F2. S katero od sil FA do FD bi lahko preprečili
premikanje krogle na sliki?«
Pravilen odgovor: B
15
Leto 2008, 8. razred, naloga A1
»Gorski reševalec prečka prepad prek viseče vrvi. Katera slika prikazuje mesto reševalca, ko
je vrv napeta z največjo silo?«
Pravilen odgovor: C
Leto 2004, 8. razred, naloga 1c
»Na spodnji sliki je telo v ravnovesju. Nanj delujejo tri sile v označenih smereh. Označene so
le smeri sil, ne pa tudi njihove velikosti. Katera od spodnjih trditev je pravilna?«
A velikost F1 + velikost F2 = velikost F3
B velikost F1 + velikost F2 < velikost F3
C velikost F1 + velikost F2 > velikost F3
D velikost F1 = velikost F2 = velikost F3
16
Leto 2007, 8. razred, naloga A4
»Peter priveže vrv na veliko športno vzmet za krepitev mišic. Vrv priveže na kljuko od vrat in
vzmet raztegne s silo 100N. Vzmet se raztegne za 5 cm. Nato se mu pri igri pridruži Rok,
sname vrv s kljuke in vrv povleče prav tako s silo 100 N. Za koliko se sedaj raztegne vzmet?«
A 2,5 cm
B 5 cm
C 10 cm
D 25 cm
Leto 2008, 8. razred, naloga A1
»Na klancu miruje zaboj. Na kateri sliki so pravilno narisane sile nanj?«
Pravilen odgovor: A
Leto 2004, 9. razred, naloga 1c
»Tri enake sanke A, B in C zvežemo z lahkimi vrvicami, kot kaže slika. Postavimo jih na
ledeno ploskev, da lahko trenje zanemarimo. Sanke A vlečemo s silo FA = 12 N, vlakec iz sank
se zato giblje enakomerno pospešeno. Kolikšna je sila FBA s katero sanke B preko vrvice
vlečejo sanke A in kolikšna je sila FCB, s katero sanke C preko vrvice vlečejo sanke B?«
17
A FBA = 12 N, FCB = 12 N
B FBA = 8 N, FCB = 4 N
C FBA = 6 N, FCB = 3 N
D FBA = 0N, FCB = 0 N
Nalogo iz teme o silah je v letu 2004 na tekmovanju za srebrno Stefanovo priznanje pravilno
rešilo le 11,6 % učencev, na državnem tekmovanju pa 32,3 % pri eni in 45,2 % pri drugi
nalogi iz enake teme.
V letu 2007 je bil delež učencev s pravilnim odgovorom večji, in sicer 65,9 % na tekmovanju
za srebrno priznanje ter 68,7 % na tekmovanju za zlato Stefanovo priznanje.
V letu 2008 je na tekmovanju za srebrno Stefanovo priznanje nalogo iz teme o silah pravilno
rešilo 421 učencev, kar predstavlja 46,7 % vseh tekmovalcev. Na državnem tekmovanju pa je
nalogo pravilno rešilo 75 % učencev.
Tako lahko opazimo, da se je uspeh z leti izboljševal. Na tekmovanju za srebrno Stefanovo
priznanje je bil delež učencev z izbranim pravilnim odgovorom manjši od tistih na državnem
tekmovanju.
Absolutna vrednost Relativna vrednost %
Pravilno odgovorilo 1326 49,6
Nepravilno odgovorilo 1346 50,4
Skupaj 2672 100
Tabela 3.2: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004, 2007 in
2008
18
Slika 3.3: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil po
posameznih letih
Slika 3.4: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil iz
let 2004, 2007 in 2008
19
Naloga 1c iz leta 2004 je bila najslabše rešena naloga izmed vseh izbranih o silah. Pravilno je
odgovorilo le 48 tekmovalcev od skupno 413, kar predstavlja 11,6 % vseh učencev, ki so
prišli na področno tekmovanje. Kar 78,7 % vseh tekmovalcev je izbralo odgovor »C«.
Sklepam, da učenci poznajo osnove o silah, saj je prvi del odgovora večina poznala, drugega
pa le manj učencev. Vprašanje je zahtevalo znanje kotnih funkcij, ki pa ga učenci v 8. razredu
še nimajo.
Nalogo A4 iz leta 2007 so učenci rešili po pričakovanjih. Velika večina, kar 65,9 %, je
odgovorila pravilno. Med nepravilnimi odgovori je izstopal odgovor »C«, ki je tudi edini
zavajajoč. Iz tega sklepam, da so tekmovalci izbirali med dvema odgovoroma, torej so imeli
50 % možnosti, da izberejo pravega.
V šolskem letu 2008 se je na sile navezovala naloga A1. Skupaj je bilo več nepravilnih kot
pravilnih odgovorov. Trije odgovori so bili slikovni, med njimi tudi pravilni, eden pa je trdil,
da zahtevana naloga ni odvisna od faktorja, ki je prikazan slikovno. Ta odgovor je bil med
nepravilnimi tudi največkrat izbran. Iz rezultatov sklepam, da so učenci, ki so izbrali slikoven
odgovor, sile razstavili in s tem prišli do pravilne ugotovitve. Večina ostalih je izbrala edini
odgovor v besedi.
Na tekmovanju za zlato Stefanovo priznanje leta 2004 je bila naloga 1c vezana na temo o
silah. Tekmovalci so jo rešili slabo: le 32,3 % vseh je odgovorilo pravilno. Večina, kar 54,2
%, se je odločila za odgovor »A«, ki je sicer nepravilen. Tudi pri tej nalogi rezultati kažejo,
da je veliko učencev izbiralo med dvema odgovoroma. Sklepam, da so šli na izločanje manj
primernih odgovorov in na koncu izbirali med tistima, ki sta se jim zdela najbolj primerna.
Leta 2007 so nalogo A4, ki se nanaša na sile, reševali precej dobro. Pravilnih je bilo 68,7 %
vseh odgovorov. Naloga je izredno lahka, lahko da celo preveč lahka, kar je lahko zavajajoče.
Seštevanje vzporednih ter nevzporednih sil je tema, ki jo učenci hitro osvojijo in običajno ne
povzroča večjih težav.
Leto kasneje je nalogo A1 pravilno rešilo kar 75 % učencev,kar jo opredeli kot najbolje
rešena naloga iz sil. Učenci so se odločali med dvema odgovoroma, pravilnim in enim od
nepravilnih. Slednji je bil izbran v kar 83,9 % primerih. Naloga se zdi zelo lahka, saj je
potrebno osnovno znanje o silah na klancu pri mirujočem telesu. Iz rešitev je mogoče sklepati,
da tekmovalci poznajo osnovne lastnosti razstavljanja in sestavljanja sil na klancu, le na silo
lepenja niso bili pozorni.
20
Leta 2004 so nalogo o silah na tekmovanju dobili tudi devetošolci. Pravilnih odgovorov je
bilo samo 45,2 %. Pričakovala bi, da v devetem razredu sile poznajo bolje, saj je to ena
pomembnejših tem pri pouku fizike in se z njo srečujejo pri veliko fizikalnih poglavjih.
Omenjena naloga je rešljiva s premislekom in osnovnim teoretičnim znanjem o silah. Kar
nekaj učencev ni odgovorilo na to vprašanje, torej niso hoteli tvegati z napačnim odgovorom.
Če pogledamo skupno tabelo rezultatov, lahko vidimo, da je približno polovica izbranih
odgovorov pravilna ter polovica nepravilna. Natančneje, 49,6 % vseh tekmovalcev je izbralo
pravilen, 50,4 % pa nepravilen odgovor.
Naloge o silah so se mi zdele težke, predvsem z vidika ponujenih odgovorov, saj ni bilo
enostavno izločiti nepravilnih. To pomeni, da so bili možni odgovori dobro izbrani. Kar nekaj
je bilo takšnih, ki so v učencih vzbudili dvom o pravilnosti. To se vidi predvsem pri tistih, ki
so se odločali med dvema odgovoroma, saj ni bilo enostavno izločiti nepravilnih odgovorov.
Pojavila se je tudi naloga, ki se že na prvi pogled zdi preveč enostavna za takšno tekmovanje
– enostavna s tega vidika, da učenec z malo truda izloči vse nepravilne odgovore. Taka naloga
je dobrodošla kot motivacija za ostale, vendar marsikdo išče v njej morebitne pasti, ki pa jih
dejansko ni.
3.3 NALOGE IZ GIBANJA
Leto 2004, 9. razred, naloga 1b
»Za telo, ki se giblje premo, je narisan graf hitrost v odvisnosti od časa. V katerem trenutku je
telo najbolj oddaljeno od začetne lege? Pozitivna hitrost pomeni gibanje v desno, negativna
pa v nasprotni smeri.«
21
A Ob t1= 1 min
B Ob t2 = 2 min
C Ob t3 = 3 min
D Ob t4 = 4 min
Leto 2007, 9. razred, naloga A3
»Kateri od grafov kaže spreminjanje hitrosti kamna, ki ga vržemo navpično navzgor z začetno
hitrostjo 10 m/s?«
Pravilen odgovor: D
Leto 2008, 9. razred, naloga A1
»Narisan je graf a(t) gibanja nekega telesa. Kako si sledijo vrste gibanj, ki jih prikazuje
graf?«
A Pospešeno, enakomerno,
pojemajoč
B Pojemajoče, pospešeno,
enakomerno
C Enakomerno, mirovanje,
enakomerno
D Pospešeno, mirovanje, pojemajoče
22
Leto 2004, 9. razred, naloga 1b
»Padalec skoči iz lebdečega helikopterja. Nekaj časa pada, potem odpre padalo, ki njegovo
padanje upočasni. Kateri graf pravilno kaže hitrost padalca v odvisnosti od časa potem, ko
skoči iz helikopterja, pada, odpre padalo in pada s padalom, preden pristane padalec na
tleh?«
Pravilen odgovor: A
Leto 2008, 9. razred, naloga A2
»Na grafih je prikazano, kako so se spreminjale hitrosti štirih tekačev od štarterjevega strela
naprej. Kateri tekač je štartal prezgodaj?«
Pravilen odgovor: A
Leto 2008, 9. razred, naloga A4
»Na grafih hitrosti v odvisnosti od časa sta prikazani gibanji dveh avtomobilov. Na katerem
grafu je povprečna hitrost obeh avtomobilov enaka?«
23
Pravilen odgovor: D
Naloge iz teme o gibanju so učenci reševali tako: na tekmovanju za srebrno Stefanovo
priznanje leta 2004 je bil delež učencev s pravilno izbranim odgovorom 83 %, v letu 2007
74,1 %, leto kasneje, v 2008, pa 67,8 %.
