Ljubljana 2007

PSIHOLOGIJA Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo

Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega roka 2009, dokler ni dolo~en novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal maturo, je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splo{no maturo za tisto leto.

VSEBINA

1. Uvod 4

2. Izpitni cilji 5

3. Zgradba in vrednotenje izpita 6

3.1 Shema izpita 6

3.2 Tipi nalog in vrednotenje 6

3.3 Merila vrednotenja izpita in posameznih izpitnih delov 7

Ocenjevanje nalog izbirnega tipa 7

Ocenjevanje strukturiranih esejev 7

Ocenjevanje strukturiranih nalog 9

Ocenjevanje seminarske naloge 10

4. Izpitne vsebine in cilji 14

4.1 Predmet in razvoj psihologije 14

4.2 Metode psihologije 14

4.3 Raziskovalne tehnike 15

4.4 Zbiranje in obdelava psiholokih podatkov 15

4.5 Dejavniki razvoja 16

4.6 Duevni procesi 16

4.7 Osebnost 19

4.8 Posameznik v skupini in skupinska dinamika 21

5. Napotki za izdelavo seminarske naloge 23

6. Kandidati s posebnimi potrebami 27

7. Literatura 28

8. Slovarek kljunih glagolov v katalogu 29

4 Psihologija

1. UVOD

redmetni izpitni katalog za splono maturo za psihologijo upoteva gimnazijski uni nart za psihologijo. Katalog vkljuuje tiste cilje predmeta, ki se preverjajo pri sploni maturi. Pri izbiri in opredelitvi izpitnih

ciljev smo upotevali pokritost posameznih vsebinskih podroij v unem nartu in taksonomijo ciljev od nijih do vijih, to je od znanja (poznavanja), razumevanja in uporabe do interpretacije in vrednotenja. Poleg tega katalog opredeljuje naine preverjanja izpitnih ciljev in ocenjevalna merila. V skladu s cilji so izbrani razlini tipi nalog: naloge izbirnega tipa, strukturirani eseji, strukturirane naloge in seminarska naloga. Za vsak tip so izdelana ocenjevalna merila. Pri nalogah izbirnega tipa vrednotimo predvsem znanje in razumevanje. Pri strukturiranih esejih vrednotimo tri sestavine: dejstva, argumentacijo ter presojanje in sklepanje. O vsaki od njih presojamo na dveh ravneh: popoln oziroma nepopoln, pomanjkljiv odgovor. Celoten esej je torej ovrednoten na estih ravneh. Posebej ocenjujemo tudi notranjo zgradbo eseja, za katero dobi kandidat dodatne toke. Tudi pri strukturiranih nalogah vrednotimo: poznavanje dejstev, argumentacijo ter presojanje in sklepanje. O vsaki sestavini presojamo na dveh ravneh, o celotni nalogi pa na estih. Te naloge vsebujejo razlina vpraanja, zato vrednotimo odgovor na vsako vpraanje posebej. Pri seminarski nalogi pa ocenjujemo pet sestavin: opredelitev in teoretino predstavitev (iri opis) problema; zbiranje in obdelavo podatkov; analizo in interpretacijo rezultatov; oblikovanje sklepov in vrednotenje naloge ter predstavitev naloge. Vsako sestavino vrednotimo na treh ravneh. Uiteljem in kandidatom priporoamo, da pri pripravi na splono maturo poleg izpitnih ciljev upotevajo naine in merila preverjanja in ocenjevanja ciljev, kajti pomembno je, da kandidat v odgovor vkljui tisto, kar naloga in ocenjevalna merila zahtevajo. Maturitetni izpit iz psihologije kandidati opravljajo v skladu s pogoji, ki so doloeni v zakonskih in ustreznih podzakonskih predpisih splone mature.

P

Psihologija 5

2. IZPITNI CILJI

Znanje

Kandidat(-ka) pozna osnovno psiholoko terminologijo in jo pravilno uporablja, zna opredeliti osnovne psiholoke pojme, zna opisati osnovna podroja osebnosti, zna opisati znailnosti psihinih procesov in pojavov.

Razumevanje in uporaba

Kandidat(-ka) zna razloiti zakonitosti psihinega dogajanja, zna razloiti soodvisnost psihinih procesov in njihovo vlogo v oblikovanju in delovanju osebnosti, zna uporabiti psiholoka spoznanja pri razlagi obnaanja v ivljenjskih situacijah, zna nartovati preprosto psiholoko raziskavo, zna izbrati ustrezne vire v skladu s cilji raziskave, zna uporabiti ustrezne raziskovalne tehnike in postopke za zbiranje in obdelavo podatkov, zna v jasni in koherentni obliki izraziti spoznanja.

Interpretacija in vrednotenje

Kandidat(-ka) analizira, primerja, povezuje, razlaga in vrednoti informacije in podatke v razlinih oblikah, na podlagi kritine analize informacij in izsledkov oblikuje ustrezne sklepe in lastne poglede.

6 Psihologija

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

3.1 SHEMA IZPITA

Pisni del

Izpitna pola ^as re{evanja Dele pri oceni Ocenjevanje Pripomo~ki

1 20 minut 12 % Zunanje nalivno pero ali kemini svinnik, svinnik HB ali B, ilek in radirka

2 90 minut 30 % Zunanje

3 90 minut 33 % Zunanje

nalivno pero ali kemini svinnik

Seminarska naloga

25 %

Notranje

3.2 TIPI NALOG IN VREDNOTENJE

Izpitna pola Tipi nalog Vrednotenje

1 12 nalog izbirnega tipa Vsaka naloga 1 toka

2 3 strukturirani eseji, od katerih kandidat(-ka) izbere dva

Vsaka naloga 15 tok

3 4 strukturirane naloge, od katerih kandidat(-ka) izbere tri

Vsaka naloga 11 tok

Seminarska naloga

25 tok

Psihologija 7

3.3 MERILA VREDNOTENJA IZPITA IN POSAMEZNIH IZPITNIH DELOV

Delei taksonomskih stopenj spoznavnih ciljev v to~kah in odstotkih pri posameznih delih izpita Izpitna pola 1 Izpitna pola 2 Izpitna pola 3 Seminarska naloga Skupaj

Znanje 9 (9 %) 8 (8 %) 9 (9 %) 26 (26 %)

Razumevanje in uporaba 3 (3 %) 10 (10 %) 12 (12 %) 15 (15 %) 40 (40 %)

Interpretacija in vrednotenje 12 (12 %) 12 (12 %) 10 (10 %) 34 (34 %)

Skupaj 12 (12 %) 30 (30 %) 33 (33 %) 25 (25 %) 100 (100 %)

OCENJEVANJE NALOG IZBIRNEGA TIPA (izpitna pola 1)

Ocenjevalna merila za naloge izbirnega tipa upotevajo: znanje 75 %, razumevanje in uporabo 25 %. Vsaka naloga izbirnega tipa se tokuje z eno toko. Moen je samo en pravilen odgovor.

