�

������������������ ��

����������� ������

�������

�������������� �������

Vsebina

�����������

1. UvodPoglavje o konserviranju in restavri-ranju pozla~enih ali posrebrenihpredmetov iz lesa je koncipirano kotsplo{en pogled na to podro~je.Njegov namen je opisati osnovnepostopke in podati navodila za delos pozla~enimi predmeti. Obravnavanipostopki bi sicer zahtevali {ir{i intemeljitej{i pristop, vendar bi topreseglo na{ trenutni namen. Gledena to, da je priro~nik zami{ljen tako,da je mogo~e vsako poglavjenaknadno dopolniti, je odprtamo‘nost, da se ta splo{ni pogledkasneje poglobi in da se bolj natan~noobdela postopke, ki so tukaj samoomenjeni. To velja predvsem zapoglavje o tehniki pozlate inmaterialih, ki se pri tem uporabljajo.

Navodila so namenjenakonservatorjem-restavratorjem, kiso strokovnjaki na drugih podro~jih(kovina, keramika, tekstil), prisvojem delu pa se sre~ujejo tudi spozla~enimi in/ali posrebrenimilesenimi predmeti. Postopek zatiranjalesnih {kodljivcev in vpliviklimatskih pogojev niso ob{irnejeobravnavani, saj je njihov pomendobro znan v strokovnih krogih intudi strokovne literature o tem jedovolj.

Opisi postopkov sku{ajo sleditivrstnemu redu postopkov, kot jihobi~ajno izvajamo v konservatorsko-restavratorski praksi, vendar jelahko tudi druga~en, kar je odvisno

od stanja predmeta, vrste po{kodb,na~ina hranjenja ali prezentacije inmaterialnih mo‘nosti.

2. Pred za~etkom posegaOsnova vsakega konserviranja inrestavriranja je natan~na ugotovitevstanja predmeta in po{kodb. Pri temso pomembna naslednja vpra{anja:

1. Kak{no funkcijo je imel predmetprvotno?

2. Kje, kdaj in zakaj je narejen?

3. Kdo ga je naredil?

4. Kako je konstruiran?

5. Ali obstajajo podobni predmetiza primerjavo?

6. Kak{no funkcijo ima predmetsedaj?

7. Katere po{kodbe lahkopopravimo?

8. Katere po{kodbe je vsekakortreba odstraniti?

9. Kaj in kako moramo dopolniti?

10. Kaj in kako lahko o~istimo?

11. Katere materiale in snovi lahkouporabimo?

12. Ali lahko odstranimo zaklju~noplast?

13. Iz ~esa je narejena zaklju~naplast in ali jo lahkorestavriramo?

1. Uvod

2. Pred za~etkom posega

3. Opredelitev podro~ja

4. Prenos ali transport

5. Preiskave

6. Dezinsekcija

7. Strukturno utrjevanje lesa

8. Povr{insko ~i{~enje inodstranjevanje preperele kredneosnove

9. Lepljenje zrahljanihkonstrukcijskih vezi in razpok

10. Nadome{~anje manjkajo~ihdelov lesa

11. Utrjevanje klejno-kredne osnove

12. Kitanje razpok in po{kodb

13. Retu{iranje

14. Primeri

15. Literatura

Moramo se zavedati, da je vsakpredmet kulturne dedi{~ine posvojih zgodovinskih, materialnih,estetskih in drugih vidikih enkraten.^eprav se nam v~asih zdi, da galahko ocenimo na prvi pogled,prepoznamo tehniko in materiale,izku{en konservator-restavrator ve,da so vedno mo‘na presene~enja,do katerih prihaja med raziskavami,~i{~enjem, razstavljanjem aliodstranjevanjem razli~nih plasti.Zavedajmo se, da nismo prvi nitizadnji v vrsti tistih, ki so skrbeli inki bodo skrbeli za ohranjanjepredmetov dedi{~ine.

Preden za~nemo kakr{enkoli poseg,je dobro, da predmet pregledastrokovna komisija, v kateri soumetnostni zgodovinar, konservator-restavrator, kemik, strokovnjak zales in drugi. Ni treba niti ni za‘eleno,da konservator-restavrator samprevzema vso odgovornost zaposeg. To {e posebno velja, kadargre za pomembne stare predmete zzapletenimi po{kodbami inmanjkajo~imi deli. Strokovnakomisija na podlagi prvih ugotovitevizdela na~rt posega. Ta vsebujevrsto preiskav, obseg posega,metode in materiale. Pri tem jevsekakor treba vedeti, kje bopredmet hranjen po kon~anempostopku. Med posegom ponavadiodkrijemo nepri~akovane ostankerazli~nih materialov, napise, inicialeali letnice, sledi prej{njih posegov,dodatne po{kodbe in podobno. Zatose mora strokovna komisija ve~kratsestati ter se seznaniti z rezultatipreiskav in novimi ugotovitvami,tako da lahko za~etni na~rtprilagodi dejanskemu stanjupredmeta.

3. Opredelitev podro~jaPodro~je, ki obsega konserviranje inrestavriranje predmetov s pozla~enoali posrebreno povr{ino, je zelo{iroko in strokovno zahtevno.Zahteva veliko znanja o tehnologiji

materialov in veliko prakti~nihizku{enj pri izvedbi pozlate. Vkonservatorsko-restavratorskipraksi sre~ujemo naslednjepredmete: polikromirano plastiko inreliefe, pohi{tvo, okvirje za slike inogledala, ure, lu~i, sve~nike inrazli~ne dekorativne elemente vinterierju. Ve~ina predmetov jepoleg lesa narejena {e iz drugihmaterialov, kot so na primer steklo,tekstil, ‘elezo, medenina, alabaster,ro‘evina. Najpogostej{e po{kodbe, skaterimi se sre~ujemo prikonserviranju in restavriranjupozla~enih ali posrebrenih lesenihpredmetov, so:

– manjkajo~i deli,

– po{kodovan les zaradi delovanjalesnih insektov alimikroorganizmov,

– druge po{kodbe lesa (preperelost,razpoke, lomi, zrahljanekonstrukcijske vezi, mehanskaobrabljenost na izpostavljenihdelih ...),

– razpokana in odlu{~ena krednaosnova,

– mehanska obrabljenost pozlate,polimenta in kredne osnove,

– nestrokovni posegi, kot sorazli~ni premazi s firne‘i, bronso,smolami ali celo z laki,

– naknadna »pozlata« z listi~i izvaljane medenine,

– razli~ne predelave, elektrifikacijain podobno.

Vzroki za po{kodbe so prakti~noenaki kot pri vseh drugih predmetihkulturne dedi{~ine: {tevilneklimatske spremembe, hranjenje vneprimernih prostorih, transporti,obraba, pomanjkljiva ali nikakr{naza{~ita pred lesnimi {kodljivci,delovanje svetlobe in onesna‘enoozra~je.

