21^ETRTEK, 17. MAREC 2005 oglasna priloga Finance

26

22

24

28

26

22

24

28

Zahteve novodobnega turista skoraj ne poznajo ve~ meja, sajpri~akuje ~edalje ve~. Na svojih »osvajalskih« podvigih i{~epredvsem destinacije, ki bodo v popolnosti zadovoljile njegovoslo po adrenalinu, spoznavanju druga~nih kultur, pridobivanjunovih izku{enj in znanj ter mu omogo~ile ne{teto razli~nih do`ivetij.Njegova izbira je ponavadi odsev njegovega `ivljenjskega sloga.

Zato si tisti, ki na nekem geografsko sklenjenem obmo~juupravljajo turizem, prizadevajo, da bi razvili tak{ne produkte, ki

bi spodbudili hitre miselne asociacije z destinacijo, te asociacijepa bi zanjo postale tipi~ne. Tako se ustvarjajo prave destinacijskeblagovne znamke, ki morajo, ~e `elijo biti uspe{ne, v turistihvzbujati zaupanje, ponujati kakovostne storitve in posebna, le zato destinacijo razpoznavna do`ivetja. Biti mora destinacija s svojoosebnostjo, tako si ustvari svojevrsten imid`, ki privablja goste.

Osebnost ima tudi stara dama hrva{kega turizma, ki ji v priloginamenjamo kar nekaj prostora. S {tevilnimi vlaganji v hotelsko in

Foto

: arh

iv T

Z gr

ada

Opa

tije

Destinacija mora imeti razpoznavno osebnost

LIDIJA VINKOVI^,urednica prilog

lidija.vinkovic�finance-on.net

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

komunalno infrastrukturo se Opatija ponovno prebuja v elitnoobmorsko letovi{~e s pridihom nekdanjega avstro-ogrskega bli{~a.Njenim ~arom se e tradicionalno ne morejo upreti predvsem turistiz nem{kega govornega obmo~ja, pa tudi Slovenci se na poti napo~itnice vsaj za nekaj ur radi ustavimo v njej. Opatija pa `e dolgoni ve~ le poletna destinacija, saj si turisti~ni delavci trudijo o`ivititudi mrtve mesece, kar jim s poslovnim, kongresnim ter zdrav-stvenim (wellness) turizmom tudi dobro uspeva.

Poletje 2005

VGL

OBT

OURJU

JAM

CIMO KA

K

OVOST!^E VA[E

PO^ITNICE

NE BODO TAK[NE,

KOT SMO VAM OBLJUBILI,

VAM BOMO VRNILI

DENAR.

Pri nas ne tvegate praktično ničesar! »V kakovost naših storitev smo tako prepričani, da vam v primeru, če storitev ne bomo opravili tako kot smo obljubili, vrnemo denar!«

Bolgarija • že za 56.990 SITTurčija • že za 63.990 SITGrčija • že za 37.990 SITTunizija • že za 91.100 SITEgipt • že za 99.990 SITJadranska obala • že za 22.100 SITPokličite! 080 2808

Destinacijskimened`ment vse

pomembnej{i

Opatija - elitnadama hrva{kega

turizma

Naravni parkU~ka ponuja

bogastvorazli~nosti

Trekingi zaposlovne`e

23^ETRTEK, 17. MAREC 2005 oglasna priloga FinanceFinance oglasna priloga ^ETRTEK, 17. MAREC 200522

Sredi prej{njega leta so odprli Grand hotel 4 opatijska cvijetater hotela Miramar in Savoy, s ~imer so se namestitvene zmog-ljivosti v hotelih s {tirimi zvezdicami pove~ale za 660 postelj. Polegnovih postelj pa se je s tem obogatila tudi turisti~na ponudba napodro~ju wellnessa in kongresnih centrov, kar je pripomoglo kdoseganju bolj{ih rezultatov v letu, ki za poslovanje ni bilo nitinajmanj enostavno.

Novih zmogljivosti Opatija ne potrebuje“Na lanska turisti~na gibanja so vplivali neugodne vremenske

razmere, neustrezen razpored verskih praznikov in pozen za~etek{olskih po~itnic na glavnih hrva{kih emitivnih trgih kot tudiodlo~itve o odhodu na letni dopust v zadnjem hipu, skupaj s poli-tiko nizkih cen glavnih tekmecev in ve~jo dostopnostjo ’dolarskih’destinacij. Kljub temu pa je Opatija dosegla pozitivne rezultate inpove~ala turisti~ni promet. Zdaj novih zmogljivosti ne potrebuje

Najve~je turisti~no gradbi{~e na Hrva{kemKljub neugodnim razmeram je Opatija lani doseglapozitivne rezultate in pove~ala turisti~ni promet

ve~, temve~ zgolj ureditevobstoje~ih, predvsem pa botreba dvigniti kakovost sto-ritev na tak{no raven, kot jopri~akujejo sodobni turisti,”poudarja Jasna Dori~i} San-kovi}.

Prenove in dvigkakovostinamestitve

V prvih treh mesecihtega leta sta bila zaradi re-konstrukcije in dviga ka-kovosti namestitve za enozvezdico zaprta hotel Admi-ral in Grand hotel Adriatic.

Trenutno je zaprt tudi hotel Miramar, ki naj bi, obogaten s 100novimi posteljami, vrata odprl za velikono~ne praznike. V mestubodo konec junija na dva tiso~ kvadratnih metrih odprli tudiThalasso wellness center Talasoterapije s pestrimi programi zadobro po~utje, ki se bodo izvajali pod medicinskim nadzorom.

LIDIJA VINKOVI^

lidija.vinkovic�finance-on.net

Lani je bila Opatija najve~je turisti~no gradbi{~e v vsej Hrva{ki. »Po obsegu vlaganj je bila podobna Opatiji s konca 19. inza~etka 20. stoletja, saj je bilo v rekonstrukcijo komunalne infrastrukture in obnovo ter rekonstrukcijo hotelskih zmogljivosti

vlo`enih ve~ kot 100 milijonov evrov. Z vlaganji pa bo zaznamovano tudi to leto,« napoveduje Jasna Dori~i} Sankovi}, direktorica Turisti~ne skupnosti mesta Opatija. Opatija bo z vlaganji v infrastrukturo in ureditvijo mesta postala {e privla~nej{a turisti~na destinacija.

@e tradicionalno je najve~NemcevLani je obmo~je, ki ga pokriva Turis-

ti~na skupnost mesta Opatija (Opatija,Ika, Bobre~ in Vela U~ka), obiskalo petodstotkov ve~ turistov kot leta 2003,ustvarili pa so za {tiri odstotke ve~ preno-~itev. Od 867.423 preno~itev je bilo193.040 doma~ih, kar je osem odstotkovmanj kot lani, medtem ko se je za enakodstotek pove~alo {tevilo tujih. Za letosv Opatiji pri~akujejo, da bo turisti~ni pro-met ostal na lanski ravni. Z analizo turis-ti~nega prometa po nacionalni sestaviopa`ajo, da so tradicionalni opatijski gosti{e vedno Nemci, Italijani in Avstrijci, ~ep-rav se je pri vseh dele` preno~itev zmanj-{al, {e najve~ pri Nemcih, in sicer kar za15 odstotkov, razlaga Dori~i} Sanko-vi}eva. Na lestvici gostov sledijo Izraelci, Nizozemci, Mad`ari,Francozi, Angle`i in [vedi. Tudi letos se po njihovih pri~akovanjihsestava gostov ne bo bistveno spreminjala.

Avstro-ogrski dnevi na opatijskih ulicahOd 10. do 12. junija se bo Opatija spomnila svoje slavne preteklosti iz obdobja Avstro-Ogrske. Na prireditvirazglednica K.u.K., ki jo bodo letos pripravili prvi~, se bo vse mesto spremenilo v gledali{~e, v katerem bodoljudje napravljeni v kostume iz takratnega obdobja. Po mestu bodo vozile ko~ije, na kopali{~u Slatina bodoizvajali plesne to~ke z lipicanci, v opatijskih restavracijah bo mo`no poskusiti hrano iz avstro-ogrskih ~asov, vkavarnah pa sla{~ice, predvsem saherjeve torte.