Primer naloge izbirnega tipa: Stopnjo v moralnem presojanju (po Kohlbergu), na kateri posameznik upoteva predvsem norme in pravila, ki veljajo v drubi, imenujemo:

A nekonvencionalna stopnja, B predkonvencionalna stopnja, C konvencionalna stopnja, D postkonvencionalna stopnja.

OCENJEVANJE STRUKTURIRANIH ESEJEV (izpitna pola 2)

Ocenjevalna merila za eseje upotevajo: znanje 27 %, razumevanje in uporabo 33 %, interpretacijo in vrednotenje 40 %.

8 Psihologija

Merila ocenjevanja

Toke 1. raven: Kandidat(-ka) zapie nekaj dejstev, a pomanjkljivih. 12 2. raven: Kandidat(-ka) zapie vsa pomembna dejstva. 34 3. raven: Kandidat(-ka) argumentira, vendar je argumentacija pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. 12 4. raven: Kandidat(-ka) zapie jasno in konsistentno argumentacijo. 34 5. raven: Kandidat(-ka) presoja in sklepa, vendar so sodbe in sklepi pomanjkljivi oziroma preve posploeni (posploitve ne upotevajo ugotovljenih dejstev v celoti). 12 6. raven: Kandidat(-ka) ustrezno presoja in sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev. 34 Posamezne sestavine eseja (dejstva, argumentacija, presojanje in sklepanje) se vrednotijo loeno. e kandidat(-ka) pri posameznih sestavinah eseja poleg pravilnih zapie tudi nekatere napane odgovore, se lahko najvie oceni na 1., 3. ali 5. ravni in lahko dobi ne glede na skupno tevilo tok najve 1 dodatno toko. Dodatne toke za notranjo zgradbo eseja

Dodelimo jih v naslednjih primerih: 1. Kandidatu(-tki) se za vsako od sestavin eseja (dejstva, argumentacija,

presojanje in sklepanje) po ocenjevalnih merilih dodelijo najmanj 3 toke. Sestavine eseja so jasne in koherentne. 3 toke

2. Kandidat(-ka) pri eseju dosee najmanj 8 tok, vendar pri posamezni sestavini najmanj 2 toki. Sestavine eseja so dane jasno in koherentno. 2 toki

3. Kandidat(-ka) pri eseju dosee najmanj 7 tok, vendar pri posamezni sestavini najmanj 1 toko. Jasnost in koherentnost sestavin ne ustrezata v celoti (nekateri odgovori so dvosmiselni, preve sploni, nelogino povezani, se ponavljajo ipd.). 1 toka

Primer strukturiranega eseja:

Veliko znanja in spretnosti si pridobimo z modelnim uenjem. Opredelite njegove znailnosti. Pojasnite shemo modelnega uenja in posamezne stopnje ponazorite s primerom. Presodite razloge, zaradi katerih nekatere osebe pri opazovanju istega modela prevzamejo njegovo vedenje, druge pa ne.

Psihologija 9

OCENJEVANJE STRUKTURIRANIH NALOG (izpitna pola 3)

Pri teh nalogah ocenjujemo: znanje 27 %, razumevanje in uporabo 36,5 %, interpretacijo in vrednotenje 36,5 %.

Merila ocenjevanja

Toke 1. raven: Kandidat(-ka) zapie nekaj dejstev, a pomanjkljivih. 12 2. raven: Kandidat(-ka) zapie vsa pomembna dejstva. 3 3. raven: Kandidat(-ka) argumentira, vendar je argumentacija 12 pomanjkljiva, nejasna in nekonsistentna. 4. raven: Kandidat(-ka) zapie jasno in konsistentno argumentacijo. 34 5. raven: Kandidat(-ka) presoja in sklepa, vendar so sodbe in sklepi 12 pomanjkljivi oziroma preve posploeni (posploitve ne upotevajo v celoti ugotovljenih dejstev). 6. raven: Kandidat(-ka) ustrezno presoja in sklepa na podlagi 34 ugotovljenih dejstev. Pri strukturiranih nalogah ocenjujemo odgovor na vsako vpraanje posebej. e kandidat(-ka) na posamezna vpraanja v nalogi poleg pravilnih odgovorov zapie nekatere napane, se lahko najvie oceni na 1., 3. ali 5. ravni.

Primer strukturirane naloge:

Raziskovalec je hotel ugotoviti vpliv pohvale na uspeh pri uenju. V raziskavi sta sodelovali dve skupini uencev. V prvi je uitelj spodbujal uence kakor navadno, v drugi pa jih je hvalil pogosteje. Raziskava je pokazala, da so tisti v drugi skupini dosegli bolji uni uspeh kakor v prvi.

a) Katera skupina je bila kontrolna in katera (3 toke) eksperimentalna? Kaj je v eksperimentu neodvisna spremenljivka?

b) Pojasnite, zakaj je potrebna kontrolna skupina. (4 toke) c) Presodite prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta (4 toke)

kot raziskovalne metode. V oklepajih je navedeno najveje tevilo tok za odgovore na posamezna vpraanja.

10 Psihologija

OCENJEVANJE SEMINARSKE NALOGE

Merila ocenjevanja

Pri seminarski nalogi ocenjujemo: 1. opredelitev in teoretino predstavitev (iri opis) problema, 2. zbiranje in obdelavo podatkov, 3. analizo in interpretacijo rezultatov, 4. oblikovanje sklepov in vrednotenje naloge, 5. predstavitev naloge. Ocenjujemo dva cilja:

razumevanje in uporabo 60 %, interpretacijo in vrednotenje 40 %.