Pozla~eni predmeti iz lesa so najboljob~utljivi za neprimerne klimatskepogoje (relativna zra~na vla‘nost intemperatura zraka) in lesne{kodljivce. V osnovi gre za kombi-nacijo treh naravnih materialov (les,kreda in klej), ki so higroskopi~ni inse hitro odzivajo na vse klimatskespremembe v okolju (slika 1). Vsakmaterial ima lasten koeficient kr~enjain raztezanja, kar povzro~a razpokein lu{~enje klejno-kredne osnove(slika 2). S tem so dane mo‘nostitudi za {tevilne druge po{kodbe. ^eso les napadli {e lesni insekti ali celolesna goba, je proces propadanjazelo hiter. Znano je, da lahko lesniinsekti po{kodujejo predmet do temere, da od njega ostane samo {epovr{inska skorja, ki se sesuje vprah, ~e se je dotaknemo (slika 3).

Slika 1: Zgradba podlage za pozlato na poliment: a. les; b. kamena ali gorska kreda; c.ve~ plasti bolonjske in/ali {ampanjske krede; ~. rumeni poliment; d. rde~ipoliment; e. zlato

!

4. Prenos ali transportPreden se odlo~imo za transport aliprenos predmeta v drug prostor,moramo najprej ugotoviti, vkak{nem stanju je in v kak{nihklimatskih pogojih je bil hranjen.Enake klimatske pogoje je trebaza~asno ustvariti tudi v novemokolju. ^e so le-ti neprimerni, kar jenajbolj pogosto, jih postopomaspreminjamo in privedemo v pred-pisane okvire. Dnevna stopnjaspreminjanja oziroma prilagajanjenaj bi bilo ± 1 % relativne zra~nevla‘nosti in ± 0,5 °C temperaturezraka. Optimalni pogoji za hranjenjepozla~enih lesenih predmetov so55–60% relativna zra~na vla‘nost in18–20 °C temperature zraka. Nasplo{no pa je treba skrbeti, da RHne bi prestopila varnostne meje 45–65 % oziroma 22 °C.

Pred prenosom ali transportom jetreba preveriti konstrukcijske vezi instanje povr{inskih plasti, da jih ne bimed prenosom po{kodovali. [eposebno smo pozorni na zelorazpokane plasti barve ali klejno-

kredne osnove s pozlato.

Manj{e predmete previdno zavijemov mehek papir ali blago iz naravnihvlaken, tako da s tem ustvarimoizolacijsko plast. Predmete, ovite vblago ali papir, lahko po potrebidodatno za{~itimo s polietilenskofolijo z zra~nimi blazinicami. Ta jedodatna izolacija pred temperaturnimispremembami in prahom, obenempa {~iti predmet pred mehanskimipo{kodbami. Tako zavit predmetpostavimo v lesen zaboj ali {katlo inga zavarujemo, da se medprenosom ali transportom nepremika. Ve~je predmete, kot so kosipohi{tva, je prav tako treba zaviti,izpostavljene dele pa za{~ititi predmehanskimi po{kodbami. [eposebno moramo biti pozornitakrat, kadar je treba prepeljatipredmete v neprimernihvremenskih razmerah, kot so naprimer zelo visoke ali zelo nizkezunanje temperature ali mo~node‘evje. Nerestavrirane predmetehranimo v primernih prostorihlo~eno od restavriranih zaradimorebitne oku‘be. Rednopreverjamo klimatske pogoje inmorebitno ogro‘enost od lesnihinsektov. Predmeti nikakor ne smejobiti v bli‘ini grelnih ali klimatskihnaprav, ventilatorjev, izpostavljenineposrednemu vplivu son~nih‘arkov, reflektorjev in prahu.

O prevzemu vodimo dokumentacijo,ki vsebuje vse dostopne podatke opredmetu in pogojih, v katerih je bilhranjen.

5. Preiskave

a. Vizualni pregledPri dnevni svetlobi natan~nopregledamo predmet z vseh strani.Posku{amo ugotoviti stanjeohranjenosti pozlate in klejno-kredne osnove, vrsto pozlate, vrstolesa, morebitne prej{nje posege innjihov vpliv na predmet, stanjekonstrukcijskih vezi in podobno.Dobro moramo poznati zgodovinsketehnike pozlate, regionalne inslogovne zna~ilnosti. Na ve~inipredmetov je kombinirana pozlataali posrebritev v motni in sijajni(polirani) izvedbi. Motna izvedba jev~asih izpeljana na klej, v~asih pana olje (mikstion). Povr{ina jepremazana s klejem, naravnimismolami in lazurami. Posrebritev jev~asih premazana z zlato rumenimlakom in je videti kot pozlata.

Na okvirjih za slike in ogledalasre~amo reliefne ornamente, ki soprilepljeni na letev in pozla~eni.Pozlata na urah je dostikratokra{ena s plo~evinastimi aplikamiin svin~enimi ornamenti, ki sopotem pozla~eni. Na izpostavljenihdelih predmeta je prvotna poliranapozlata dostikrat mehanskoobrabljena, tako da je viden rde~poliment z ostanki listi~ev (slika 4).

Pri nestrokovnih posegih sre~amo»pozlato« z listi~i iz valjane medenine(nem. Schlagmetall), premaze zbronso, v~asih tudi z oljnim lakomin podobno. »Pozlata« z medeninastimilisti~i je vedno izpeljana z oljem(mikstionom) v motni izvedbi, kajtimedeninastih listi~ev ni mogo~epolirati. Tak{ne povr{ine so ve~inomapremazane s plastjo {elaka alime{anice naravnih smol (slika 5).^e je za{~itna plast po{kodovana, jepri{lo do oksidacije, tako da so vidnitemni made‘i in sledi bakrovegaoksida zelenkaste barve (slika 6).

Premaze z bronso lahko takoj prepo-znamo po motni sivkasto zelenibarvi (slika 7).

Slika 2 : Po{kodbe kredne osnove

Slika 3: Les, po{kodovan od lesnihinsektov

"

Vizualni pregled ve~inoma nezadostuje za natan~no ugotavljanjestanja predmeta. Zato so potrebnedodatne preiskave, kot sostratigrafska analiza, rentgenskaradiografija, analiza z metodo XRF...

b. Sondiranje^e ‘elimo dolo~iti spodnje plasti,lahko na manj vidnih mestihodkrijemo plast za plastjo, razli~nepovr{inske premaze. Tako lahkougotovimo, ali je spodaj prvotnapozlata, barvo, vrsto in stanjepolimenta, ohranjenost in debelinoklejno-kredne osnove, prej{njeposege itd. (slika 8).

c. Ugotavljanje pristnosti zlataZa ugotavljanje pristnosti zlatauporabljamo razli~ne teste,ve~inoma s kislinami. ^isto zlato sene spreminja pod vplivom solne alisolitrne kisline, medtem ko se listi~imedenine topijo v solitrni kislini inustvarjajo plavo barvo. Listi~i izvaljane medenine se topijo tudi vsolni kislini, pri ~emer se tvorijobakreno rde~i ostanki. Naslednjesredstvo je bakrov klorid.Razred~ena raztopina bakrovegaklorida ne povzro~a nikakr{nihu~inkov na pravem zlatu, medtemko na medeninastih listi~ih ustvarja~rne made‘e. Obstajajo {e {tevilnedruge metode za ugotavljanjepristnosti zlata oziroma zaugotavljanje vrste in koli~ineprimesi.

