DIPLOMSKA NALOGA NINA PUKL - University of …...uporabi in recikliraj! « bi moral p ostati slogan, ki bi usmerjal naše ravnanje z odpadki. Predpogoj, da bi odpadki zares lahko ponovno

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

NINA PUKL

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

RECIKLIRANJE

Nina Pukl

Koper 2017

Mentor: izr. prof. dr. Darjo Zuljan

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Darju Zuljanu, za strokovno podporo in

vodenje pri pisanju diplomske naloge.

Posebej hvala partnerju Maticu in staršem za vso podporo, spodbudo in

potrpežljivost v času mojega študija. Brez njih mi ne bi uspelo.

Hvala vsem, ki ste mi v času študija stali ob strani.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Nina Pukl, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Recikliranje:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:______________________

V Kopru, dne _________________

POVZETEK

V času, ko se soočamo z vsakodnevnimi inovacijami s področja tehnike in

tehnologije, je odgovorno ravnanje z odpadki ključni dejavnik varovanja in ohranjanja

našega okolja, vključno z naravo in naravnimi dobrinami. »Zmanjšaj porabo, ponovno

uporabi in recikliraj!« bi moral postati slogan, ki bi usmerjal naše ravnanje z odpadki.

Predpogoj, da bi odpadki zares lahko ponovno postali koristne surovine, je njihovo

ločevanje in pravilno odlaganje, česar pa se moramo naučiti. Da bi lahko razumeli

proces recikliranja, torej predelavo že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem

procesu, moramo najprej razumeti osnovne tehnološke procese recikliranja. Da bi

naučeno ločevanje odpadkov kot osnova tega procesa postalo naša stalnica, pa

moramo vaditi iz dneva v dan od zgodnjega otroštva dalje.

V diplomski nalogi predstavljamo nekaj izkustvenih načinov učenja osnovnih

veščin ravnanja z odpadki. Z otroki, starimi od dveh do treh let, smo reciklirali, ločevali

in se skozi igro učili pomena recikliranja, zmanjševanja količine odpadkov ter varovanja

okolja. S kvantitativno empirično pedagoško raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko

otroci, stari od dveh do treh let, dejansko vedo o recikliranju oziroma o ponovni uporabi

odpadnih materialov. Zanimalo nas je, ali bodo radi sodelovali pri dejavnostih,

povezanih z uporabo in ločevanjem tovrstnih materialov, in če, pri kateri dejavnosti

bodo najraje sodelovali.

Ključne besede: recikliranje, ločevanje odpadkov, embalaža, tehnologija,

ekologija.

ABSTRACT

Recycling

In times of booming technical and technological innovation responsible waste

management is the key to protecting and preserving the environment, nature and its

capital. "Reduce, reuse, recycle!" should be the slogan guiding our waste management

actions. However, the preconditions for waste to be once again turned into useful

materials are waste sorting and adequate disposal, but one has to learn how to do it.

To understand recycling, which denotes the processing of used materials, it is crucial to

thoroughly understand the basic technological processes. That being said, waste

sorting will only become a constant in people's life if they practice daily from early

childhood onwards.

This thesis presents several methods of experiential learning of the basic waste

management skills. Children aged from two to three years were encouraged to recycle

and sort materials and learn through play about the importance of recycling, reducing

the amount of waste and environmental protection. Using a quantitative empirical

approach we explored how much children of that age actually know about recycling or

reusing waste materials. Our goal was to determine whether the children would be

eager to participate in the activities related to using and sorting the materials and which

activities they would prefer.

Keywords: recycling, waste sorting, packaging, technology, ecology.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Tehnologija .................................................................................................... 2

2.2 Obravnava tehnologije v obdobju zgodnjega učenja ...................................... 2

2.2.1 Tehnologija v vrtcu .................................................................................. 3

2.2.2 Etapni cilji ................................................................................................ 4

2.2.3 Konceptna razsežnost tehnike in tehnologije v vrtcu ............................... 6

2.2.4 Usmerjene dejavnosti tehnike in tehnologije ............................................ 7

2.2.5 Tehnična ustvarjalnost otrok ................................................................... 8

2.3 Varnost pri delu z otroki .................................................................................. 8

2.4 Ekologija ........................................................................................................ 9

2.5 Ekološka zavest ............................................................................................. 9

2.6 Ekološka vzgoja predšolskih otrok ................................................................. 9

2.7 Ekološka etika ...............................................................................................10

2.8 Recikliranje ...................................................................................................10

2.8.1 Ekološki izdelki .......................................................................................11

2.8.2 Embalaža in embalažni materiali ............................................................11

2.8.3 Papirna in kartonska embalaža ..............................................................12

2.8.4 Kovinska embalaža ................................................................................12

2.8.5 Plastična embalaža ................................................................................13

2.8.6 Keramika ................................................................................................13

2.8.7 Biološki odpadki .....................................................................................13

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................14

3.1 Problem, namen in cilji naloge .......................................................................14

3.2 Raziskovalni hipotezi in raziskovalna vprašanja ............................................14

3.3 Metodologija ..................................................................................................15

3.3.1 Raziskovalna metoda .............................................................................15

3.3.2 Raziskovalni vzorec ...............................................................................15

3.3.3 Način zbiranja podatkov .........................................................................15

3.4 Priprave in analize izvedenih dejavnosti ........................................................15

3.4.1 Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 1 ...................................15



3.4.4 Izdelava košev za ločeno zbiranje odpadkov ..........................................24

3.4.5 Igra s kovino ...........................................................................................29

3.4.6 Igra s keramiko ......................................................................................34

4 ZAKLJUČEK ........................................................................................................39

5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................42

KAZALO SLIK

Slika 1: Spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik .............................................. 4

Slika 2: Spoznavanje in uporaba orodja ter naprav..................................................... 5

Slika 3: Razvijanje spretnosti, konstruiranje in ustvarjalne sposobnosti ...................... 5

Slika 4: Prikaz interakcije dejavnikov .......................................................................... 8

Slika 5: Zaščitni znak. ................................................................................................11

Slika 6: Trganje in pobiranje časopisnega papirja 1 ...................................................16

Slika 7: Trganje in pobiranje časopisnega papirja 2 ...................................................17

Slika 8: Prelivanje časopisnega papirja z vodo ..........................................................17

Slika 9: Prikaz strukturnega odstotka f(%) vključitve otrok v igro – Papir 1 ................18

Slika 10: Mešanje papirja in vode ................................................................................19

Slika 11: Mešanje papirne kaše ...................................................................................19

Slika 12: Presipavanje papirne kaše na sita ................................................................20

Slika 13: Ravnanje kaše z roko ...................................................................................20

Slika 14: Valjanje papirne kaše ...................................................................................20

Slika 15: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Papir 2 ................................21

Slika 16: Krasitev papirja s temperami 1 ......................................................................23

Slika 17: Krasitev papirja s temperami 2 ......................................................................23

Slika 18: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Papir 3 ................................24

Slika 19: Izdelava koša za papir ..................................................................................26

Slika 20: Izdelava koša za embalažo ...........................................................................26

Slika 21: Razvrščanje odpadkov 1 ...............................................................................27



Slika 24: Ogled zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov ............................................28

Slika 25: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Izdelava košev ...................29

Slika 26: Predstavitev didaktične igrače ......................................................................30

Slika 27: Igra z maticami, podložkami in vijaki .............................................................31

Slika 28: Izdelava hranilnikov ......................................................................................31

Slika 29: Igra s senzorno tablo 1 .................................................................................32

Slika 30: Igra s senzorno tablo 2 .................................................................................32

Slika 31: Igra s podložkami, maticami in vijaki .............................................................33

Slika 32: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Kovina ................................34

Slika 33: Trganje mozaičnih ploščic z mreže 1 ............................................................35

Slika 34: Trganje mozaičnih ploščic z mreže 2 ............................................................36

Slika 35: Hoja po keramiki ...........................................................................................36

Slika 36: Slikanje s temperami na staro opeko ............................................................37

Slika 37: Izdelava okvirja slike .....................................................................................37

Slika 38: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok k igri – Keramika .............................38

Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Igra je način, s katerim otrok raziskuje okolje, v katerem živi. V svet raziskovanja in

učenja ga najprej popeljejo igrače, ob njih se vsakodnevno srečuje tudi s tehniko. Z

opazovanjem, posnemanjem in prepoznavanjem sveta okoli sebe se uči bivati v danem

času ter prostoru. S svojo mimiko posnema stroje in vozila, jih prepoznava po obliki,

gibanju, velikosti ter značilnih zvokih. Pri igri gradi in konstruira, ob tem tudi razstavlja

ter si na ta način pridobiva lastne izkušnje za doseganje svojih ciljev. Otrok pri

dejavnosti razvija lastno mišljenje tako, da razpoznava okoliščine, ki so jim tehnični

predmeti izpostavljeni. Ob gradnji in razdiranju teh predmetov razvija govorne

sposobnosti ter bogati tehnični jezikovni zaklad. Ob tem si pridobiva primeren odnos do

dela, do drugih otrok, prijateljev in si že sam poskuša razvijati organizacijske

sposobnosti. V okviru vzgojne dejavnosti razumemo politehnično vzgojo kot dejavnost

in načelo, ki prispeva k oblikovanju otrokove osebnosti, k uporabi metod in oblik, ki

omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti. Tak način dela pa predpostavlja lastno

angažiranje otrok in vzgojitelja na senzornem, gibalnem, govornem, praktičnem in

intelektualnem področju (Papotnik, 1993).