Na tekmovanju za zlato Stefanovo tekmovanje je bilo v letu 2004 pravilnih odgovorov 52,9
%, leta 2008 pa pri dveh nalogah kar 99,2 %.
Absolutna vrednost Relativna vrednost %
Pravilno odgovorilo 1971 74,8
Nepravilno odgovorilo 665 25,2
Skupaj 2636 100
Tabela 3.3: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004, 2007 in
2008
24
Slika 3.5: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz gibanja
po posameznih letih
Slika 3.6: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil iz
let 2004, 2007 in 2008
25
Že na prvi pogled je opaziti, da so bile naloge iz gibanja zelo dobro rešene. Od izbranih tem je
gibanje tisto, ki je imelo najboljši rezultat.
Leta 2004 je nalogo 1b pravilno rešilo kar 346 učencev od skupno 417, kar predstavlja 83 %
vseh tekmovalcev. Naloga je lahka s predpostavko, da znajo učenci znajo brati z grafov.
Torej, da znajo odčitavati podatke z njih. Nepravilni odgovori so bili izbrani v približno
enakem številu, brez večjih odstopanj.
V letu 2007 se je na gibanje nanašala naloga A3, ki tudi ni delala večjih preglavic. Pravilno
izbranih odgovorov je bilo 74,1 %. Izmed nepravilnih je izstopal odgovor »A«, ki je bil edini
konkurenčen pravilnemu, vendar so ga učencev izbrali s prehitrim sklepanjem. Niso
upoštevali tega, da kamen ne obstane v zraku, pač pa se vrne na tla.
Leto kasneje je nalogo A1 pravilno rešilo 67,8 % učencev, kar tudi ni slab rezultat. A če
pogledamo nalogo, vidimo, da je zelo lahka – zahteva znanje o branju grafov. Pri tej nalogi bi
pričakovala boljši rezultat. Večina jih je res odgovorila pravilno, a skupaj se je 295 učencev
odločilo za odgovora »C« in »D«.
Na državnem tekmovanju leta 2004 je bila izmed vseh nalog o gibanju, ki sem jih vzela v
analizo, ta najslabše rešena. 52,9 % učencev jo je rešilo pravilno. Gre še za eno nalogo, ki
zahteva znanje branja podatkov iz grafa. Ne zdi se mi težka, čeprav jo je 47,1 % tekmovalcev
rešilo narobe.
Leta 2008 sta bili na tekmovanju za Zlato Stefanovo priznanje kar dve nalogi takšni, ki sta
zahtevali znanje o gibanju, in obe sta bili rešeni pravilno s strani vseh učencev, razen enega.
Ti dve nalogi sta bili zagotovo vključeni v tekmovanje za spodbudo. Kot motivacija za
reševanje ostalih nalog. Obe sta zahtevali branje iz grafa. Nista bili računski, niti nista
zahtevali vsega teoretičnega znanja, le toliko, kot zadostuje za »branje« iz grafov. Pri vsaki od
nalog je bil samo en odgovor nepravilen.
Skupne številke povedo, da je 74,8 % vseh odgovorov pravilnih, 25,2 % pa nepravilnih.
Naloge o gibanju so se mi zdele izredno lahke, zlasti leta 2008. Sama bi se odločila za kakšno
računsko nalogo, ki pa jih pri nalogah o gibanju ni bilo.
26
3.4 POVZETEK
Z zbranih podatkov je razvidno, da so učenci od treh izbranih tem najbolje reševali naloge o
gibanju. Od leta do leta ni bilo večjih odstopanj pri uspehu. Te naloge so bile izredno lahke in
vseh šest, ki so se pojavile v treh omenjenih letih, je bilo grafičnih. Rezultat je bilo treba
odčitati iz grafa. Rezultati so pokazatelj, da so bile naloge lažje kot tiste iz ostalih tem.
Najslabše so učenci reševali naloge, vezane na vzgon. Ti rezultati so bili najslabši in od leta
do leta ni vidnega nobenega napredka.
Pri nalogah o silah so bila od leta do leta največja odstopanja pri uspehu. Najslabše so te
naloge reševali leta 2004, bolje 2007, najbolje pa v letu 2008. Vendar iz tega še ne moremo
sklepati, da gre za viden napredek.
Teme, ki se v nalogah za 8. razred pojavljajo najbolj pogosto, so gostota in specifična teža,
merjenje sil, nevzporedne sile, tlak, tlak v tekočinah ter vzgon. Najmanj pogoste pa so teme o
delu in energiji, notranji energiji ter toploti.
Tekmovalne naloge za 9. razred so v največji meri zahtevale znanje iz enakomernega gibanja,
enakomerno pospešenega gibanja, sile in pospeška ter astronomije.
Teme, ki so se pojavile najmanj pogosto, so napetost in električno delo, električni upor ter
magnetno polje.
Iz analize nalog, ki se nanašajo na vzgon, sile in gibanje, sklepam, da učenci nimajo dovolj
znanja iz prvih dveh tem. To sta temi, ki zahtevata tako teoretično kot praktično znanje.
Rezultat bi bil boljši, če bi pri pouku fizike izvedli več poskusov, izvedenih individualno
oziroma skupinsko. Samo teoretično znanje ni dovolj. Pri kar nekaj nalogah je bilo opaziti, da
bi učenci, če bi to preizkusili praktično in se ob poskusih tudi pogovorili, ugotovili povezave
med količinami in bi podrobneje obravnavali vzrok in posledico.
Sama bi učiteljem fizike svetovala, da bi dali več poudarka eksperimentalnemu delu nalog, saj
bodo učenci s tovrstnim delom bolje osvojili tudi teorijo Menim, da se pri pouku fizike preveč
časa posveča predavanju ter teoriji kot eksperimentalnim vajam ter demonstraciji poskusov.
Učitelji fizike bi vsako leto po zaključenem tekmovanju za Stefanovo priznanje lahko preučili
rezultate vseh tekmovalcev ali vsaj izide svojih učencev, saj se da veliko naučiti iz napak.
Velikokrat se zgodi, da učenci množično odgovarjajo z istim nepravilnim odgovorom, kar
27
lahko učiteljem veliko pove: ali so narobe naučeni, imajo napačno predstavo ali pa je
vprašanje res zavajajoče. Pri pripravi učencev na tekmovanje bi čas namenila reševanju nalog
iz preteklih tekmovanj ter se bolje poglobila v tiste teme, ki se pojavljajo bolj pogosto. To se
da razbrati iz preteklih biltenov, kjer so zbrane naloge iz tekmovanj. Več poudarka bi dala
tudi poskusom. Teoretično znanje dobijo učenci pri rednem pouku fizike, ure, namenjene
pripravam na samo tekmovanje, pa bi bilo bolje posvetiti poskusom. S tem bi učenci pridobili
teoretično ter praktično znanje in bi bili kos več tipom nalog.
Če bi učenci znali bolje uporabiti znanje, ki so ga pridobili pri matematiki, bi imeli manj težav
pri računskih nalogah. Predvsem osmošolci, in sicer znanje o premem ter obratnem
sorazmerju, o izpeljavi enačb, računanje z odstotki ter odčitavanje z grafov. Slednja tema
devetošolcem ne dela težav, kar je bilo mogoče razbrati z rešenimi nalogami o gibanju.
Pomembno je, da se učitelji z učenci čim več pogovarjajo, da ob reševanju nalog tudi
sprašujejo, zakaj so uporabili nek obrazec, zakaj nekatere vplive zanemarimo, kaj razberemo
iz rezultata. Tako lahko preverijo, kako razmišljajo in koliko se poglabljajo v obravnavano
učno snov.
28
4 ANALIZA UČINKOVITOSTI ODGOVOROV
Eden od kriterijev za pripravo dobrega testa je učinkovitost. To lahko preverjamo s krivuljo
odgovorov na izbrano vprašanje. Kot sem že omenila v uvodu, so metodo ocenjevanja
odgovorov na vprašanje s podanimi odgovori predlagali avtorji članka 1.
V pomoč mi je bil tudi seminar dr. Gollija, ki se nahaja na njegovi spletni strani 10.
Učinkovitost odgovorov sem prikazala grafično. Na absciso sem nanašala skupno število
doseženih točk. Le-te sem grupirala v razrede enake širine. Na ordinati pa je zabeležen uspeh
pri izbranem vprašanju, in sicer v odstotkih.
Dobro vprašanje je tisto, pri katerem krivulja pravilnih odgovorov narašča od izhodišča do
100 %, ostali odgovori pa so približno enakomerno zastopani in gredo od približno 20 % proti
0.
Pri slabem vprašanju je krivulja pravilnega odgovora bolj ali manj vodoravna. To lahko
pomeni, da odgovor ni bil razumljivo napisan in so učenci ugibali pravilnega, ali pa je bilo
vprašanje tako lahko, da je večina vedela pravilen odgovor.