~. Metoda XRFEna pomembnej{ih neporu{nihmetod za analizo pozla~enepovr{ine je metoda XRF, s katerolahko natan~no ugotovimo vrsto insestavo kovinskih plasti.

d. StratigrafijaOdvzete vzorce lahko zalijemo vumetno smolo, obrusimo, presekplasti pa pogledamo pod mikro-skopom in fotografiramo. Takolahko ugotovimo {tevilo, polo‘aj inohranjenost razli~nih plasti.

e. Rentgenska radiografijaZa ugotavljanje stanja v notranjostipredmetov uporabljamo rentgenskoslikanje. [e bolj{a metoda jera~unalni{ka tomografija, vendar jezelo draga.

f. Kemi~ne analizeS pomo~jo kemi~nih analiz lahkougotovimo vrsto pigmentov, vezivin polnil.

g. Ksilotonska analiza lesaTo je metoda za ugotavljanje drevesne

vrste. Obstajata makroskopska inmikroskopska metoda. Prva temeljina znamenjih, ki jih vidimo sprostim o~esom ali lupo (na primerbarva lesa, vonj). Kadar je les zaradistaranja spremenjen ali so zaanalizo na razpolago samo drobnivzorci, uporabimo mikroskopskometodo.

h. DendrokronologijaZa ugotavljanje starosti lesa upora-bljamo dendrokronologijo. Metodaima {tevilne zahteve, ki jih dostikrat

Slika 4: Povr{inskepo{kodbeizpostavljenihdelov predmeta

Slika 5: »Pozlata« z medeninastimi listi~i

Slika 6: Oksidirani delimedeninastih listi~ev

Slika 7: Pozlata, delnopremazana zbronso

#

ni mogo~e izpolniti, kadar gre zapozla~ene predmete iz lesa.

6. DezinsekcijaPreden za~nemo poseg, je trebauni~iti lesne insekte, ~e so prisotni vpredmetu. Najbolj raz{irjena inpoznana metoda je zaplinjevanje,vendar jo je treba ponavljati, kernima trajnega u~inka. Dostikrat tometodo kombiniramo z uporabo

razli~nih strupov (insekticidov), kotje na primer permetrin. Obstajajo {e{tevilne druge metode, ki nisonajbolj primerne za pozla~enepredmete ali pa so nedostopne.Treba je opozoriti, da je zatiranjelesnih insektov v po{kodovanihpredmetih s pomo~jo razli~nihkemikalij povezano s {tevilnimineznankami. Teko~ine, ki jihinjektiramo v po{kodovana mesta,lahko po{kodujejo kredno osnovo,poliment in pozlato. Kasneje, prinadaljevanju postopkakonserviranja, imamo lahko te‘avez oprijemanjem materialov zautrjevanje, kitanje, nana{anje kredneosnove in podobno. Do zdaj {e nisodovolj raziskali vplivov razli~nihinsekticidov na materiale zakonserviranje in restavriranje (razenna les). Poleg tega insekticidi{kodujejo tudi ljudem in okolju.V novej{em ~asu se tudi pri nas zazatiranje lesnih insektov inmikroorganizmov vedno boljuporablja anoksi metoda. V tanamen se uporabljajo inertni plini(helij, du{ik in argon). Predmete sepostavi v posebno komoro, iz katerese odstrani zrak z visoko vsebnostjokisika, namesto njega pa se dovajana primer argon, ki v dolo~enem~asu (3–4 tedni) uni~i insekte v vsehstanjih. Komore z mehkimi stenamiso posebno primerne zazaplinjevanje »in situ«. Tako ninevarnosti, da bi se predmeti pritransportu po{kodovali ali ponovnooku‘ili.

7. Strukturno utrjevanje lesaKadar je les mo~no po{kodovan,preperel, razpokan in so ga napadlilesni insekti ali mikroorganizmi, jeza ohranjanje predmeta temeljnegapomena strukturno (globinsko)utrjevanje. Tak{ni predmeti so {eposebno ob~utljivi za vse klimatskespremembe in druge vplive izokolja. Konservatorsko-restavratorska zgodovina pozna

vrsto tradicionalnih (naravnih)snovi za utrjevanje lesa. V novej{em~asu pa se v ta namen skorajizklju~no uporabljajo umetne(sinteti~ne) smole. Odtradicionalnih sredstev za utrjevanjeso najve~ uporabljali razli~naproteinska lepila, kazein, lanenoolje, razli~ne voske in naravnesmole, kot so kopali, sandarak,damar, mastiks, predvsem pa {elak,ki je {e danes v uporabi. Spektersinteti~nih smol, ki jih danesuporabljamo za utrjevanje lesa, jezelo {irok. Najpomembnej{e so:derivati polivinila (polivinil acetat),akrilne in metakrilne smoleBedacryl, Primal, Paraloid B72,epoksi smola Araldit, poliamidi,poliuretani in poliestrske smole.

Preden se odlo~imo, katero snovbomo uporabili, moramo upo{tevatinaslednje:

1. ^e je les ‘e bil utrjevan, moramougotoviti, ali je sredstvo, ki ganameravamo uporabiti,kompatibilno s tistim, ki je ‘eprisotno v lesu.

2. Vedeti moramo, kako bomoizpeljali ves postopek, torejlepljenje, kitanje, nadome{~anjekredne osnove in podobno. ^eles utrjujemo s sinteti~nimismolami, so s tem v veliki meridolo~eni tudi materiali, s katerimibomo lepili, kitali in izvajalipozlato. Ti morajo potem biti tudina isti osnovi, kajti na les, ki jeutrjevan z umetnimi smolami, setradi- cionalna kredna osnovaslabo prime. Podobno je z lepili inkiti.

3. Izbira materialov je odvisna tudiod stopnje in vrste po{kodb. Zatoni mogo~e podati nekegasplo{nega recepta, ki bi veljal vve~ini primerov.

Za konserviranje in restavriranjepozla~enih predmetov iz lesa se {evedno uporabljajo naravna

Slika 8 : Odstranjevanje povr{inskeplasti iz listi~ev valjanemedenine

$

proteinska lepila (kleji) in naravnesmole. Kleji se uporabljajo zautrjevanje manj{ih po{kodb lesa inkredne osnove, kot vezivo zaizdelavo krednega kita in kredneosnove pri pozlati, za izdelavopolimenta, za polaganje zlata inza{~ito pozla~ene povr{ine pa tudiza lepljenje. Tradicionalna tehnikapozlate temelji na naravnihproteinskih lepilih, ki so zelouporabna tudi pri restavriranjupozla~enega lesa. Strukturaproteinskih lepil ka‘e resni~nokemi~no »afiniteto« do lesa, zatoimajo odli~no oprijemljivost na les.Druga velika prednost je, da soreverzibilna, lahko dostopna in tudipoceni. Pomanjkljivost naravnihproteinskih lepil je v tem, da imajozaradi viskoznosti majhnosposobnost prodiranja, tako da priglobinskem utrjevanju lesa nedosegajo pri~akovanih rezultatov.Zaradi higroskopi~nosti soob~utljiva za klimatske spremembein lesne {kodljivce. Pri zelo nizkizra~ni vla‘nosti postanejo krhka inlomljiva, pri visoki zra~ni vla‘nostipa se zmeh~ajo in postanejoob~utljiva za mehanske deformacije.Pri skrajno visoki RH se lahkopojavi plesen ali lesna goba. Zato jepri odlo~itvi o uporabi proteinskihlepil pomembno vedeti, v kak{nihokoli{~inah bo predmet hranjen. ^ese predmet hrani v primernihrazmerah, ni nevarnosti oziromaovir za uporabo lepil.