Ocenjevanje seminarske naloge

Opredelitev in teoreti~na predstavitev problema

Ocenjujemo: opredelitev problema in izbor virov, izbor, povzemanje in povezovanje informacij, oblikovanje ciljev in hipotez.

1. raven 01 toka Problem ni opredeljen v skladu z naslovom naloge ali je oblikovan nejasno. Izbrani viri so laini ali presploni glede na problem. Obseg virov je preskromen ali preobseen. Izbrane informacije ne zadevajo neposredno ciljev in hipotez, so nepopolne in med seboj niso povezane v smiselno celoto. Cilji in hipoteze so neustrezno oblikovani: nejasni, preiroki oziroma preozki ali nepreverljivi. 2. raven 23 toke Problem je opredeljen v skladu z naslovom naloge, vendar premalo natanno. Izbrani viri so ustrezni glede na problem, toda pomanjkljivi. Izbrane informacije veinoma zadevajo cilje in hipoteze. Povzete so pomembne informacije, ki pa niso povezane v smiselno celoto. Cilji in hipoteze so ustrezno oblikovani, z manjimi pomanjkljivostmi (npr. nekateri so nejasni, preiroki oziroma preozki ali nepreverljivi). 3. raven 45 tok Problem je opredeljen jasno in natanno v skladu z naslovom naloge. Izbrani viri so ustrezni glede na problem in dovolj obseni. Izbrane informacije zadevajo cilje in hipoteze. Povzete informacije so med seboj smiselno povezane v lahko berljivo in razumljivo celoto. Cilji in hipoteze so ustrezno oblikovani: jasni, konkretni in preverljivi.

Psihologija 11

Zbiranje in obdelava podatkov Ocenjujemo:

izdelavo, izbiro ali priredbo merskih pripomokov za zbiranje podatkov, izbiro vzorca in postopek zbiranja podatkov, obdelavo podatkov in prikaz rezultatov.

1. raven 01 toka Merski pripomoek ne ustreza povsem ciljem naloge, preskromen je ali preobseen. Podatki niso bili izbrani na primernem vzorcu (npr. vzorec je premajhen ali ni izbran ustrezno). Vzorec in postopek zbiranja podatkov nista opisana. Statistina obdelava je neustrezna glede na podatke ali na hipoteze. Prikaz rezultatov je nejasen ali nepregleden (npr. nepopolne tabele, nepotrebni grafi), nekateri rezultati niso prikazani. 2. raven 23 toke Merski pripomoek je ustrezen glede na cilje naloge, vendar ima nekatere slabosti (npr. dvoumna ali sugestivna vpraanja). Podatki so zbrani na primernem vzorcu, ki omogoa sklepe v skladu s cilji naloge. Vzorec in postopek zbiranja podatkov sta pomanjkljivo opisana (npr. manjka navedba asa in kraja zbiranja podatkov). Uporabljena statistina obdelava je ustrezna, vendar zbrani podatki dopuajo e dodatno obdelavo. Prikazani so vsi rezultati, vendar prikaz rezultatov v nekaterih delih ni jasen in pregleden. 3. raven 45 tok Merski pripomoek je ustrezen glede na cilje naloge, pri tem pa kandidat(-ka) pokae izvirnost pri izdelavi ali kritino presojo pri izbiri ali priredbi. Podatki so zbrani na primernem vzorcu, ki omogoa sklepe v skladu s cilji naloge. Vzorec in postopek zbiranja podatkov sta natanno in izrpno opisana. Statistina obdelava je ustrezna glede na podatke in na hipoteze. Rezultati so prikazani jasno in pregledno, tako da jih je mogoe analizirati in interpretirati glede na cilje naloge.

Analiza in interpretacija rezultatov Ocenjujemo:

opis rezultatov, presojo rezultatov glede na postavljene hipoteze, razlago rezultatov in njihovo povezavo z drugimi psiholokimi spoznanji na tem

podroju. 1. raven 01 toka Opis rezultatov je pomanjkljiv, kandidat(-ka) zgolj ubesedi rezultate v tabelah in grafih. Presoja rezultatov glede na hipoteze ni ustrezna ali rezultati niso povezani s hipotezami. Interpretacija rezultatov je nekritina in enostranska, brez povezav rezultatov s irimi psiholokimi spoznanji.

12 Psihologija

2. raven 23 toke Opis rezultatov je veinoma ustrezen, kandidat(-ka) povzame nekatere pomembne rezultate iz tabel in grafov. Presoja rezultatov glede na hipoteze je ustrezna, vendar je povezava med rezultati in hipotezami preprosta (npr. rezultati potrjujejo hipotezo 1) ali kandidat(-ka) presodi povezave le za nekatere hipoteze. Interpretacija rezultatov je obirna in ustrezna, a premalo kritina in nepovezana s irimi psiholokimi spoznanji. 3. raven 45 tok Opis rezultatov je ustrezen, kandidat(-ka) povzame bistvene rezultate iz tabel in grafov. Presoja rezultatov glede na hipoteze je ustrezna. Povezava med rezultati in hipotezami je jasno ubesedena, kandidat(-ka) presodi vse povezave med rezultati in hipotezami. Interpretacija rezultatov je obirna, ustrezna, kritina in povezana s irimi psiholokimi spoznanji.

Oblikovanje sklepov in vrednotenje naloge Ocenjujemo:

oblikovanje sklepov glede na cilje in hipoteze in njihovo umestitev v iri kontekst psiholokih teorij in raziskav,

presojo prednosti in pomanjkljivosti naloge, predloge monosti nadaljnjega raziskovanja.

1. raven 01 toka Oblikovani so oitni in preprosti sklepi, ki delno zadevajo cilje naloge. Nekateri sklepi niso veljavni glede na dobljene rezultate ali so neutemeljeno posploeni. Sklepi niso umeeni v iri kontekst psiholokih teorij in raziskav. Presoje prednosti in pomanjkljivosti naloge ni ali je neustrezna. Predlogi monosti nadaljnjega raziskovanja niso dani. 2. raven 23 toke Oblikovani so preprosti sklepi, ki zadevajo cilje naloge, ali ustrezni sklepi za veino ciljev. Sklepi so pomanjkljivo umeeni v iri kontekst psiholokih teorij in raziskav. Presoja prednosti in pomanjkljivosti naloge je ustrezna, vendar enostranska (npr. le presoja ibkosti naloge) ali pomanjkljiva. Predlagane so preproste in splone monosti nadaljnjega raziskovanja (npr. veji vzorec). 3. raven 45 tok Oblikovani so ustrezni sklepi glede na cilje naloge. Sklepi so umeeni v iri kontekst psiholokih teorij in raziskav. Presoja prednosti in pomanjkljivosti naloge je ustrezna in kritina. Predlagane so konkretne vsebinske in metodoloke monosti nadaljnjega raziskovanja.