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Tehnologija

Tehnologija je veda o načinu izdelovanja česarkoli in je skupek postopkov od

začetnega do končnega stanja. Na svetu ne obstaja noben izdelek, ki ne bi nastal po

neki tehnologiji. Obstajajo različne vrste tehnologij: mehanska tehnologija, tehnologija

materialov, kemijska, gradbena, medicinska tehnologija, biotehnologija, informacijsko-

komunikacijska tehnologija idr.

Tehnologija je pomembna veda, lahko jo poimenujemo tudi motor družbe, saj jo

sooblikuje. Lahko prilagaja ali spreminja naravni svet za izpolnitev človekovih potreb in

želja. Tehnologija je inovacija v naravnem okolju, da lahko zadosti potrebam in željam

ljudi. Ljudem pomaga tako doma, na delovnem mestu kot v prostem času. Omogoča

izdelavo izdelkov, sistemov, ki rešujejo probleme in odpravljajo težave. V odločanje o

uporabi tehnologij naj bi bili vključeni vsi državljani. Družbeno stališče mora biti takšno,

da lahko uporabljene tehnologije izboljšajo življenje vsem ljudem. Potreba po

seznanjanju s tehnologijo narašča, zato ta postaja pomemben del vzgoje in

izobraževanja že v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Za večino ljudi je razumevanje

tehnologije težavno, vsi pa se zavedamo, da so računalniki, traktorji, gensko

spremenjeni organizmi ipd. tehnološki produkti. Človek mora biti za uspešno

vključevanje v okolje, ki je dejansko tehnično okolje, tehnološki pismen, za poučevanje

tehnologije pa morajo biti vzgojitelji in učitelji tudi primerno usposobljeni.

Tehnološka dejavnost je ciljno naravnana in načrtna, njeni rezultati pa so včasih

nepričakovani. Na njen razvoj vplivajo različni dejavniki, od potreb posameznikov, želja

po večji ekonomičnosti do razvoja in izpopolnjevanja naprav ter sistemov idr. Zaradi

zagotavljanja potreb in udobja so ljudje z inovacijami preoblikovali svet (Zuljan, 2014).

2.2 Obravnava tehnologije v obdobju zgodnjega učenja

Otroci že zelo zgodaj zmorejo razumeti, da ljudje za prilagoditev naravnega okolja

človeškim željam in potrebam uporabljamo ustvarjalno mišljenje. Na njim razumljiv in

primeren način jih moramo vključevati in spodbujati k razlikovanju med umetnim in

naravnim okoljem. Že z začetnim raziskovanjem ugotavljajo, kako so ljudje razvili

načine za izboljšanje udobja, povečanje prostega časa, za oblikovanje okolja in za

lažje delo. Zavedajo se okolja, v katerem živijo, ne poznajo pa povezave med tem

okoljem in vplivom tehnologije nanj ter na njegovo spreminjanje. Natančno tudi ne

vedo, kako pridelujemo, predelujemo, pridobivamo in prevažamo hrano. Z učenjem

spoznavajo, kako nastajajo osnovne sestavine hrane, posamezne jedi, kako nastajajo


3

zgradbe, pohištvo, telefoni, avtoceste in vse, kar nas obdaja. Učijo se namena in

pomembnosti tehnologije za človekovo vsakodnevno življenje (Zuljan, 2014).

2.2.1 Tehnologija v vrtcu

»Papotnik (1999) navaja več predpostavk in zakonitosti iz Kurikula za vrtce, ki

podpirajo usmeritev strokovnega delavca v vrtcu za delo na področju tehnike in

tehnologije:

- Posamezna razvojna področja so med seboj prepletena in povezana z

različnimi funkcijami (zaznavni, spoznavni, intuitivni, socialni vidik).

- V predšolskem obdobju je pomembno, da v t. i. kritičnem obdobju za otroka

strokovni delavci storijo čim več tudi pri pripravi na naslednjo stopnjo vzgoje

in izobraževanja.

- Neposredna aktivnost, manipuliranje in čim pogostejše rokovanje s

predmeti z namenom pridobivanja izkušenj z ljudmi, stvarmi, analiziranjem

dejavnojsti in oblikovanjem pojmov ter predpojmovnih struktur je skupaj z

notranjo motivacijo in reševanjem konkretnih primerov ter pridobivanjem

socialnih izkušenj prvenstveno in nujno potrebno pri učenju predšolskega

otroka.

Kot pomembne globalne cilje za področje tehnike in tehnologije v vrtcu Papotnik

(1999) iz Kurikula za vrtce navaja:

- spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe,

- spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju

tehnike in tehnologije,

- spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

Kot pomembne konkretne cilje za področje tehnike in tehnologije v vrtcu pa

Papotnik (1999) iz Kurikula za vrtce navaja:

Otrok:

- spoznava, da ima urejanje prostora in lega predmetov določen namen,

- odkriva različna gibanja glede na trajanje in glede na hitrost,

- spoznava, kaj gibanje povzroči in kaj gibanje vzdržuje,

- odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov),

- odkriva lastnosti zraka,

- prepoznava, posnema in uporablja tehnične predmete in procese ter

spoznava njihov namen in pomen,

- uri se v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,


4

- razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnosti predelave,

- spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela in

organizacijske sposobnosti.« (Podstudenšek, 2012, str. 10–11).

2.2.2 Etapni cilji

Za dosego končnega cilja je pomembno, da si ustrezno in natančno zastavimo

vmesne, etapne cilje. Papotnik, Katalinič in Fošnarič (2005) navajajo tri: spoznavanje

materialov in obdelovalnih tehnik; poznavanje in uporaba orodja ter naprav; razvijanje

spretnosti, konstruiranje in ustvarjalne sposobnosti.

1. Spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik

- Ugotavljanje in odkrivanje pomena in namena posameznih pojavov, predmetov

in procesov.

- Ustvarjanje in poustvarjanje iz različnih materialov (lesa, furnirja, usnja, papirja,

plastičnega materiala itd.).

- Oblikovanje in preoblikovanje modelov, predmetov, razvijanje tehnično

ustvarjalnih sposobnosti ter zmožnosti.

Slika 1: Spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik (Papotnik idr., 2005)

2. Spoznavanje in uporaba orodja ter naprav

- Urjenje, preizkušanje in utrjevanje v različnih tehnoloških operacijah

(sestavljanje, lepljenje, šivanje, žaganje, rezanje, barvanje ipd.). Pomembno je,

da si otroci že v predšolskem obdobju pridobijo delovne navade in si pri

različnih dejavnostih oblikujejo posamezne spretnosti ter skrbijo za urejen in

varen delovni prostor.


5

Slika 2: Spoznavanje in uporaba orodja ter naprav (Papotnik idr., 2005)

3. Razvijanje spretnosti, konstruiranje in ustvarjalne sposobnosti

- Pri konstruiranju s sestavljankami pridobiva razumevanje pomena in funkcije

nekaterih strojnih delov ter razumevanje pojmov (npr. jermen, os, prenos,

zobnik ipd.).

- Pri konstruiranju s sestavljankami pridobiva tehnično fizikalna znanja in

izkušnje.

Slika 3: Razvijanje spretnosti, konstruiranje in ustvarjalne sposobnosti (Papotnik idr.,

2005)


6

2.2.3 Konceptna razsežnost tehnike in tehnologije v vrtcu

Usmerjevalni in globalni cilji tehnike

ter tehnologije v predšolskem obdobju

Ustvarjalni delovni proces

Vidiki

1. Specialnodidaktični

2. Pedagoškopsihološki

3. Tehniški, tehnološki, fizikalni, ergonomski, oblikovni, organizacijski in ekonomski

Etapni cilji

Spoznavanje materialov Spoznavanje in uporaba Konstruiranje, razvijanje

in obdelovalnih tehnik orodja ter naprav spretnosti in ustvarjalnih

sposobnosti

Usmerjenost dejavnosti

Ugotavljajo, preizkušajo, sestavljajo, razstavljajo, gradijo, primerjajo, vrednotijo.

Izdelek ni namen, ampak le sredstvo za oblikovanje ustvarjalne in celovite

osebnosti

(Papotnik idr., 2005, str. 56).