Od naravnih smol za utrjevanjelesa in pozlate najve~ uporabljamo{elak. Pogosto ga sre~amo kotpovr{inski premaz na pozla~enihpovr{inah. Uporabljali so ga tudi zautrjevanje lesa, ki so ga po{kodovalilesni insekti. [elak je relativnoneodporen proti toplotnim inkemi~nim vplivom, toda v primernihpogojih je trajno stabilen. Danes gauporabljamo predvsem za izoliranjerazli~nih plasti pri tehniki pozlate,za utrjevanje manj{ih po{kodb inkot za{~itni premaz (lak) na pozlati.

Od leta 1928, ko se je za~elaproizvodnja sinteti~nih smol, jenjihova uporaba v konservatorskein restavratorske namene vednove~ja. Danes poznamo metilmeta-krilatne in polimetilmetakrilatnesmole razli~nih proizvajalcev, kot soBedacryl L, Acrylit x 20/5, ParaloidB72, Primal AC 33, Xylamon LXHärtend ... Za utrjevanje mo~nopo{kodovanega lesa pa tudi kredneosnove in barvnih plasti se velikouporablja smola Paraloid B72 vrazli~nih topilih (toluen, ksilen,etilni alkohol, aceton). Da bi dosegli~im bolj{i u~inek, postopekza~nemo s 5% raztopino in jo potemstopnjujemo do 15–20% raztopine.Pred impregnacijo lesa je trebaprevidno posesati prah iz lukenjlesnih insektov in po potrebi zvrtatidodatne luknje. S tem dose‘emo, dasmola prodre globoko v les in gautrdi. Zvrtane luknje potemzapremo z lesnimi ~epi ustreznevelikosti ali zakitamo. Raztopino zautrjevanje lahko nana{amo s~opi~em ali kapalko. Lesa nesmemo toliko nasititi, da napovr{ini nastane mote~a plasti~napovr{ina, saj se nanjo slabooprimejo naslednji premazi. Podrugi strani po{kodbe, ki nisodovolj utrjene, povzro~ajo pokanjein lu{~enje nove kredne osnove, into kmalu po su{enju (slika 9).

8. Povr{insko ~i{~enje in odstranjevanje preperele kredne osnoveNa predmetih, ki so bili dolgo ~asav onesna‘enem ozra~ju, se naberejoplasti umazanije, ki vsebuje prah,nikotin in ma{~obe. Umazanijolahko odstranimo z razli~nimitopili, mehansko (s skalpelom) alitako, da plast umazanije najprejzmeh~amo z enim od topil in jopotem mehansko odstranimo.Preden se lotimo ~i{~enja, moramona majhni povr{ini preizkusitidelovanje sredstev za ~i{~enje(slika 10). Pozla~ene in posrebrene

povr{ine so zelo ob~utljive, tako zamehanske po{kodbe pri mehanskem~i{~enju kot tudi za razli~na topila.Izredno tenka plast zlata ne moreprepre~iti, da topilo ne bi prodrlodo plasti polimenta in krede ter jihrazmo~ilo. Ve~ina plasti pri pozlatije zgrajena iz vodotopnih veziv,zato je treba biti pri uporabi alkoholain vode pri ~i{~enju skrajnopreviden. Pri delu s topili nastajajohlapi, ki so vnetljivi in zdravju{kodljivi, zato moramo biti tudi stega vidika previdni in moramoupo{tevati varnostne standarde.

Prah, ki se je nabral na predmetu,lahko odstranimo s tamponom vateali ~isto in suho krpo ter gaprevidno posesamo. Na manjdostopnih mestih si lahkopomagamo s ~opi~em z mehko{~etino. Prahu ne odstranjujemo zvla‘nimi krpami.

Slika 9: ^e ostanki stare kredne osnove inprahu niso dobro o~i{~eni ter ~epo{kodbe niso dobro utrjene inzakitane, tudi nova klejno-krednaosnova hitro razpoka in se jolahko odlu{~i.

%

Za odstranjevanje preostale umazanije,ki se je prijela na povr{ino, lahkouporabimo white spirit, alkohol,ksilen, benzin, aceton. Paziti moramo,da povr{ine ne navla‘imo preve~, inse izogibamo mehanskemudrgnjenju. Na koncu povr{inoprevidno o~istimo z vato in destiliranovodo.

Lahko se zgodi, da smo pri odstra-njevanju umazanije delno po{ko-dovali ali odstranili tudi za{~itneplasti kleja ali naravnih smol. V temprimeru je treba povr{ino ponovnoza{~ititi.

Za odstranjevanje premazov naosnovi firne‘a lahko uporabimome{anico izooktana in izopropanola(50 : 50) ali me{anico toluena inizopropanola (50 : 50).

Premaze na osnovi proteinskih lepillahko posku{amo odstraniti z

razred~eno ocetno kislino (5 mlocetne kisline in 95 ml vode).Za odstranjevanje premazov naoljni osnovi lahko uporabimome{anico izopropanola, amoniakain vode v razmerju 80 : 10 : 10.

To je samo nekaj mo‘nosti, kajti zauspe{no delo s topili je treba dobropoznati njihove lastnosti in procese,ki pri tem nastajajo.

^e ‘elimo restavrirati manjkajo~edele pozlate ali posrebritve, moramoodstraniti ostanke dotrajane inpreperele kredne osnove. V tanamen lahko uporabimo razli~nastrgala in no‘e (slika 11). Krednoosnovo navla‘imo z vodo in jo brezte‘av odstranimo. Pri odstranjevanjutr{ih, netopnih plasti si lahkopomagamo z elektri~no »minikraft«brusilko z razli~no oblikovanimirezkarji ali brusnim papirjem. Pritem moramo paziti, da ne po{kodu-jemo lesa.

9. Lepljenje konstrukcijskih spojev in razpokPreden se lotimo ponovnegalepljenja konstrukcijskih spojev napredmetu, moramo ugotoviti, kakoso ohranjeni, zakaj so popustili inkak{no lepilo je bilo prvotno upo-

rabljeno. Zgodovinski predmeti solepljeni z naravnimi proteinskimilepili (kleji). Spoji so dostikratoja~ani z lesenimi mozniki. Prepereleali zlomljene moznike je trebanadomestiti z novimi, vendar prvo-tnih ne zavr‘emo, temve~ jih shranimo.Povr{ine, ki jih lepimo, morajo bitisuhe in ~iste, brez prahu, ma{~ob,umazanije ali ostankov staregalepila. Slednje lahko odstranimomehansko. Po potrebi jih zmeh~amos toplo vodo ali topili in {ele potemmehansko odstranjujemo. Zalepljenje lahko uporabimo ko‘ni,kostni ali ribji klej ali eno odpolivinilacetatnih lepil za les. Izbiraje odvisna od povr{in (delov), ki jihlepimo, postopka, ki bo sledillepljenju, in mesta, kjer bo predmethranjen. Dele predmeta, ki jih bomokasneje pozlatili na klasi~no klejno-kredno osnovo, je najbolje zlepiti sko‘nim ali ribjim klejem. ^enameravamo pozlato izpeljati napodlagi iz akrilne emulzije in krede,je primerneje, da spoje lepimo spolivinilacetatnim lepilom za les. ^euporabljamo svore, moramo paziti,da ne po{kodujemo originalnekredne osnove ali lesa. Odve~nolepilo takoj odstranimo z vla‘nokrpo ali gobo.