Ker si turisti~nedestinacije postajajovse bolj podobne, jevse pomembnej{e izo-blikovanje destinacij-ske blagovne znamke.Ta je zares u~inkovita{ele takrat, ko pri ciljniskupini vzbudi ~ustvain `elje ter u`iva viso-ko stopnjo ugleda inopravlja presti`nofunkcijo. Turist morablagovni znamki zau-pati, zato mora turis-ti~na destinacija razvitilastno osebnost, da bijo turist kot tako tudipriznal.

Predlaganihdevet destinacij

Slovenska turisti~-na organizacija (STO)je na podlagi Strategijeslovenskega turizma2002-2006 in Strategijetr`enja slovenskegaturizma 2003-2006

oblikovala predlog devetih turisti~nih regij in subregij oziromadestinacij, ki jih za potrebe statistike in predstavitve na slovenskemturisti~nem informacijskem portalu (www.slovenia.info) tudiuporablja. »Pri oblikovanju turisti~nih regij smo upo{tevalizaokro`enost turisti~ne ponudbe, tr`ne mo`nosti, prepoznavnostposameznih destinacij, {tevilo ustvarjenih preno~itev in podobno.Vsekakor pa bi se bilo treba v kratkem lotiti priprave celostnere{itve tovrstne problematike,« je povedala Karmen Novarli~ zoddelka za strate{ko na~rtovanje in razvoj STO.

Kar nekaj uspe{nih primerovV Sloveniji obstaja kar nekaj uspe{nih primerov upravljanja

destinacij. To so denimo Obala, Julijske Alpe, Ljubljana z okolicoin druge, razen tega pa se v zadnjih letih krepi predvsem pove-zovanje med podjetji, ki so izhodi{~e za razvoj destinacijskega

U~inkovito obvladovanje razvoja turizmana zaokro`enem geografskem obmo~ju

Destinacijski mened`ment vse pomembnej{i

Sodobni turist je precej bolj zahteven, kot je bil njegov predhodnik pred nekajdesetletji, in se pri izbiranju po~itni{kih destinacij ponavadi odlo~i za tisto, katere imid`se kar najbolj sklada z njegovim `ivljenjskim slogom. U~inkovito tr`enje je torej tistielement, ki neki kraj dokon~no spremeni v turisti~no destinacijo, pri tem pa staneizogibna dobro poznavanje `ivljenjskih slogov potro{nikov in celosten destinacijskimened`ment, ki naj bi obvladoval razvoj turizma na zaokro`enem geografskemobmo~ju.

Foto

: arh

iv T

Z gr

ada

Opa

tije

Podobnih zgodb uspe{nega povezovanja ponudnikov in napodlagi tega povezanega upravljanja turisti~nih destinacij je prinas {e veliko.

Vse bolj mednarodni destinacijskimened`mentOb {iritvi EU postaja destinacijski mened`ment posamezne

regije ali kraja v neki dr`avi vse bolj »mednaroden«. »Te spremembeso opazne predvsem v sodelovanju v najrazli~nej{ih programihregionalnega mednarodnega turisti~nega razvoja, denimo pri

LIDIJA VINKOVI^

lidija.vinkovic�finance-on.net

projektu Playing Together - Po~itnice v Furlaniji - Julijski krajini,na Koro{kem in v Sloveniji. V okviru tega projekta, ki se pojavljapod skupno blagovno znamko, se predstavljajo zanimivosti inkonkretni turisti~ni programi v posamezni de`eli, hkrati pa sepoudarja dodana vrednost, ki jo ponuja povezovanje do`ivetij vvseh treh de`elah,« je pojasnila Novarli~eva. To najbolje ponazoriodstavek iz bro{ure: »Zajtrk v Italiji, kosilo v Sloveniji, ve~erja vAvstriji. To so uspe{ni primeri, ki bodo Sloveniji dvignili pre-

Kaj je destinacijski mened`ment?

Destinacijski mened`ment lahko poslovenimo kot upravljanje turisti~nih destinacij, to pa so geografskozaokro`ena obmo~ja, v katerih je turizem pomembna, ~e ne celo klju~na gospodarska dejavnost. Bistvenopri tem je, da ga na regionalni ravni vodi in usklajuje organizacija, ki je javna ali zasebna, v njej pa sodeluje{iroka paleta dejavnikov, od ponudnikov turisti~nih storitev do prebivalcev destinacije.

mened`menta, recimo v Pomurju in na Obali, je poudarila Kar-men Novarli~. Povezovanje v okviru neke destinacije je po-membno predvsem za manj{e turisti~ne ponudnike, tak{naprimera sta ustvarjanje zaokro`ene turisti~ne destinacije naobmo~ju Gori{ke ali Smaragdna pot v okviru projekta Na lep{e.

poznavnost, konkuren~nost in doprinesli k dodani vrednosti.Sloveniji kot relativno majhni dr`avi je pri svojem pozicioniranjuposameznih destinacij kot dr`ave nujno potrebno izbrati na~ine,s katerimi se bomo razlikovali od konkurence.«

Do`ivetja so tista, ki pritegnejoKot ugotavlja sogovornica, turisti destinacijo izbirajo predvsem

na podlagi do`ivetij v neki regiji ali kraju oziroma na podlagisestavljenih kompleksnih turisti~nih proizvodov ali celo pove-zovanja javnega in zasebnega sektorja ene ali ve~ destinacij. Pravzaradi tega lahko govorimo o vse bolj prodornem na~inu up-ravljanja (destinacijskih) turisti~nih proizvodov in USP-jev(edinstvenih prodajnih prilo`nosti). Za uspe{no izvedbo tehaktivnosti je klju~nega pomena ravno povezovanje zasebnega injavnega sektorja, njihovi medsebojni odnosi, komuniciranje,usklajevanje in deljenje ter optimiziranje virov med {tevilnimi

Zgodba je tista, ki tr`i destinacijo

Zgodbe so tiste, ki omogo~ajo do`ivljanje posebnostikraja, njegove du{e in destinaciji skozi izvirnostdo`ivetja dodajo vrednost. Vzemimo za primer {vicar-ski Luzern in njegov 600 let star leseni most, ki se kon~az vodnim stolpom. Most je postal sr~ika temeljnegaprodukta te destinacije, ki so ga poimenovali »poroke vLuzernu«. Produkt je bil prava prodajna uspe{nica najaponskem trgu, kjer po tradiciji verjamejo, da hoja postarem lesu prina{a dolgotrajno zakonsko sre~o. Pri nasna zgodbi o Panonskem morju temelji projekt kapital-skega povezovanja term v severovzhodni Sloveniji,primer destinacijskega mened`menta {tirih turisti~nihregij je projekt dobrega po~utja European Spa World,Bled se pozicionira kot presti`no letovi{~e evropskegatipa, staro slavo Opatije, avstro-ogrske kraljice Jadrana,pa o`ivljajo tudi na Hrva{kem.

Vklju~enost lokalnega prebivalstva

Posebno pomemben dejavnik pri destinacijskemmened`mentu je vklju~enost lokalnegaprebivalstva. ^e je prebivalcem na prizori{~udogajanja namenjena le vloga statistov, se boprivla~nost destinacije pri dolo~enem segmentuturistov zmanj{ala, ker se jim bo okolje zazdelopreve~ izumetni~eno.

subjekti - to je turisti~nim gospodarstvom, lokalno skupnostjo(ob~ina, dru{tva, prebivalci kraja) ter turisti~nimi in drugimiustanovami.