Konceptno razsežnost tehnike in tehnologije podrobno prikazuje miselni vzorec z

vsemi kategorijami, sestavinami in elementi. Pri tem je treba upoštevati tehnične,

tehnološke, oblikovne, specialnodidaktične, pedagoškopsihološke, ekonomske in

organizacijske vidike. Vse te vidike je treba povezati v okviru ustvarjalnega delovnega

procesa z vsemi operativnimi in globalnimi cilji. V pripravljenem procesu otroci


7

spoznavajo delovne tehnike, materiale, naprave, različna orodja. Spretnost in

ustvarjalnost razvijajo preko konstruiranja (Papotnik idr., 2005).

2.2.4 Usmerjene dejavnosti tehnike in tehnologije

Zuljan (2011) v svojem delu Metodika tehnične vzgoje našteva več usmerjenih

dejavnosti, prek katerih se otrok sooča s tehniko in tehnologijo, ki jih navajamo v

nadaljevanju.

1. Ugotavljanje

- Otrok razlikuje objekte, stroje, vozila, orodja, pripomočke, ki jih srečuje in videva

v okolju, v katerem živi, ugotavlja ter primerja.

2. Preizkušanje

- Otrok si oblikuje pravilne spretnosti in delovne navade ob ergonomsko pravilno

urejenem in varnem delovnem mestu ter se uri v različnih tehnoloških opravilih,

kot so rezanje, žaganje, prebijanje, pribijanje, lepljenje, barvanje, sestavljanje,

šivanje idr.

3. Sestavljanje

- Otrok razvija sposobnosti za konstruktorstvo in inovativnost ter si pridobiva

tehnično fizikalna znanja in izkušnje.

- Z gradniki različnih sestavljank sestavlja makete, objekte, modele in na tak

način odkriva osnovne tehnične funkcije, kot so dviganje, vrtenje, kroženje,

poganjanje in prevažanje.

4. Razstavljanje

- Otrok si oblikuje čut natančnosti, reda, odgovornosti, pri tem pa razvija

sposobnosti za sodelovanje pri reševanju in odkrivanju problemskih situacij.

- Otrok oblikuje pravilen odnos do ustvarjalnega dela in razstavlja sestavljene

makete, objekte in modele.

5. Gradnja

- Otrok z oblikovanjem in preoblikovanjem gradi iz različnih materialov ter si na

tak način razvija svoje tehnične sposobnosti in zmožnosti.

6. Primerjanje

- Otrok primerja in razlikuje orodja, vozila, stroje, objekte ter pripomočke, ki jih

srečuje v svojem okolju.


8

7. Vrednotenje

- Otrok določa objektivna merila za vrednotenje svojih izdelkov, modelov, maket,

projektov, skic in risb.

- Otrok vrednoti in dojema tehnične odnose, kot so vrstni red operacij kot pogoj

za funkcionalni izdelek, skrb za varno delo, sredstva za delo, čas in energija,

ravnotežje, pozornost in skrb za racionalno izrabo materialov, spajanje

materialov z ustreznim vezivom idr.

2.2.5 Tehnična ustvarjalnost otrok

Za tehnično ustvarjalnost je pomembno, da poznamo razliko med ustvarjalnostjo in

produktivnostjo. Zanjo je značilno preoblikovanje snovi, materiala idr. iz začetnega

stanja v drugo, nepoznano, ter prepletanje zavestne in podzavestne dejavnosti

ustvarjalca ter njegovo odkrivanje novega sveta. Pomembne lastnosti ustvarjalnega

procesa so izvirnost, prožnost v mišljenju, spontanost, enkratnost in odprtost za nove

izkušnje (Papotnik, 1992).

2.3 Varnost pri delu z otroki

Vsako človekovo delo spremlja kompleksna dejavnost – varnost. Odvisna je od

objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ti pa so med seboj povezani.

V vrtcu je treba otrokom prikazati oziroma demonstrirati varen postopek dela.

Najprej se je treba z otroki pogovoriti o prikazanem postopku dela in glede na povratne

informacije otrok oceniti njihovo razumevanje postopka. V nadaljevanju prikazan

postopek skupaj z otroki izvajamo in utrjujemo (Papotnik, 1993).

Slika 4: Prikaz interakcije dejavnikov (Papotnik, 1993)


9

2.4 Ekologija

Beseda ekologija izhaja iz grških besed oikos in logos, kar pomeni vedo oziroma

nauk o gospodinjstvu oziroma gospodarjenju. Izraz je prvotno pomenil znanost o

gospodarjenju v naravi, danes pa ni več ozko vezan samo na biološko področje,

ampak je ekološka problematika postala predmet proučevanja organizacijskih,

gospodarskih, tehnoloških, pravnih in mnogih drugih znanosti. Ekologija preučuje

odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem, med bogastvom živih organizmov

v okolju, v katerem ti živijo. Pojasnjuje tudi, kako živijo živali in povezanost rastlin druge

z drugo v soodvisnosti z naravnimi dobrinami, kot so npr. voda, zrak, tla, sončna

svetloba (Vuk, 2000).

2.5 Ekološka zavest

Pojem ekološka zavest opredeljuje širok in kompleksen splet etike, psihologije,

izobraževanja. Gre za občutenje potrebe po humanosti in po premišljenem, strpnem ter

razumskem ravnanju z okoljem.

Najbolj pomembno je prebujanje ekološke zavesti v ljudeh samih. Človek mora

sam priznati in spoznati svojo povezanost z naravo in življenjsko odvisnost od nje,

njenega bogastva, zakonitosti in ravnovesja. Zaradi obremenjevanja okolja, ropanja

zemeljskega bogastva, rušenja ravnovesja v naravi, uničevanja življenja in splošnega

brezobzirnega gospodarjenja je človeka neodgovorno ravnanje z naravo pripeljalo tudi

do nevarnosti in ogroženosti. Ekološka zavest je temelj, na katerem je možno ustvariti

pogoje, da bi lahko rešili ekološko krizo. Človekova ravnanja izhajajo iz njegove

ekološke zavesti. Najprej je pomembna odgovornost vsakega posameznika, vsekakor

pa je pri tem treba poudariti tudi ekološko zavest skupin, podjetij, države idr. (Vuk,

2000).

2.6 Ekološka vzgoja predšolskih otrok

Okoljska vzgoja je v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj lahko z njo

dosežemo spremembo celotne kulture. Vrtec daje velik pomen okoljskemu

izobraževanju in ga z različnimi dejavnostmi, metodami in pristopi tudi izvaja. Z

neposrednim stikom z naravo otroku omogočimo, da razvije pozitivna čustva do narave

in okolja, in na tak način ponotranji pozitivne ekološke vrednote. V vrtcu se srečuje s

pomenom ločevanja odpadkov, s tem se nauči, kako se razgrajujejo različni materiali.

Ob tem spoznava tudi negativni vpliv na okolje, če odpadke odlagamo na neprimernem

mestu. Za dosego omenjenega cilja se moramo ozaveščanja otrok lotiti na spoznavni,

čustveni in akcijski ravni. V naravi otroci doživljajo pozitivna čustva, kot so spoštovanje,

ljubezen in pomen življenja v sožitju z naravo. Tako bodo lažje ponotranjili in sprejeli


10

ekološko usmerjene vrednote. Na spoznavni ravni zaznajo razmišljanje o naravnih

procesih v okolju, jih reflektirajo in razmišljajo o rešitvah, ki bi jih lahko pozneje sami

uresničili. Na akcijski ravni pa se otroci naučijo spretnosti, ki jim bodo pomagale pri

spoznavanju, reševanju problemov, sodelovanju in prepričevanju širjenja ekološke

zavesti in ukrepov za ohranjanje ekološke čistosti (Marentič Požarnik, 1994).

2.7 Ekološka etika

Ekološka etika se ukvarja s presojo vseh vidikov, kako človek ravna z okoljem, od

biotičnih skupnosti do biosfere, ekosistemov in narave nasploh (Vuk, 2000).

Ekologija in današnji problemi, povezani z njo, zahtevajo spremenjen odnos

človeka do narave. Potrebna je sprememba človekove miselnosti. Zapišemo lahko tudi,

da potrebujemo etične norme, ki bodo pravilno uravnavale človekovo sobivanje z

naravo. Etika se je do sedaj zanimala le za človeka, človekovo razmerje do sebe, do

soljudi in do Boga. Človekovo okolje je ostajalo zunaj področja, za katerega se je

zanimala etika, če ni šlo za človeško družbo. S tega vidika ni nenavadno, da je človek

zmeraj bolj izgubljal čut za odnos do narave. Pri ekološki etiki gre za sožitje človeka in

sveta oziroma narave, za njuno sobivanje. Človek mora upoštevati svojo vrednost in

pravice, hkrati pa tudi spoštovati vrednost in pomembnost narave ter svoje vloge v njej

(Grmič, 1994).