Slika 4.1: Krivulja odgovorov na izbrano vprašanje 10
29
ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE ‒ 8. razred devetletne osnovne šole, leto 2004.
1. vprašanje:
Ladja zapluje iz slanega morja v reko. Kaj se zgodi z vzgonom in ladjo?
A. Vzgon se poveča, ker se ladja bolj pogrezne.
B. Vzgon se ne spremeni, čeprav se ladja pogrezne.
C. Vzgon se zmanjša, ker se ladja nekoliko dvigne.
D. Vzgon se ne spremeni, čeprav se ladja nekoliko dvigne.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
7‒12 1 1 0 0 0 0 100 0 0 0 0
13‒18 7 5 1 1 0 0 71,4 14,3 14,3 0 0
19‒24 15 7 6 1 0 1 46,7 40 6,7 0 6,7
25‒30 27 5 15 1 2 4 18,5 55,6 3,7 7,4 14,8
31‒36 29 3 24 2 0 0 10,3 82,8 6,9 0 0
37‒42 13 1 12 0 0 0 7,7 92,3 0 0 0
43‒48 4 0 4 0 0 0 0 100 0 0 0
Tabela 4.1: Rezultati 1. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
30
Slika 4.2: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.
vprašanje v 8. razredu leta 2004
Vprašanje je dobro zastavljeno. Krivulja pravilnih odgovorov narašča od izhodišča do 100 %,
ostali odgovori so približno enakomerno zastopani. Izjema je odgovor »A«, a so nanj
odgovorili predvsem tisti, ki imajo nizko skupno število doseženih točk. Dejala bi, da so
učenci, ki so odgovorili na vprašanje z odgovorom »A«, le-tega ugibali oziroma skušali
logično sklepati. Večina učencev, ki je imela skupno doseženih vsaj 50 % vseh možnih točk,
je odgovorila pravilno, kar pripisujem znanju fizike.
2. vprašanje:
Miha je s štoparico, ki kaže desetinke sekunde, meril nihajni čas nihala. Najprej je (i) izmeril
čas enega nihaja 1,3 s ± 0,2 s, nato je izmeril še (ii) čas desetih nihajev 13,5 s ± 0,2 s. Katera
trditev velja za meritvi?
A. Meritev (i) je manj natančna kot meritev (ii), saj je nedoločenost
meritve (0,2 s) glede na izmerjeni čas (i) večja kot pri meritvi (ii).
31
B. Meritev (i) je bolj natančna kot meritev (ii), saj je izmeril le čas enega
nihaja.
C. Pri eni meritvi se je Miha zmotil, saj je čas (ii) mnogo daljši od časa (i).
D. Čas enega nihaja je izmeril enako natančno pri obeh meritvah.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
7‒12 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0
13‒18 7 2 3 1 1 0 28,6 42,9 14,3 14,3 0
19‒24 15 6 6 0 0 3 40 40 0 0 20
25‒30 27 20 1 1 2 3 74,1 3,7 3,7 7,4 11,1
31‒36 29 26 0 0 1 2 89,7 0 0 3,4 6,9
37‒42 13 13 0 0 0 0 100 0 0 0 0
43‒48 4 4 0 0 0 0 100 0 0 0 0
Tabela 4.2: Rezultati 2. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
32
Slika 4.3: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 2.
vprašanje v 8. razredu leta 2004
Tudi to vprašanje je dobro zastavljeno, kar prikazuje krivulja pravilnih odgovorov. Izjema so
zopet učenci, ki so imeli skupno število doseženih točk nizko, torej manj kot 50 % vseh
možnih točk. Tu bi pričakovala več pravilnih in manj nepravilnih odgovorov, saj so pri pouku
fizike izvedli kar nekaj eksperimentalnih vaj, kjer so opravili več meritev. Učenci, ki so
skupno dosegli več točk, pri tem vprašanju niso imeli težav.
3. vprašanje:
Na spodnji sliki je telo v ravnovesju. Nanj delujejo tri sile v označenih smereh. Označene so
le smeri sil, ne pa tudi njihove velikosti. Katera od spodnjih trditev je pravilna?
A. Velikost F 1 + velikost F 2 = velikost F 3
B. Velikost F 1 + velikost F 2 < velikost F3
33
C. Velikost F 1 + velikost F 2 > velikost F3
D. Velikost F 1 = velikost F 2 = velikost F3
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
7‒12 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 100
13‒18 7 4 2 1 0 0 57,1 28,6 14,3 0 0
19‒24 15 11 0 1 2 1 73,3 0 6,7 13,3 6,7
25‒30 27 15 0 8 2 2 55,6 0 29,6 7,4 7,4
31‒36 29 12 1 15 0 1 41,4 3,4 51,7 0 3,4
37‒42 13 9 1 3 0 0 69,2 7,7 23,1 0 0
43‒48 4 1 0 3 0 0 25 0 75 0 0
Tabela 4.3: Rezultati 3. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
34
Slika 4.4: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 3.
vprašanje v 8. razredu leta 2004
Vprašanje ni dobro zastavljeno, ne pa tudi tako zelo slabo. Krivulja pravilnih odgovorov ne
narašča od izhodišča do 100 %. Več učencev se je pri tem vprašanju odločilo za odgovor »A«.
Sklepam, da so ugibali med odgovoroma A in C, ostali so bili po večini izločeni. Rekla bi, da
so bolj kot ne pravilen odgovor ugibali, saj je nepravilno odgovoril tudi velik delež
tekmovalcev, ki so skupno dosegli več točk.
4. vprašanje:
Telo A ima prostornino 2 dm 3 in gostoto 0,7 kg/dm 3 , telo B pa enako prostornino kot telo A
in gostoto 1,4 kg/dm 3 . Obe telesi vržemo v vodo. Kolikšni sta sili vzgona na telesi A in B?
A. Sila vzgona na telo A je 7 N, na telo B pa 14 N.
B. Sila vzgona na telo A je 14 N, na telo B pa 20 N.
C. Sila vzgona na telo A in na telo B je 20 N.
35
D. Sila vzgona na telo A je 14 N, na telo B pa 28 N.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
7‒12 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0
13‒18 7 0 0 5 2 0 0 0 71,4 28,6 0
19‒24 15 2 0 8 5 0 13,3 0 53,3 33,3 0
25‒30 27 0 3 14 10 0 0 11,1 51,9 37,0 0
31‒36 29 0 6 17 6 0 0 20,7 58,6 20,7 0
37‒42 13 0 8 4 1 0 0 61,5 30,8 7,7 0
43‒48 4 0 4 0 0 0 0 100 0 0 0
Tabela 4.4: Rezultati 4. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
36
Slika 4.5: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 4.
vprašanje v 8. razredu leta 2004
Vprašanje bi bilo zelo dobro, če pogledamo krivuljo pravilnih odgovorov. Vendar to
ovržemo, saj so ostali odgovori zelo razpršeni. Domnevam, da so učenci ugibali o pravilnosti
odgovorov. Največ jih je odgovorilo s »C«, kar me preseneča. Če že, bi sama rekla, da je bolj
zavajajoč odgovor »D«, do katerega bi lahko prišli s poznavanjem definicije sile vzgona, ki je
enaka sili teže izpodrinjene tekočine.
5. vprašanje:
Tri enake lesene klade postavimo eno zraven druge na hrapavo ravno podlago. Ko klado A
potiskamo silo F A = 1,2 N v vodoravni smeri, kot je narisano, se klade gibljejo enakomerno.
Kolikšna je sila FBA
, s katero klada B deluje naklado A in kolikšna je sila FCB
, s katero klada
C deluje na klado B?
A. F BA = 1,2 N in FCB
= 1,2 N.
37
B. F BA = 0,6 N in FCB
= 0,3 N
C. F BA = 0,8 N in FCB
= 0,4 N
D. F BA = 0,4 N in FCB
= 0,4 N
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
7‒12 1 0 0 1 0 0 0 0 100 0 0
13‒18 7 2 2 1 2 0 28,6 28,6 14,3 28,6 0
19‒24 15 5 3 5 1 1 33,3 20 33,3 66,7 66,7
25‒30 27 9 2 13 1 2 33,3 7,4 48,1 3,7 7,3
31‒36 29 6 2 17 2 2 20,7 6,9 58,6 6,9 6,9
37‒42 13 1 0 10 2 0 7,7 0 76,9 15,4 0
43‒48 4 0 0 4 0 0 0 0 100 0 0
Tabela 4.5: Rezultati 5. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
38
Slika 4.6: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 5.
vprašanje v 8. razredu leta 2004
Vprašanje je dokaj dobro zastavljeno. Krivulja pravilnih odgovorov z izjemo učenca, ki je
skupno zbral od 13‒18 točk, lepo narašča proti 100 %, ostali odgovori pa so približno
enakomerno razporejeni. Da bi bilo vprašanje res dobro, bi morali biti nepravilni odgovori
zastopani v manjšem deležu.
39
Šolsko leto 2003/04
8. razred devetletne osnovne šole
Tekmovanje za Zlato Stefanovo priznanje
Vprašanje 1. 2. 3. 4. 5.
Pravilni
odgovor
B A C B C
Število
učencev
% Število
učencev
% Število
učencev
% Število
učencev
% Število
učencev
%
Pravilno 62 64,6 71 74 31 32,3 21 21,9 51 53,1
Nepravilno 29 30,2 17 17.7 60 62,5 75 78,1 40 41,7
Brez
odgovora
5 5,2 8 8,3 5 5,2 0 0 5 5,2
skupaj 96 100 96 100 96 100 96 100 96 100
Tabela 4.6: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 8.
razredu leta 2004
Učenci so najboljše rešili drugo vprašanje, in sicer je bila uspešnost kar 74-odstotna.