Sinergi~no medsebojno delovanjeKot pravi Karmen Novarli~, je izhodi{~na to~ka za razvoj me-

ned`menta destinacij zagotavljanje medsebojne povezanosti,sodelovanja in oblikovanja skupine lokalnih strokovnjakov, ki

Kot pravi Karmen Novarli~ zoddelka za strate{ko na~rtovanje inrazvoj STO, je izhodi{~na to~ka zarazvoj mened`menta destinacijzagotavljanje medsebojnepovezanosti, sodelovanja inoblikovanja skupine lokalnihstrokovnjakov, ki ponuja celostendestinacijski produkt oziromastoritev.

ponuja celosten destinacijski produkt oziroma storitev. Pri STO`elijo, da bi v slovenskem prostoru v razmeroma kratkem ~asudobili jasno opredelitev turisti~nih destinacij, torej koordinatorjev,ki bi bili sposobni prevzemati vse kadrovske in finan~ne obveznostiv imenu celotne turisti~ne destinacije, kot izhajajo iz izvajanjakoordinacijskih aktivnosti pri STO.

Luzern in njegov 600 let star leseni most

Blejski vintgar

Vir

: arh

iv S

TO (f

oto:

J. S

kok)

“Opatija ne potrebu-je novih zmogljivosti,temve~ zgolj uredi-tev obstoje~ih,” po-udarja Jasna Dori~i}Sankovi}.

Foto

: arh

iv J

asne

Dor

i~i}

San

kovi

}

25^ETRTEK, 17. MAREC 2005 oglasna priloga FinanceFinance oglasna priloga ^ETRTEK, 17. MAREC 200524

Danes...se bom počutila bolje

prvorazredno udobje

bazeni

wellness programi

organiziranje kongresov

M. Tita 198 • HR-51410 Opatija • KROATIENTel. 385 /51/710 334 • Fax: 385 /51 / 271 503

E-mail: liburnia@liburnia.hrwww.liburnia.hr

Members of

�����

Hotel AMBASADOR

����

Hotel ADMIRAL

tel.00385 51 743 333 • ambasador@liburnia.hr

tel.00385 51 271 533 • admiral@liburnia.hr

OpatijaHrvaška

Opatija, ki jo pogosto imenujejo tudi jadranska Nica, je mestoz najdalj{o turisti~no tradicijo na vzhodni jadranski obali in veljaza za~etnico hrva{kega turizma. Veleposestni{ka dru`ina Walseeje benediktinsko opatijo sv. Jakova (samostan in cerkev) ustanovila`e v 12. stoletju in po tej opatiji je mesto tudi dobilo ime. Nedale~od nekdanje opatije je dal leta 1844 re{ki trgovec z `itom IginijScarpa zgraditi po~itni{ko vilo ob obali, ki jo je poimenoval posvoji `eni Angiolini. Stavbo, okra{eno s pozla~enimi rezbarijami,{e danes obdaja prelep vrt, v katerem rastejo {tevilne eksoti~nerastline, med drugim palme, cedre, kamelije, agave, citrusi inmagnolije, ki so jih pomor{~aki pripeljali s svojih dolgih potovanj.

Opatija - elitna dama hrva{kega turizma

Opatijsko riviero bi lahko opisali kot ogrlico razko{nih hotelov, povezanih z lepimi vrtovi in parki z bujnim sredozemskim ineksoti~nim rastlinjem, ki zaradi blagega podnebja in milih zim odli~no uspeva. Posebno ozra~je nekdanjega avstro-ogrskegaveli~astja, ki se je vse do danes ohranilo tudi v zunanji podobi mesta, odli~na hotelska infrastruktura ter pestra ponudbano~nega `ivljenja z igralnicami in diskotekami {e danes privabljajo {tevilne turiste.

TURISTIČKA ZAJEDNICA GRADA OPATIJA • HRVATSKA

• • t-com

V. Nazora 3, 51 410 OPATIJA -

Tel. +385 (0) 271 310, 271 710 Fax + 385 (0) 51 271 699 e-mail: tzgr.op ri. .hr www.opatija-tourism.hr@ •

OPATIJArivijera kontrasta

Prireditve skozi vse letoCilj turisti~nih delavcev je ~im bolj podalj{ati sezono, kar jim

tudi uspeva. Glavni aduti za uresni~itev tega cilja so kongresnoposlovni turizem, wellness in zdravstveni turizem ter turizemdo`ivetij. Opatija je vodilno hrva{ko turisti~no mesto pri

@e v Avstro-Ogrski je veljala za mondeno turisti~nomesto in letovi{~e

Na U~ko, najvi{jo goro Istre, ime-novano tudi veliki istrski stra`ar,ki se dviga nad Opatijo, Lovranomin Mo{}eni{ko Drago, se lahkopovzpnete po ozna~enih planin-skih poteh in stezah. Te vodijo od

opatijske riviere do restavracije Dopo lavoro, kjer pripravljajo spe-cialitete iz medvedjega mesa. Do ko~e se pride tudi z avtomobilom.

Majhno pristani{ko mestece I~i}i, od Opatije oddaljeno le nekajminut, je priljubljen navti~ni center. Znano je predvsem po ~istemmorju, lepo pla`o z «modro zastavo», bujnem rastlinju, zanimivihneoklasicisti~nih vilah ter po odli~no pripravljenih ribjih jedeh indoma~ih vinih, s katerimi se lahko pohvalijo v tamkaj{njih restavracijah.

Zraven je Ika, staro ribi{ko naselje, ki je znano po najlep{iprodnati pla`i in po kostanjevih drevesih ter lovorjevih grmih. Tuje bila neko~ ladjedelnica, danes pa stavijo na turizem. Ogledavredni so tudi Medveja, ki bo navdu{ila ljubitelje neokrnjene narave,Matulji, ki so znani po karnevalu in tipi~nih maskah zvon~arjev(oble~eni so v ov~je ko`e, okoli pasu pa imajo obe{ene velikezvonce), Mo{}eni~ka Draga s ~udovito pla`o, za ljubiteljesrednjeve{kega vzdu{ja pa utrdba Mo{~enice, zgodovinsko naseljeilirskega plemena Liburna, po katerem je dobila ime vsa regija, inkamnito mesto Brse~.

161 let organiziranega turizmaLani je Opatija poleg 160-letnice organiziranega turizma praznovala {e karnekaj ~astitljivih obletnic. Kar 120 let je `e minilo od izgradnje prvega hotelana hrva{kem delu jadranske obale, hotela Kvarner, od prve turisti~nestatisti~ne tabele in izdaje prvega turisti~nega prospekta Opatije, prav tolikolet od vzpostavitve redne parni{ke proge in prvega izleta z ladjo poKvarnerju iz Opatije.

Letovi{~e aristokratskedru`be

Temelje turisti~nega razvoja Opatije je polo`ila dru`ba Ju`ne `eleznice, ki jeleta 1873 `elezni{ki progi Dunaj-Trst dodala {e krak proti Reki, s ~imer se jeOpatija odprla svetu. Dru`ba je Opatijo za~ela urejati v morsko kopali{~e inzdravili{~e, kupila viloAngiolino in leta 1884 obobali zgradila prviluksuzno opremljen hotelna vzhodnem Jadranu -Kvarner, ki je bilnamenjen izklju~noelitnim gostom.

V tem ~asu se je za~ela inten-zivna gradnja turisti~nih objektov:hotelov, vil, sanatorijev, kopali{~in parkov. Sprejet je bil regula-cijski na~rt, po katerem so zgrad-be nizali ob obali, vse pa naj bibile s pro~elji obrnjene protimorju in obdane z zelenjem. Lepet let kasneje so dunajske oblastimesto razglasile za prvo morskoklimatsko zdravili{~e avstro-ogrske monarhije na Jadranu, kije bilo primerno za zdravljenjebolezni dihalnih organov, bron-hialne astme, sr~nih bolezni, hi-pertonije in revmatizma. In od leta1894 naprej, ko sta se tu sestalaavstrijski cesar Franc Jo`ef innem{ki cesar Viljem II., je mon-deno evropsko letovi{~e. Obisko-vali so ga plemi~i, bur`uji pa tudipisatelji, slikarji in skladatelji. Mesto se je kasneje moderniziralo, leta 1908 je za~el med Opatijoin Lovranom voziti elektri~ni tramvaj, ki naj bi mesti povezal z `elezni{ko postajo v Matuljih.[tevilni turisti in lastniki vil pa so s sajenjem eksoti~nega rastlinja pove~ali hortikulturnoraznolikost, saj danes na tem obmo~ju raste ve~ kot 250 vrst z zakonom za{~itenega rastlinja.Med drugim je tako na opatijska tla pri{la tudi Camelia japponica, eden izmed opatijskihsimbolov.