2.8 Recikliranje

Recikliranje pomeni predelavo že uporabljenih odpadnih snovi v proizvodnem

procesu. Z recikliranjem zmanjšujemo trošenje potencialno uporabnih snovi,

zmanjšujemo porabo svežih surovin in energije ter s tem preprečujemo onesnaženje

vode, zemlje, zraka. V primerjavi s konvencionalno proizvodnjo recikliranje zmanjšuje

izpuste toplogrednih plinov. Recikliranje je glavni del pri sodobnem ravnanju z odpadki

in tretji del v hierarhiji: zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj.

Recikliramo lahko steklo, papir, tkanine, elektroniko in plastiko. Vse to se pripelje v

zbirni center, kjer se sortira, očisti in s posebnimi postopki predela v material za nove

izdelke in ponovno pošlje v proizvodnjo.

Poznamo dve vrsti recikliranja. Osnovno recikliranje materiala je preprostejše. Pri

njem se na primer steklo ali rabljen papir vrneta v proizvodni proces. Paziti moramo na

kakovost novega izdelka, saj lahko s ponovno uporabo material izgubi svoje prvotne

lastnosti. Dober primer tega je papir, saj ga lahko le nekajkrat recikliramo, ker

celulozna vlakna postanejo prekratka za ponovno uporabo. Odstranjevanje določenih

materialov iz kompleksnih izdelkov pa je druga oblika recikliranja. Pri tej obliki


11

recikliranja je pomemben le odstranjeni material. Ta vrsta recikliranja je v uporabi

zaradi vrednosti odstranjenega materiala, kot sta zlato iz elektronskih komponent in

svinec iz akumulatorjev, pa tudi zato, ker je ta material škodljiv (npr. živo srebro v

termometrih) (Wikipedija, 2017).

2.8.1 Ekološki izdelki

»PEFC je program za potrjevanje certifikacije gozdov. Pridobljeni certifikat PEFC

je zagotovilo, da prihaja les za lesne in papirne izdelke iz gozdov, s katerimi se

trajnostno gospodari. Certifikat, ki potrjuje skladnost trajnostnega gospodarjenja z

gozdovi in predelave lesa glede na mednarodno in nacionalno sprejete standarde,

omogoča boljše pogoje trgovanja in konkurenčno prednost. Za pridobitev

certifikata neodvisen akreditiran certifikacijski organ pisno potrdi skladnost

trajnostnega gospodarjenja z gozdom z določenimi standardi, certifikat za

trajnostno gospodarjenje z gozdom po PEFC shemi pa izda Zavod za certifikacijo

gozdov.« (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor,

2017).

Slika 5: Zaščitni znak (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu

Maribor, 2017)

2.8.2 Embalaža in embalažni materiali

Beseda embalaža je francoskega izvora (l'emballage). V širšem pomenu pomeni

nosilec ali ovoj oziroma sredstvo, v katerega zavijemo, polnimo, vstavimo blago. V

Sloveniji uporabljamo izraz ovojnina. Slovenska določila dopuščajo tudi strokovni izraz

embalaža. Embalaža oziroma ovojnina so izdelki iz različnih materialov, namenjeni

temu, da blago obdajajo ali držijo skupaj. Na ta način je mogoče surovine ali izdelke

hraniti in rokovati z njimi na poti od proizvajalca do končnega uporabnika (Radonjič,

2008).

Embalaža se v literaturi najpogosteje razvršča glede na embalažni material, iz

katerega je. Glede na material za izdelavo embalaže ločimo kovinsko, stekleno,


12

leseno, plastično, papirno in kartonsko ter tekstilno in kompleksno embalažo. Vse

navedene kategorije embalaže so soodvisne in med seboj povezane.

Glede na trajnost delimo embalažo na vračljivo ali povratno in nevračljivo ali

nepovratno embalažo. Od izbire materiala je odvisen okoljski profil embalaže. Ločimo

osnovne in pomožne embalažne materiale. Embalažni material ima določene prednosti

in pomanjkljivosti, zato je izbor materiala zelo pomemben dejavnik pri naporu za

uresničevanje programa razvoja embalaže (Radonjič, 2008).

2.8.3 Papirna in kartonska embalaža

Papir je prozoren in ploščat material, ki ga sestavljajo prepletena vlakna

rastlinskega izvora. V današnjem času med vsemi gradivi, iz katerih izdelujemo

različne izdelke, največkrat uporabljamo papirnata gradiva. Papir uporabljamo v

različne namene, vendar pa se največkrat in največ uporablja v tiskarske namene

(Papotnik, 1993).

Sprva so papir izdelovali ročno, prvi papirni stroj je bil izdelan v Franciji (Pavko-

Čuden idr., 2005). Osnovna surovina za papir je les, ki je sestavljen iz vlaknin.

Kakovost vlaknin je odvisna od kakovosti in vrste lesa. Papir ima lahko zelo različne

lastnosti glede na surovinsko sestavo, proizvodni postopek in dodelavo (Radonjič,

2008). Lepenka in karton sta prav tako sestavljena iz vlaknin, ki pa se po svojih

lastnostih razlikujeta od papirja. Najpogostejše oblike kartonske in papirne embalaže

so škatle, posode valjastih oblik, vrečke, vreče ipd. (Papotnik, 1993).

2.8.4 Kovinska embalaža

Kovine in kovinske zlitine, ki prenašajo visoke mehanske obremenitve in se jih da

predelovati ter oblikovati s toplotnimi in mehanskimi postopki, uvrščamo med najbolj

popolna konstrukcijska gradiva. Med osnovne konstrukcijske kovine spadajo magnezij,

baker, železo, aluminij in nikelj (Žarnič, 2005). Med kovinsko embalažo spada

aluminijasta in jeklena embalaža. Aluminijasto embalažo so začeli uporabljati v začetku

20. stoletja, s proizvodnjo tanke folije. Prve pločevinke iz aluminija se pojavijo na trgu

leta 1958. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil za kovinsko embalažo značilen

porast porabe in proizvodnje, nato pa je sledilo zastajanje, saj je kovinsko embalažo

nadomestila plastična. Na zmanjševanje proizvodnje je močno vplivala gospodarnost

pakiranja v druge vrste embalaže. Kljub temu je, zaradi svojih lastnosti in praktičnosti,

kovinska embalaža na določenih mestih nezamenljiva (pločevinke, sodi, tube, ročke,

pokrovčki, folije) (Radonjič, 2008).


13

2.8.5 Plastična embalaža

Plastična embalaža zajema skupino sintetičnih polimernih materialov. Polimeri so

snovi, ki jih definiramo kot velike molekule. Te so sestavljene iz ponavljajočih se

strukturnih enot in predstavljajo najobsežnejšo skupino. Delimo jih na dve skupini:

duroplaste in termoplaste. Duroplasti so prostorsko nepovrnljivo zamreženi, se ne talijo

in dobijo trajno obliko. Termoplasti so ob toploti taljivi, postanejo tekoči in se dajo

predelati. V zadnjih letih je tehnološki razvoj prispeval k vedno večji uveljavitvi

plastičnih materialov zaradi posebne skupine materialov, ki so biološko razgradljivi

(Radonjič, 2008).

2.8.6 Keramika

Keramika izvira iz besede cerami in je poimenovana po predelu starih Aten.

Keramika je trda, ima visoko tlačno trdnost in nizko prostorninsko maso. Obstojna je pri

višjih temperaturah in odporna proti abraziji ter koroziji. Lahko jo uporabljamo tudi kot

polprevodnik in električni izolator. Njena pomanjkljivost pa je, da je krhka in ni odporna

na hitre temperaturne spremembe.

Glede na uporabljene surovine razvrščamo keramiko v dve vrsti: na tradicionalno

ali klasično in sodobno ali tehnično. Tradicionalno keramiko imenujemo tudi silikatna

keramika, saj je izdelana iz naravnih surovin, gline (silikatov). Te so porcelan,

lončevina, groba gradbena keramika, kamenina in fajančevina. Sodobna keramika pa

je izdelana iz sintetičnih surovin. Mednje spadajo elektronska, magnetna in inženirska

keramika (Godec, 2005).

2.8.7 Biološki odpadki

Zavržena hrana predstavlja dvakratno breme za okolje. Pojavi se v fazi predelave

in kot odpadek. Zavržena hrana se na odlagališču razkraja pod anaerobnimi pogoji. Ob

tem se sprošča deponijski plin, ki je sestavljen iz metana, ta pa je škodljiv za naše

zdravje in okolje (Šömen Joksić, 2013). Biološki ali organski odpadki predstavljajo več

kot tretjino vseh odpadkov. Nastajajo v gospodinjstvih in jih ob ustreznem ločevanju

kompostiramo. Kompostiranje lahko izvajamo doma ali na centru za ravnanje z

odpadki. Z izločanjem biorazgradljivih odpadkov lahko preprečimo razkrajanje

odpadkov in nenadzorovano gnitje ter s tem vplivamo na zmanjševanje onesnaženosti

zraka in podtalnice. Med biološke odpadke spadajo ostanki zelenjave in sadja,

papirnate brisače, papirnati podstavki, papirnati kozarci in krožniki, kavna usedlina,

ostanki kuhane hrane, listje, trava idr. (Komunala Kočevje, 2017).