Slika 10: Preizkus delovanja topil

Slika 11: Pribor za odstranjevanje razli~nih plasti

&

^e je les na spojih po{kodovan alipreperel, ga moramo najprej utrditiin {ele potem lepiti. Morebitnemanjkajo~e dele nadomestimo sstarim lesom iste vrste. Pogosto sobile vezi med deli predmeta oja~enez ‘eblji, ki so porjaveli. ^e jih lahkoodstranimo, ne da bi pri tempo{kodovali les in druge plasti, tovsekakor naredimo. Namesto‘ebljev lahko uporabimo moznikeiz tr{ega lesa (na primer bukve,gabra ali hrasta) ali vijake iznerjave~e kovine. ^e starih ‘ebljevni mogo~e v celoti odstraniti, potemodstranimo (odbrusimo) samovrhnji del (glavo), bru{eno povr{inoizoliramo (za{~itimo) z barvo zaza{~ito kovin, luknjo, ki je nastala zbru{enjem, pa zakitamo.

In {e to: najpogosteje uporabljanalepila v konservatorsko-analiti~nemlaboratoriju In{tituta Smithsonian vZDA so hladni in topli ko‘ni kleji.Zelo malo uporabljajo emulzijesinteti~nih smol. Zamre‘enih lepilin dvokomponentnih lepil skorajnikoli ne uporabljajo.

10. Nadome{~anje manjkajo~ih delovPri nadome{~anju manjkajo~ihdelov se vedno postavlja vpra{anje,ali vemo, kak{en je bil originalnidel. ^e gre za vzorec, ki se ponavljain mu manjka manj{i del, ni te‘av.Na podlagi ohranjenih originalnihdelov vzorca lahko izdelamonovega (slika 12). ^e pa imamoopraviti z leseno plastiko, kjermanjka ena roka ali obe, je situacijaveliko bolj zahtevna, v~asih tudinere{ljiva. V takih primerih jenajbolje, da dokon~no odlo~itevpoda strokovna komisija.

Manjkajo~e dele na lesenih pozla-~enih predmetih ve~inoma nadome-{~amo z lesom. Vedno uporabljamoles iste vrste, kot je na originalu.Najve~krat je to lipovina, pogostopa sre~amo tudi topolovino, smreko-vino, jelovino, hru{kovino ... Pri

izbiri lesa za nadome{~anje moramoupo{tevati naslednje zahteve:

– Les mora biti dobro presu{en(manj kot 10 % lesne vlage).

– Izbrani kos naj bo brez beljave.

– Les ne sme biti zvit, naj bo s ~immanj gr~ami oziroma le-te nesmejo biti lo~ene od preostalelesne mase.

– Na lesu ne sme biti sledi ma{~ob,voskov ali smole (pri iglavcih).

– Izbrani kos mora biti zdrav, brezlesnih {kodljivcev.

– Les, ki ga dodajamo, ne sme bititr{i od originalnega, lahko pa jemehkej{i.

Smer rasti pri lesu, ki ga dodajamo,mora biti enaka smeri rasti origina-lnega lesa. Obe povr{ini moramomedsebojno prilagoditi, tako da ju

lahko brez te‘av zlepimo. Del, ki gadodajamo, ponavadi obdelamo,preden ga zlepimo, pri tem pa seposku{amo ~im bolj pribli‘atioriginalni formi. Dokon~no obdelavodetajlov in prilagajanje originalniformi opravimo {ele po lepljenju.

Na starih okvirjih za slike inogledala dostikrat sre~amopozla~ene ornamente, izdelane izponavljajo~ih se vzorcev.Ornamente so izdelovali izme{anice kleja, krede, mavca inkolofonije. Maso so vlivali alivtiskovali v posebne kalupe.Ornamenti, narejeni na tak na~in, soskoraj vedno razpokani (masa ses~asoma zelo skr~i), dostikratmanjkajo deli ornamenta (slika 13).Manjkajo~e dele lahko izdelamotako, da odvzamemo odtis oziromanaredimo kalup na ohranjenem

Slika 12: Izdelava manjkajo~ih delov

Slika 13: Po{kodbe reliefa na okvirju

'

delu ornamenta. V kalup potemvlijemo mavec ali drugo maso.Kalup lahko zelo hitro in preprostonaredimo iz dvokomponentne masena osnovi silikona (polysiloxan), kijo uporabljajo zobozdravniki(slika 14). H. Kellner za izdelavomase za vlivanje navaja naslednjirecept: v raztopino, narejeno izzaj~jega kleja in vode v razmerju 1 :12 te‘inskih delov, dodamo polniloiz me{anice mavca in {ampanjskekrede v volumenskem razmerju 3 :1. Prednost te mase je v tem, dalahko nanjo neposredno nana{amopoliment in jo zlatimo, medtem koto na mav~nih odlitkih ni mogo~e.Mav~ni odlitki so trdi in zelo porozni(slika 15), zato jih je treba prednadaljevanjem postopka impregnirati(izolirati). Impregniramo jih lahko zve~kratnim nana{anjem raztopine{elaka v etanolu.

11. Utrjevanje klejno-kredne osnoveRazlikujemo tri vrste po{kodbklejno-kredne osnove:

a) razpokana plast kredne osnove,ki se v celoti lo~uje od podlage,

b) povsem pra{ni in prepereliostanki spodnjih plasti kredneosnove in

c) povr{inske po{kodbe termehanska obraba zlata inpolimenta.

Vzroki za propadanje klejno-kredneosnove so:

– razli~ne stopnje raztezanja inkr~enja lesa, iz katerega jepredmet narejen, zaradi nihanjaRH in temperature;

– napake pri izdelavi klejno-krednih plasti;

– krhkost razli~nih plasti ali vezivzaradi staranja;

– zmanj{ana vezivna mo~uporabljenih veziv zaradistaranja ali mikroorganizmov;

– napa~ni konservatorski inrestavratorski postopki;

– mehanske po{kodbe.Za utrjevanje klejno-kredne osnoveali ponovno lepljenje odlu{~enihplasti se uporabljajo tako naravnakot sinteti~na veziva. Od naravnihveziv so to predvsem proteinskalepila (ko‘ni in ribji klej), beljak,kazein in {krob. ^e je trebarestavrirati manjkajo~e dele pozlates tradicionalno metodo, bomovsekakor uporabili ko‘ni ali ribjiklej. Vo{~eno-smolna veziva sona~eloma uporabna, vendaronemogo~ajo nadaljevanje procesanana{anja krednih plasti pritradicionalni tehniki pozlate. Odsinteti~nih veziv obstajajo izdelki, kiso primerni za utrjevanje in lepljenjepo{kodovane kredne osnove. Najomenimo nekatere: polivinilalkoholMowiol ali Polyviol, poliakrialatiParaloid B72, Plexisol, Plextol D360,Lascaux Hydro-Grund 750, PrimalAC 33, eter celuloze Klucel.

a) Razpokana kredna osnova, ki se v celoti lo~uje od lesa (skica 1)Do te po{kodbe pride zaradi napakpri izdelavi kredne podlage. Znanoje, da so pri tem zelo pomembneprve plasti kamene krede inimpregnacija s klejno raztopino. ^eje uporabljena premo~na klejnaraztopina, ~e podlaga ni bila dobroo~i{~ena in ~e so vrhnje plastinarejene iz mo~nej{e klejneraztopine, pride do pokanja inlo~evanja od podlage. Razpokane,vendar dobro ohranjene ko{~kepozla~ene podlage lahko ponovnozalepimo. Lahko uporabimo takonaravna kot sinteti~na veziva,vendar moramo pri tem upo{tevati{e en vidik – povr{insko napetostveziv na vodni osnovi.