Mondenost se je ohranila vse do dana{njih dniTudi danes velja Opatija za eno najelitnej{ih hrva{kih letovi{~. Kot se za nekdanje mondeno

letovi{~e spodobi, turisti~no ponudbo zaznamujejo predvsem hoteli vi{jih kategorij, veliko{tevilo odli~nih restavracij z mednarodno kuhinjo in ribjimi specialitetami, {tevilne mo`nosti zarekreacijo in zabavo. Opatijska znamenitost je 12 kilometrov dolga sprehajalna pot lungomaremed Voloskim in Lovranom, ki poteka mimo vseh pomembnih objektov opatijske zgodovinein na kateri lahko turist ob~uduje bujno rastlinje, nostalgi~na pro~elja hi{ iz avstro-ogrskih~asov, javna kopali{~a, urejene vrtove pred hi{ami in `ivahno dogajanje na stojnicah. Pestra jetudi izbira {portnih dejavnosti, saj vklju~uje jadranje, deskanje, smu~anje na vodi, potapljanje,tenis, razli~ne regate, pohodni{tvo, plezanje in kolesarjenje. Opatija pa ima tudi dobro oprem-ljeno sodobno marino, ki obratuje skozi vse leto.

Opazovati in biti opa`en po Jamesu Joyceu

V za~etku 20. stoletja je v Opatiji bival znani knji`evnik James Joyce. Ve~ino ~asa je pre`ivljal v kavarnihotela Imperial, kjer je opazoval mimoido~e. Tak na~in pre`ivljanja prostega ~asa pa je postal za{~itni znakOpatije. V sklopu Turisti~ne skupnosti mesta opatija deluje tudi Odbor za polep{anje Opatije, ki je po mestupostavil {tevilne spomenike znanih osebnosti, ki so neko~ bivale v Opatiji. Med njimi je tudi znana balerinaIsadora Duncan, ki je dejala, da je opazujo~ trepetanje palminih listov dobila navdih za gibe svojih rok. Tu sotudi spomeniki A. P. ^ehovu, skladatelju Gustavu Mahlerju, tu pa je `ivel tudi nobelovec Henrik Sienkiewiczin znani kirurg Theodor Billroth.

Raznoliko no~no `ivljenjePono~i je `ivahno predvsem v hotelih vzdol` glavne ulice

mar{ala Tita. Predvsem v poletnem ~asu ljubitelje iger na sre~odenimo vabijo {tevilne igralnice. Tu je bila tudi prva igralnica vnekdanjem socialisti~nem svetu, zgodovinska Villa Rosalia, ki paje trenutno zaprta. Naj ob tem omenimo anekdoto, po kateri so vOpatiji neko~ delovale tudi neza-konite igralnice. Za eno od njih soprebivalci izvedeli povsem po nak-lju~ju iz poslovilnega pisma nekeletovi{~arke, ki je v njej zapravila vsesvoje premo`enje in nato iz obupanaredila samomor. Vzdol` glavneulice so tudi {tevilni lokali in caffe ba-ri, ki si na razli~ne na~ine prizadevajopritegniti predvsem mlaj{e obis-kovalce. Najbolj sve~ane opatijskedogodke pa {e danes organizirajo vKristalni dvorani pri hotelu Kvarner.

organiziranju kongresov, seminarjev in posvetovanj. Skozi vseleto organizirajo vrsto kulturnih, zabavnih in {portnih prireditev,ki so ve~inoma tradicionalnega zna~aja: od karnevalov, razstavespominkov Kvarner expo, ki bo letos od 23. do 26. marca,festivala pihalnih orkestrov Na{ svet je glasba v maju, majskegafestivala cvetja, predevropskega prvenstva v letenju z zmaji junija,

jadralskih regat, opernihpredstav, ribi{kih priredi-tev in koncertov na Ljetnojpozornici do Marunade inpraznovanja novega leta.

Zanimive izletni{keto~ke v okolici

Poleg Opatije se naLiburnijski rivieri spla~aogledati tudi druge kraje.

Arhitektura v znamenju neoslogov

Arhitektura vil, penzionov in hotelskih poslopij, ki sojih pospe{eno zidali konec 19. stoletja, vklju~ujeznamenja zgodovinskih neoslogov, del opatijskehotelske arhitekture pa je sezidan pod vplivomdunajske secesije. Posebna, za Sredozemlje zna~il-na fukcionalnost stavb je dose`ena z raz~lenjenimipro~elji, ornamenti in balkoni ter lo`ami.

Zdravo ivljenje v zdravem mestu

Opatija je vklju~ena v hrva{ko mre`ozdravih mest, saj izpolnjuje vsepogoje, da zadovolji goste, kiprisegajo na zdravo `ivljenje. V okviruprograma Opatija zdravo mesto seizvajajo razli~ne akcije, ki promovirajozdravje in zdrav na~in `ivljenja, mestopa podpira tudi podjetja in ustanove,katerih dejavnost je usmerjena vekologijo ali k vi{ji kakovosti `ivljenja.Z ustanovitvijo Javne ustanove Parknarave U~ka so dobro izkoristili tudikontrast med morjem in planinami.

Na rtu je postavljen bronast kip nimfe oziroma dekleta z galebom iz leta 1956,imenovan Pozdrav morju. Avtor skulpture, ki upodablja `ensko v vetru splapolajo~o obleko in galebom, ki ji je iz roke, je Zvonko Car. Na tem mestu jeneko~ stal kip Madonne del Mare, ki naj bi bedel nad du{o grofa ArturjaKesselstadta, ki je leta 1891 malo pred velikono~nimi prazniki izginil v morjuskupaj z grofico Fries, ko jima je mo~an jugo prevrnil njun ~oln. Pozla~enarazli~ica Madonne del Mare danes stoji pred cerkvijo sv. Jakova.

Foto

: Nik

ola

Turi

na

Foto

: arh

iv T

Z gr

ada

Opa

tija

Foto

: arh

iv T

Z gr

ada

Opa

tija

Ribi{ko naselje inrezidenca rimskihpatricijevMed najstarej{e kraje na opatijski

rivieri sodi Volosko, do katerega lahko

pridemo po obalni sprehajalnipoti v smeri proti Reki. Jezna~ilno ribi{ko in mornarskonaselje, strnjeno okoli prista-ni{~a z ozkimi ulicami instrmimi stopni{~i. Pona{a se zvrsto ~astni{kih in ladjarskih vil,zgrajenih v poznobaro~nem inneoklasicisti~nem slogu. Vpoletnih mesecih je Voloskopriljubljeno shajali{~e hrva{kihumetnikov, saj je konec poletjatu tudi umetni{ko tekmovanjeMandra~. Zraven je lep zalivPreluka, ki je primeren zadeskarje.

Mestece Lovran ju`no odOpatije, neko~ razko{na polet-na rezidenca rimskih patricijev,ki je bila prvi~ omenjena `e v7. stoletju, je ime verjetno dobilpo lovorju, ki ga je mestece

polno na vsakem koraku. Velja za buti~no destinacijoopatijske riviere s {tevilnimi ekskluzivnimi obnovljenimiavstro-ogrskimi vilami. Ima lepo pristani{~e in zanimivstari del mesta z ohranjenimi utrdbami, slovi pa tudi poizvrstnih maronih in oktobrski marunadi, kostanjevemprazniku. Okusni so tudi njihove ~e{nje in belu{i.

Opatija ima 6.500 postelj, od tega 4.500 v hotelih.Povpre~na doba bivanja gostov je {tiri dni.Lani je bilo skupaj 867.423 preno~itev, od tega so jih 674.383 ustvarili tuji gosti.Opatija ima okoli 30 hotelov in vil ter prav toliko restavracij.