14

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji naloge

Namen diplomske naloge je otroke na čim bolj igriv način ozavestiti o pomenu

recikliranja za čisto okolje. K osveščanju o čistem okolju in o recikliranju lahko veliko

prispevamo že v vrtcu. Otroke že zgodaj na ustrezen način seznanimo s pomenom

recikliranja za čisto okolje, naše zdravje in naš planet. S tem ne vplivamo samo na

izboljšanje lastnega zdravja in današnjega okolja, temveč skrbimo tudi za odgovoren

odnos do prihodnjih rodov. Pri vzgoji, usmerjeni k spodbujanju recikliranja in skrbi za

čisto okolje, imajo vzgojitelji zelo pomembno vlogo. Ključno pri tem je, s primerno

vzgojo začeti že v zgodnjem otroštvu. Zelo pomemben je zgled ne samo vzgojitelja,

temveč tudi staršev in vrstnikov. S svojim vedenjem moramo otrokom pokazati pravi

odnos do čistega okolja in z zgledom privzgojiti odgovoren odnos do zmanjševanja

količine odpadkov. V predšolskem obdobju je primerna motivacija otrok igra. Otroci se

skozi igro lažje učijo, lažje si zapomnijo, pridobljeno znanje pa je trdnejše. Spodbujanje

k čistemu okolju in recikliranju mora biti jasno in enostavno ter podkrepljeno z aktivnim

učenjem in slikovitim gradivom.

V nalogi smo si zastavili naslednje cilje:

- ozaveščanje otrok o čistem okolju,

- spoznavanje pomena recikliranja,

- aktivno sodelovanje otrok pri pripravi in izvedbi dejavnosti,

- ob koncu dejavnosti ugotoviti, koliko znanja o odpadkih so otroci usvojili.

3.2 Raziskovalni hipotezi in raziskovalna vprašanja

Zastavili smo si dve delovni hipotezi:

H1: Otroci bodo radi sodelovali pri dejavnosti s papirjem.

H2: Otroci zelo malo vedo o recikliranju.

V diplomski nalogi smo si zastavili tudi naslednja raziskovalna vprašanja:

- Kaj otrokom predstavlja pojem recikliranje?

- Ali so otroci prek izvedenih dejavnosti in neposredne izkušnje spoznali pomen

recikliranja?

- Ali lahko otroci že v predšolskem obdobju s svojo dejavnostjo vplivajo na to, da

je okolje čisto?

- Pri kateri dejavnosti bodo otroci najraje sodelovali?


15

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Uporabili smo kvalitativno in kvantitativno empirično pedagoško raziskavo.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

V raziskavi je sodelovalo štirinajst otrok prvega starostnega obdobja iz enote Ob

gozdu Vrtca Pobrežje. Otroci so stari od dveh do treh let. V skupini je sedem deklic in

sedem dečkov. Dejavnosti so bile prilagojene njihovi starosti in niso bile zanje

prezahtevne. Izvajali smo jih v dopoldanskem času. Dejavnosti smo tudi fotografirali in

si sproti zapisovali, kako so otroci sodelovali.

3.3.3 Način zbiranja podatkov

Podatke za raziskavo smo pridobili z metodo opazovanja. Z dejavnostmi smo želeli

doseči cilje, ki smo si jih zastavili.

3.4 Priprave in analize izvedenih dejavnosti

Izvedli smo naslednje dejavnosti:

- Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 1.



- Izdelava košev za ločeno zbiranje odpadkov.

- Igra s kovino.

- Igra s keramiko.

3.4.1 Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 1

Področje dejavnosti: delovno-tehnična vzgoja.

Tema: Igra s papirjem.

Cilji:

- Globalni cilj:

· spoznavanje snovi in razvijanje spretnosti na področju tehnike in

tehnologije.

- Operativni cilji:

· otrok se igra s papirjem in ga raziskuje,

· otrok razvija ročne spretnosti,


16

· otrok spoznava, kako se stvari mešajo in kako se njihove lastnosti

spreminjajo,

· otrok spozna potek izdelave papirja.

Oblike dela: skupna, skupinska, individualna.

Metode dela: pogovor, igre, lastna aktivnost otrok, demonstracija.

Sredstva in pripomočki: časopisni papir, voda, posodice, banjica.

Korelacija: narava, jezik.

Viri: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za

šolstvo.

Uvodna motivacija

Z otroki smo se odpravili v garderobo, kjer je urejen kotiček za zbiranje

časopisnega papirja, zamaškov in alkalnih baterij. Otroci so se seznanili s pojmom in

namenom ločevanja navedenega. Otroke smo ob tem spodbudili, da vsak odnese v

igralnico nekaj časopisnega papirja.

Dejavnosti

Otroci so najprej imeli možnost proste igre, pri tem smo jih le opazovali. Pozneje

smo se jim pri igri pridružili in prisluhnili njihovim pogovorom.

Slika 6: Trganje in pobiranje časopisnega papirja 1


17

Slika 7: Trganje in pobiranje časopisnega papirja 2

Slika 8: Prelivanje časopisnega papirja z vodo

Zaključek

Papir smo premešali, pokrili in odnesli na hladno.

Evalvacija

Skupaj z otroki smo v igralnico prinesli časopisni papir. Otroci so papir trgali, metali

v zrak in mečkali. Najprej smo jih opazovali, nato smo se jim pridružili. Deklica A. je

začela s trganjem časopisnega papirja, nato so se ji postopoma pridružili še ostali

otroci. Večina otrok je bila pri trganju zelo spretna, mlajši malo manj. Slednje smo z

lastno aktivnostjo še bolj spodbudili k dejavnosti. Ko smo natrgali papir, smo ga dali v

veliko plastično posodo. Otroci so bili pri pobiranju papirja zelo vztrajni. Papir smo nato

s pomočjo manjših posod prelili z vodo, premešali in pustili stati čez noč.


18

Analiza rezultatov

Slika 9: Prikaz strukturnega odstotka f(%) vključitve otrok v igro – Papir 1

Pri igri s papirjem je sodelovalo dvanajst otrok, od tega šest dečkov in šest deklic.

Med opazovanjem igre smo ugotovili, da se je v igro samostojno vključilo 83 % otrok,

medtem ko se je 17 % otrok vključilo ob spodbudi.



Tema: Ročna izdelava papirja.

Cilji:

- Globalni cilj:


tehnologije.

- Operativni cilji:

· otrok spoznava potek izdelave papirja,

· otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo, in o zaporedju

dogodkov,

· otrok spoznava mešanje snovi in kako se pri tem spreminjajo lastnosti

snovi.


Metode dela: pogovor, igra, demonstracija, razlaga, lastna aktivnost otrok.

Sredstva in pripomočki: barva, posodice, pripomočki za izdelavo papirja, papirnata

kaša (pulpa), kuhinjski mešalnik.


83 %

17 %

Otrok se samostojno vključi v igro

Otrok se v igro vključi ob spodbudi


19

Viri: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za

šolstvo.

Uvodna motivacija

Otroke smo seznanili z dejavnostjo in jim predstavili pripomočke za izdelavo

papirja.

Dejavnosti

V igralnico smo prinesli banjico, v kateri je bil namočen časopisni papir. Skupaj z

otroki smo se pogovorili o tem, kaj se je zgodilo s papirjem, in si ogledali vsebino

banjice. Otroke smo nato povabili k mizam, jih seznanili z dejavnostjo in skupaj ročno

izdelali papir, ki smo ga nato uporabili za novoletne voščilnice.

Slika 10: Mešanje papirja in vode

Slika 11: Mešanje papirne kaše


20

Slika 12: Presipavanje papirne kaše na sita

Slika 13: Ravnanje kaše z roko

Slika 14: Valjanje papirne kaše


21

Zaključek

Papir smo položili na krpo in ga pripravili za sušenje.

Evalvacija

Ta dan smo v igralnico prinesli posodo z natrganim papirjem, ki smo ga predhodno

namočili v vodo. Na mizo smo pripravili vse potrebne pripomočke za izdelavo papirja.