Vsa veziva na vodni osnovi imajorelativno visoko povr{inskonapetost. Zato v ve~ini primerov nemorejo prodreti v ozke razpoke. Dabi proces prodiranja ali mo~enjapospe{ili, uporabljamo mo~ila (angl.

Slika 14: Izdelava kalupa

Slika 15: Mav~ni odlitki manjkajo~ih delov ornamenta

�(

wetting agents, nem. Netzmittel), kizmanj{ajo povr{insko napetost.Najbolj znano in najbolj pogostouporabljano mo~ilo je etilni alkohol.Lahko ga uporabljamo na dvana~ina: v tehniki predhodnegaomakanja ali v kombinirani tehniki.V prvem primeru povr{ine, ki jihutrjujemo in ponovno lepimo,omo~imo z mo~ilom in potemnana{amo vezivo. V drugemprimeru pa mo~ilo neposrednozme{amo z vezivom in vna{amo vrazpoke ali po{kodbe. Etanol kotmo~ilo je {e posebno u~inkovit vkombinaciji s proteinskim lepilom,kot je ribji klej. Poleg etilnegaalkohola se kot mo~ilo uporabljatudi pre~i{~en goveji ‘ol~.Od sinteti~nih mo~il je ‘e dolgo vuporabi Agepon, ki ga sicer upora-

bljamo za razvijanje ali izpiranjefotografskega filma. Proizvajalecpriporo~a uporabo pribli‘no 0,5 %koncentracije.

b) Povsem pra{ni in prepereli ostanki spodnjih plasti kredne osnove (skica 2 in slika 16)Do tak{nih po{kodb pride zaradidolgotrajne izpostavljenostipredmeta visoki relativni zra~nivlagi in zaradi ve~jih napak priizdelavi in nana{anju kredne osnove.Pri obravnavanju tak{nih po{kodbse moramo najprej odlo~iti, kateredele bomo ohranili in utrdili terkatere odstranili in nadomestili znovo kredno osnovo. Dele, ki jih‘elimo ohraniti, utrjujemo z enimod prej omenjenih sredstev. Nadelih, ki jih bomo restavrirali, je

treba temeljito o~istiti ostanke starekredne osnove ter jasno potegnitimejo med staro in novo plastjo.Pred nana{anjem nove kredneosnove je treba {e utrditi in zakitatipo{kodbe na lesu.

c) Povr{inske po{kodbe in mehanska obraba zlata in polimenta (skica 3)Sem spadajo samo tiste povr{inskepo{kodbe, pri katerih so preostaleplasti krede dobro ohranjene in sedobro dr‘ijo podlage. To sove~inoma najbolj izpostavljeni delipredmeta, kjer je s~asoma pri{lo domehanske obrabe (slika 17). Pri temse moramo najprej vpra{ati, ali jepozlata ali posrebritev tak{nihpovr{in smiselna in potrebna. ^eupo{tevamo na~elo »minimalnega

- zlato- poliment

- krednaosnova

Skica 1: Razpokana kredna osnova se v celoti lo~uje od lesa (presek)

- les

- krednaosnova

- les

- zlato- poliment

- krednaosnova

- les

Skica 2: Prepereli ostanki spodnjih plasti kredne osnove (presek)

Skica 3: Povr{inske po{kodbe zlata in polimenta (presek) Slika 16: Po{kodbe kredne osnove

��

posega«, v ve~ini primerov ne bomonana{ali novih plasti zlata ali srebra.To {e posebno velja za polikromiranoplastiko.

Drobne povr{inske po{kodbe, ki nevplivajo na ohranjanje predmeta,lahko pustimo, tiste pa, ki motijovizualno podobo predmeta, lahkoretu{iramo z barvami, na primer zrazli~nimi okri, z zlatimi ali srebrnimibarvami ali z zlatom v prahu.

^e se odlo~imo, da tak{ne povr{inekljub temu restavriramo z novo

plastjo pozlate ali posrebritve, jihnajprej previdno ro~no zbrusimo zbrusnim papirjem (granulacija od180 do 220), prah posesamo,povr{ino pa o~istimo z etilnimalkoholom. Zbru{ene povr{ine prednana{anjem polimenta izoliramo s3% raztopino ko‘nega kleja,segretega na 35 °C. Raztopinonana{amo s hitrimi potezami ~opi~aenakomerno po vsej povr{ini. Ko sepremaz posu{i, lahko za~nemonana{ati poliment in pozlato.

12. Kitanje razpok in po{kodbPri ~i{~enju in odstranjevanju starekredne osnove dostikrat naletimona prvotne po{kodbe v lesu, ki sobile zakitane s kitom iz ko‘negakleja in lesne moke. Tak{en kit ses~asoma skr~i, kar povzro~anapetosti in pritiske na po{kodova-nem mestu in v originalnih delihlesa, to pa pospe{uje njegovopropadanje.

Maso za kitanje lahko pripravimona razli~ne na~ine:

– kredni kit (ko‘ni klej, kreda in popotrebi zemeljski pigmenti),

– kit na osnovi umetnih smol (PVACali PVAL-emulzija in kreda),

– kit na osnovi epoksi smole inlesnega polnila (Araldit HV 521in SV 521).

Preden se odlo~imo, kateri kit bomouporabili, se moramo najprejodlo~iti, ali bomo manjkajo~e delekredne osnove in pozlatenadome{~ali (restavrirali) ali pabomo samo konservirali ohranjenooriginalno pozlato. Prav tako semoramo odlo~iti, ali bomo novokredno osnovo naredili na osnoviakrilne emulzije ali na klasi~enna~in, na osnovi kleja. Za kitanjepo{kodb na mestih, kjer bomonadaljevali klasi~ni postopekizdelave pozlate, je najbolje, da tudiza kitanje uporabimo klejno-krednikit. Na povr{ine, ki vsebujejo olje,vosek ali disperzijska lepila, senamre~ klejno-kredna osnova slabooprime, kar lahko povzro~i pokanjein lu{~enje. Zato moramo tudi pristrukturnem utrjevanju lesa mislitina kasnej{e postopke!