Foto

: arh

iv P

P U

~ka

LIDIJA VINKOVI^

lidija.vinkovic�finance-on.net

27^ETRTEK, 17. MAREC 2005 oglasna priloga FinanceFinance oglasna priloga ^ETRTEK, 17. MAREC 200526

V marcu Dneviodprtih wellnessvrat v OpatijiNekateri ponudniki storitve inprograme dobrega po~utjaponujajo brezpla~no ali po 20- do50 odstotkov ni jih cenah

Na Liburnijski rivieri so marca na {iroko odprli vrata{tevilnih wellnessov. Akcija, ki so jo prvi~ pripravililani 4. marca, na dan, ko so Opatijo leta 1889 scesarskim odlokom razglasili za klimatsko morskozdravili{~e, je bila dobro sprejeta, zato so jo letosponovili. Vanjo vklju~eni ponudniki nekatere svojestoritve in programe ponujajo brezpla~no ali po 20-do 50 odstotkov ni`jih cenah.

V akcijo so vklju~eni hoteli Admiral s Centrom za estetiko,Milenij, Opatija, Palace - Bellevue, Grand hotel 4 opatijskacvijeta z novim wellness centrom, Thalassotherapia, VillaKapetanovi}, Villa Astra iz Lovrana, Wellnes Akademija Lovranin Park prirode U~ka. Ob tej prilo`nosti so izdali tudi prospektv ve~ jezikih, ki vsebuje predstavitve vseh ponudnikov. Kot jepovedala direktorica Turisti~ne skupnosti mesta Opatija JasnaDori~i} Sankovi}, je treba turistu poleg dobre in kakovostne na-mestitve ponuditi tudi vsebino, in ravno s tem si Opatijapodalj{uje sezono. S to akcijo je bil narejen {e en velik korak kpozicioniranju Opatije tudi kot destinacije zdravja in ne zgoljkot turisti~nega sredi{~a.

[rilanko e desetletja pretre-sajo politi~na trenja med najve~-jima etni~nima skupinama, enaso Singalci, ki jih je 74 odstotkovvsega prebivalstva, druga paTamilci, teh je 18 odstotkov. @eve~ kot dva tiso~ let staro sov-ra{tvo izvira iz njihovega raz-li~nega izvora, jezika in vere. Vmedijih pogosto omenjana pre-stolnica Kolombo, ki le`i na za-hodni strani otoka, je marsi-komu znana predvsem v pove-zavi s teroristi~nimi napadi. Ta-milski skrajne`i, imenovani ta-milski tigri, naseljujejo severniin vzhodni del otoka s sredi-{~em v mestu Jafna.

Med tradicijo innapredkomBogato hotelsko infrastruk-

turo na jugu otoka zagledamo,{e preden prispemo v turisti~nicenter Hikkaduwa. Turisti tukajniso izolirani od doma~inov, temve~ sobivajo v istem kraju,obiskujejo njihove restavracije, trgovinice s spominki in delavnice.^e si kdo `eli od blizu ogledati delo spretnih obrtnikov, ga radevolje sprejmejo. Pristen utrip njihovega na~ina `ivljenja najla`eza~utimo na tr`nici. Pomemben vir za pre`ivljanje dru`ine je

Zaradi obilice pa-davin so pobo~ja bogataz vodnimi izviri in buj-nim rastlinjem. V bota-ni~ni zakladnici izstopau~karski zvon~ek (Cam-panula tommasinia-na), ki raste samo na tejgori. Tu je tudi eno iz-med zadnjih evropskihzato~i{~ v Evropi e sko-raj izumrle ujede - be-loglavega jastreba (Gypsfulvus) in planinskegaorla (Aquila chrysaetos).

Na pobo~jih U~ke, ki so pora{~ena s hrastovim, bukovim inkostanjevim gozdom, lahko pogosto opazimo jelena, srno, divjosvinjo, kuno in polha, v severnem delu pa tudi medveda.

Ob {tevilnih naravnih ~udesih se U~ka lahko pohvali tudi zizjemno avtohtono kulturno in gradbeno zapu{~ino. Posebnapokrajinska estetika je posledica tradicionalnih opravil prebivalcev,ki so se pre`ivljali s poljedelstvom, `ivinorejo in gozdarstvom. Ssvojim delom so oblikovali izvirne kultivirane pejsa`e, ki so {e

danes ohranjeni v {te-vilnih kamnitih zidovih,pastirskih domovanjihin {e ~em. [tevilne naj-dbe v jamah pri~ajo, daso ljudje to obmo~jeposelili `e 12 tiso~ letpred na{im {tetjem.

^udesa naravein ~love{kih rok

Najvi{ji vrh U~ke jeVojak (1401 meter), skaterega se ponuja ~u-dovit pogled na Istro,kvarnerske in srednje-

dalmatinske otoke, Gorski Kotar, vrhove italijanskih Alp, v~asihpa se vidijo celo Benetke. V za~etku prej{njega stoletja zgrajen

[rilanka - radost ivljenja v barvahDoma~ini lepo skrbijo za slonjo populacijo: sloni dobijo vzato~i{~u ime in svojo kartoteko, poleg tega pa zavsakega izdelajo tudi horoskop

Dovolj privla~en razlog za obisk te de`ele so `e oran`ne pe{~ene pla`e, toplo, z`ivalskim svetom bogato turkizno morje in bujna vegetacija. Ob tem pa lahko sevedaspoznavamo tudi kulturne navade doma~inov, denimo tradicionalne plese in procesije,in si ogledujemo njihova sveti{~a. Povsod je polno ljudi, ki prina{ajo darove svojimbo`anstvom. Tudi vedrina ljudi in njihova globoka duhovnost, zaradi katerih nekateriotok imenujejo kar vzhodni Tahiti, sta za zahodnjake, ki vedno hitijo, pravi balzam.

Vsaj mesec dni pred potovanjem naj bi se potniki posvetovali z zdravnikom v ambulanti za potnike na enemizmed podro~nih zavodov za zdravstveno varstvo ali na In{titutu za varovanje zdravja RS. Za potnike na[rilanko cepljenja niso obvezna, priporo~ljiva pa je za{~ita s tabletami proti malariji ter cepljenje protihepatitisu A in tifusu.

Nasvet zdravnika

Obisk zdravnika pred potovanjemje dobra nalo`ba

ribolov, prese`ke pa ribi~i prodajajo natr`nicah ali kuhinjam restavracij in hotelov.V vsakodnevni ponudbi so tuni, me~arice indruge ribe, morskega psa pa kljub temu, dajih je v morju precej, ne ujamejo vsak dan.Medtem ko so mo{ki na odprtem morju,`enske skrbijo za dom in hrano. Redke sozaposlene, ve~ pa se jih ukvarja z razli~nimiobrtmi, kot so {iviljstvo, zna~ilna poslikavablaga, imenovana batik, in drugimi.

Zob svetega BudeMesto Kandy so zgradili ob mirnem je-

zeru, obdanem s slikovitim hribovjem. Zgo-dovinsko budisti~no mesto si je svojo slavoprislu`ilo s Templjem zoba, v katerem hranijonajpomembnej{o {rilan{ko relikvijo - zobsvetega Bude. Tega enkrat na leto v procesijiplesalcev, glasbenikov in slonov, okra{enihs pregrinjali lesketajo~ih se barv, ponesejoskozi mesto. Praznovanje traja deset dni indose`e vrhunec zadnji dan, ko je hkrati tudipolna luna. Z baldahinom zavarovan slon,ki nosi skrinjico z zobom, izstopa po razko{niopravi, okra{en je celo z lu~kami, njegovopot pa ozna~uje bela platnena preproga, ki

prepre~uje, da bi si v procesiji umazal podplate.