Prinesli smo tudi modro barvo in mešalnik. Ugotavljali smo, za kaj vse lahko mešalnik

uporabljamo. Skupaj z otroki smo pogledali, kaj se je čez noč zgodilo s papirjem in

vodo. Deček z imenom N. je opazil, da je vode zmanjkalo. Otrokom smo povedali, da je

časopisni papir nekaj vode vpil, nekaj pa jo je vseeno ostalo. V posodo z namočenim

papirjem smo dodali nekaj modre barve, saj smo želeli papir obarvati. Nato smo z

mešalnikom premešali vsebino posode in dobili papirno kašo. Tudi otroci so se

preizkusili v mešanju z mešalnikom. Pri tem smo skrbeli za varnost otrok. Ko smo

papirno kašo dobro premešali, smo otrokom ponudili različna sita, vedra in manjše

posode. Spodbudili smo jih, da so vedra in posodice napolnili s papirno kašo. Večina je

pazila, da kaša ni padala na tla. Dva dečka sta ob spodbudi pristopila k dejavnosti. Ko

so otroci napolnili vedra in posodice, so papirno kašo stresali na sita, ki so bila že

pripravljena na mizi. Ponudili smo jim tudi valjarje, s katerimi so kašo povaljali. Nekateri

so papirno kašo poravnali kar z roko. Po končani dejavnosti smo papir dali sušiti na

krpo.

Analiza rezultatov

Slika 15: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Papir 2

Pri igri s papirjem je sodelovalo dvanajst otrok, od tega šest dečkov in šest deklic.


33 % otrok pa je bilo treba spodbuditi.

67 %

33 %


Otrok se vključi v igro ob spodbudi


22



Tema: Izdelovanje in poslikava novoletnih voščilnic.

Cilji:

- Globalni cilj:


tehnologije.

- Operativni cilji:

· otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo, in o zaporedju

dogodkov,

· otrok se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,

· otrok spoznava, kako se stvari mešajo in kako se njihove lastnosti

spreminjajo,

· otrok spozna potek izdelave papirja.


Metode dela: pogovor, igre, demonstracije, razlage, lastna aktivnost otrok.

Sredstva in pripomočki: barva, slamice, nanovo izdelan papir.


Vir: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za

šolstvo.

Uvodna motivacija: Otrokom smo predstavili izdelavo novoletnih voščilnic.

Dejavnosti

Otroke smo spodbudili, naj si ogledajo nanovo nastali papir. S pripravljenimi

pripomočki smo papir okrasili s temperami (rdečo, belo in rjavo).


23

Slika 16: Krasitev papirja s temperami 1

Slika 17: Krasitev papirja s temperami 2

Zaključek:

Pripravljeni izdelek smo uporabili za novoletne voščilnice.

Evalvacija

Tokrat smo v igralnico prinesli tempere različnih barv (rdeča, rjava in bela). Otroke

smo najprej povabili do okna, da smo si skupaj pogledali, ali se je papir ustrezno

posušil. Zraven smo jih usmerjali z vprašanji: »Ali je papir suh, vlažen, trd?« Sledili so

različni odgovori. Skupaj smo ugotovili, da se je papir ustrezno posušil in da ga bomo

lahko uporabili pri tokratni dejavnosti. Predhodno smo zaščitili mize in pripravili barve.


24

K mizi smo povabili vsakega otroka posebej in mu podali jasna in natančna navodila.

Otroci so prstke namočili v barvo in odtisnili na papir. Otroci niso mešali barv med

seboj. Kdor je želel, je imel tudi možnost pihanja barve s slamico. Otroke smo pri

dejavnosti opazovali, jih spodbujali in najmlajšim nudili pomoč. Otrokom je bila

dejavnost zanimiva, saj so lahko na papirju opazili svoj prstni odtis. Ob koncu

dejavnosti smo igralnico skupaj pospravili in se pripravili na malico. Končne izdelke

smo obrezali v obliko novoletne jelke in jih namenili za novoletno voščilo.

Analiza rezultatov

Slika 18: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Papir 3

Pri igri s papirjem je sodelovalo trinajst otrok, od tega šest dečkov in sedem deklic.

Med opazovanjem smo ugotovili, da se je v igro samostojno vključilo 92 % otrok, 8 %

pa se jih je vključilo ob spodbudi.

3.4.4 Izdelava košev za ločeno zbiranje odpadkov


Tema: Izdelava košev.

Cilji:

- Globalni cilj:

· doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti.

- Operativni cilji:

· otrok razvršča odpadke v ustrezne koše za smeti,

· otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo ter

kako lahko prispeva k ohranjanju naravnega okolja,

92 %

8 %




25

· otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov in o pomenu ter možnostih

njihove predelave.


Metode dela: pogovor, igra, demonstracija, razlaga, lastna aktivnost otrok.

Sredstva in pripomočki: časopisni papir, reklamni papir, plastenke, pločevinke,

škatlice, zamaški, plastični lončki, plastične in papirnate vreče, papirnate serviete,

velike kartonaste škatle, škarje, lepilo Mekol, olupki jabolk in mandarin ipd.

Korelacija: narava, jezik, umetnost, matematika.


šolstvo.

Uvodna motivacija

Otroke smo najprej povabili v jutranji krog in jih spodbudili k pogovoru o ločevanju

odpadkov. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: »Ali kdo ve, kaj so odpadki?« Otroci

so podali zanimive odgovore. Povedali so, da so to papirčki, olupki jabolk, ati da v koš

cigaret, steklenico … »Kam doma odlagate odpadke?« Otroci so povedali, da v koš, v

zabojnik za odpadke, smetarji odpeljejo odpadke, imajo takšen beli avto ... Sledilo je

zanje nekoliko težje vprašanje: »Ali kdo ve, kam odpeljejo odpadke?« Otroci so ob tem

povedali, da ne vedo, zato smo jih v nadaljevanju seznanili s postopkom ločevanja

odpadkov in njihovim odvozom. Nato smo se skupaj odpravili na dvorišče vrtca in si

tam ogledali zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.

Dejavnosti

Skupaj z otroki smo oblepili tri velike kartonaste škatle: opremili smo jih z

ustreznimi in otrokom razumljivimi fotografijami ter materiali. Na prvo škatlo smo

prilepili fotografije sadja in zelenjave, na drugo zamaške in različno velike lončke, na

tretjo pa natrgan časopisni papir in manjše škatle. Na tleh so bile različne vrste

odpadkov, ki smo jih prinesli od doma. Otroke smo spodbudili k razvrščanju odpadkov

in jih pri dejavnosti opazovali, usmerjali, spodbujali in jim pomagali.


26

Slika 19: Izdelava koša za papir

Slika 20: Izdelava koša za embalažo


27

Slika 21: Razvrščanje odpadkov 1



28


Slika 24: Ogled zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov

Zaključek

Po sadni malici so otroci odnesli olupke sadja v zaboj, namenjen odlaganju

bioloških odpadkov.

Evalvacija

V igralnici smo pripravili tri dejavnosti. Otroci so se po svoji želji posedli k mizam.

Pri prvi mizi smo pripravili škarje in različno reklamno gradivo. Otroci so morali v njem

poiskati sadje in zelenjavo ter ju izrezati. Pri tej dejavnosti sta sodelovali dve deklici in

bili zelo vztrajni pri iskanju, izrezovanju in lepljenju na škatlo. Pri drugi mizi so imeli

otroci na voljo lepilo, zamaške in lončke, pri tretji pa kartonaste škatlice in natrgan


29

časopisni papir. Najprej smo otroke le opazovali pri posamezni dejavnosti, nato pa smo

se jim tudi pridružili, jih spodbujali … Izdelane koše smo namestili na ustrezno mesto v

igralnici. Namen dejavnosti je bil, da otroci prek lastne aktivnosti in doživetja ustrezno

razvrstijo različne kose odpadkov v za to pripravljene koše.

Po končani sadni malici smo otroke ponovno povabili na preprogo. Predhodno

smo na preprogi pripravili različne kose odpadkov (plastične vrečke, lončke, zamaške,

papir, plastenke, kovinske posode, kartonaste škatle za jajca, tetrapake itd.) in olupke

sadja. Otroke smo spodbudili, da naj sami poskusijo razvrstiti čim več odpadkov v

ustrezen koš. Otroci so sami izbirali in pobirali odpadke ter jih odnašali v ustrezen koš.

Večina otrok je pri razvrščanju aktivno sodelovala, razen treh dečkov, ki kljub spodbudi

tega niso želeli. Razvrščanje otrokom ni delalo večjih težav in zato so tudi ob naši

pomoči odpadke ustrezno razvrstili.

Analiza rezultatov

Slika 25: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Izdelava košev

Pri izdelavi košev je sodelovalo deset otrok, od tega štirje dečki in šest deklic. Med

opazovanjem dejavnosti smo ugotovili, da se je v dejavnost samostojno vključilo 90 %

otrok, medtem ko se jih 10 % vključilo ob spodbudi.

3.4.5 Igra s kovino


Tema: Igra s kovino in izdelava hranilnika.

Cilji:

- Splošni cilj:

· otrok spoznava različne materiale (kovina).

90 %

10 %




30

- Operativni cilji:

· otrok poskuša prepoznati kovinska sredstva,

· otrok spoznava lastnosti kovine,

· otrok se uri v različnih tehnoloških opravilih,

· otrok razvija finomotoriko.