Po{kodovano mesto je treba najprejutrditi, kot je opisano v 7. poglavju.Ko je po{kodba dobro utrjena insuha, jo lahko zapolnimo s kitom spomo~jo kovinske lopatice (slika 18).^e so po{kodbe globoke, je treba kitnana{ati v ve~ plasteh zaradi

Slika 17: Mehanska obraba zlata inpolimenta

Slika 18: Razli~ne lopatice za kitanje

Slika 19: Pribor za pozlato na poliment

�

pokanja. [e bolje je, ~e globinskepo{kodbe najprej zapolnimo sko{~kom ustreznega lesa, ki gazlepimo, in {ele potem zakitamopo{kodovano mesto ter ga izravnamoz nivojem originalne povr{ine. Prinana{anju kita pazimo, da neprekrivamo originalne povr{ine, kimeji na po{kodbo. Posu{eno plastkita dodatno izravnamo s skalpelomin previdno zbrusimo z brusnimpapirjem fine granulacije (na primer220), tako da se povsem ujema zoriginalno formo. Zakitano mestolahko tudi barvno prilagodimooriginalu s tem, da kit obarvamo zdodajanjem ustreznega pigmenta alime{anice pigmentov.

13. Retu{iranjePovr{ine, ki smo jih nanovopozlatili, se ponavadi ble{~ijo in seprecej razlikujejo od originalnih, kiso nekoliko potemnele in se je nanjih naredila patina. Da bi nove delepozlate zadovoljivo integrirali vceloto predmeta, je treba upo{tevatibarvo polimenta, vrsto zlata intehniko pozlate.

Barva polimentaZnano je, da barva polimentaproseva skozi tenke listi~e zlata in stem vpliva na kon~ni videz. Zato seje treba tudi z barvo polimenta ~imbolj pribli‘ati originalu. Najmanj,kar moramo pri tem upo{tevati, je~lenitev povr{in. Povr{ine,pozla~ene na mat, so bile ponavadi

premazane z rumenim polimentom,medtem ko so bile izstopajo~e,jaj~aste forme premazane z rde~impolimentom in zglajene do visokegaleska. S tem so predmeti pridobilivizualno dinamiko. ^eprav se podolgem ~asu razlike med enimi indrugimi povr{inami zmanj{ajo, jihje vsekakor treba upo{tevati priizdelavi nove pozlate.

Vrsta zlataTudi vrsta zlata pomembno vplivana skladnost med novimi inprvotnimi deli pozlate. Razli~nevrste zlata, na primer katharinengold, dukatengold, altgold,rosenoble, imajo zaradi razli~nihprimesi tudi razli~ne barvneodtenke. Te moramo vsekakorupo{tevati, ~e se ‘elimo pribli‘atioriginalnemu odtenku. Povr{ine, kiso nanovo pozla~ene z listi~i, ki sezelo razlikujejo od originalnih, jekljub dodatnim lazurnim premazomin patiniranju te‘ko integrirati vvizualno celoto predmeta.

Tehnika pozlateZlati listi~i so pravokotne alikvadratne oblike, forme, ki jihzlatimo, pa so ponavadi razgibane,okrogle ali polkro‘ne. Zato je trebananovo pozla~ene povr{ine tudi poobliki prilagoditi formam predmeta.Zelo mote~e je, ~e so kvadratastepovr{ine novega zlata na predmetuvideti kot zaplate (slika 20).Potemnimo jih lahko z nana{anjemlazurnih premazov {elaka, v katere

po potrebi dodamo rjavo in ~rnolu‘ilo.

14. Primeri

Opis in stanje pred posegomBaro~ni kartu{i izvirata iz graduCrnpotok pri Litiji. Verjetno sta bilidel ve~je celote, ki je vklju~evalakipa ali sliki dveh svetnikov, kajti naeni kartu{i je napis S: GREGORIVSMAGNVS (slika 21), na drugi pa

Slika 20: Razlika med staro in novo pozla~eno povr{ino

Slika 21: Baro~na kartu{a z napisom S:GREGORIVS MAGNVS

Slika 22: Baro~na kartu{a z napisom S:AVGVSTINVS

�!

S: AVGVSTINVS (slika 22).Osnovna forma je izrezljana izenega kosa lipovine, dve okrasnivejici v zgornjem delu pa staizrezljani posebej in s klejnimlepilom zlepljeni s celoto. Pozlata jeizpeljana v motni izvedbi na rde~emklejnem polimentu. Napis zornamentom je izpeljan (napisan) zbelo vodotopno barvo (verjetno greza klejno tempero) na ultramarinmodrem ozadju, ki je nekoliko manjvodotopno. Bela barva napisov jeponekod sprana, drugod paodlu{~ena in potemnela. Tudimodro ozadje je potemnelo,zapra{eno in ponekod po{kodovanood ‘ebljev, s katerimi sta bili kartu{ipritrjeni na podlago.

Kartu{a z napisom S: AVGVSTINVSje imela polomljene in razpokaneskoraj vse izstopajo~e dekorativneelemente. Nekateri so manjkali.Za{~itna plast na pozlati jeumazana, potemnela, ponekodrazpokana in odlu{~ena.Izpostavljene povr{ine so mehanskoobrabljene, vidna je plast rde~egapolimenta in krede. Na hrbtni stranije izdolben ‘leb, v katerem jeohranjenih nekaj starih ‘eleznih‘ebljev, s katerimi sta bili kartu{ipritrjeni na nosilec.

Tudi kartu{a z napisom S:GREGORIVS MAGNVS je bila vpodobnem stanju, vendar sta prinjej manjkali obe okrasni vejici v

zgornjem delu. Les je dobroohranjen, nikjer ni videti po{kodblesnih insektov.

Potek postopkaPotem ko so bile po{kodbe pregle-dane in dokumentirane, je bilo trebanajprej ugotoviti, kateri odlomljenideli pripadajo kateri kartu{i. Nasre~o so bili tisti deli, ki so manjkalina eni kartu{i, ohranjeni na drugi inobratno. To je bilo {e posebnopomembno pri okrasnih vejicah, sajsmo lahko dve ohranjeni (leva indesna) uporabili kot vzorec zaizdelavo dveh manjkajo~ih.Manjkajo~i vejici sta bili izrezljani izve~jega kosa dobro presu{ene starelipovine. Manjkajo~e dele se vednonadome{~a z lesom iste vrste. ^e to

ni mogo~e, se manjkajo~i del narediiz enako trdega ali mehkej{ega lesa,kot je originalni.Nanovo izrezljani vejici sta bilinajprej o~i{~eni z etilnim alkoholomod prstnih odtisov in prahu.Obenem je alkohol odli~no mo~ilnosredstvo pred nana{anjem klejneraztopine. Zunanji strani vejic stabili dvakrat impregnirani z vro~o(50 °C) 10% raztopino ko‘negakleja. Ko se je impregnacija posu{ila,je sledilo 7 plasti bele kredneosnove, narejene iz 12% klejneraztopine in bolonjske ter{ampanjske krede v razmerju 50 :50. Posu{en kredni premaz jezbru{en z brusnim papirjem, naza~etku z granulacijo 150, potem pa220. Zbru{ena in o~i{~ena kredna

Slika 23: Nana{anje kredne osnove na novo izdelani vejici Slika 24: Nova pozlata na vejicah

Slika 25: Priprava povr{ine za lepljenje vejic

�"

povr{ina je bila izolirana z 2%premazom toplega (35 °C) ko‘negakleja (slika 23). Sledili so trijepremazi z rde~im, ‘e pripravljenimpolimentom Kölner Glanz GoldGrund. Posu{ena povr{inapolimenta je bila zglajena, najprej s~isto bomba‘no krpo, potem pa {e zahatnim gladilom. Zlato (Dukaten-doppelgold, 23-karatno) je polaganoz etilnim alkoholom, razred~enim zdestilirano vodo v razmerju 1 : 3.Pozla~ena povr{ina je bila za{~itenaz raztopino {elaka v etilnemalkoholu, ni pa bila dodatno glajenaz ahatnim gladilom, saj bi s tem

dobili visok kovinski lesk, ki biodstopal od prvotne pozlate(slika 24).