Misti~ni hudi~ev plesDel verskega ivljenja so tudi plesi z misti~no vsebino, ki se e

Ljudje somo~nonavezanitako nazemljo kotna `ivali.Priljubljenihi{niljubljen~ki sopri njihdenimo opice,tropski pti~i,legvani in ka~e,premo`nej{edru`ine pa serade pohvalijo sslonom. Tradicijavarovanja teh zelo~ustvenih indru`inskih `ivali jestara `e ve~ kot2600 let. Lastnikislonov so bili `eod nekdaj pripadniki vi{jega sloja, kraljeva dru`ina,aristokrati in drugi premo`ni ljudje. Pred mnogimi letiso ustanovili prvo zato~i{~e, ki deluje {e danes, insicer v kraju Pinnewala. Mnogo slonov se je rodilo vujetni{tvu, precej mladi~ev pa so pripeljali tudi izdivjine. S staro metodo so slone pregnali iz gozdov injih usmerili na obmo~je, ograjeno z visokimi lesenimiogradami, od koder niso mogli pobegniti. V ujetni{tvuso jih udoma~ili in izurili za razli~ne namene. Ker jepo podatkih tamkaj{njih naravovarstvenikov {teviloslonov iz leta v leto upadalo, so zadnji uradni lov naslone izpeljali leta 1950. Sloni dobijo v zato~i{~upoleg imena {e kartoteko, za vsakega pa izdelajotudi horoskop.

BARBARA VREZOVNIK

turizem�finance-on.net

Malarija je vro~insko obolenje, ki ga prena{ajo komarji iz roduAnopheles. Bolezen se za~ne s hudo mrzlico, ki ji sledi mo~nozvi{ana telesna temperatura in nato potenje. V~asih se pojavitatudi driska in blaga zlatenica. Napadi bolezni se vrstijo v zna~ilnihpresledkih. Naju~inkovitej{a za{~ita pred malarijo je antima-lari~no sredstvo, pred piki komarjev pa nas varujejo primernaobleka, repelenti in za{~itna mre`a.

Hepatitis A je akutna virusna nalezljiva bolezen, ki se s ~lovekana ~loveka prena{a z dotikom roke in predmetov, ki smo jihimeli v rokah, z zau`itjem oku`ene vode in hrane. Zato je napotovanju pomembna telesna higiena, umivanje rok, pitje ustekle-ni~ene vode, prepovedano je u`ivanje pija~ z ledom in pe~eneali kuhane {e vro~e hrane. Bolezen se za~ne s povi{ano telesno

temperaturo, utrujenostjo, glavobolom, izgubo apetita, slabostjo,napetostjo v trebuhu, po nekaj dneh se pojavi zlatenica …Dolgotrajno imunost (do 20 let) dose`emo s cepljenjem z dvemaodmerkoma cepiva v premoru {est do 12 mesecev.

Tifus je sistemska bolezen, ki jo spremljajo vro~ina in trebu{nete`ave. [iri se z u`ivanjem oku`ene hrane in vode ter s stikom.Prvi znaki se poka`ejo po~asi, in sicer so to glavobol, utrujenost,bole~ine v mi{icah in vro~ina, ki postopoma nara{~a. V za~etkuje bolnik zaprt, kasneje se pojavijo ko`ni izpu{~aj, napetost vtrebuhu in driska, omoti~nost in tudi delirij. [ele ~etrti teden za~netelesna temperatura padati in po~asi se bolnikovo stanje izbolj{uje.Cepljenje omogo~a triletno za{~ito, seveda pa pazimo, da u`ivamohigiensko neopore~no hrano in vodo.

tiso~letja ponavljajo v neskon~nih ciklih in so vsakokrat edinstvenodo`ivetje za vse udele`ence. Priprave profesionalnih plesalcev, kiple{ejo turistom, so dolgotrajne. @enske si e nekaj ur prej za~nejonana{ati li~ila in pripravljati kostume, mo{ki pa si nadenejo maske.Devil Dance ali hudi~ev ples z maskami hudi~a simbolizira bojmed kobro in ptico ter ima versko ozadje. S plesnimi gibi naj bi izosebe, ki se jo je polastil hudi~, izgnali zlo. [e danes so namre~prepri~ani, da je ples zelo u~inkovita metoda za zdravljenjepsihi~nih te`av.

[rilan{ki ~ajNuwara Eliya je tipi~na vasica angle{kih kolonialistov, ki so na

otok pri{li leta 1798 in mu v celoti zavladali leta 1815. Le`i v sredi{~ulepo negovanih terasastih ~ajevih planta`, ene najbolj zna~ilnihrastlin [rilanke in temelja dr`avnega gospodarstva. Nabiralke~ajevih listi~ev in vr{i~kovdelajo {est dni v tednu razennedelje in so pla~ane po tem,koliko naberejo, saj se vsevre~e stehtajo. Njihovo me-se~no pla~ilo zna{a med osemin deset tiso~ tolarji. Nabiral-kam pa ni treba priti na delotakrat, ko se med ~ajeviminasadi pojavi kobra. Tedajpridejo na vrsto lovci na kral-jeve kobre, ki v~asih za ulovpotrebujejo tudi ve~ dni.

ANJA POTO^NIK,ONDINA JORDAN MARKO^I^,dr. med., specialist epidemiologije

turizem�finance-on.net

Za pot na [rilanko je priporo~ljiva za{~ita stabletami proti malariji ter cepljenje protihepatitisu A in tifusu

Podrobnej{e informacije o zdravstveni za{~iti pred potovanjem najdete na spletni straniwww.ZdraviNaPot.net, kjer lahko preberete knji`ico »Zdravi na pot + nazaj«, poi{~etenaslov najbli`je ambulante za potnike ali pa se prek spleta posvetujete z zdravnikom.

Foto

graf

ije: B

arba

ra

V zakladnici botanike, ivalstva, geomorfolo{kihpojavov in kulturne dedi{~ine vsak najde nekaj zase

Naravni park U~ka ponuja bogastvo razli~nosti

U~ka, mogo~na gorska gmota, ki se vzpenja nad Opatijo, Lovranom in Mo{}enicami,varuje notranjost de`ele pred mo~nimi sunki burje, hkrati pa {~iti tudi obalnoobmo~je Liburnije. Aprila 1999 je bilo obmo~je U~ke z delom jugovzhodne ^i~arijerazgla{eno za naravni park, ki se razprostira na 160 kvadratnih kilometrih povr{in. Po{tevil~nosti rastlinskih in `ivalskih vrst sodi v sam vrh biolo{ke raznolikosti evropskeceline.

razgledni stolp, ki spominja nadel srednjeve{ke utrdbe, je danesurejen kot informacijska to~ka,prodajalna s spominki in opazo-valnica s teleskopi.

Naravni fenomen, kanjonVela Draga, je od leta 1998 geo-morfolo{ki spomenik narave,znan po nekaj deset metrov vi-sokih apnen~astih stolpih in ste-nah, ki so nastajali od obdobjakrede naprej. Na robu kanjonasta urejeni razgledna to~ka ingeolo{ka u~na pot, Vela Draga paslovi tudi kot eno izmed naj-lep{ih hrva{kih plezali{~. NaU~ki je evidentiranih tudi ve~ kot200 slabo raziskanih speleolo{-kih pojavov, od jam, fosilov, mi-neralov in drugega, v nekaterihnajdemo bogato jamsko floro in favno, zato je obmo~je primernotudi za speleolo{ka raziskovanja.

Obilo mo`nosti za rekreacijoPark ponuja izjemne mo`nosti za razli~ne oblike rekreacije in

drugih prosto~asnih dejavnosti, ki so jih poimenovali kar U~ka

Neomejene mo`nostiaktivnega oddihaLiburnia Riviera Hoteli svojimgostom ponujajo ve~

Izjemna lokacija, bujna vegetacija, blagodejni vplivisredozemskega podnebja ter zanimivi kontrasti gora,morja in otokov obiskovalcem opatijske riviereponujajo odli~ne mo`nosti za aktivno pre`ivljanjeprostega ~asa. Teh naravnih danosti se zavedajo tudipri vodilni verigi hotelov na omenjeni rivieri, LiburniaRiviera Hotelih. Svojim gostom ponujajo pestro izbirorazli~nih dejavnosti na obmo~ju vse riviere, U~ke insevernega Velebita. Hotelska veriga, ki ima hotele vOpatiji, I~i}ih, Lovranu, Matuljih in Mo{}eni~ki Dragi,nadaljuje uresni~evanje svoje poslovne in razvojnepolitike ter {e naprej vlaga tako v kakovost svojihobjektov kot tudi v dvigovanje standardov svojih storitev.