Sredstva in pripomočki: kovinske posode, samolepilna folija, vijaki, matice, žica,

kovinski obročki idr.



šolstvo.

Uvodna motivacija

Otroke smo povabili na preprogo. Pokazali smo jim vrečo in ponudili možnost, da

so potipali in ugotovili, kaj se skriva v njej. Skupaj smo si ogledali vsebino vreče (v njej

so bili matice in vijaki).

Dejavnosti

Otrokom smo pripravili kovinske posode s plastičnimi pokrovi, na katere smo

naredili zareze za kovance. Iz tega so si izdelali hranilnike. Za drugo dejavnost smo

pripravili večjo leseno desko z različnimi vijaki, pipo, napeljano žico in na njej

nameščene kovinske pokrove, zamaške in kovinske obroče.

Slika 26: Predstavitev didaktične igrače


31

Slika 27: Igra z maticami, podložkami in vijaki

Slika 28: Izdelava hranilnikov


32

Slika 29: Igra s senzorno tablo 1

Slika 30: Igra s senzorno tablo 2


33

Slika 31: Igra s podložkami, maticami in vijaki

Zaključek

Otroke smo spodbudili k pospravljanju hranilnikov na polico in razvrščanju vijakov

ter matic.

Evalvacija

Otroke smo najprej povabili na preprogo. V vreči smo imeli skrite vijake in matice.

Najprej smo jim ponudili možnost, da lahko vsebino v vreči potipajo prek vreče in

poskušajo ugotoviti, kaj se skriva v njej. Kljub različnim odgovorom vsebine niso

pravilno poimenovali. Nato smo jih spodbudili, da so roko potisnili v vrečo in z otipom

ugotavljali, kaj se skriva v njej. Povedali so, da je trdo, mrzlo, niso pa podali pravilnega

odgovora. Z dodatnimi vprašanji in ob naši pomoči so ugotovili, da so v vreči vijaki in

matice različnih velikosti. Otroci so se seznanili z vijaki, jih tipali, si jih ogledovali. V

pogovoru so izvedeli tudi, za kaj vse jih uporabljamo. V nadaljevanju smo na mizo

pripravili manjše lesene plošče, na katerih so bili priviti različni vijaki. Poleg smo

pripravili matice s podložkami, ki so jih privijali na vijake različnih debelin in dolžin. Pri

drugi mizi smo pripravili kovinske posode s pokrovi, v katere smo predhodno naredili

zarezo. Iz teh posod so si otroci lahko izdelali hranilnike. Poljubno so jih oblepili s

samolepilno barvno folijo. Tretja dejavnost je potekala pri omari. Na omaro smo pritrdili

nekoliko večjo leseno desko z različni vijaki, pipo, napeljano žico. Ob tem so se otroci

preizkušali v različnih ročnih spretnostih, v odpiranju in zapiranju pipe, privijanju

vijakov, pri labirintu žice pa so vodili vijake z ene strani na drugo. Deček N. je vzel v

roke posodo z maticami in podložkami, jo dal pod pipo in se igral, kot da naliva vodo.


34

Pri vseh dejavnostih so otroci aktivno sodelovali in bili vztrajni. Pri dejavnostih smo

se izmenjevali, tako da se je lahko vsak otrok preizkusil v posamezni spretnosti.

Analiza rezultatov

Slika 32: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Kovina

Pri igri s kovino je sodelovalo trinajst otrok, od tega šest dečkov in sedem deklic.


25 % pa se jih je vključilo ob spodbudi.

3.4.6 Igra s keramiko

Področje dejavnosti: Delovno-tehnična vzgoja

Tema: Igra s keramiko

Cilji:

- Splošni cilj:

· otrok spoznava različne materiale (keramika).

- Operativni cilji:

· otrok spoznava lastnosti keramike,

· otrok se uri v različnih tehnoloških opravilih,

· otrok razvija finomotoriko,

· otrok razvija organizacijske sposobnosti,

· otrok sestavi mozaik iz posameznih delov keramike.

Varstvo pri delu: pazljivo ravnanje s posameznimi deli keramike.



75 %

25 %




35

Sredstva in pripomočki: rumena barva, stara opeka, keramične ploščice, čopiči,

zaščitne halje, skupinska slika otrok, pripravljen okvir za sliko.



šolstvo.

Uvodna motivacija

Otroke smo povabili v jutranji krog, jih pozdravili in jih seznanili z dejavnostmi

tistega dne. S sabo smo prinesli vedro z opeko in ploščicami. Vsebino vedra smo

pokazali otrokom in ti so hitro ugotovili, da so v vedru ploščice in opeka. Hodili so po

keramičnih ploščicah (velikih, malih) bosi in obuti. Z našo pomočjo so trgali mozaične

ploščice z mreže in se tudi pri tem preizkusili v hoji po njih. Ugotovili smo, da je občutek

drugačen, da je lažje hoditi po velikih ploščicah. Pogovor je stekel tudi o keramiki, kje

se ta uporablja in za kaj je primerna.

Dejavnosti

Na mize smo pripravili potreben material za slikanje na opeko, lepilo, mozaične

ploščice, sliko in okvir za sliko ter otroke spodbudili k ustvarjanju.

Slika 33: Trganje mozaičnih ploščic z mreže 1


36

Slika 34: Trganje mozaičnih ploščic z mreže 2

Slika 35: Hoja po keramiki


37

Slika 36: Slikanje s temperami na staro opeko

Slika 37: Izdelava okvirja slike

Zaključek

Otroke smo spodbudili k skupnemu pospravljanju igralnice. Nastalo sliko smo

odnesli v garderobo in jo namestili na oglasno desko, kjer so si jo lahko ogledali tudi

starši.

Evalvacija

Otroke smo povabili v jutranji krog, jih pozdravili in jim pokazali, kaj vse smo ta dan

prinesli s sabo v vrtec. Hitro so ugotovili, da so v vedru ploščice (velike in male

mozaične ploščice) in stara pokrivna opeka. Otroci so ploščice in opeko lahko potipali,

vonjali, težkali. V nadaljevanju smo jih izzvali, da naj se poskušajo sprehajati po

ploščicah, da začutijo občutek dotika (noga in ploščica). Ali je ta hladen, topel, trd,


38

mehek? Poleg smo ponudili še mozaične ploščice, ki so bile že pritrjene na mrežo.

Otroke smo spodbudili, da so si sezuli copatke in tako začutili tla, ena deklica je

poskusila celo z bosimi nogami. Bilo jim je zelo všeč. Nato smo otroke prosili, da naj

nam pomagajo odstraniti mozaične ploščice z mreže, pri čemer so se zelo zabavali.

Prinesli smo košaro in vanjo pospravili mozaične ploščice, saj smo jih pozneje pri

dejavnosti uporabili.

Pri mizah smo pripravili dve dejavnosti. V povezavi s projektom Varno s soncem

so pri prvi mizi z rumeno barvo slikali sonce na staro opeko, pri drugi mizi pa je bila

povečana skupinska fotografija otrok. Na rob okvirja so otroci lepili koščke ploščic in

tako ustvarili okvir za sliko. Sliko z okvirjem smo pozneje obesili v garderobo, da so si

starši lahko ogledali, kaj smo ustvarili v vrtcu. Glede na povratne informacije staršev jim

je bila slika z okvirjem všeč in zanimiva.

Analiza rezultatov

Slika 38: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok k igri – Keramika

Pri igri s keramiko je sodelovalo dvanajst otrok, od tega pet dečkov in sedem

deklic. Med opazovanjem igre smo ugotovili, da se je v igro samostojno vključilo 77 %

otrok, 23 % pa ob spodbudi.

77 %

23 %




39

4 ZAKLJUČEK

S kvalitativno in kvantitativno empirično pedagoško raziskavo smo želeli ugotoviti,

koliko otroci, stari od dveh do treh let, dejansko vedo o recikliranju oziroma o ponovni

uporabi odpadnih materialov. Zanimalo nas je, ali bodo radi sodelovali pri dejavnostih,

povezanih z uporabo in ločevanjem teh materialov, in če, pri kateri dejavnosti bodo raje

sodelovali. Ko smo načrtovali dejavnosti, se je postavljalo vprašanje, ali je mogoče

dvoletnike z neposredno izkušnjo toliko seznaniti z recikliranjem, da dojamejo njegov

pomen. Na osnovi teoretičnega znanja in poznavanja nekaterih temeljnih zakonitosti

procesa učenja smo predvidevali, da lahko otroci s svojo aktivnostjo že v

najzgodnejšem obdobju vplivajo na zmanjšanje onesnaževanja okolja. Z raziskavo smo

želeli ugotoviti, ali so naša predvidevanja pravilna. Z uporabo odpadnih materialov

(starega papirja, zamaškov, kovinskih matic, keramike, kartonskih škatel idr.) pri igri

smo želeli otroke seznaniti s sloganom, za katerega menimo, da bi moral postati vodilo

pri ravnanju z odpadki. Igre, usmerjene k »zmanjšaj porabo, ponovno uporabi in

recikliraj«, so bile otrokom zelo zanimive.