Psihologija 13

Predstavitev naloge Ocenjujemo:

sestavo naloge, ki mora vsebovati elemente, navedene v napotkih za izdelavo naloge,

jasnost in strokovnost izraanja, navajanje in citiranje virov.

1. raven 01 toka Naloga ne vsebuje vseh navedenih elementov. Besedilo je nejasno in dvoumno, vasih celo nerazumljivo. Pogosta je uporaba lainih in nestrokovnih izrazov. Seznam virov je nepopoln ali preobseen, viri v besedilu so neustrezno navedeni ali izpueni. 2. raven 23 toke Naloga vsebuje vse elemente, vendar v neustreznem vrstnem redu. Besedilo je jasno in razumljivo, toda besedie je skopo. Uporaba strokovnih izrazov je ponekod neustrezna. Viri so v seznamu virov ustrezno navedeni, navedba virov v besedilu pa je pomanjkljiva. 3. raven 45 tok Naloga vsebuje vse elemente v ustreznem vrstnem redu. Besedilo je jasno in razumljivo, z bogatim besediem. Uporaba strokovnih izrazov je ustrezna. Viri so v seznamu virov in v besedilu ustrezno in natanno navedeni.

14 Psihologija

4. IZPITNE VSEBINE IN CILJI

4.1 PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE

VSEBINA, POJMI CILJI Kandidat(-ka): Predmet psihologije opredeli psihologijo in jo razmeji od drugih znanosti, opredeli in razlikuje duevne procese, lastnosti, doivljanje in obnaanje, pojasni teoretine in praktine cilje psihologije, opredeli in razlikuje glavne psiholoke panoge (teoretine: oba, razvojna, socialna, kognitivna psihologija; uporabne: pedagoka psihologija, klinina psihologija, psihologija dela, portna psihologija); Razvoj psihologije opie zaetke znanstvene psihologije po svetu (Wundt), opie, primerja in oceni smeri razvoja psihologije (psihoanaliza, behaviorizem, humanistina in kognitivna smer).

4.2 METODE PSIHOLOGIJE

VSEBINA, POJMI CILJI Kandidat(-ka): Znanstvena metoda opie znailnosti znanstvene metode in jo razlikuje od

neznanstvenega spoznavanja; Opazovalne metode opie metodo opazovanja in jo ponazori s konkretnimi primeri, opredeli pojma ekstrospekcija in introspekcija in ju ponazori s konkretnimi primeri, presodi prednosti in pomanjkljivosti obeh metod; Eksperiment opie metodo eksperimenta in jo ponazori s konkretnimi primeri, primerja eksperiment z metodo opazovanja ter presodi njune prednosti in pomanjkljivosti.

Psihologija 15

4.3 RAZISKOVALNE TEHNIKE

VSEBINA, POJMI CILJI Kandidat(-ka): Intervju opie in razlikuje strukturirani in nestrukturirani intervju, presodi prednosti in pomanjkljivosti obeh intervjujev; Vpra{alnik opie in opredeli vpraalnik, razlikuje med vpraanji odprtega in zaprtega tipa in jih ponazori s primeri, presodi prednosti in pomanjkljivosti vpraalnikov z razlinimi tipi vpraanj; Psiholo{ki test opredeli psiholoki test (merske znailnosti, standardizirani postopek, norme) in ga razlikuje od asopisnih testov, presodi uporabo psiholokih testov; Sociometri~na tehnika opie znailnosti sociometrine tehnike, pojasni naine predstavitve rezultatov (sociogram, njegova struktura) in jih ponazori s primeri; Primerjava tehnik primerja posamezne tehnike in presodi njihovo uporabnost (v kakne namene se uporabljajo).

4.4 ZBIRANJE IN OBDELAVA PSIHOLOKIH PODATKOV

VSEBINA, POJMI CILJI Kandidat(-ka): Zbiranje podatkov opredeli pojma populacija in vzorec, pojasni reprezentativnost vzorca in presodi pomen reprezentativnosti za posploitev rezultatov, opie znailnosti normalne porazdelitve rezultatov in jo pojasni na primeru konkretnih rezultatov; Urejanje podatkov pojasni osnovna naina urejanja podatkov: razvranje

(rangiranje) in frekvenna porazdelitev, razvrsti podatke, uredi jih po frekvenni porazdelitvi, presodi prednosti in pomanjkljivosti obeh nainov urejanja podatkov; Grafi~ni prikazi prikae podatke s histogramom in statistinim poligonom;

16 Psihologija

Kvantitativna obdelava podatkov doloi in zna uporabiti: relativna tevila (odstotki), mere srednje vrednosti (aritmetina sredina, mediana, modus), presodi uporabnost razlinih srednjih vrednosti, pojasni pojem razprenosti, pojasni pojem korelacije in ga ponazori s primerom.

4.5 DEJAVNIKI RAZVOJA

VSEBINA, POJMI CILJI Kandidat(-ka): Dednost, okolje, samodejavnost opredeli temeljne dejavnike razvoja, presodi pomen in soodvisnost temeljnih dejavnikov v lovekovem razvoju in jih ponazori s primeri, presodi pomen samodejavnosti (odloitev) v ivljenju posameznika, razloi relativno odvisnost posameznih lastnosti od dednosti in okolja in jo utemelji s psiholokimi raziskavami.