Ves postopek pozlate je izpeljan,preden sta bili vejici pritrjeni naprvotno mesto. Vejici sta zlepljeni zribjim klejem, spoj pa je dodatnoutrjen z dvema moznikoma izbukovine, debeline 3 mm. To je bilopotrebno, saj je bila povr{inalepljenja izredno ozka in bi se vejicilahko spet odlomili (slika 25).

Drugi odlomljeni deli so prav takozlepljeni z ribjim klejem, drobnerazpoke in po{kodbe pa zakitane z

Slika 26: Dopolnjevanje manjkajo~e kredne osnove

Slika 27: Kartu{i po kon~anem postopku

akrilnim kitom za les. Mehanskepo{kodbe originalne kredne osnoveso bile najprej utrjene z 10%raztopino ko‘nega kleja, potem pazapolnjene z ve~ plastmi novekredne osnove (slika 26).Dopolnjene po{kodbe so na koncuzbru{ene in pozla~ene s postopkom,kot je ‘e opisan.

Luknje od ‘ebljev na modri povr{iniso bile mehansko o~i{~ene od rje,potem pa zapolnjene s ko{~kilipovine. Povr{ina je zravnana zakrilnim kitom za les. Umazanija namodri povr{ini je odstranjena strdim ~opi~em ter z me{anico vodein alkohola v razmerju 2 : 1.Povr{ina je potem utrjena z akrilnoemulzijo Primal AC 33, razred~enoz vodo v razmerju 1 : 3. Manjkajo~amodra barva ozadja kot tudi belabarva napisov in ornamentov je bilaretu{irana z akrilnimi barvami.

Slika 28: Kandelaber

�#

KandelaberOpis in stanje pred posegom

Na kvadratastem podstavku stoji{esterokotni nosilni steber, obdan zakantusovimi listi. Zgornji gibljividel tvori {estnajst krakov,razporejenih v treh nivojih (slika 28).Ogrodje krakov iz upognjenih‘eleznih palic debeline 5 mm jeoblo‘eno z lipovino. Glede na to, daso kovinske palice pro‘ne, les inkredna osnova na njem pa ne, je nakrakih pri{lo do {tevilnih pre~nihrazpok. Kandelaber je naknadnoelektrificiran, pri ~emer so v ~a{ice vobliki tulipana vstavljeni nastavkiza tulce (slika 29, slika 30). Vpodstavku je izdolbena luknja zarazvodnico (slika 31). Originalneluknje za sve~e so o‘gane inprepojene z voskom, tako da so senovej{i nastavki s tulci na {tevilnih

Slika 29: Nastavki za tulce

Slika 30: Vzdol‘ sve~nikov so bili izkopani ‘lebovi, v katere so bili polo‘eni elektri~nivodniki. @lebovi so bili potem zakitani in prekriti z listi~i iz valjane medenine.

Slika 31: Luknja za razvodnico

Slika 32: Pod plastjo medeninastih listi~ev je plast rde~ega polimenta, na katerem jeprvotna pozlata.

�$

Slika 33: Kandelaber po kon~anempostopku

krakih odlepili. Na podstavku jerazpokana kredna osnova, ki selu{~i. Vsa povr{ina kandelabra jebila pri prej{njem posegu prekrita zlisti~i iz valjane medenine inpremazana z umetno temno rjavopatino, narejeno iz me{anicenaravnih smol in lu‘il (slika 32).Nosilni steber je z lesnimi vijakinaknadno pritrjen na podstavek.

Potek postopkaVsa povr{ina je bila najprej o~i{~enaod umazanije in umetne rjavepatine z etilnim alkoholom, s ~opi~is trdo {~etino in z bomba‘nimikrpami. Na povr{inah, ki so bileprvotno pozla~ene na poliment vsijajni (polirani) izvedbi, jemehansko odstranjena plastmedeninastih listi~ev, mikstiona inpolimenta. S tem je bila pripravljena

podlaga za izvedbo avtenti~nepozlate na poliment. Prednana{anjem novih plasti polimentaje bila originalna kredna osnovarahlo zbru{ena z brusnim papirjem{t. 220, prah o~i{~en in povr{inaizolirana z 2% raztopino ko‘negakleja. Nov poliment je nanesen v{tirih plasteh. Pozlata je izpeljana zzlatimi listi~i (Dukaten-doppelgold,23-karatno), s pomo~jo me{anicedestilirane vode in etilnega alkoholav razmerju 3 : 1. Nanovo pozla~enepovr{ine so zglajene z ahatnimgladilom.

Iz originalnih lukenj za sve~e somehansko odstranjeni za‘gan les,ostanki voska in staro klejno lepilo.Nastavki za tulce so potemzalepljeni z lepilom za les PVAC.

Po{kodbe in razpoke originalnekredne osnove so utrjene z 10%klejno raztopino, potem pazapolnjene z ve~kratnimnana{anjem kredne osnove,narejene iz 10% klejne raztopine terme{anice bolonjske in {ampanjskekrede v razmerju 50 : 50. Na koncuso mat povr{ine za{~itene zraztopino {elaka v etilnem alkoholu(pribli‘no 25% raztopina).

15. Literatura1. Knut Nicolaus, The Restauration of

Paintings, Köln, 1999

2. C. V. Horie, Materials forConservation, Oxford, 1999

3. Hans Kellner, Vergolden,München, 1996

4. Hermann Kühn, Erhaltung undPflege von Kunstwerken, München,2001

5. Cornelius Hebing, Vergolden undBronzieren, München

6. Max Doerner, Mal Material undseine Verwendung im Bilde, Enke,1994

7. The Structural Conservation ofPanel Paintings, Preceedings of aSymposium at the J. Paul GettyMuseum, April 1995, The GettyConservation Institute, LosAngeles

8. Achim Unger, Holzkonservierung,Leipzig, 1988

9. Gerhard Banik, Gabriela Krist,Lösungsmittel in der Restaurierung,Wien, 1984

10. Thomas Brachert, Patina,München

11. Restavriranje slik ValentinaMetzingerja, [tudijski zvezki 6,Ljubljana, 2000

12. Barockmöbel aus Württenberg undHohenlohe 1700–1750, Geschichte,Konstruktion, Restaurierung

13. Les v restavratorstvu, Mednarodnoposvetovanje, Ljubljana, 1998