Najslabše so rešili četrto vprašanje. Kar 78,1 % tekmovalcev je to vprašanje rešilo nepravilno.
40
ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE ‒ 9. razred devetletne osnovne šole, leto 2004.
1. vprašanje:
V lončkih L 1 , L 2 in L3 je po 0,1 dm 3 vode, v lončku L 4 pa je 0,2 dm 3 vode. Temperatura
vode v lončku L 1 je 10°C,v L 2 je 20°C, v L3 je 40°C in v L 4 je 50°C. V prazno večjo posodo
zlijemo najprej vodo iz drugega in tretjega lončka, potem iz prvega in na koncu še iz četrtega.
Kolikšna je na koncu temperatura vode v večji posodi?
A. 24°C
B. 30°C
C. 34°C
D. 40°C
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
8‒13 3 0 1 1 0 1 0 33,3 33,3 0 33,3
14‒19 6 2 1 2 0 1 33,3 16,7 33,3 0 16,7
20‒25 13 0 2 6 3 2 0 15,4 46,2 23,1 15,4
26‒31 26 2 2 9 2 11 7,7 7,7 34,6 7,7 42,3
32‒37 26 0 2 14 5 5 0 7,7 53,8 19,2 19,2
38‒43 21 1 0 18 2 0 4,8 0 85,7 9,5 0
44‒49 9 0 0 8 1 0 0 0 88,9 11,1 0
Tabela 4.7: Rezultati 1. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
41
Slika 4.7: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.
vprašanje v 9. razredu leta 2004
Vprašanje ni najboljše zastavljeno, ne pa tudi najslabše. Krivulja pravilnih odgovorov
narašča, opazimo lahko, da se kar nekaj učencev ni odločilo za nobenega od podanih
odgovorov. Sklepam, da je bilo vprašanje za njih pretežko, saj so bili vsi odgovori izbrani v
lepem številu. Ker naloga zahteva pravilno nastavljeno enačbo, je, po moji presoji, kar težka.
Da se pa na vprašanje pravilno odgovoriti tudi s sklepanjem, saj imajo podane rešitve kar
velik razpon med posameznimi vrednostmi.
2. vprašanje:
Padalec skoči iz lebdečega helikopterja. Nekaj časa pada, potem odpre padalo, ki njegovo
padanje upočasni. Kateri graf pravilno kaže hitrost padalca v odvisnosti od časa potem, ko
skoči iz helikopterja, pada,odpre padalo in pada s padalom, preden pristane padalec na tleh?
42
Pravilen odgovor: A
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
8‒13 3 1 0 0 2 0 33,3 0 0 66,7 0
14‒19 6 2 1 1 2 0 33,3 16,7 16,7 33,3 0
20‒25 13 4 2 1 5 1 30,8 15,4 7,7 38,5 7,7
26‒31 26 11 3 0 11 1 42,3 11,5 0 42,3 3,8
32‒37 26 16 2 1 7 0 61,5 7,7 3,8 26,9 0
38‒43 21 12 0 0 9 0 57,1 0 0 42,9 0
44‒49 9 9 0 0 0 0 100 0 0 0 0
Tabela 4.8: Rezultati 2. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
43
Slika 4.8: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 2.
vprašanje v 9. razredu leta 2004
Če pogledamo krivulje, lahko vidimo, da je večina učencev izbirala med odgovoroma »A« in
»D«. Torej je vprašanje slabo, saj ima ima učenec 50-odstotno verjetnost, da ugane pravilni
odgovor tudi v primeru, če nima znanja. Najmanjkrat je bil zastopan odgovor »C«, kar me ne
preseneča, saj je res neustrezen. Grafi so nazorni, vendar menim, da osnovnošolci še ne znajo
dobro »brati« grafov.
3. vprašanje:
Tri enake sanke A, B in C zvežemo z lahkimi vrvicami, kot kaže slika. Postavimo jih na
ledeno ploskev, da lahko trenje zanemarimo. Sanke A vlečemo s silo F A = 12 N, vlakec iz
sank se zato giblje enakomerno pospešeno. Kolikšna je sila F BA s katero sanke B preko vrvice
vlečejo sanke A in kolikšna je sila F CB , s katero sanke C preko vrvice vlečejo sanke B?
44
A. F BA = 12 N, FCB
= 12 N.
B. F BA = 8 N, FCB
= 4 N
C. F BA = 6 N, FCB
= 3 N
D. F BA = 0 N, FCB
= 0 N
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
8‒13 3 1 0 1 1 0 33,3 0 33,3 33,3 0
14‒19 6 2 3 0 0 1 33,3 50 0 0 16,7
20‒25 13 4 1 5 1 2 30,8 7,7 38,5 7,7 15,4
26‒31 26 7 9 1 3 6 26,9 34,6 3,8 11,5 23,1
32‒37 26 9 13 1 1 2 34,6 50 3,8 3,8 7,7
38‒43 21 4 12 1 2 2 19,0 57,1 4,8 9,5 9,5
44‒49 9 0 9 0 0 0 0 100 0 0 0
Tabela 4.9: Rezultati 3. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
45
Slika 4.9: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 3.
vprašanje v 9. razredu leta 2004
Ker krivulja pravilnih odgovorov ni bolj ali manj vodoravna, to vprašanje ni tako zelo slabo.
Videti je, da narašča, z izjemo tistih treh učencev, ki so skupno dosegli od 14‒19 točk.
Polovica teh je odgovorila pravilno. Ostali, nepravilni odgovori, so bili tudi pri kar nekaj
učencih izbrani, in sicer največkrat odgovor »A«. Tisti, ki so skupno dosegli srednje število
točk, so odgovarjali zelo različno. Prav vsi odgovori so bili izbrani vsaj enkrat. Zaključim
lahko, da vprašanje ni učinkovito.
4. vprašanje:
Žogico dvignemo in jo spustimo ter jo opazujemo, kako se odbija od mize. Žogica se odbija
od mize tako, da se pri vsakem odboju od površine mize v notranjo energijo pretvori 20
odstotkov kinetične energije žogice. Kolikokrat se odbije od mize, da se višina, do katere se
po odboju dvigne, zmanjša pod polovico začetne višine?
46
A. 1 krat.
B. 2 krat.
C. 3 krat.
D. 4 krat.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
8‒13 3 0 0 1 0 2 0 0 33,3 0 66,7
14‒19 6 0 1 2 2 1 0 16,7 33,3 33,3 16,7
20‒25 13 0 0 8 5 0 0 0 61,5 38,5 0
26‒31 26 1 0 13 10 2 3,8 0 50 38,5 7,7
32‒37 26 0 0 12 12 2 0 0 46,2 46,2 7,7
38‒43 21 0 0 6 15 0 0 0 28,6 71,4 0
44‒49 9 0 0 1 8 0 0 0 11,1 88,9 0
Tabela 4.10: Rezultati 4. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
47
Slika 4.10: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
4. vprašanje v 9. razredu leta 2004
Krivulja pravilnih odgovorov narašča od izhodišča do 100 %, iz česar sklepam, da je
vprašanje dobro. Ostale krivulje, ki torej prikazujejo nepravilne odgovore, pa sicer niso v
večini enakomerno zastopane. Sploh odgovor »C«, ki ga je izbralo kar precej učencev. Ta
ovrže tezo o dobrem vprašanju, saj so učenci, kot je videti iz krivulj, ugibali med dvema
odgovoroma. Menim, da naloge niso reševali premišljeno, da niso uporabili znanja o
računanju z odstotki.
5. vprašanje:
Skozi vezje na sliki teče tok. Kateri od tokov je največji? Vse žarnice so enake.
A. I 1
B. I 2
C. I 3
48
D. I 4
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
8‒13 3 0 2 0 0 1 0 66,7 0 0 33,3
14‒19 6 0 2 2 2 0 0 33,3 33,3 33,3 0
20‒25 13 0 4 2 4 3 0 30,8 15,4 30,8 23,1
26‒31 26 0 5 4 10 7 0 19,2 15,4 38,5 26,9
32‒37 26 0 4 7 9 6 0 15,4 26,9 34,6 23,1
38‒43 21 0 2 13 5 1 0 9,5 61,9 23,8 4,8
44‒49 9 0 0 9 0 0 0 0 100 0 0
Tabela 4.11: Rezultati 5. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih
točk
49
Slika 4.11: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
5. vprašanje v 9. razredu leta 2004
Tudi to vprašanje je bolj kot slabo, dobro. Opazimo, da se nihče ni odločil za odgovor A.
Sklepam, da so bili odgovori razumljivo napisani. Krivulja pravilnih odgovorov sicer narašča,
a ne v celoti. Dva tekmovalca, ki sta skupno zbrala od 14‒19 točk, sta odgovorila pravilno,
ostali ne. Tu namreč krivulja pravilnih odgovorov izstopa.
Ostali odgovori so približno enakomerno zastopani.
50
Šolsko leto 2003/04
9. razred devetletne osnovne šole
Tekmovanje za Zlato Stefanovo priznanje
Vprašanje 1. 2. 3. 4. 5.
Pravilni
odgovor
C A B D C
Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. %
Pravilno 58 55,8 55 52,9 47 45,2 52 50 37 35,6
Nepravilno 26 25 47 45,2 44 42,3 45 43,3 49 47,1
Brez
odgovora
20 19,2 2 1,9 13 12,5 7 6,7 18 17,3
skupaj 104 100 104 100 104 100 104 100 104 100
Tabela 4.12: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 9.
razredu leta 2004
Devetošolci so v šolskem letu 2003/2004 najbolje rešili prvo vprašanje, in sicer je bilo
pravilno rešenih 55,8 % odgovorov, najslabše, z 47,1 % pa zadnje, 5. vprašanje.
51
ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE ‒ 8. razred devetletne osnovne šole, leto 2007.