Pri prosto~asnih aktivnostih omenjene hotelske verige sodelujejovrhunski ekstremni {portniki, ki bodo vsakemu posameznikupokazali, kako lahko premaga meje lastnih zmogljivosti, in dokazali,zakaj vse ve~ ljudi v svetu ~uti potrebo po vra~anju k naravi. Vnjihovi ponudbi so gorsko kolesarjenje, trekingi, vo`nja s kajakom,prosto plezanje in igre za spodbujanje skupinskega duha, ki so {eposebno primerne za podjetja. Po vseh adrenalinskih do`ivetjih paponujajo sprostitev v wellness centrih svojih hotelov, ki imajo respestro izbiro. Ravno zdaj sodelujejo tudi v akciji Dnevi odprtihwellness vrat, posebno ugodni in zanimivi pa so tudi njihovivelikono~ni paketi, kjer so poskrbeli tudi za najmlaj{e.

Vir: www.liburnia.hr

LIDIJA VINKOVI^

lidija.vinkovic�finance-on.net

Outdoor. Denimo planinarjenje, kolesarjenje, fotografiranje,opazovanje ptic, {portno plezanje, zmajarstvo in letenje z jadralnimiletali. Na obmo~ju parka je kar 50 ozna~enih planinskih stez, osemstez za gorsko kolesarjenje, okoli 60 smeri za plezanje po apnen-~astih tvorbah in stenah Vele Drage ter urejena vzleti{~a za zmajarjein jadralne letalce z Brguda in Vojaka.

Pozabiti ne smemo tudi tradicionalne kulinarike (maroni,medica, ~e{nje in belu{i) in kulturnih prireditev.

Ve~ informacij o lepotah U~ke na www.pp-ucka.hr

Foto

graf

ije: a

rhiv

PP

U~k

a

U~karski zvon~ek

Mo~erad

Potok Banina

Razgledni stolp na Vojaku

[portno plezanje

29^ETRTEK, 17. MAREC 2005 oglasna priloga FinanceFinance oglasna priloga ^ETRTEK, 17. MAREC 200528

Tr‘i~, 19. februarTr‘i~ ple{e 2005

Trebnje, 19. februarValentinov pohod po vinskih goricah v okoliciTrebnjega

Kranjska Gora, 20. februarLumpijada

Velenje, 21. in 22. februarZimski pohod {ale{ke konjenice

Ljubljana, 23. do 27. februarGibanica (2. slovenski plesni festival)

Gri‘e, 26. februarTurni smuk Mrzlica-Grozdnik

Kranjska Gora, 26. in 27. februarAudi FIS World Cup

[martno na Pohorju, 27. februarDr‘avno prvenstvo v smu~arskih skokih

Velenje, 27. februar23. tradicionalno streljanje na glinaste golobe

[kofja Loka, 19. februarEvropsko tekmovanje v smu~anju po starem

Vi{nja Gora, 5. marecPohod po Jur~i~evi poti

Dol pri Hrastniku, 10. marecKramarski sejem

Maribor, 11. marec26. rez stare trte na Lentu

Logatec, 12. marecGregorjev sejem

Sne‘nik, 12. in 13. marec30. zimski vzpon na Sne‘nik

Horjul, 13. marecSpomladanski velikono~ni sejem

Ljubljana, 14. marecFestival japonske umetnosti in kulture

Ljubljana (Cankarjev dom), 13. marec do 2. majFestival japonske umetnosti in kulture

Ljubljana, 16. do 23. marec7. festival dokumentarnega filma

Celje, 17. do 20. marec10. sejem Flora

Rate~e (Planica), 18. do 20. marecSvetovni pokal v smu~arskih skokih in poletih

Velenje, 18. marecSt. Patrick’s Day

Ormo`, 18. marecTradicionalni kramarski sejem

Gradi{~e pri Vipavi, 18. do 27. marecOsmi~enje na doma~iji Avin

Polj~ane, 19. marecGregorjevanje

Beltinci, 19. marecJou`efovanje

Ljubljana, 19. marecSezamov otro{ki bol{ji sejem

Maribor, 19. marecJo`efovanje na Studencih

Zgornje Ho~e, 19. marecTekmovanje v streljanju na glinaste golobe

Kranjska Gora, 19. marec[pas na vas - s Planico prebujamo pomlad

Celje, 19. in 20. marec28. ~ebelarski seminar s prodajno razstavo

Sve~ina, 20. marecJo`efova nedelja (rez va{ke trte)

Pokljuka, 20. marec15. poklju{ki maraton

Vol~ji Potok (Arboretum), 20. marecDnevi narcis in razstava velikono~nih dekoracij

napo

vedn

ik p

rired

itev

Tudi trekingi, namenjeni mened`erjem oziroma vodstvenemukadru, so potovanja po neobljudenem obmo~ju, po bolj ali manjshojenih poteh, pri tem pa se uporabljajo tudi kanuji, konji, terenskavozila, lokalni transport … Posebno zanimivi so trekingi v neznano.

Kajtanje ima pravzaprav kar tri razli~ice, po vodi, kopnem inpo snegu oziroma tudi ledu. Razlika med njimi je predvsem vletnem ~asu, ko je posamezna razli~ica izvedljiva, in v opremi.Kajtanje po snegu je neprimerljivo la`je od preostalih dveh, saj nasne`ni podlagi z manj truda osvojimo vse prijeme in tehnike. Patudi ustavljanje je precej mehkej{e kot denimo na vodi, kjer ne grebrez padca v vodo, in {e znanje plavanja je obvezno. Upo{tevatipa moramo, da nas na snegu odnese naprej e rahel vetri~, medtemko na kopnem ali v vodi ne gre tako preprosto. Mo~ vetra je pri

Ljubljana (Cankarjev dom), 13. marec do 2. majFestival japonske umetnosti in kulture

Ljubljana, 16. do 23. marec7. festival dokumentarnega filma

Celje, 17. do 20. marec10. sejem Flora

Rate~e (Planica), 18. do 20. marecSvetovni pokal v smu~arskih skokih in poletih v Planici

Velenje, 18. marecSt. Patrick’s Day

Ormo`, 18. marecTradicionalni kramarski sejem

Gradi{~e pri Vipavi, 18. do 27. marecOsmi~enje na doma~iji Avin

Polj~ane, 19. marecGregorjevanje

Beltinci, 19. marecJou`efovanje

Ljubljana, 19. marecSezamov otro{ki bol{ji sejem

Maribor, 19. marecJo`efovanje na Studencih

Zgornje Ho~e, 19. marecTradicionalno tekmovanje v streljanju na glinastegolobe

Kranjska Gora, 19. marec[pas na vas - s Planico prebujamo pomlad

Celje, 19. in 20. marec28. ~ebelarski seminar s prodajno razstavo

Sve~ina, 20. marecJo`efova nedelja (rez va{ke trte)

Pokljuka, 20. marec15. poklju{ki maraton

Vol~ji Potok (Arboretum), 20 marecDnevi narcis in razstava umetni{kih velikono~nihdekoracij

Podsreda, 22. marecMednarodni dan voda

Postojna, 24. marecBlues Postojna

Izola, 24. do 28. marecIzola Spring Cup 2005

Piran, 25. do 27. marecVelikono~na tr`nica

Se`ana, 27. marec5. mali kra{ki maraton

[tanjel, 27. marecRazstava Pisanica 2005

Velenje, 28. marecBolero 2005

Ljubljana, 29. marec do 2. aprilSejem po~itnic - 44. mednarodni sejem turizma, {portater izdelkov, storitev in idej za prosti ~as

Ljubljana, 29. marec do 2. aprilSalon plovil

Ljubljana, 30. marec1. mednarodni festival tanga

Malo na snegu, malo v zraku …Kajtanje na snegu postaja vse bolj priljubljeno tudi v Sloveniji

Ljubiteljem nenavadnih adrenalinskih {portov tokrat predstavljamo kajtanje na snegu.Gre pravzaprav za smu~anje ali deskanje po snegu, kjer se za vleko uporablja kajt (zmajoziroma nekak{no padalo na vrvicah), ki ga poganja veter. Tisti, ki se ukvarjajo s tem,pravijo, da je to najbolj dinami~en in razburljiv zimski {port, ki omogo~a hkrati smu~anjeoziroma deskanje in dalj{e ali kraj{e skoke oziroma kar polete ter mehke pristanke zzmajem. Ob~utja ob tem so enkratna in skoraj neopisljiva, saj ima sne`ni kajtar v zrakuob~utek brezte`nosti.