4.6 DU[EVNI PROCESI

VSEBINA, POJMI CILJI Kandidat(-ka): ^ustva Znailnosti in vrste ustev opredeli pojem in znailnosti ustev, presodi ustva z vrednostnega, aktivnostnega in jakostnega vidika: veselje, jeza, strah, ljubezen, alost, razdeli ustva po razlinih merilih (sestavljenost; jakost in trajanje), jih opie in ponazori s primeri, opie nebesedno izraanje ustev in ga razlikuje pri razlinih

ustvih; Razvoj in zrelost ustvovanja opie razvoj ustev ter oceni vlogo zorenja in uenja v ustvenem razvoju, opie znailnosti ustvene zrelosti, presodi ustveno zrelo odzivanje in ga ponazori s primeri, razloi in oceni vpliv dejavnikov (druina, kulturne norme in

vrednote) in izjemnih ivljenjskih situacij na razvoj ustev in na ustveno zrelost;

Odnos med ustvi in drugimi psihinimi razloi povezanost ustvovanja z drugimi procesi, procesi in obnaanjem presodi pomen ustev v medsebojnem sporazumevanju v razlinih ivljenjskih situacijah (vrednostna, usmerjevalna, obrambna funkcija);

Psihologija 17

Motivacija Znailnosti in vrste potreb in motivov, opredeli pojme: potreba, motiv, cilj, motivacijski proces opie in s primerom ponazori motivacijski proces, opie znailnosti biolokih in psihosocialnih potreb in navede primere, razlikuje in na primerih pojasni nagonsko in socializirano zadovoljevanje potreb ter homeostatino in progresivno zadovoljevanje potreb, opie znailnosti zavestne motivacije (volje) in nezavedne motivacije, oceni posledice nezadovoljitve potreb; Hierarhija motivov razloi in ovrednoti hierarhijo motivov po Maslowu, pojasni in s primeri ponazori obnaanje ljudi glede na hierarhijo motivov; Pomen motivacije za uenje in delo opredeli pojem une in delovne motivacije, opie, s primeri ponazori in ovrednoti notranjo in zunanjo motivacijo, pojasni in s primeri ponazori storilnostno motivacijo in raven aspiracije in presodi njun pomen za uenje in delo; Motivacija in ustveni procesi razloi povezanost med motivacijo, ustvenimi procesi in uspenostjo na razlinih ivljenjskih podrojih in jo ponazori s primeri;

Zaznavanje utne osnove in organizacija zaznav opredeli in razlikuje pojme: obutki in zaznave, opie in pojasni proces zaznavanja (draljaj, utila in zaznavna sredia), opie in s primeri ponazori pojme: absolutni, diferencialni, terminalni utni prag in senzorna adaptacija, pojasni in s primeri ponazori naela organizacije zaznav (lik in podlaga, bliina, podobnost, strnjenost, zaprtost, gibanje), pojasni in s primeri ponazori motnje zaznav: iluzije in

halucinacije; Dejavniki oblikovanja zaznav, razloi in presodi vpliv psiholokih in socialnih dejavnikov pomen zaznavanja na zaznavanje (izkunje, ustva, motivacija, stalia, pripadnost skupini), presodi in s primeri ponazori pomen zaznavanja za loveka; Pozornost opredeli pojem pozornosti in razloi vlogo pozornosti v zaznavanju, na primerih razloi in presodi pomen notranjih in zunanjih dejavnikov pozornosti (motivacija, znailnosti draljajev);

18 Psihologija

Socialno zaznavanje opredeli pojem socialne zaznave, razloi in s primeri ponazori mone napake v socialnem zaznavanju (prvi vtis, halo uinek, napaka simpatije), pojasni in presodi posledice napak v socialnem zaznavanju;

Mi{ljenje Pojem in vrste (oblike) miljenja opredeli pojem miljenja, pojasni: realistino/domiljijsko, induktivno/deduktivno, konvergentno/divergentno, konkretno/abstraktno miljenje, presodi pomen razlinih oblik miljenja v ivljenju, pojasni povezanost med miljenjem in drugimi psihinimi procesi; Razvoj miljenja opie osnovne stopnje razvoja miljenja (po Piagetu) in jih ponazori s primeri, ovrednoti Piagetovo teorijo razvoja miljenja; Reevanje problemov opie in razlikuje strategije reevanja problemov (poskusi in napake, vpogled, postopna analiza) in jih ponazori s primeri, razloi in presodi vlogo sposobnosti, motivacije, ustev in znanja pri reevanju problemov; Ustvarjalnost opredeli in s primeri ponazori ustvarjalnost glede na proces, na doseek (fluentnost, originalnost, fleksibilnost) in na osebnostne lastnosti, opie in s primeri ponazori faze ustvarjalnega procesa (preparacija, inkubacija, iluminacija, verifikacija), pojasni in oceni vlogo konvergentnega in divergentnega miljenja v ustvarjalnosti, razloi in ovrednoti osebnostne in drubene dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalnost;

U~enje in spomin Pojem in oblike (vrste) uenja opredeli pojem uenja, pojasni, razlikuje in s primeri ponazori oblike uenja:

klasino in instrumentalno pogojevanje, modelno uenje (posnemanje), uenje z razumevanjem in vpogledom;

Pomnjenje in pozabljanje opredeli pojme: pomnjenje, pozabljanje in predstavljanje, opie in primerja vrste spomina: trenutni spomin (senzorni register), kratkotrajni (delovni) in dolgotrajni spomin, pojasni in s primeri ponazori koliinske in kakovostne spremembe pri zapomnitvi gradiva;

Psihologija 19

Dejavniki in naini uenja opie in s primeri ponazori dejavnike uenja (fizikalne, socialne, fizioloke, psiholoke), razloi in oceni pomen sposobnosti, motivacije, ustev in unih stilov (vidni, sluni, gibalni) za uenje, razloi in oceni naine (strategije) za izboljanje zapomnitve in uspeneje uenje (miselni vzorci, ponazoritve, povezovanje, ponavljanje, osmiljanje ); Rezultati uenja opredeli pojme: navade, spretnosti in znanje in jih ponazori s primeri, pojasni in oceni pomen navad, spretnosti in znanja za loveka.