1. vprašanje:
Planinca gresta na Šmarno goro. Prvi gre po strmi poti, ki je dolga 600 m, drugi po položni, ki
je dolga 1 km. Oba začneta pot ob vznožju in jo končata na vrhu, ki je 300 m višje. Vsak nese
svoj nahrbtnik z maso 5 kg. Koliko dela je oddal vsak planinec svojemu nahrbtniku, ko ga je
nesel od vznožja do vrha Šmarne gore?
A. Prvi odda manj dela, ker je njegova pot krajša, drugi več,ker je njegova pot daljša.
B. Prvi odda več dela, ker gre po strmi poti, drugi pa manj,ker gre po položni poti.
C. Oba planinca oddasta enako delo.
D. Ne moremo ugotoviti, koliko dela oddasta nahrbtnikoma, ker ne poznamo teže
planincev.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
15‒19 11 6 1 2 2 0 54,5 9,1 18,2 18,2 0
20‒24 23 7 1 13 1 1 30,4 4,3 56,5 4,3 4,3
25‒29 33 9 0 21 2 1 27,3 0 63,6 6,1 3,0
30‒34 31 6 0 25 0 0 19,4 0 80,6 0 0
35‒39 19 0 0 19 0 0 0 0 100 0 0
40‒44 13 3 0 0 10 0 23,1 0 0 76,9 0
45‒49 1 0 0 1 0 0 0 0 100 0 0
52
Tabela 4.13: Rezultati 1. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
Slika 4.12: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
1. vprašanje v 8. razredu leta 2007
To vprašanje je »slabo«. Krivulja pravilnih odgovorov sprva narašča, nato ne več. Ostale
krivulje so tudi razgibane. Naloga je zelo razumljivo napisana, prav tako podani odgovori.
Lahko, da so učenci ugibali pravilen odgovor, še bolj verjetno se zdi, da so premalo poznali
teorijo o »delu in energiji«, saj jih je veliko izbralo odgovor A. Zanimivo je, da se je kar 10
učencev od 13 iz skupine, kjer so skupno zbrali od 40 do 44 točk, odločilo za odgovor »D«.
Ta skupina zelo izstopa. Sicer so učenci bolj kot ne izbirali med odgovoroma »A« in »C«.
53
2. vprašanje:
Peter in Rok sta vlekla vrv. Peter se je močno upiral, a Rok ga je skupaj z vrvjo vred vseeno
potegnil prek sredinske črte. Kaj lahko trdimo za sile?
A. Rok je na Petra deloval z večjo silo kot Peter na Roka.
B. Tla so bolj potiskala Roka,kot ga je z vrvjo vlekel Peter.
C. Peter je Roka vlekel z enako silo kot Rok Petra. Rok zato ni mogel zmagati,
dokler Peter ni spustil vrvi.
D. Peter se je bolj opiral ob tla, kot vlekel Roka.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
15‒19 11 6 2 0 3 0 54,5 18,2 0 27,3 0
20‒24 23 14 2 0 6 1 60,9 8,7 0 26,1 4,3
25‒29 33 17 6 0 2 8 51,5 18,2 0 6,1 24,2
30‒34 31 12 5 2 7 5 35,5 16,1 6,5 22,6 16,1
35‒39 19 8 5 1 3 2 42,1 26,3 5,3 15,8 10,5
40‒44 13 7 4 0 0 2 53,8 30,8 0 0 15,4
45‒49 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0
Tabela 4.14: Rezultati 2. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
54
Slika 4.13: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
2. vprašanje v 8. razredu leta 2007
Vprašanje se mi zdi »slabo«, a to ne zaradi krivulje pravilnih odgovorov, pač pa zaradi
napačnih odgovorov. Veliko tekmovalcev je za odgovor izbralo prvo možnost, to je odgovor
A. Torej, ali so učenci ugibali pravilni odgovor ali pa vprašanje ni bilo razumljivo napisano.
Ostali nepravilni odgovori so enakomerno zastopani.
3. vprašanje:
Jabolko plava v skodeli vode. Skodelo z jabolkom postavimo na kuhinjsko tehtnico. Jabolko
potisnemo v vodo, da je v celoti potopljeno, a ne pritiska na dno posode. Kaj pokaže tehtnica?
A. Tehtnica pokaže manjšo maso kot pred potopom, saj se je vzgon povečal.
B. Tehtnica pokaže večjo maso kot pred potopom, saj jabolko potiskamo
z roko.
55
C. Tehtnica pokaže enako maso kot pred potopom, saj je na njej še vedno le
skleda z vodo in jabolkom.
D. Tehtnica bi pokazala več, če bi se jabolko dna dotikalo, drugače pa ne.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
15‒19 11 0 2 7 2 0 0 18,2 63,6 18,2 0
20‒24 23 3 6 8 4 2 13,0 26,1 34,8 17,4 8,7
25‒29 33 0 10 14 7 2 0 30,3 42,4 21,2 6,1
30‒34 31 0 14 10 6 1 0 45,2 32,2 19,4 3,2
35‒39 19 1 9 4 4 1 5,3 47,4 21,0 21,0 5,3
40‒44 13 0 9 4 0 0 0 69,2 30,8 0 0
45‒49 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0
Tabela 4.15: Rezultati 3. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
56
Slika 4.14: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
3. vprašanje v 8. razredu leta 2007
Vprašanje ni ne dobro ne slabo. Če pogledamo krivuljo pravilnih odgovorov, vidimo, da
narašča proti 100 %, pa čeprav je v skupini s skupno doseženimi točkami med 45 in 49 le en
učenec. S tega stališča je vprašanje dobro. Vendar krivulje nepravilnih odgovorov niso
enakomerno zastopane, sploh odgovor »C«, ki ga je izbralo veliko tekmovalcev.
4. vprašanje:
Peter priveže vrv na veliko športno vzmet za krepitev mišic. Vrv priveže na kljuko od vratin
vzmet raztegne s silo 100 N. vzmet se raztegne za 5 cm. Nato se mu pri igri pridruži Rok,
sname vrv s kljuke in vrv povleče prav tako s silo 100 N. Za koliko sesedaj raztegne vzmet?
A. 2,5 cm
B. 5 cm
C. 10 cm
D. 25 cm
57
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV
V %
A B C D X A B C D X
15‒19 11 0 7 4 0 0 0 63,6 36,4 0 0
20‒24 23 4 13 4 0 2 17,4 56,5 17,4 0 8,7
25‒29 33 2 16 13 0 2 6,1 48,5 39,4 0 6,1
30‒34 31 0 24 7 0 0 0 77,4 22,6 0 0
35‒39 19 0 16 3 0 0 0 84,2 15,8 0 0
40‒44 13 0 13 0 0 0 0 100 0 0 0
45‒49 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0
Tabela 4.16: Rezultati 4. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
58
Slika 4.15: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
4. vprašanje v 8. razredu leta 2007
Tekmovalci, ki so skupno dosegli malo točk, so na to vprašanje odgovorili zelo dobro. Po tem
sklepam, da vprašanje ni bilo dobro zastavljeno. Lahko, da je bilo prelahko ali pa morda
nerazumljivo napisano in so učenci pravilen odgovor izbrali z ugibanjem.
Takšna vprašanja so dobra spodbuda za nadaljnje naloge, saj dajejo motivacijo za nadaljnje
reševanje tekmovalnih nalog. Tudi pri takšnih nalogah je potrebno znanje, čeprav na prvi
pogled ni videti tako.
5. vprašanje:
Opeko z robovi a, b in c položimo na mizo. Na katero ploskev jo moramo položiti, da bo sila,
s katero deluje opeka na mizo, največja?
A. Na ploskev ab.
B. Na ploskev bc.
C. Na ploskev ac.
59
D. Sila je vedno enaka.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
15‒19 11 4 0 0 7 0 36,4 0 0 63,6 0
20‒24 23 0 1 5 16 1 0 4,3 21,7 69,6 4,3
25‒29 33 4 0 4 25 0 12,1 0 12,1 75,8 0
30‒34 31 3 0 1 27 0 9,7 0 3,2 87,1 0
35‒39 19 0 0 2 17 0 0 0 10,5 89,5 0
40‒44 13 0 0 0 13 0 0 0 0 100 0
45‒49 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0
Tabela 4.17: Rezultati 5. vprašanja za 8. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
60
Slika 4.16: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
5. vprašanje v 8. razredu leta 2007
Krivulja pravilnih odgovorov izstopa, vendar vprašanje kljub temu ni »dobro«. Bilo bi, če bi
učenci, ki so imeli skupno doseženih najmanj točk, nanj odgovorili slabše. Predvidevam, da je
bilo vprašanje prelahko, zato toliko pravilnih odgovorov. Za tiste, ki so na vprašanje
odgovorili nepravilno, bi rekla, da so morda pomislili na tlak, ki opisuje delovanje sile na
površino. Menim, da je bil namen tega vprašanja prav ta dilema, a so bili učenci dovolj
previdni.
61
Šolsko leto 2006/07
8. razred devetletne osnovne šole
Tekmovanje za Zlato Stefanovo priznanje
Vprašanje 1. 2. 3. 4. 5.
Pravilni
odgovor
C B B B D
Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. %
Pravilno 91 69,5 25 19,1 51 38,9 90 68,7 106 80,9
Nepravilno 38 29 88 67,2 74 56,5 37 28,2 24 18,3
Brez
odgovora
2 1,5 18 13,7 6 4,6 4 3,1 1 0,8
skupaj 131 100 131 100 131 100 131 100 131 100
Tabela 4.18: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 8.
razredu leta 2007
Devetošolci so v šolskem letu 2006/2007 najbolje rešili prvo vprašanje, in sicer je bilo
pravilno rešenih kar 69,5 % odgovorov, najslabše pa na drugega ‒ 67,2 %.