Igra je način, s katerim otrok raziskuje svet, v katerem živi, in je način učenja.

Učenje je izjemno zapleten proces, ki zajema različne vrste umskih in telesnih

dejavnosti, začne pa se že v najzgodnejšem razvojnem obdobju. Z učenjem

pridobljeno znanje, uporabno v novih situacijah, nam pomaga bolje razumeti sebe in

svet. Kot vseh drugih veščin se otrok tudi ravnanja z odpadki nauči. Z odgovornim

lastnim vedenjem in usmerjenimi dejavnostmi lahko ključno pripomoremo k njegovemu

zgodnjemu razumevanju pomena ponovne uporabe odpadnih materialov. Če se bo

naučil ločevati odpadke in če bo vedel, čemu tako ravnanje služi, bo lahko naučena

veščina postala njegova navada. Če se bo učil skozi igro, bo pridobil prijetno izkušnjo

spoznavanja novega, zanimivega in hkrati koristnega ravnanja. Triletni otrok res ne bo

razumel globalnega pomena recikliranja za človeka in njegov obstoj, razumel pa bo, da

lahko iz odpadnih materialov dobi ali naredi nov izdelek. Z leti bo ugotovil, da lahko na

ta način prispeva k zmanjšanju trošenja uporabnih snovi, zmanjšanju porabe surovin in

obenem k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Takrat bo razumel, da lahko z lastnim

ravnanjem prispeva pomemben kamenček v mozaik prizadevanj za ohranitev narave in

virov, pomembnih za življenje.

V teoretičnem delu naloge smo iz literature povzeli nekaj osnov tehnologije in

njene obravnave v obdobju zgodnjega učenja. S pomočjo knjige Didaktika zgodnjega

poučevanja in učenja tehnike in tehnologije avtorja Papotnika (1999) smo predstavili

pomen razumevanja tehnologije v vrtcu in dobro premišljenih ter ustrezno zastavljenih

delnih oziroma etapnih ciljev pri doseganju končnega cilja. Ker mora biti tudi pri


40

spodbujanju tehnične ustvarjalnosti otrok v ospredju najprej njihova varnost, smo v

nalogo vključili tudi ta vidik.

V empiričnem delu se je potrdila vnaprej zastavljena delovna hipoteza (H1), ki je

predvidevala, da bodo otroci radi sodelovali pri dejavnostih s papirjem. Največ otrok

(92 %) se je samostojno vključilo v igro ročne izdelave papirja za novoletne voščilnice,

s temo poslikave in izdelovanja novoletnih voščilnic. Tej igri sledi igra na temo izdelave

košev za ločeno zbiranje odpadkov (90 % otrok se je samostojno vključilo v igro), ki je

poleg papirja vključevala tudi druge materiale (plastenke, pločevinke, škatlice idr.).

Delovna hipoteza (H2), ki je predvidevala, da otroci zelo malo vedo o recikliranju, se je

le delno potrdila. Iz uvodnega pogovora z otroki, ko smo jim predstavili posamezno

dejavnost, smo namreč ugotovili, da so zelo malo vedeli o tem, v kakšne namene bi

lahko ponovno uporabili na primer papir. Na podlagi njihovega samostojnega

vključevanja v igro z odpadnimi materiali pa je bilo mogoče sklepati, da jih je k igri

vodilo spontano ravnanje. Čeprav so vedeli, da imajo pred seboj papir, škatlice,

zamaške idr., kar sodi v smeti, so te materiale in izdelke vseeno z zanimanjem

opazovali in se z njimi igrali.

Z zgoraj navedenim bi lahko odgovorili tudi na prvo raziskovalno vprašanje.

Ugotovili smo, da otroci pojma recikliranje niso razumeli, po izvedenih dejavnostih pa

so vedeli, zakaj je prav, da odpadke ločujemo in za kaj lahko posamezne materiale

ponovno uporabimo. S tem smo odgovorili tudi na drugo raziskovalno vprašanje, saj so

otroci z neposredno izkušnjo spoznali pomen recikliranja. Ob upoštevanju pomena

zgodnjega učenja je tudi odgovor na tretje raziskovalno vprašanje pritrdilen. Otroci

lahko s svojo aktivnostjo pripomorejo k čistejšemu okolju, še bolj pomembno pa je

naučeno vedenje, ki ga bodo navade prenesli v svoja poznejša obdobja. Najvišji

odstotek samostojno vključenih otrok je bil pri igri ročne izdelave papirja za novoletne

voščilnice s temo poslikave in izdelovanja novoletnih voščilnic. Ta ugotovitev je tudi

odgovor ne četrto raziskovalno vprašanje.

Ugotavljamo, da so cilji, ki smo si jih zastavili ob načrtovanju izvedenih dejavnosti,

doseženi. Otroci so skozi igro spoznavali pomen čistega okolja in pomen recikliranja.

Pri pripravi in izvedbi dejavnosti so aktivno sodelovali. Večina se je igri pridružila

samostojno, le manjši delež pa ob dodatni spodbudi. Po izvedenih dejavnostih so otroci

vedeli, da se lahko tudi z nekaterimi odpadnimi materiali igrajo, jih razstavljajo,

ponovno uporabijo ipd. Vedeli so tudi, zakaj je odpadke treba ločevati.

Za pripravo diplomske naloge na temo recikliranja smo se odločili na osnovi

zavedanja pomena vzgoje predšolskih otrok, usmerjene k okolju in ekologiji. Le z


41

ustrezno in dovolj zgodnjo vzgojo bomo lahko dosegli spremembo celotne družbe. Če

bomo otrokom omogočili, da bodo z neposrednim stikom z naravo razvili pozitiven

odnos do narave in okolja, v katerem živijo, jim bomo omogočili, da ponotranjijo

pozitivne ekološke vrednote.


42

5 LITERATURA IN VIRI

Godec, M. (2005). Naravoslovje in poznavanje blaga III: učbenik. Pragersko: Mago.

Grmič, V. (1994). Odgovornost za naravo, Nova etika – etika odgovornosti za naravo.

V D. Novak (ur.), Človek in njegovo okolje: celostno razumevanje okolja – izziv na

pragu tretjega tisočletja (str. 237–238). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo in šport.

Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. (2017). Zaščitni

znaki. Pridobljeno 7. 1. 2017, http://www.kon-cert.si/zascitni-znaki.html.

Komunala Kočevje. (2017). Biološki odpadki. Pridobljeno 7. 1. 2017,

http://www.komunala-kocevje.si/organski-odpadki/.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (1994). Učenje, poučevanje in vloga učitelja v ekološki vzgoji,

Cilji ekološke vzgoje so večdimenzionalni in kompleksni. V D. Novak (ur.), Človek

in njegovo okolje: celostno razumevanje okolja – izziv na pragu tretjega tisočletja

(str. 167–170). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Papotnik, A. (1992). Prvi koraki v projektno nalogo: projektni način dela pri tehniki na

razredni stopnji. Radovljica: Didakta.

Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.

Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije.

Ljubljana: DZS.

Papotnik, A., Katalinič, D. in Fošnarič, S. (2005). To zmoremo že sedaj. Limbuš:

Založba Izotech.

Pavko-Čuden, A., Zorec, D., Čuden, J., Zorec, M., Pavlič, M., Smolej, J., Pavlovčič, A.,

Klenovšek, M., Podobnik, A., Cajhen, M., Pavlin, I., Kren, B., Avsec, J., Čerpič, S.,

Petauer, T. (2005). Ustvarjalne delavnice: zbirka načrtov za obogatitev pouka

tehnike v osnovni šoli. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Podstudenšek, G. (2012). Kako otroci druge starostne stopnje razumejo izdelavo

okvira. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Radonjič, G. (2008). Embalaža in varstvo okolja: zahteve, smernice in podjetniške

priložnosti. Maribor: Založba Pivec.

Šömen Joksić, A. (2013). »Premisli. Jej. Varuj.« – Okoljski odtis zavržene hrane.

Zdravje za vse, 2013(8), 2.


43

Vuk, D. (2000). Uvod v ekološki management. Kranj: Moderna organizacija.

Wikipedija. (2017). Recikliranje. Pridobljeno 13. 1. 2017, https://sl.wikipedia.org/wiki/

Recikliranje.

Zuljan, D. (2011). Metodika tehnične vzgoje. Koper: Pedagoška fakulteta.

Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper:

Univerzitetna založba Annales.

Žarnič, R. (2005). Lastnosti gradiv. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,

katedra za preizkušanje materialov in konstrukcij.

Documents

DIPLOMSKA NALOGA NINA PUKL - University of …...uporabi in recikliraj! « bi moral p ostati slogan, ki bi usmerjal naše ravnanje z odpadki. Predpogoj, da bi odpadki zares lahko ponovno