4.7 OSEBNOST

VSEBINA, POJMI CILJI Kandidat(-ka): Pojem in struktura osebnosti opredeli osebnost kot psihofizino celoto (celovitost, individualnost, doslednost), opredeli in s primeri ponazori pojme: osebnostne lastnosti, dimenzije, tipi, opie, razlikuje in s primeri ponazori podroja osebnosti (telesne znailnosti, temperament, znaaj, sposobnosti), razloi in presodi vpliv posameznih podroij osebnosti na doivljanje, obnaanje in uspenost ljudi, opie in ovrednoti tipoloke razlage osebnosti (Hipokratovo, Jungovo, Kretschmerjevo), opie in ovrednoti dimenzionalno pojmovanje osebnosti (Eysenckovo), pojasni in ovrednoti razliko med tipolokim in dimenzionalnim pojmovanjem osebnosti, razloi odvisnost posameznih podroij osebnosti od dednosti in okolja (raziskave dvojkov); Inteligentnost opredeli pojem inteligentnost, pojasni in presodi pomen merjenja inteligentnosti in kolinika inteligentnosti,

pojasni in presodi medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti,

opie sestavine (faktorje) inteligentnosti po Thurstonovi teoriji, jih pojasni s primeri in povee z uenjem posameznih olskih predmetov in z razlinimi poklici,

opie Gardnerjevo razlago inteligentnosti in ponazori njeno uporabnost na razlinih podrojih posameznikovega delovanja, razloi odnos med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo;

20 Psihologija

Dinamika osebnosti Duevne obremenitve opredeli pojme: frustracija, konflikt, stres, kriza, opie in s primeri ponazori glavne vrste konfliktov, razloi nastanek in posledice frustracij in stresa (ustvene in psihosomatske motnje), pojasni in razlikuje med pojmoma frustracijska toleranca in osebnostna vrstost in presodi njun pomen pri premagovanju teav, opredeli sestavine osebnostne vrstosti in jih ponazori s primeri, pojasni in presodi vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju; Spoprijemanje z duevnimi opie in s primeri ponazori konstruktivno in obremenitvami nekonstruktivno odzivanje na duevne obremenitve, opie in s primeri ponazori glavne obrambne mehanizme (kompenzacija, racionalizacija, projekcija, identifikacija, zanikanje, potlaitev);

Razvoj osebnosti Obdobja osebnostnega razvoja pojasni stopenjski in neprekinjeni osebnostni razvoj, in osebnostna zrelost opie glavne znailnosti (telesne, spoznavne, ustvene, moralne in socialne) obdobij osebnostnega razvoja (prenatalno, otrotvo, mladostnitvo, odrasla doba, starost), opredeli pojem samopodobe in presodi pomen ustrezne samopodobe za loveka,

navede in opie podroja samopodobe, presodi dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje pozitivne ali

negativne samopodobe, s primeri ponazori doivljanje in vedenje osebe s pozitivno

ali negativno samopodobo, opie in s primeri ponazori stopnje razvoja osebnosti po

Eriksonovi teoriji (stopnje, krize, identiteta), opie sestavine osebnostne zrelosti in na primerih obnaanja pojasni osebnostno zrelo odzivanje;

Teorije osebnosti Psihodinamine teorije pojasni in ovrednoti psihodinamino pojmovanje strukture, razvoja in delovanja osebnosti po Freudu, pojasni pojmovanje strukture po Jungu (sebstvo, arhetipi); Dispozicijske teorije opie in ovrednoti strukturno (dispozicijsko) pojmovanje osebnosti (Kretschmer, Eysenck); Vedenjske teorije opie osnovne znailnosti vedenjskega pojmovanja osebnosti (Skinner) in ga ovrednoti; Humanistine teorije opie in ovrednoti humanistino pojmovanje osebnosti (Maslow, Rogers); Kognitivne teorije pojasni kognitivno pojmovanje osebnosti; Primerjava teorij osebnosti razlikuje in primerja osnovne znailnosti omenjenih teorij.

Psihologija 21

4.8 POSAMEZNIK V SKUPINI IN SKUPINSKA DINAMIKA

VSEBINA, POJMI CILJI Kandidat(-ka): Socializacija Pojem in pomen socializacije opredeli pojem socializacija (primarna in sekundarna), razloi in oceni vpliv socializacije na lovekovo osebnost; Socialna skupina opredeli in s primeri ponazori pojma: socialna skupina, socialna vloga, opie in s primeri ponazori razline oblike socialnih skupin (formalne in neformalne, primarne in sekundarne), razloi in oceni psiholoke funkcije druine (varnost, sprejetost, nadzor, uenje socialnih vein ), opie in s primeri ponazori naine vzgajanja (vzgojne stile): avtoritativno, avtoritarno, permisivno in brezbrino, oceni posledice razlinih vzgojnih stilov za otrokov razvoj;

Medosebni odnosi Vodenje skupine opie in s primeri ponazori posamezne tipe vodenja (avtokratsko, demokratsko, liberalno), presodi prednosti in pomanjkljivosti posameznih nainov vodenja v konkretnih situacijah, pojasni in s primeri ponazori konformizem in nekonformizem; Prosocialno obnaanje presodi dejavnike, ki vplivajo na razvoj prosocialnega vedenja, opredeli in s primeri ponazori prosocialno obnaanje (sodelovanje, altruizem); Proindividualno obnaanje opredeli in s primeri ponazori proindividualno obnaanje (asertivnost, egoizem, tekmovalnost); Antisocialno obnaanje opredeli in s primeri ponazori antisocialno obnaanje, opredeli in s primeri ponazori agresivno obnaanje, razloi razvoj agresivnosti (bioloka, frustracijska in vedenjska oziroma socialna razlaga), razloi in oceni posledice prosocialnega, proindividualnega in antisocialnega obnaanja za medosebne odnose;

22 Psihologija

Stali{~a, vrednote in morala Stalia opredeli in razlikuje med pojmi: stalie, predsodek, stereotip, pojasni in s primeri ponazori komponente stali (kognitivna, emocionalna, konativna oziroma vedenjska), opie vrste predsodkov in jih ponazori s primeri, razloi in presodi vzroke oblikovanja predsodkov (ekonomski in politini vzroki, socializacija, frustracije), opie in s primerom ponazori vpliv predsodkov na obnaanje (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, nasilje, genocid), razloi, ovrednoti in s primeri ponazori vpliv stali in predsodkov na odnose z razlinimi socialnimi skupinami (manjine, etnine in rasne skupine, starostne skupine, spol); Vrednote in morala opredeli pojem vrednot in razlikuje med pojmi: vrednote, drubene norme, morala, opie in s primeri ponazori glavne kategorije vrednot (hedonske, potenne, moralne, izpolnitvene), opie in s primeri ponazori osnovne faze moralnega presojanja (Kohlbergova razlaga), presodi pomen vrednot, drubenih norm in morale za posameznika in drubo, ovrednoti dejavnike, ki vplivajo na razvoj vrednot in moralnega presojanja.

Psihologija 23

5. NAPOTKI ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE

eminarska naloga je empirina. To je individualno in samostojno delo. Tema naloge mora biti psiholoka.