62
ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE ‒ 9. razred devetletne osnovne šole, leto 2007.
1. vprašanje:
Planinec gre na Šmarno goro. Gor gre po strmi poti, ki je dolga 600 m, dol pa po položni, ki je
dolga 1 km. Gor in dol nese svoj nahrbtnik z maso 5 kg. Koliko dela odda nahrbtniku, ko ga
nese gor in dol?
A. Gor grede odda 30 kJ dela, dol grede pa 50 kJ dela. Celotno opravljeno
delo je 80 kJ.
B. Gor grede odda več dela, ker gre po bolj strmi poti, dol grede pa manj, ker
gre po položni poti. Celotno opravljeno delo je pozitivno.
C. Gor in dol grede odda enako delo 15 kJ, celotno opravljeno delo je 30 kJ.
D. Gor grede odda pozitivno delo, dol grede pa enako delo prejme od
nahrbtnika. Celotno opravljeno delo je nič.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
20‒23 9 6 0 0 3 0 66,7 0 0 33,3 0
24‒27 15 9 2 0 2 2 60 13,3 0 13,3 13,3
28‒31 23 10 2 1 8 2 43,5 8,7 4,3 34,8 8,7
32‒35 26 9 1 4 11 1 34,6 3,8 15,4 42,3 3,8
36‒39 27 9 1 1 15 1 33,3 3,7 3,7 55,6 3,7
40‒43 20 3 1 1 13 2 15 5 5 65 10
44‒47 8 1 0 0 7 0 12,5 0 0 87,5 0
48‒51 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0
63
Tabela 4.19: Rezultati 1. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
Slika 4.17: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
1. vprašanje v 9. razredu leta 2007
Krivulja pravilnih odgovorov narašča proti 100 %, ostali odgovori pa so, z izjemo odgovora
»A«, približno enakomerno zastopani in gredo nekako od 20 % proti 0.
Učenci so po večini izbrali bodisi odgovor »A«, bodisi pravilen odgovor »D«. Torej je bila
verjetnost za izbiro pravega 50-odstotna.
2. vprašanje:
Ob kateri Lunini meni je mogoče videti Lunin mrk?
A. Ob mlaju.
B. Ob prvem krajcu.
C. Ob ščipu.
64
D. Ob zadnjem krajcu.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK PRI
NALOGAH IZBIRNEGA
TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV
V %
A B C D X A B C D X
20‒23 9 3 0 4 0 2 33,3 0 44,4 0 22,2
24‒27 15 7 0 8 0 0 46,7 0 53,3 0 0
28‒31 23 10 0 9 0 4 43,5 0 39,1 0 17,4
32‒35 26 6 0 20 0 0 23,1 0 76,9 0 0
36‒39 27 7 0 18 0 2 25,9 0 66,7 0 7,4
40‒43 20 2 0 17 0 1 10 0 85 0 5
44‒47 8 0 0 8 0 0 0 0 100 0 0
48‒51 1 0 0 1 0 0 0 0 100 0 0
Tabela 4.20: Rezultati 2. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
65
Slika 4.18: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
2. vprašanje v 9. razredu leta 2007
Še eno vprašanje, ki ga je težko opredeliti: ni ne dobro, ne slabo. Krivulja pravilnih
odgovorov sicer narašča, vendar ne od izhodišča. Dveh odgovorov ni izbral nihče od
tekmovalcev. Večina se je odločala med odgovoroma »A« in »C« ali pa ni izbrala nobenega
odgovora. Ti učenci so torej imeli 50-odstotno verjetnost, da uganejo pravilni odgovor tudi v
primeru, da o temi vprašanja nimajo dovolj znanja. S tega stališča je vprašanje »slabo«, saj je
velik faktor tudi sreča in ne zgolj znanje.
3. vprašanje:
Kateri prebivalci Zemlje vidijo Lunin mrk in kako ga lahko opazujejo?
A. Opazujejo ga lahko vsi prebivalci Zemlje, a ne vsi hkrati in ne vsi enako
časa.
B. Opazujejo ga lahko samo prebivalci dela Zemlje, ki ima ob času mrka dan,
a ne vsi hkrati in ne vsi enako časa.
66
C. Opazujejo ga lahko samo prebivalci dela Zemlje, ki ima ob času mrka noč,
a ne vsi hkrati in ne vsi enako časa.
D. Opazujejo ga lahko samo prebivalci dela Zemlje, ki ima ob času mrka
noč, vsi hkrati in vsi enako časa.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
20‒23 9 0 3 5 1 0 0 33,3 55,6 11,1 0
24‒27 15 0 2 10 3 0 0 13,3 66,7 20 0
28‒31 23 0 0 19 3 1 0 0 82,6 13 4,3
32‒35 26 0 4 17 4 1 0 15,4 65,4 15,4 3,8
36‒39 27 1 0 18 7 1 3,7 0 66,7 25,9 3,7
40‒43 20 0 1 8 11 0 0 5 40 55 0
44‒47 8 0 0 5 3 0 0 0 62,5 37,5 0
48‒51 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0
Tabela 4.21: Rezultati 3. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
67
Slika 4.19: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
3. vprašanje v 9. razredu leta 2007
Tudi pri tem vprašanju bi lahko sklepali, da so učenci ugibali med dvema odgovoroma. To
pomeni, da so ostali evidentno napačni. Nekateri so do pravilnega prišli z znanjem, drugi z
ugibanjem. Krivulja pravilnih odgovorov sicer v večjem delu narašča, vendar ostale niso
enakomerno zastopane. Zaradi tega sklepam, da je vprašanje »slabo«.
4. vprašanje:
V spodnjih vezjih so vezane 4 enake žarnice. Število črtic okoli žarnice je mera za žarenje.
Najbolj žari žarnica s štirimi črticami, najmanj pa žarnica z dvema črticama. Katera od
spodnjih slik najbolj pravilno kaže njihovo žarenje?
68
Pravilen odgovor: B
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK PRI
NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV
V %
A B C D X A B C D X
20‒23 9 3 5 0 1 0 33,3 55,6 0 11,1 0
24‒27 15 3 9 0 3 0 20 60 0 20 0
28‒31 23 3 18 0 1 1 13 78,3 0 4,3 4,3
32‒35 26 4 18 0 4 0 15,4 69,2 0 15,4 0
36‒39 27 2 23 0 1 1 7,4 85,2 0 3,7 3,7
40‒43 20 0 19 0 1 0 0 95 0 5 0
44‒47 8 0 8 0 0 0 0 100 0 0 0
48‒51 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0
Tabela 4.22: Rezultati 4. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
69
Slika 4.20: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
4. vprašanje v 9. razredu leta 2007
To vprašanje je po moji presoji »dobro vprašanje«, čeprav je pravilni odgovor izbralo veliko
tistih, ki so imeli manjše skupno število doseženih točk.
Krivulja pravilnih odgovorov narašča proti 100 %, ostale pa so približno enakomerno
zastopane na spodnji polovici grafa. Malce izstopa odgovor »A«, kar je pričakovano. Če
pogledam vsa štiri vezja na sliki, bi rekla, da sta edina možna odgovora »A« in »B«.
5. vprašanje:
Tok skozi žarnico se poveča z 0,25 A na 0,75 A, če se napetost poveča z 1 V na 3V. če pa se
napetost na žarnici poveča s 5 V na 6 V, se tok poveča z 1 A na 1,1 A. Kateri od spodnjih
grafov je najverjetneje nastal na podlagi meritev lastnosti te žarnice?
70
Pravilen odgovor: D
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK PRI
NALOGAH IZBIRNEGA
TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV
V %
A B C D X A B C D X
20‒23 9 0 0 0 9 0 0 0 0 100 0
24‒27 15 2 0 0 13 0 13,3 0 0 86,7 0
28‒31 23 0 0 2 21 0 0 0 8,7 91,3 0
32‒35 26 0 1 1 24 0 0 3,8 3,8 92,3 0
36‒39 27 0 0 0 27 0 0 0 0 100 0
40‒43 20 0 0 0 20 0 0 0 0 100 0
44‒47 8 0 0 0 8 0 0 0 0 100 0
48‒51 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0
Tabela 4.23: Rezultati 5. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih
točk
71
Slika 4.21: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
5. vprašanje v 9. razredu leta 2007
Vprašanje je »slabo«, ker je krivulja pravilnih odgovorov bolj ali manj vodoravna. Ker so vse
ostale zastopane z nizkimi odstotki odgovorov, sklepam, da je bilo vprašanje izredno lahko in
so skoraj vsi tekmovalci odgovorili pravilno. Je pa takšno vprašanje na tekmovanju
dobrodošlo kot motivacija za reševanje nadaljnjih nalog.
72
Šolsko leto 2006/07
9. razred devetletne osnovne šole
Tekmovanje za Zlato Stefanovo priznanje
Vprašanje 1. 2. 3. 4. 5.
Pravilni
odgovor
D C D B D
Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. %
Pravilno 60 46,5 85 65,9 33 25,6 101 78,3 123 95,3
Nepravilno 61 47,3 35 27,1 93 72,1 26 20,2 6 4,7
Brez
odgovora
8 6,2 9 7 3 2,3 2 1,6 0 0
skupaj 129 100 129 100 129 100 129 100 129 100
Tabela 4.24: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 9.
razredu leta 2007
V šolskem letu 2006/2007 so devetošolci pri nalogah izbirnega tipa najbolje rešili peto
vprašanje, in sicer z 95,3-odstotno uspešnostjo, najslabše pa tretje, kjer jih je kar 72,1 % rešilo
nepravilno.
73
ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE - 8. razred devetletne osnovne šola, leto 2008.
1. vprašanje:
Na klancu miruje zaboj. Na kateri sliki so pravilno narisane sile nanj?