Trekingi za poslovne`eTak{na potovanja omogo~ajo aktivno sprostitev,pove~a pa se tudi ivljenjska oziromaustvarjalna energija

S trekingom ozna~ujemo potovanje po poteh in stezah, predvsempo manj obljudenih obmo~jih, v~asih tudi izklju~no po gorskihpoteh, ki jih uporabljajo doma~ini za svoja vsakdanja opravila.Ve~inoma jih organizirajo v te`je dostopnih predelih in tam, kjerluksuznih hotelov in restavracij ni. V zadnjem ~asu pa se pojavljajotudi posebni treking programi za mened`erje oziroma poslovnojavnost.

deskanja na snegu, ni pa to obvezno. Dobro je tudi, da za~etnikpred prvim poskusom za nasvet povpra{a kakega strokovnjaka.

V obvezno opremo sne`nega kajtarja sodijo poleg primernenepremo~ljive obleke tudi kajt, trapez (pas z zanko ali kljuko),smu~i ali deska in ~elada. Za za~etnike so smu~i morda primer-nej{e, saj enostavno premikanje in zaviranje s smu~mi precej olaj{aza~etne nerodne korake. Pri sne`nem ali lednem kajtanju seponavadi uporablja manj{i kajt kot na vodi, bolj pa priporo~ajonenapihljive kajte oziroma kajte z odprtimi celicami.

Urednica: Lidija Vinkovi~Tel.: (01) 30 91 473E-po{ta: lidija.vinkovic�finance-on.net

Vodja projekta in tr‘enje: Tanja LederTel.: (01) 30 91 537E-po{ta: tanja.leder�finance-on.net

Oblikovanje in prelom: Melita UranLektoriranje: Julija Klan~i{ar

sabo, vse preostalo, vklju~no z destinacijo, pa je neznanka. Mo`ni soseveda tudi individualni trekingi, kjer udele`enca vodi strokovnousposobljen vodnik.

Telesna pripravljenost za trekingPri organizaciji trekinga in tudi vseh drugih de-

javnosti v naravi izvajalec sodeluje z naro~nikom poto-vanja ter oblikuje program po meri. Za enostavnej{itreking posebna telesna pripravljenost ni potrebna,pred zahtevnej{imi in dolgotrajnej{imi pohodi navisokih nadmorskih vi{inah, pa udele`enci opravijopreskus zmogljivosti, poleg tega morajo predlo`itiustrezen izvid osebnega zdravnika. Izvajalec za ude-le`ence po `elji pripravi tudi program telesne vadbe,a pri zahtevnej{ih trekingih je treba za~eti vaditi `enekaj mesecev pred potovanjem.

Osvojitev cilja je odvisna od vsakega vskupini

Povpra{evanje po tovrstnih potovanjih je vedno ve~je, saj omo-go~ajo aktivno sprostitev, povrne in celo pove~a se nam `ivljenjska

Pri prijavi na treking dobi udele`enec seznam opreme,svetuje pa mu tudi vodnik, ki pozna pot in vremenskerazmere. Za vso dodatno opremo, ki jo potrebujemo zanemoten potek trekinga in spremljevalnih dejavnosti, paposkrbi izvajalec.

Cena je odvisna od ve~ dejavnikov

Cena trekinga je odvisna od destinacije, trajanja in zahtevnostipotovanja, letnega ~asa, {tevila udele`encev in dodatnih zahtevskupine. Ponavadi se giblje od 600 do {tiri tiso~ evrov na osebo.Med najzahtevnej{e in najpresti`nej{e trekinge sodijo oddaljenedestinacije, denimo raziskovanje Nove Zelandije, treking vneznano na Aljaski, safari v Keniji in Tanzaniji, gorni{ki treking vNepalu, Tibetu in Pakistanu, po ~udovitih jezerih Islandije inmisti~ni Indiji. Sicer pa so v ponudbi tudi kraj{i in prav takodo`ivetij polni trekingi v Dolomitih, Pirenejih, na Velebitu, v ^rnigori, Bolgariji, na Korziki in v Julijskih Alpah.

Skupina, ki odhaja na ve~dnevni treking, tako izve le datumodhoda, koliko ~asa bo potovanje trajalo in kaj mora vsak vzeti s

oziroma ustvarjalna energija, za povrh pa je to neponovljivodo`ivetje, raziskovanje neznanega in poglabljanje vase.Udele`enci spoznavajo sami sebe in druge udele`ence vrazli~nih situacijah. Pomembno je, da se cilj potovanja dose`eskupaj, pri ~emer vsak posebej vlo`i svoj trud in pripomorek dobremu razpolo`enju v skupini. L. V.

Foto

: arh

iv L

ifetr

eka

tak{nih dejavnostih neprecenljiva, saj je z njegovo pomo~jo mo`notudi smu~anje po ravnem polju.

Osnove smu~anja ali deskanja so priporo~ljivePreden se spustimo s kajtom, se moramo obvladovanja te nap-

rave nau~iti s {tevilnimi tako imenovanimi suhimi treningi. Pripo-ro~ljivo je, da novope~eni kajtar obvlada vsaj osnove smu~anja ali

Kajt sta si izmislila dva Francoza leta 1984, ki {e vednopobirata provizijo od patenta.

Podpis pod foto:Foto_1

Foto_2

Kjer je prostor, sneg in veliko vetraKajtar na snegu mora biti pozoren na to, da si za svojo dejavnost

izbere primeren poligon, kjer ne bo ovir, kot so denimo ceste, elek-tri~na napeljava, drevesa, da uporablja vetru primerne velikosti kajtov(mo~i vetra ne gre podcenjevati), pozna meje svojih zmogljivosti,paziti pa mora tudi na druge udele`ence. Primerni tereni za tak{nevragolije so denimo na Blokah, Ljubljanskem barju, v Lescah, Levcupri Celju, Rate~ah, Kranjski Gori ..., skratka povsod, kjer je dovoljprostora in vetra, medtem ko na urejena smu~i{~a raje pozabimo.Idealno je torej veliko s snegom prekrito polje ali celo zamrznjenojezero, prekrito {e s snegom.

Navdu{eni sne`ni kajtarji svoje sposobnosti preverjajo tudi narazli~nih svetovnih in evropskih tekmovanjih. Februarja letos je bilo vObertauernu v Avstriji je tretje svetovno prvenstvo v kajtanju na snegu.Aktualni svetovni prvak je Gulliame Chastagnol - Chasta. L. V.

Kajtanje je med ljubitelji vetra razmeroma mlad {port, saj se jepojavil {ele v 80. letih prej{njega stoletja. K nam je postopomaprodrl desetletje kasneje. Primeren je tako za rekreativce, ki `elijona izletu v naravo po~eti tudi kaj bolj vznemirljivega, kot tudi zaprave {portne navdu{ence, ki so navajeni preizku{ati meje svojihzmo`nosti. Ugoden veter omogo~a celo vo`njo v hrib in takokajtarja popelje tudi v nedotaknjen pr{i~, ki je bil doslej dostopenle turnim in helismu~arjem.

Peru

Treker

Karakorum