Temo lahko predlaga DPK SM za psihologijo, mentor na oli ali pa jo izbere kandidat(-ka) v dogovoru z mentorjem. Pri izbiri teme morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

tema mora biti v skladu s cilji predmetnega izpitnega kataloga za splono maturo, dana mora biti monost uporabe preprostih metod in postopkov, ki so opredeljeni s cilji v predmetnem izpitnem katalogu za splono maturo, dana mora biti monost dostopa do literature.

Obseg naloge je 1525 strani brez prilog. Kandidat(-ka) prijavi temo in seminarsko nalogo v skladu z zakonskimi in ustreznimi podzakonskimi predpisi splone mature. Rok za oddajo seminarske naloge je doloen s koledarjem za splono maturo. Kandidat(-ka) odda nalogo v pisni in elektronski obliki.

Sestavine seminarske naloge

Seminarska naloga vsebuje naslednje sestavine:

naslov, kazalo, povzetek in kljune besede.

Poglavja: 1. problem naloge, 2. teoretini uvod, 3. cilji in hipoteze, 4. metoda, 5. rezultati, 6. interpretacija, 7. sklepi, 8. viri, 9. priloge.

Primer za temo naloge:

Povezanost unih navad z unim uspehom pri gimnazijcih.

Sestavine naloge:

Naslov Zajema naj bistvo naloge, naj bo dovolj konkreten in ne preve obseen.

S

24 Psihologija

Kazalo V kazalo je treba vpisati vse dele: poglavja in druge elemente naloge. Oznaeni naj bodo enako, kakor so oznaeni v sami nalogi (npr. z decimalno klasifikacijo). Poleg naslovov posameznih delov mora biti navedena stran, na kateri se zaenjajo.

Povzetek in kljune besede

Povzetek vsebuje kratko predstavitev problema in izsledkov naloge. Kandidat(-ka) navede pet kljunih besed, ki opredeljujejo vsebino naloge (npr. pri nalogi Povezanost unih navad z unim uspehom pri gimnazijcih bi bile lahko kljune besede: une navade, uni uspeh, gimnazijci, dejavniki uenja, razlike med spoloma). Povzetek in kljune besede naj bodo zapisani loeno. Kandidat(-ka) zapie kljune besede v alineah in s poudarjenim tiskom.

Opredelitev problema naloge V opredelitvi problema kandidat(-ka) opie razloge za izbiro teme seminarske naloge in v skladu z naslovom jasno opredeli podroje, ki ga bo raziskoval(-a).

Teoretini uvod

V tem delu kandidat(-ka) predstavi in povee v smiselno celoto informacije o problemu naloge, ki jih najde v virih. Uporabljeni viri naj bodo vezani na problem in izvedbo naloge.

Cilji in hipoteze

Cilji izhajajo iz problema naloge in pomenijo konkretna vpraanja, na katera eli kandidat(-ka) v nalogi odgovoriti. Kandidat(-ka) lahko kot mone odgovore na vpraanja, ki si jih je v nalogi zastavil(-a), oblikuje nielne ali alternativne hipoteze. Pri odloanju za eno ali drugo vrsto hipotez naj upoteva predvsem spoznanja o preuevanem problemu iz literature ali morebitne lastne izkunje.

Metoda

Poglavje obsega: opis vzorca raziskave, opis merskih instrumentov in opis postopka zbiranja podatkov. Ti deli naj bodo oznaeni z ustreznimi podnaslovi. Pri predstavitvi merskih instrumentov naj bo poudarjeno, kakna je bila lastna udeleba pri tem (avtorstvo, priredba).

Rezultati

Dobljeni rezultati morajo biti urejeni in predstavljeni s tabelami in grafinimi prikazi tako, da so razvidne glavne znailnosti zbranih podatkov in odnosi med njimi. Izraunov kandidat(-ka) v tem poglavju ne navaja, ampak naj bistvene doda na koncu naloge kot prilogo.

Psihologija 25

Interpretacija Interpretirati raziskovalne rezultate pomeni razloiti in pojasniti odnose med njimi in jih povezati s cilji raziskave in s irimi psiholokimi spoznanji, ki so predstavljena v teoretinem uvodu. Kandidat(-ka) mora pri interpretaciji pokazati tudi sposobnost presojanja rezultatov glede na postavljene hipoteze. Kandidat(-ka) lahko oba dela Rezultati in Interpretacija zdrui v skupno poglavje Rezultati in interpretacija. To pomeni, da predstavljene rezultate sproti interpretira.

Sklepi

V sklepih naj bodo kratko povzeta bistvena vpraanja, ki si jih je kandidat(-ka) zastavil(-a), in ugotovitve, ki izhajajo iz rezultatov. Ugotovitve naj bodo predstavljene glede na cilje in hipoteze in vrednotene glede na ira psiholoka spoznanja (npr. ugotovitve o povezanosti unih navad in unega uspeha pri gimnazijcih se ujemajo/ne ujemajo z rezultati doloene raziskave, navedene v teoretinem uvodu). Kandidat(-ka) opozori tudi na prednosti in morebitne pomanjkljivosti naloge, predlaga izboljave in oceni uporabno vrednost celotne naloge.

Viri

Kandidat(-ka) naj izbira vire predvsem iz ustrezne psiholoke literature. Poljudni lanki iz revij in spleta niso ustrezni strokovni viri. Napotki za citiranje in navajanje virov so dani v poglavju Citiranje in seznam literature.

Priloge

Na koncu so kot poseben del naloge dodane priloge. Kandidat(-ka) mora v prilogi dodati izvod merskega instrumenta ali gradivo, ki ga je v nalogi kvalitativno obdelal(-a) (npr. zapisnike opazovanja, zapiske intervjujev). Dodane priloge so lahko tudi izrauni, dodatni grafi itd.