Pravilen odgovor: A
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
12‒16 3 0 1 2 0 0 0 33,3 66,7 0 0
17‒21 9 6 3 0 0 0 66,7 33,3 0 0 0
22‒26 27 16 10 0 1 0 59,3 37,0 0 3,7 0
27‒31 34 25 7 0 1 1 73,5 20,6 0 2,9 2,9
32‒36 36 32 4 0 0 0 88,9 11,1 0 0 0
37‒41 12 11 1 0 0 0 91,7 8,3 0 0 0
42‒46 3 3 0 0 0 0 100 0 0 0 0
Tabela 4.25: Rezultati 1. vprašanja za 8. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih
točk
74
Slika 4.22: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
1. vprašanje v 8. razredu leta 2008
Vprašanja ne bi mogla opredeliti kot «dobro« ali »slabo«. Krivulja pravilnih odgovorov sicer
narašča od izhodišča do 100 %, prav tako so ostali odgovori približno enako zastopani, z
izjemo odgovora »B«, na katerega je tudi odgovorilo kar nekaj učencev. Ravno zaradi
slednjega ga ne morem označiti kot »dobro« ali »slabo« vprašanje. Za pravilen odgovor je
bilo potrebno poznavanje teorije o razstavljanju sil na klancu.
2. vprašanje:
Kateri gostoti sta enako veliki?
A 1 in 1
B 1 in 1000
C 1 in 10
D 1 in 0,001
75
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
12‒16 3 0 1 2 0 0 0 33,3 66,7 0 0
17‒21 9 2 4 3 0 0 22,2 44,4 33,3 0 0
22‒26 27 3 8 8 5 3 11,1 29,6 29,6 18,5 11,1
27‒31 34 0 4 24 3 3 0 11,8 70,6 8,8 8,8
32‒36 36 2 1 31 2 0 5,6 2,8 86,1 5,6 0
37‒41 12 0 0 12 0 0 0 0 100 0 0
42‒46 3 0 0 3 0 0 0 0 100 0 0
Tabela 4.26: Rezultati 2. vprašanja za 8. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih
točk
76
Slika 4.23: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
2. vprašanje v 8. razredu leta 2008
Vprašanje ni ne dobro ne slabo. Dva učenca od treh iz skupine z najmanj doseženimi točkami
sta odgovorila pravilno. Če pogledamo ostale, bi lahko rekli, da je vprašanje »srednje dobro«,
saj krivulja pravilnih odgovorov z izjemo dveh omenjenih narašča. Kar nekaj učencev je
odgovorilo z odgovorom »B«.
3. vprašanje:
Tlak na globini 20 m je približno 3 bare. Kolikšen je tlak na globini 40 m in 60 m pod vodno
gladino?
A 6 barov, 9 barov
B 5 barov, 7 barov
C 4 bare, 6 barov
D 4 bare, 8 barov
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV
V %
A B C D X A B C D X
12‒16 3 2 0 1 0 0 66,7 0 33,3 0 0
17‒21 9 8 1 0 0 0 88,9 11,1 0 0 0
22‒26 27 17 10 0 0 0 63 37 0 0 0
27‒31 34 13 19 1 0 1 38,2 55,9 2,9 0 2,9
32‒36 36 9 26 1 0 0 25 72,2 2,8 0 0
77
37‒41 12 1 11 0 0 0 8,3 91,7 0 0 0
42‒46 3 0 3 0 0 0 0 100 0 0 0
Tabela 4.27: Rezultati 3. vprašanja za 8. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih
točk
Slika 4.24: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
3. vprašanje v 8. razredu leta 2008
Tu je večina tekmovalcev ugibala rezultat med dvema odgovoroma. Krivulja pravilnih
odgovorov enakomerno narašča od 0 proti 100 %. Učenci, ki so imeli skupno doseženih manj
točk, so v večjem številu odgovorili na vprašanje z odgovorom »A«, tisti z boljšim rezultatom
pa so odgovorili pravilno. Odgovor »A« je zelo zavajajoč in temu primerni so tudi izidi. Po
pričakovanjih je nanj odgovorilo veliko tistih, ki imajo skupaj doseženih manj točk. Ostalih
odgovorov pa skorajda niso izbrali.
78
4. vprašanje:
Dva delavca prenašata vreče cementa. Prvi vreče nosi po stopnicah, drugi pa jih dviguje s
škripcem. Drugi delavec dvigne eno vrečo v polovico krajšem času kakor prvi. Kolikšno delo
opravi prvi delavec pri prenašanju ene vreče v primerjavi z drugim?
A Oba opravita enako dela.
B Prvi opravi več dela, saj je vrečo nosil daljši čas.
C Drugi opravi več dela, saj je vrečo dvignil v krajšem času.
D Noben izmed delavcev pri dvigovanju vreče ne opravi dela.
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK
PRI NALOGAH
IZBIRNEGA TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV V
%
A B C D X A B C D X
12‒16 3 2 0 0 1 0 66,7 0 0 33,3 0
17‒21 9 6 3 0 0 0 66,7 33,3 0 0 0
22‒26 27 24 2 0 0 1 88,9 7,4 0 0 3,7
27‒31 34 28 2 2 0 2 82,4 5,9 5,9 0 5,9
32‒36 36 34 0 1 1 0 94,4 0 2,8 2,8 0
37‒41 12 12 0 0 0 0 100 0 0 0 0
42‒46 3 3 0 0 0 0 100 0 0 0 0
79
Tabela 4.28: Rezultati 4. vprašanja za 8. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih
točk
Slika 4.25: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
4. vprašanje v 8. razredu leta 2008
To vprašanje je slabo. Verjetno je bilo za tekmovalce zelo lahko, saj jih je večji delež
odgovoril pravilno. Morda celo načrtno, saj jih je veliko s tako lahkim vprašanjem pridobilo
kar nekaj motivacije za reševanje ostalih nalog na tekmovanju.
80
Šolsko leto 2007/08
8. razred devetletne osnovne šole
Tekmovanje za Zlato Stefanovo priznanje
Vprašanje 1. 2. 3. 4.
Pravilni
odgovor
A C B A
Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. %
Pravilno 93 75 83 66,9 70 56,5 109 87,9
Nepravilno 30 24,2 35 28,2 53 42,7 12 9,7
Brez
odgovora
1 0,8 6 4,8 1 0,8 3 2,4
skupaj 124 100 124 100 124 100 124 100
Tabela 4.29: Rezultati vseh 4 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 8.
razredu leta 2008
Osmošolci so v šolskem letu 2007/2008 najbolje rešili četrto vprašanje, in sicer je bila
uspešnost kar 87,9-odstotna, najslabše pa tretje vprašanje. Teh je bilo 42,7 %.
81
ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE - 9. razred devetletne osnovne šole, leto 2008.
1. vprašanje:
Na grafu je prikazano gibanje motorista. Kolikšno pot opravi prvih 16 s?
A 350 m
B 224 m
C 112 m
D 75 m
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK PRI
NALOGAH IZBIRNEGA
TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV
V %
A B C D X A B C D X
12‒19 2 0 1 1 0 0 0 50 50 0 0
20‒23 4 0 2 2 0 0 0 50 50 0 0
24‒27 16 0 2 13 0 1 0 12,5 81,3 0 6,2
28‒31 29 0 4 24 0 1 0 13,8 82,8 0 3,4
32‒35 40 0 1 39 0 0 0 2,5 97,5 0 0
36‒39 23 0 0 23 0 0 0 0 100 0 0
40‒43 8 0 0 8 0 0 0 0 100 0 0
Tabela 4.30: Rezultati 1. vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih
točk
82
Slika 4.26: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
1. vprašanje v 9. razredu leta 2008
Vprašanje je slabo. Tekmovalci so obkroževali na le dva od možnih odgovorov. To pomeni,
da so ostali odgovori evidentno napačni. Takrat ima učenec 50-odstotno verjetnost, da ugane
pravilen odgovor tudi v primeru, da o vprašanju nima znanja.
2. vprašanje:
Na grafih je prikazano, kako so se spreminjale hitrosti štirih tekačev od štarterjevega strela
naprej. Kateri tekač je štartal prezgodaj?
Pravilni odgovor: A
83
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK PRI
NALOGAH IZBIRNEGA
TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV V %
A B C D X A B C D X
12‒19 2 1 0 1 0 0 50 0 50 0 0
20‒23 4 4 0 0 0 0 100 0 0 0 0
24‒27 16 16 0 0 0 0 100 0 0 0 0
28‒31 29 29 0 0 0 0 100 0 0 0 0
32‒35 40 40 0 0 0 0 100 0 0 0 0
36‒39 23 23 0 0 0 0 100 0 0 0 0
40‒43 8 8 0 0 0 0 100 0 0 0 0
Tabela 4.31: Rezultati 2. vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih
točk
84
Slika 4.27: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
2. vprašanje v 9. razredu leta 2008
To vprašanje je zelo slabo. Vsi, z izjemo enega učenca, so nanj odgovorili pravilno. Je pa
takšno vprašanje dobrodošlo kot spodbuda za nadaljnje naloge. Menim, da se takšno (lahko)
vprašanje na tekmovanju pojavi namenoma, da tekmovalci dobijo motivacijo za reševanje
ostalih nalog.
3. vprašanje:
Žogo vržemo v zrak in jo zopet ujamemo. Kolikšna je sprememba potencialne energije med
dvigovanjem v primerjavi s spremembo potencialne energije med padanjem?
A Med padanjem je sprememba potencialne energije večja kakor med dvigovanjem.
B Spremembi sta enaki.
C Med padanjem je sprememba potencialne energije manjša kakor med dvigovanjem.
D Spremembi sta nasprotno enaki.
85
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK PRI
NALOGAH IZBIRNEGA
TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI UČENCEV
V %
A B C D X A B C D X
12‒19 2 0 0 0 2 0 0 0 0 100 0
20‒23 4 0 1 0 3 0 0 25 0 75 0
24‒27 16 0 4 0 11 1 0 25 0 68,8 6,2
28‒31 29 0 4 1 24 0 0 13,8 3,4 82,8 0
32‒35 40 0 4 0 36 0 0 10 0 90 0
36‒39 23 0 0 0 23 0 0 0 0 100 0
40‒43 8 0 0 0 8 0 0 0 0 100 0
Tabela 4.32: Rezultati 3. vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih
točk
86
Slika 4.28: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
3. vprašanje v 9. razredu leta 2008
Vprašanje je slabo, saj so se tudi tu učenci odločali med dvema od štirih podanih odgovorov.
To je že tretje slabo vprašanje s tega tekmovanja, kar pa ni sprejemljivo. Dopustno je eno, kar
predstavlja četrtino nalog izbirnega tipa, več je pa absolutno nedopustno.
4. vprašanje:
Na grafih hitrosti v odvisnosti od časa sta prikazani gibanji dveh avtomobilov. Na katerem
grafu je povprečna hitrost obeh avtomobilov enaka?
Pravilen odgovor: D
87
SKUPNO ŠTEVILO
DOSEŽENIH TOČK PRI
NALOGAH IZBIRNEGA
TIPA
ŠTEVILO
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV
ODGOVORI
UČENCEV V %
A B C D X A B C D X
12‒19 2 0 0 0 2 0 0 0 0 100 0
20‒23 4 0 0 0 4 0 0 0 0 100 0
24‒27 16 0 0 0 16 0 0 0 0 100 0
28‒31 29 0 0 0 29 0 0 0 0 100 0
32‒35 40 0 0 0 39 1 0 0 0 97,5 2,5
36‒39 23 0 0 0 23 0 0 0 0 100 0
40‒43 8 0 0 0 8 0 0 0 0 100 0
Tabela 4.33: Rezultati 4. vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih
točk
88
Slika 4.29: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za
4. vprašanje v 9. razredu leta 2008
Vprašanje je bilo izredno lahko, saj so nanj vsi, razen enega tekmovalca, odgovorili pravilno.
Vprašanje je torej slabo. Vsa štiri vprašanja s tega tekmovanja so »slaba«. Menim, da si tega
na tekmovanju ne bi smeli privoščiti, saj to ni pokazatelj znanja. Z malce sreče so lahko tudi
tisti, ki so imeli skupno doseženih manj točk, prišli do precej lepih izidov.
89
Šolsko leto 2007/08
9. razred devetletne osnovne šole
Tekmovanje za Zlato Stefanovo priznanje
Naloga 1. 2. 3. 4.
Pravilni
odgovor
C A D D
Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. %
Pravilno 110 90,2 121 99,2 107 87,7 121 99,2
Nepravilno 10 8,2 1 0,8 14 11,5 0 0
Brez odgovora 2 1,6 0 0 1 0,8 1 0,8
skupaj 122 100 122 100 122 100 122 100
Tabela 4.34: Rezultati vseh 4 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 9.
razredu leta 2008
V šolskem letu 2007/2008 so devetošolci izmed nalog izbirnega tipa najbolje rešili drugo ter
četrto vprašanje, s kar 99,2-odstotno uspešnostjo, najslabše pa tretje, kjer je napačno
odgovorilo le 11,5 % vseh tekmovalcev.
90
5 ZAKLJUČEK
V prvem delu diplomske naloge sem preučevala izbirni tip nalog iz let 2004, 2007 in 2008, in
sicer tiste, ki so se nanašale na teme o vzgonu, silah ter gibanju. Te sem izbrala zato, ker se mi
zdijo ene bolj pomembnih ter obsežnih tem. To so hkrati tudi teme, ki se na tekmovanjih
pojavljajo večkrat kot ostale.
Pri nalogah izbirnega tipa sem ugotovila, da ni mogoče sklepati, da je iz leta v leto opažen
napredek. Analiza je pokazala, da so naloge iz sil in vzgona težje od tistih iz gibanja. Pri
temah o silah ter vzgonu so bili rezultati opazno slabši od tistih pri gibanju – ali so bile
slednje naloge res toliko lažje ali pa so bili morda učenci tako dobro pripravljeni pri tej temi.
Osebno so se mi zdele naloge lahke in tudi zelo podobne med seboj. Vseh šest nalog iz
gibanja je zahtevalo odčitavanje rezultata iz grafa. Zlasti leto 2008 dokazuje, da sta bili obe
nalogi, ki sta se nanašali na gibanje, izredno lahki, saj je le eden od učencev odgovoril
napačno oziroma ni podal odgovora. Vsi ostali, kar 121 tekmovalcev, pa so na vprašanje
odgovorili pravilno.
Kar nekaj nalog iz sil in vzgona je bilo takšnih, pri katerih je bilo treba dobro premisliti. Da je
bila naloga še težje rešljiva, pa so poskrbeli skrbno izbrani možni odgovori, ki so bili
zavajajoči oziroma takšni, da se jih ni dalo takoj izločiti. To pomeni, da tekmovalec težje
pride do pravilnega odgovora z ugibanjem.
V drugem delu diplomske naloge sem se osredotočila na učinkovitost odgovorov pri nalogah
izbirnega tipa. Za vsako od nalog izbirnega tipa s tekmovanj za zlato Stefanovo priznanje iz
let 2004, 2007 in 2008 sem sestavila tabelo, kjer sem razvrščala učence glede na skupno
število doseženih točk. Rezultate sem predstavila z grafom, kjer je bil v ospredju uspeh pri
izbranem vprašanju (v %) v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk. Iz grafa je
razvidno, ali je vprašanje dobro ali slabo in pa kakovost ponujenih odgovorov. Pri dobro
zastavljeni nalogi s skrbno izbranimi napačnimi odgovori lahko ugotavljamo značilne
napačne predstave učencev. Nekaj primerov je bilo takih, da se jih ni dalo opredeliti kot dober
ali slab primer naloge.
91
Kar nekaj vprašanj je bilo takšnih, da so učenci obkroževali le dva od možnih odgovorov, kar
pomeni, da so bili ostali evidentno napačni. v takšnih primerih ima učenec 50-odstotno
verjetnost, da ugane pravilni odgovor tudi v primeru, ko o vprašanju nima osvojenega znanja.
Ocenjujem, da so bile tekmovalne naloge dobro sestavljene. So primeri, kjer je krivulja
pravilnih odgovorov bolj ali manj vodoravna, ostale pa so zastopane z nizkimi odstotki
odgovorov. Take primere nalog podpiram, saj je vprašanje očitno lahko, kar je odlična
motivacija za tekmovalce pri reševanju nadaljnjih nalog.
Sem pa opazila, da so naloge iz leta v leto lažje. Sploh, če pogledam krivulje pravilnih in
nepravilnih odgovorov iz leta 2008. Te so pokazale, da je večji delež vprašanj lahkih, saj je
večina tekmovalcev nanje odgovorila pravilno. Naloge iz leta 2004 pa so po večini »dobre«,
kar prikazujeta obe krivulji. Takrat ni bilo zaznati zelo lahkih vprašanj.
Ali so naloge res lažje, slabše, lahko ugibamo. Morda so pa učenci bolje pripravljeni in imajo
več znanja o teh temah.
Pregledala ter analizirala sem precej nalog iz preteklih tekmovanj, vendar jih je bilo občutno
preveč, zato sem se osredotočila ne na določene in jih obravnavala tudi v pričujočem
diplomskem delu. Kar nekaj je takšnih, ki jih bom pri svojem učiteljskem delu uporabila.
Predvsem tiste, pri katerih je mogoče izvesti tudi eksperiment.
92
LITERATURA:
1 Morris, G., Branum-Martin, L., Harshman, N., Baker, S.D., Mazur, E., Dutta, S.,
Mzoughi, T. in McCauley, V. Testing the test: Item response curves and test quality.
American journal of physics, 2006, Vol.(74), 449-453, doi: 10.1119/1.2174053
2 Hestenes, D., Wells, M., in Swackhamer, G. (1992). Force Concept Inventory. The physics
teacher, Vol.(30), 141-158
3 Rovšek, B. (2014). Analiza rezultatov šolskega tekmovanja za Stefanova priznanja v letih
2013/2014. Fizika v šoli, Letn.20 (2), 107-114
4 Rovšek, B., in Repnik, R. (2015). Physics competitions for learners of primary
schools in Slovenia. v: Fazio, Claudio (ur.), Sperandeo-Mineo, Rosa Maria (ur.)
Teaching/learning physics : integrating research into practice,
GIREP - MPTL 2014 International Conference, July 7 - 12, 2014, University of Palermo,
Italy. Palermo: Universitá degli Studi di Palermo, Dipartamento di Fisica e Chimica, str.
949-953
5 Opis tekmovanj. Pridobljeno s strani https://www.dmfa.si/Tekmovanja/FiOS/ (23. 3.
2008)
6 Pridobljeno s strani http://www.pef.uni-lj.si/gorani/tekmovanja.html (28. 12. 2008)
7 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ‒ 1573. (2004). 24.državno
tekmovanje iz fizike za osnovnošolce. Ljubljana: dMFA založništvo.
8 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ‒ 1673. (2007). 27.državno
tekmovanje iz fizike za osnovnošolce. Ljubljana: dMFA založništvo.
9 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ‒ 1702. (2008). 28.državno
tekmovanje iz fizike za osnovnošolce. Ljubljana: dMFA založništvo.
10 Golli, B., Vrednotenje testov izbirnega tipa v naravoslovju. (29. 3. 2012). Pridobljeno s
strani http://www.pef.uni-lj.si/bojang/modul.pdf