Citiranje in seznam literature:

Viri morajo biti v besedilu ustrezno in natanno navedeni. Dobesedne navedbe moramo oznaiti z narekovaji in z navedbo avtorja citata. V okroglem oklepaju za citatom navedemo priimek avtorja, leto izdaje knjige in stran, npr. (Marenti Poarnik, 2000, str. 153). Z navedbo avtorja oznaimo tudi pomembne povzetke iz virov, npr. (Hill, 2001) ali (Goleman; cit. Pejak in Avsec, 2003). V seznamu virov na koncu seminarske naloge morajo biti navedeni vsi viri, ki jih je kandidat(-ka) pri pisanju naloge uporabil(-a). Viri se navedejo po abecedni razvrstitvi avtorjev. e je avtorjev ve, upotevamo za abecedni vrstni red tistega, ki je napisan na prvem mestu. Navajanje knjig:

Hill, G. (2001). Psihologija: shematski pregledi. Ljubljana: Tehnika zaloba Slovenije Hayes, N. in Orrell, S. (1998). Psihologija. Ljubljana: Zavod RS za olstvo Papalia, D. E., Wendkos Olds, S., Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spoetja do konca mladostnitva. Ljubljana: Educy

26 Psihologija

Navajanje poglavja avtorja v knjigi z urednikom: Fekonja, U. (2004). Razvoj otroke igre. V: L. Marjanovi Umek in M. Zupani (ur.), Razvojna psihologija (str. 382393). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni intitut Filozofske fakultete

Navajanje lankov v serijski publikaciji: Pejak, S., in Avsec, A. (2003). Konstrukt emocionalne inteligentnosti. Psiholoka obzorja, let. 12, t. 1, str. 5566

Navajanje elektronskih virov: Zimbardo, P. G. (2001). The Stanford Prison Experiment: A Simulation Study of the Psychology of Imprisonment (sneto 10. 9. 2004). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.prisonexp.org.

e elektronski vir ne vsebuje letnice, v oklepaju napiemo brez letnice, e ne vsebuje navedbe avtorja, navedemo le naslov, datum snemanja s spleta in dostopnost na spletu.

U~iteljeva oziroma mentorjeva pomo~

Uitelj mentor vodi in pomaga kandidatu(-ki) tako, da se lahko uveljavijo merila za ocenjevanje seminarske naloge. Njegova vloga je:

a) vodenje kandidata(-ke) pri izboru in omejitvi problema naloge, b) svetovanje pri iskanju ustreznih virov, c) predlaganje monih raziskovalnih postopkov, ) svetovanje ob teavah, na katere naleti kandidat(-ka), d) uvajanje kandidata(-ke) v naela psiholoke etike, e) spremljanje kandidatovega(-tkinega) samostojnega opravljanja naloge.

e uitelj mentor meni, da seminarska naloga ni izdelana samostojno, ravna v skladu z ustreznim podzakonskim predpisom splone mature, ki ga sprejme Dravna komisija za splono maturo.

Psihologija 27

6. KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI

akon o maturi v 4. lenu doloa, da kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji. Kandidatom(-kam) s posebnimi potrebami, ki so bili usmerjeni v izobraevalne programe z odlobo o usmeritvi, v utemeljenih

primerih pa tudi drugim kandidatom(-kam) (pokodba, bolezen) se lahko glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje prilagodita nain opravljanja mature in nain ocenjevanja znanja.

Mone so naslednje prilagoditve:

1. opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih rokih;

2. podaljanje asa opravljanja maturitetnega izpita (tudi odmorov, mono je ve krajih odmorov);

3. prilagojena oblika izpitnega gradiva (npr. Braillova pisava, poveava, kjer je prevod vpraanj nemogo, zapis izpitnega gradiva na disketi ...);

4. poseben prostor;

5. prilagojena delovna povrina (dodatna osvetlitev, monost dviga ...);

6. uporaba posebnih pripomokov (Braillov pisalni stroj, ustrezna pisala, folije za pozitivno risanje ...);

7. izpit s pomonikom (npr. pomonik bralec ali pisar);

8. uporaba raunalnika;

9. prirejeni ustni izpit in izpit slunega razumevanja (oprostitev, branje z ustnic, prevajanje v znakovni jezik);

10. prilagoditev opravljanja praktinega dela maturitetnega izpita (npr. prilagoditev opravljanja seminarske naloge, vaj);

11. prilagojen nain ocenjevanja (npr. napake, ki so posledica kandidatove(-tkine) motnje, se ne upotevajo, pri ocenjevanju zunanji ocenjevalci sodelujejo s strokovnjaki za komunikacijo s kandidati s posebnimi potrebami).

Z

28 Psihologija

7. LITERATURA Pri pripravi na splono maturo kandidati uporabljajo ubenike in una sredstva, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje. Potrjeni ubeniki in una sredstva so zbrani v Katalogu ubenikov za srednjo olo, ki je objavljen na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za olstvo www.zrss.si. Dodatni priporoeni viri za posamezne vsebine so e:

Marenti Poarnik, B. (2000). Psihologija uenja in pouka. Ljubljana: DZS

Nastran Ule, M. (2004). Socialna psihologija. Ljubljana: Znanstveno in publicistino sredie

Vesel, J., Kompare, A., Curk, J., Rupnik Vec, T., Vec, T. (2004). Psihologija: spoznanja in dileme. Delovni zvezek za 4. letnik gimnazijskega izobraevanja. Ljubljana: DZS

Psihologija 29

8. SLOVAR^EK KLJU^NIH GLAGOLOV V KATALOGU

Opredeliti (definirati): doloiti vsebino pojma z navedbo najpomembnejih znailnosti.

Opisati: navesti zunanje, predvsem utnospoznavne znailnosti dogodkov, pojavov, razvrstitev (klasifikacij) in kategorij itd.

Primerjati: ugotavljati enakost, podobnost in razlike med vsebinami glede ene ali ve lastnosti, npr. med razlinimi teorijami.

Razlikovati: poznati druganost v obliki, vsebini, funkciji, pojmovanju, npr. med razlinimi pojmi, metodami in tehnikami, teorijami itd.

Razloiti: navesti tisto, kar je nevidno, skrito, kar lahko ugotovimo z miljenjem, npr. dejavnike oziroma vzroke nekega pojava, razloge za neko trditev, zveze in odnose nasploh.

Pojasniti: pojasniti abstrakcije: pojme, pravila, naela, zakonitosti, sklepe ipd. S pojasnjevanjem kandidat(-ka) dokae, da je dojel bistvo vsebine.

Presoditi, oceniti, ovrednotiti: ugotoviti prednosti, pomanjkljivosti, pomen nekaterih metod, teorij, idej, ugotovitev.

Utemeljiti: z razlogi, dokazi podpreti oceno oziroma presojo.